26
Članki tn razprave
ARHIVI XVII 1994
Gospodarski arh v v predlogu nove slovenske arhivske zakonodaje
JOŽE ¿O NT AR
Na 4. mednarodnem kongresu arhivov v Stockholmu leta 1960 |c R. M?rquant, konservator Francoskega nacionalnega arhiva v referatu z naslovom Arh.v:1 ter sodobna cko nomska n družbeni raziskovanji11 prikazal uveljavljanje spoznanja o pomenu arhivskega gradiva s področja gospeda-skih dejavnosti. Že nekaj časa sc govori v Zahodni Evropi o novih vzpodhudih ?.a gospodarske arhive.2 l*r. nLS jc b;.o X. zborovanje arliv:;kih delavcev Slovenije v A .i k ari nu leta 1981 izrecno pc.vcčeno arhivskemu gradivu gospodarskih organizacij 3 V zadnjem času pa so WIi v zvcz_ z arhivskim g-adivom gospodarskih subjektov v ospredju p rob'e mi zaradi stečajev ter reorganizacii nod-
jetiJ-4
Klasična definicija opredcbujc. gospodarske dejavnosti kot proizvajanje, razdeljevanje jn po trošn-u dobrin in storitev za zagotavljanje člo-veškiti potreb (za vrste gospodankih dejavnosti gl. Uredbe o uvedb, in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, Uradm l.st RS, št. 34/04). Poznamo razne vr.stc gospodarskih subjektov, temeljni vir za urcianjc njihovega statusa pri nas p? jt Zakon o gospe'lanski h družbah (Uradr1 list RS, št. 30/93, 29/94), ki ga jc sprejel Državni zbor RS 27. maja 1993. S sprejei,em tega zakona jc bil dokončno odpravljen sociaF.v, ii sistem organiziranosti gospodarskih sut.ektov Ko jc stopil v veljavo, je prenehal veljat' tudi Zakon o podjetjih (Uradni lisi SFRJ, št. 77/8», 40/89, 46/90, 61/90), ki je oblikoval vmesne pravne organi zaeij.ske oblike, veljavne v obdobju dogovorne ekonomije, V po^opku oblikovanja nove g? slovenskega gospodarskega prava, sc bili sprejet. Sc po^ehnj predpisi, ki urc^jo pravni položaj, organizacijo in opravljanje posameznih vrst gospodarskih dejavnosti (Zakon o zadrugah, Uradni list RS, št. 13/92, 7.93, Zakon o bankah in
Athiviim, X, I%0, sir. 127 I4A; v srbohrvaške m prevodu:
Arhiv,si. IX, /v. 3-4 Heryrad .060, str. 29-4C
Prim. Maurice Ha mon l.es cnierprises cl leurs archives: le
temps des mutations, 1-« Gazette des Archives NS St. |4I
1988 str. 171 175. ■ Sylvie DessJin- Baitnann, l'archiviste
d'cntcrprïse: portrait d'un homme nouveau, l,a Gazelle des
archive-!. NS ¿1. IS4. r991,str. 147-176.
Arhivi, Glasilo Arhivskega duStva in arhivov Slovenije, IV
it. 1-2 Ljubi; in a
Peter Pave! Klasiic, Usodi arhivskega in dokumentarnega gra
!iva ob stečajih iu reorganizacijah podjelij, St.dohui arhivi r9J Maribor l</>2, str. 16-21 isli. ReJevanic arhivskega in doku m'n.arncga gradiva ■! projektom iavnih de!. Sodobni arhivi '93, Maribor 199.1. str. 23-30.
hranilnicah, Uradni list RS- it. 1'91I, 38/92. 46/93, Obrtni zakon, Čredni list RS, #t. 50/94. Zakon o zavarovalnicah, Uradni list RS, št. 64/94).5 Izhfiajoč iz ustavne določbe, da jc gospodarska pobuda svobodna (Ustava RS, 74. člen), je treba računati s tem, da bo po lastninskem preoblikovanju podicuj pretežna večina gospodarskega arhiv:,j cga gladiva nastajala v zascbr.t sferi da p? bo tud del podjetji, v katirih bo udeležba države af: lokalnin skupnosti na lastnini večinska. Ker pa v tem prmenj država oziroma lokalne skupnosti ne nastopajo v svo funkciji organa oblasti, takega arhivskega gra-d;va ne moremo imeti za javno arhivsko gra-.ivo m bodo zan vcljili predpisi kot za zasebno arhivsko gradivo. "io pa ne izključuje možnosti, da ga gospodarski subjekt izroči iavnemu arhivu, na kar ga navaja že dejstvo, da je njegov lastnik (lahko samo večir.skij jevna pravna oseba.
V	sodobni družbi so določene gospodarske dejavnosti nujne zan.d zadovoljevanja drjž.bc nih in gospodarskih potreb. Govorimo o tako-imenovani gospodarski infrastrukturi, v katero štejemo energetiko, promer in zveze, komnnaino in vodno gospodarstvo ter gospodarjenje z drugimi vrstami nr.ravnega bogastva. Sredstvu gospodarske infrastrukture sc opredeljuje.e kot avne dobrine s Številnimi spcciličncstiT11, zlasti glede lastnine in položaja v pravnem prometu. Pravna ureditev javnih dobrin jc predmet upravnega prava. Za te dejavnosti uporablja slovenska z ikonodaja naziv gospodarske -avne službe, njihovo upravljanji; pa je v pristojnosti dr/Sve oziroma lokalnih skupnosti (Zakon c gospodarskih javnih službah Uradni list RS, št. 32/<>3). Zato štejemo arhivsko gradivo gospodarskih iavnih služb med javno arhivsko grf 'ivo.
V	nadaljevanju pa bomo govorili o zasebnem dokumentarnem ;n arhivskem gradivu, k: nastaja pn gospodarskih dejavnostih.
V	večini prmerov je interes gospodarskih subjektov glede dokumentarnega gradiva zelo om ;jen. Predvsem sc nanaša na grad" o, ki se morebiti Še potrebuje za pravne namene ter za poslovne ali tehni-ine informacije. Iz dnevne prakse vemo, da je le malo gospodarskih sub-j:ktov, ki sc zaveda,o pomena dokumentarnega gradiva, ki nastaja pn njihovem poslovanju, za namene raziskovalne dejavnosti in kulture, pred
Simc Ivnnjko-Marijan Kocbek Pravo druïh. Staiusno gnsp-darsko pravo, Ljubljana 1994. J08 str,
ARHIVI XVII 19°4
Članki in razprave
27
vsem zgodovine 6 I ,c v zelo redkin primerih je lo zadostna osnova za ohrar.itcv in vzdrževanje arhivskega gradiva. Na tem področju čaka arhive se pomembna naloga, da z, raznotero kulturno in izobraževalno dejavnostjo širiio spoznanje o pomeim arhivskega grad"'a in v tem oziru motivirajo odgovorne v podjetjih. Ne nazadnie pa morajo to spoznanje uveljavljati ;udi z osebnimi kontak'i. Doječi bo treba nadalje aktivnejšo vlogo gospodarskih zbornic v tem pogiedu. Za vzgled s- ihkc postavimo dejavnost teh zbornic v Nemčiji, k igrajo pomembno vlogo tudi pri izgradrij mreže gospodarskih arhivov
Javni interes glede dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri pos ivarju gospodarskih subjektov, je dvojen Prvič je ta i .itères povezan z zago-tavl'aniem pravne varnosti. Zato Zakon o gos pedarkih družbah (62. člen) picdpisujc, da morajo družbe hranit' letna poročala v sklndu z zakonom (tu n' mišljen Zakon o računovodstvu, ker se ne uporablja /a gospodarske družbe), hrambo knjigovodskih li tin in drugih dokumentov pa doroči ustrezni knjigovodski standard. V R^piib'iki Sloveni'i se npoiabljajo mednarodni računovodski standardi, k- jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde.8 Ob:-t"ijijo tu (i druge vrste gradiva pri gospodarskih subjektih, za katere bi morala bitr pied-prara obvezna hramba (npr. dokumenti o delovni Jobi gradbena doku men laeijr ipd 1 in upajmo, da bo to s področno zakonodaji ustrezno urejeno. Ker Zakon o gospodarskm družbah ■.. celovito uredil vprašanja hrambe dokumentarnega grad' ^a, I i mu v p -meni pienchanja gospe i .«rskegi subjekta mi so pretekli roki obvezne hrambe, nima pa lastnost1 arhivskega gradiva, smo morali urediti to vprašanje v predlogu Zakona o arhivskem gradivu |n arlivih (3. odstavek 23. člena; 393. člen Zakona o gospodarskih družbah navaja !e poslovne knj'knjigovodsko dokumentacijo in dokumcntaeijo o likvidacijskem postopku, ki jo je treba v takem primeru hra n i i). S tem smo želel odpravi- nejasnost i. ki nastajajo v lakih primerih, predvsem pa prepre-
!*rim. Ilrr.tikn Radntavič, Orj>i m racija gospodarskih aihivov v
nefc Merili :*aho lih dr'a vali. Arhivi, Glasilo Arhivskega dri,-
Siva In arhivov Slovenije, XVI, SI. 1-2. Ljubljana 1993, sir. C10- lil Anna Chrislina IJlfsparrc, The Management or llnsiness Ke :ords. ICA handbooks series. R, 1988, sir. 27-29, Isibellc t.jiínn-Br l, l.cs archives des cnlcrprises: -onseils praliipic.s d'organisalion Archives naiionalcs. I9R9 (2. izd.), BRsir.
1'rini. SL-ailichc Archive begriissen limchlnng des Haycrisdicri Wirtschíiflsairhivs, NEchriclilcn aus den Slwatliehen Archiven lljycrii.s, Miincheii. Ok;obcr 1994, sir 9.
10.
Zbirko 29 mcdmroJnih računovodskih standardov sta i/dala SDK v Republiki Sloveniji in Zveza računovodij, finanCnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 199.1. Kol predlog Zakon,, o arhivskem gradivu in arhivih je niii. Ijcno besedilo, objavljeno v 1'orof evalcu Državnega zbora RS,
ii. 34.94.
čiti nalaganje obveznosti arhivom glede dokumentarnega grudi va; k nima lastnosti arhivskega gradiva v srmslu zakonske opredelile.
Drugič pa Ustava RS v 73. členu določa, daje vsakdo torej tudi gospodarski subjekt - dolžan v skladu z zakonom varovali naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Ker naj nastopi varstvo arhivskega grad i/a na podlagi zakona, se jasmin arh-vom s tem v zvezi postavlja naloga, d; seznanijo lastnike, katerih dokumentarno gradivo :mn lastnosti arhivskega gradiva, kako morajo varovali lo gradivo ter kaj jim s tem v zvezi laliko nudi arhiv Ustavna določba pa Saje tuoi osnovo za močil c-ic poseganje v za-si. >tto arhivsko gradivo, seveda le 'v zelo utemeljenih primerih, določenih z zakonom (zato govori Ustava RS le o kulturnih spomenikih kot najvisj. kategorij, kulturne dediščine).
Postopek varstva zasebnega arhivskega gradiva, ki je bil v predlogu Zakona o arh.vskcm gradivu n arhi 'ih prcdvidcn v obliki razglašanja (usklajen je bil 7 osnutkom Zakona o kulturni dediščini) po mnen i ekspertov Mednarodnega arhivskega sveta, k* so v mesecu oktobru loc)4 obiskali slovenske arhive, ni primeren. Razglašanje ne more b'ti splošna osnova za "nastajanje zasebnega arhivskega gradiva", ker preveč posega v zasebno lastnino. Zato je bilo treba v tem icfu zakon ustrezno dopolniti oziroma spremenili glede na to, da naj za lastnika arhivskega gradiva nirstop>jo nalogi, varstva pc samem zakonu. Obenem pr. je bilo treba dali ministru za kulturo možnost- da v utemeljenih primerih (kadar za posebno pomembno arhivsko gradivo, zlasti če je ogroženo) z odločbo naloži lastniku konkretne obveznosti v zvezi s hrambo uporabo, '/vozom ali prodajo gradiva. Seveda se je treba zavedali, da pomeni nalaganje obveznost orrtcjc vanje lastnika, ki i:na za posledico odškodnino, do kalcie je lahko upravičen lastnik arhivskega gra..ivi?
Čc žcMmo govor i i o "nasianku arhivskega gradiva", ic to v vsakem primeru spoznanje oziroma ugotovitev, da ima določeno dokumentarno gradivo lastnosti arhivskega gradiva. Pri.itojn arhi/ pa mora uncu pravico in ni!logo: da te ugotavlja. Lahko bi termi ugotavljanju rek i tudi evidentiranje aihivskcga gradiva, čc želimo z cri^m pojmom zajeti vse, tudi ^a^ebno giadivo, le da se to opravlja - glede na lastnino arhivskega gradiva nr. spccifične načine (npr.pri javnopravnih osebah s tem, da j' da arhiv na/odilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega). Povezava "nastanka arhivskega grad-va odb raniem arhivskega gradiva" skriva v sebi vel ¡ko nevarnost. V tem primeru bi bilo namreč po Kazenskem zakonikii (Uradni li*t RSj št. 63/94) varovano le odbrano arhivsko gradivo, ne pa arhivsko gradivo, ki jc vsebovano v dokumentarnem gradivi^ preden jc bilo odbrano, u pa obstoji tudi največja nevarnost za njegovo un čenje.
2fc
Članki in razprave
ARHIVI XVII 1994
Cilirarii člen Ustave RS nadalje določa, da dr/av.i in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Zakonska konkre-i.zaeiji le določbe pa pomeni, da morajt imeti regionalni arhivi, k' so že doslej mel. lud fimk cijo gospodarskih arhivov oddelek za gospodarsko gradivo- v katerega bodo sprejemal od-btano arhivsko gradivo li k vi d 'ran 'I' podjetij, podjetij, ki ne bodo vzdrževala lastnega arhiva 'od Predlog zakona o arhivskem gradivu in arhivhi dopušča Indi liožncsl da arhiv prevzame privatno gospodarsko gradivo kol depozil ali pa da ga odkiif/ (16. člen). Poudariti pa iruramo, da je zakon naravnan na arhi 'sko gmd:vo. kot je opredeljeno v 2. Členu predloga, ker regionalni arhiv ne sme biti ustanova, k. bo reševala probleme hranjerja doki imeni amega gradiv.', podjetja
Ne glede na to, ali bc imel gospodarski subjekt svoj arhiv ali pn bo arhivsko gnuiivo i/ročal reg;onalnemn, tj. državnemu arhi /u mora arh;v razviti svetovalno službo laku glede hranjenja 'n vzdrževanja arhivskega gradiva gospodarskih subj :ktov ter odbranja in usposabliania za uporabo.
Zakon mora urejali pravne osnove varstva arluv.ikcga gradiva za naprej, ne sme pa zanemaril* tronulno aktualnih vprašanj, povezanih z naslajanjem pravnega reda ¡¡prejelega z Ustavo RS. Za gospodarsko področje so zlast' pomembni predpisi o denacionalizaciji, o zadrugah ter o iaslninskcm preoblikovanju podjjti; S temi za koni se odpravlja družbena lastrina, produk eijsko drugo premoženje, ki ic bilo v družbem lastnini se ponovno vračil v slero zasebne lastnine. Vprašanja, povezana z arhivskim gradivom ob denacionalizaciji je uredi1 že Zakon o denacionalizaciji (Uradni lisi RS, št. 27/91), kije določil, da se arhivsko gradivo, k' V111 o podržavljeno (kot posledica zaplembe ali nacionalizacije premoženja) in je .sestavni del zbirk arhiva upravičencem vrača v last, ne pa v posest (17. člen). Vpraša ij;; v zvezi z laslninskim preoblikovanjem podjetij (Uradni lisi RS, Št 55/02, 7/93, 31/93, 4?/94; banke m zavarovalnice sc lastninijo po posebnih predpisih) ter v zvezi s
privatizacijo zadružništva (Zikon o zadrugah. Uradni Ufct RS, št IV92, 7'93) je bilo treba ure Ji t i v predlogu Zakona o arhivskem gradivu in arh;vib Iz 64. in 65. člena predloga zakona izhaja, da arhivskega gradila, k, je n.istalo pri družbenem podjetju o?, družbeni zadrugi ti i mogoče privatiz-rat: in da gi* jc Ircba v sktadu z določbam' Zakona o naravni in kullurni dediščini (Uradni list SRS, št. J /K i, 42/86 in RS šl. 26/92; izročil pr'slojncmu arhivu.
Za zaključek naj pondar.n, da so v predlogu Zakona o arhivskem gradmt in arhivih upoštevane dosedanje izknšijc arhivov, da pa bo prilagoditev evropski zakonodaji terjala tudi spremembo nckriterih dosedanjih predstav o arluvsk; dejavnosti, in to predvsem na področju zasebnega arhivskega gradila 1er arhivskega gradiva ".ikahiib skupil osi
ZUSAMMENFASSUNG
DIE WHU'SCIIAFfSAliCUlVIL IM NEUEN SLOWENISCHEN ARCIlIVGIiSEIZES^NTWURl
JOZi? ZONTAP
In aer Einleiiung behandeli der Hcitrr g das .Syslcm (¡er Wirischaflsorc-inificning aufgrund der neuen slowenischen Winschar:sj;eset7gebiing und dann die cin/clrcn nni dein Sehn ,'t- nnd Arcliivgnt vom Winschafisbcrcicli verbundenen l: tagen. Es geht ihm das lnlere:,sc der Wjrtschafi liehen Subjekie hinsichtlich ilircs eigenen Sclirifi-nnd Archivgntes, sowie auch um die In diesem Zusammenhang c!cn Arctrvcn gcsiclllen Aufgaben. Weiler wird i'!ber das öffentl'che Inlcrcsse im Zusammenhang mil dem bc der Geschäftsführung der Wirtschaft Ii dien Snbjekic entstehenden Schrifignt gesprochen. Im Heilrog wird die größte Aufmerksamen jedeeb -.1er Trage des offen Dieben Interesses Iiins'chllich des wirtschaftlichen Archivgut-sklieriing gewidmet, sowie auch den I.ösungcn. die im Archivgiilgescticicnlwiirf und in den Arcbivcn in diusem Zusammenhang vorneselieii sird.