ŠTEVILKA LE IO XI.V, 19. APRIL 2013 CENA 1.58 EUR ZiC 1 '-■!- If. 7* ■r. NAROČILA KURILNEGA OLJA tel . 03 t 591 56 11 Člani Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice prepričani, da mora politika bolj prisluhniti gospodarstvu STRAN 7 Tematska ^^ priloga: Moj dom, moj ponos STRAN 16 Oglasi I 2 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Sončna energija nič več perspektivna?..........4 Bruselj: Ploden delovni obisk zgornjesavinjskih predstavnikov pri Evropski komisiji..................6 Mozirje: Zimsko peskanje cest razburja občane.........8 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Predsednik upravnega odbora Janez Kaker dobil nezaupnico...........9 Knjižnica Mozirje: Zaključek 8. bralne značke za odrasle........10 Obrazi dediščine: Dober teden odprtih vrat muzejskih zbirk ... 10 Green light world flight: Lenarčič se podaja na severni tečaj.............10 MPZ OŠ Nazarje: Zlato priznanje na mednarodnem odru......14 Klub zgornjesavinjskih študentov: Priprave na maturo v polnem teku................14 Franček Gorazd Tiršek: Prejel priznanji OK Slovenije in MO Velenje ... 15 Tretja stran Fotovoltaika nas je prehitela po desni V Sloveniji je zanimanje za gradnjo sončnih elektrarn vse do nedavnega skokovito naraščalo, saj so bile tovrstne investicije za proizvajalce električne energije zelo privlačne. Država jim je namreč s podpornimi shemami za desetletje in pol zagotovila nespremenjeno odkupno ceno elektrike. Po podatkih ljubljanske Fakultete za energetiko naj bi imeli v državi v začetku letošnjega aprila več kot 3.000 sončnih elektrarn, katerih skupna moč naj bi bila skoraj 230 mega-vatov, kar pomeni, da smo že presegli cilj iz nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije, kjer je zapisano, da bomo imeli v letu 2020 za 139 megavatov takšnih elektrarn. Spričo takšnega stanja ne preseneča, da se je (zdaj že bivša) vlada konec lanskega leta odločila za spremembo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, in podpore za fotovoltaične proizvodne naprave, priključene na omrežje po 1. decembru 2012, znižala za skoraj 64 odstotkov glede na referenčne stroške, določene v letu 2009. Kljub temu, da je bila rast števila sončnih elektrarn v Sloveniji v zadnjem obdobju skoraj eksponentna, so strokovnjaki še sredi lanskega leta ocenjevali, da so razmere obvladljive. »Morda je sončna energija malo preveč subvencionirana, ampak situacija je pod nadzorom,« je menil priznani energetik dr. Peter Novak. Po njegovem izračunu naj bi za razliko od cene ene megava-tne ure električne energije na trgu, ki znaša približno 60 evrov, cena ene megavatne ure električne energije iz sončne elektrarne znašala okoli 360 evrov. Razliko moramo plačati potrošniki. Jeseni se je vendarle izkazalo, da je rast števila sončnih elektrarn pri nas ušla izpod nadzora. Podobno se je leta 2008 zgodilo v Španiji, kjer je količina nameščenih sončnih elektrarn prav tako presegla vsa pričakovanja in vlada ni mogla več zagotavljati denarja za podpore, zato jih je za nove fotovoltaične elektrarne močno zmanjšala, kar je, kot že omenjeno, pred iztekom minulega leta storila tudi Janševa vlada. Problem sončnih elektrarn pa ni zgolj v njihovem številu in razlikah v ceni ter subvencijah, ampak se v smislu ekologije zastavlja tudi vprašanje njihove razgradnje po izteku življenjske dobe, arhitekti pa opozarjajo na nameščanje tovrstnih energetskih naprav na objekte, kamor sploh ne sodijo. Tako je, na primer, za nekatera lokalna okolja predpisano, kakšna mora biti strešna kritina na zgradbah, da ne kvari podobe krajine, medtem ko za namestitev fotovoltaičnih elementov, ki marsikje povsem popačijo zunanji izgled objektov, ni nobenih ovir. ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 16, 19. april 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 3 Tema tedna, Aktualno, Iz občin FOTOVOLTAIČNA ENERGIJA V PRIMEŽU VLADE Sončna energija nič več perspektivna? Zaradi hitre gradnje sončnih elektrarn v zadnjih letih je vlada zelo povečala prispevek za obnovljive vire energije, ki ga plačujejo vsi porabniki električne energije. Z zelo hitrim sprejemom Uredbe o energetski infrastrukturi, ki je začela veljati s 1. decembrom 2012 in le deset ur po obveščanju javnosti, ter posledičnim znižanjem odkupne cene za 30 odstotkov je vlada povzročila velike težave investitorjem v sončne elektrarne. V Zgornji Savinjski dolini je po podatkih Elektra Celje na njihovo omrežje priključenih 75 sončnih elektrarn in seveda bodo posledice vladne odločitve čutili prav vsi investitorji v fotovoltaiko. Sončne elektrarne na strehi podjetij v Nazarjah (Fotodokumentacija Plan-net solar d.o.o.) GRADNJA SONČNIH ELEKTRARN DRAŽJA DO 15 ODSTOTKOV V uradni izjavi je zapisano, da se je (sedaj že bivša) vlada za znižanje zajamčenih odkupnih cen električne energije iz sončnih elektrarn odločila zato, da bi s tem spodbudila naložbe v druge obnovljive vire energije. S tem je prišlo do visokega zvišanja prispevka za ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZARJE Veliko zanimanje za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Končno smo stopili v tople pomladanske dni, ki so zaradi prijetnih temperatur nadvse primerni za izlete v naravo. Žal pa so gozdovi, ki Zgor-njesavinjčanom predstavljajo velik del življenjskega prostora, tudi dom okuženih klopov. Tega se prebivalci naše doline očitno dobro zavedajo, saj je zanimanje za cepljenje v Zdravstveni postaji Nazarje zelo veliko. Klopi prenašajo človeku zelo nevarno bolezen osrednjega živčevja, klopni meningoencefa-litis, zoper katerega ne poznamo zdravila. Slaba novica je, da strokovnjaki zaradi lanskega večjega števila glodavcev, ki predstavljajo naravni rezervoar virusa, in vremenskih razmer pričakujejo še večje število okuženih klopov in s tem tudi večjo potencialno nevarnost okužbe. V letošnjem letu je bil na območju Upravne enote Mozirje zabeležen en primer okužbe s klopnim meningoencefalitisom. Osveščanje za cepljenje proti okužbi s to nevarno boleznijo je očitno dobro, saj je po besedah Darje Es, v. d. direktorja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, zanimanje za cepljenje zelo veliko. Tatiana Golob Cepljenje v Zdravstveni postaji Nazarje poteka vsak ponedeljek med 13. in 14. uro, zaželena pa je predhodna najava, da je potrebna količina cepiva na voljo. Le-to ima relativno kratek rok uporabe, zato ga zdravstveni delavci ne naročujejo v prevelikih količinah, ampak za sprotno potrebo. obnovljive vire, ki ga plačujemo vsi porabniki električne energije v Sloveniji. S 1. februarjem je vlada ta prispevek dvignila za več kot 300 odstotkov. Glede na poprejšnja nihanja v višini prispevka v zadnjih dveh letih to sedaj pomeni, da je nov prispevek za 85 odstotkov višji od prispevka, ki smo ga plačevali v letu 2010 in prvi polovici leta 2011. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo gradnja sončne elektrarne pri nas letos od deset do petnajst odstotkov dražja, kot je bila lani. GORNJI GRAD Svetniki gornjegrajske občine so se prejšnji teden sestali na svoji 23. redni seji z namenom potrditve investicijskega projekta lokalne ceste Sluga-Nova Štifta-Črnevska rida. Občinska uprava je v sodelovanju z zunanjimi partnerji pripravila projekt izgradnje omenjenega odseka ceste, ki so ga svetniki dobili v potrditev. Pred sprejemom projekta je moral občinski svet sprejeti še rebalans proračuna, kjer so zagotovili sredstva za izvedbo projekta. Med svetniki se je vnela burna razprava, zakaj se je občinska uprava odločila ravno za omenjeni odsek. Z občani naj bi se namreč župan dogovarjal, da se bo v primeru, če bo mogoča pri- PRIHODKI INVESTITORJEV ZMANJŠANI SKORAJ ZA TRETJINO Posledice vladne odločitve bodo v svojo škodo zelo občutili ne le novi investitorji, ampak vsi tisti, ki so se za gradnjo sončnih elektrarn odločili na podlagi v novembru veljavne odkupne cene. Podrli so se jim namreč investicijski načr- ti, saj prihodki po novem ne bodo zadoščali niti za odplačevanje posojil. V Združenju slovenske fotovoltaične industrije zato menijo, da je tako nenaden način sprejetja sprememb uredbe sporen. Poprej uveljavljene odkupne cene naj bi namreč veljale do 31. decembra 2012. To naj bi vsem, ki bi sončno elektrarno priklopili do konca lanskega leta, zagotavljalo veljavno odkupno ceno za naslednjih 15 let. Po trditvah združenja so bili investitorji z novo uredbo seznanjeni le deset ur pred njeno spremembo, številni tik java na razpis, poskušal pripraviti projekt za izgradnjo drugega odseka, prav tako v Novi Štifti. Svetniki so zopet opozorili občinsko upravo, da nimajo možnosti sodelovanja pri izbiri projektov, saj so z njimi seznanjeni šele, ko pripravljen projekt že dobijo v gradivu za sprejem in ga praktično morajo sprejeti, če želijo, da se vsaj ta izvede. Župan se je glede omenjenega odseka sicer posvetoval s svetniki iz Nove Štifte, ki so se s pripravo dokumentacije strinjali. Svetniki so s sklepom investicijski projekt potrdili, občina pa bo s prijavo na razpis začela postopke za izgradnjo cestnega odseka. Štefka Sem Občinski svet potrdil nov odsek ceste 4 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Tema tedna, Iz občin Sončne elektrarne v Zgornji Savinjski dolini (Vir: Elektro Celje d.d.) Občina Število elektrarn Inštalirana moč (kW) Oddana energija v letu 2012 (kWh) MOZIRJE 12 383 235.050 NAZARJE 15 1.473 980.872 REČICA OB SAVINJI 8 635 157.035 LJUBNO 16 689 633.950 LUČE 4 94 110.752 SOLČAVA 1 6 1.071 GORNJI GRAD 19 510 257.036 Skupna vsota 75 3.791 2.375.766 pred koncem gradnje, z nakupljenim materialom in podpisanimi kreditnimi pogodbami. Investicij tako niso mogli prekiniti, prihodki za naslednjih 15 let pa se jim po novem zmanjšajo za skoraj tretjino. Zaradi domnevno spornega sprejetja Uredbe o energetski infrastrukturi, o kateri je združenje spregovorilo v odprtem pismu vladi konec marca, so se oškodovani investitorji že začeli združevati in naj bi konec aprila proti vladi vložili skupno tožbo. ZANIMANJA ZA POSTAVITEV SONČNIH ELEKTRARN V DOLINI NI VEČ V obdobju od leta 2008 do 2011 so na Upravni enoti Mozirje izdali osem gradbenih dovoljenj za postavitev sončnih elektrarn, od uveljavilve Uredbe o energetski infrastrukturi pa zanimanja investitorjev po pridobivanju gradbenih dovoljenj za postavitev sončnih elektrarn ni več. A OBČINSKI SVET LJUBNO Ljubenski občinski svet je na zadnji seji v četrtek, 11. aprila, obravnaval rebalans letošnjega proračuna, saj realizacija odstopa od načrtovanega. Med ostalimi točkami dnevnega reda so se seznanili še z zapisniki posameznih odborov in s potekom priprave razvojne strategije občine. Župan Franjo Naraločnik je povedal, da je proračun živa slvar, ki jo je potrebno prilagajati dejanskemu stanju. Računovodkinja Marija Potočnik je razložila, na katerih postavkah je prišlo do tolikšnih odstopanj, da je potreben rebalans. Največji delež povečanja prihodkov gre na račun nakazila države za odpravljanje posledic neurij in nakazila iz evropskih sredstev za sofinanciranje izvedene prenove zdravslvenega doma, osnovne šole, tematske poti in revitalizacije trškega jedra. Manj prihodkov, kot je bilo načrtovano, pa so prejeli iz naslova izvajanja javnih del. Na odhodkovni strani je prišlo do sprememb na več proračunskih postavkah. Zlasti so bila načrtovana sredstva presežena za odpravljanje posledic poplav in za zimsko vzdrževanje sončnih elektrarn je v Zgornji Savinjski dolini že sedaj kar precej, prav z njihovo postavitvijo na določenih zemljiščih pa se med krajani, ki živijo v njihovi bližini, poraja tudi precej vprašanj, kje se takšne elektrarne pravzaprav sploh lahko postavljajo. S svojim videzom in velikostjo namreč kar precej spreminjajo naravno okolje. Kot je povedala načelnica UE Mozirje Milena Cigale, mora biti postavitev sončne elektrarne skladna s prostorskim aktom. Praviloma je to na stavbnih zemljiščih, ki omogočajo gradnjo elektroenergetskih objektov, kamor sodijo sončne elektrarne. PRI NAMESTITVI KOLEKTORJEV NA STREHO GRE ZA VZDRŽEVALNO DELO Glede izdaje dovoljenj za postavitev sončnih elektrarn določa Uredba o energetski infrastrukturi. Kot pravi Cigaletova, se namestitev kolektor-jev za ogrevanje sanitarne vode šteje za vzdrže- cest, kjer so morali zagotoviti dodatnih 108.800 evrov. Poleg tega je bilo potrebno zagotoviti nekaj več kot 9.000 evrov za novo zaposlitev. Na občini so v TlC-u začasno kot turističnega informatorja zaposlili Radenka Tešanovica. Tešanovicu je bila med drugim zaupana koordinacija za pripravo občinske dolgoročne razvojne strategije do leta 2020. O oblikovanju izhodišč je poročal na občinskem svetu. Za oblikovanje dokumenta so bili imenovani posamezni področni odbori, ki so že izoblikovali določene osnutke in prioritete, o čemer je poročal Te-šanovic. Predstavil je nadaljnje aktivnosti; med drugim bo med občani izvedena anketa, v mesecu maju bi jo nato obravnavali odbori. Prva delovna verzija strategije bi bila lahko obravnavana na odborih konec maja, nato bo šla v široko javno obravnavo. Župan Naraločnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj priprava poteka v skladu z rokovnikom, s predstavljenim pa so bili zadovoljni tudi svetniki. Marija Lebar valno delo in zanj ni potrebno gradbeno dovoljenje ne glede na moč te naprave: »V tem primeru, glede na Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, se namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije, komunikacije in zveze ter namestitev dimniške tuljave, šteje za vzdrževanje objektov, za kar pa občani ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.« Načelnica UE Mozirje še pojasni: »Naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije z nazivno električno močjo do vključno 1MW, so enostavni objekti, če izpolnjujejo še vse ostale določbe Uredbe o energetski infrastrukturi in torej zanje ni potrebno gradbeno dovoljenje. Za vse ostale objekte je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.« Tatiana Golob OBČINA MOZIRJE Nagradi Ivani Žvipelj in smučarskemu klubu Ob prazniku občine Mozirje jurjevem bodo na slavnostni seji, ki bo 24. aprila v dvorani kulturnega doma, tudi letos podeljena priznanja najzaslužnejšim. Na razpis za podelitev sta prišla dva predloga, ki sta nato prejela podporo občinskih svetnikov. Denarno nagrado v višini dobrih tisoč evrov bo prejel Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje, ki to sezono praznuje štiri desetletja delovanja. Skrbijo za kontinuirano delo z mladimi, za celoletno vadbo otrok, ki na ta način krepijo motorične sposobnosti in se socialno vključujejo med vrstnike. Z najmlajšimi obiskujejo tudi različna tekmovanja, s katerih se vračajo kot boljši med sodelujočimi. Zlato plaketo s priznanjem bo prejela Ivana Žvipelj. Predlagatelji so v obrazložitev zapisali, da gre nagrada v roke kot zahvala za dolgoletno prizadevno delo v društvih in pri prepoznavnosti kraja. Benjamin Kanjir Obravnavali popravek proračuna in izhodišča razvojne strategije 5 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 Politika, Iz občin ZGORNJESAVINJSKI PREDSTAVNIKI V BRUSLJU Ploden delovni obisk pri Evropski komisiji V dneh od 7. do 9. aprila se je na delovnem obisku pri Evropski komisiji mudila skupina predstavnikov slovenskih lokalnih skupnosti. Med njimi so bili tudi štirje predstavniki iz občin Zgornje Savinjske doline. Obisk je bil po njihovem mnenju uspešen, izvedeli so marsikaj koristnega in navezali številne pomembne stike. Obisk sta organizirali in financirali Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije. Na objavljeno povabilo so se odzvali župani Stanko Ogradi iz občine Gornji Grad, Ciril Rosc iz Luč in Alojz Lipnik iz Solčave ter direktorica rečiške občinske uprave Majda Potočnik. POMEMBNO SODELOVANJE NA REGIONALNI IN LOKALNI RAVNI Slovenska skupina je štela 25 članov in je bila druga tako organizirana skupina na obisku v Bruslju. Prvi večer po prihodu so se nastanili v hotelu, drugo jutro pa so se že začela delovna srečanja, ki so potekala v zgradbi Berlaymont, kjer ima prostore Evropska komisija. Med drugim so se seznanili s trenutnim stanjem priprave proračuna za naslednje finančno obdobje. Za leta 2014-2020 je Sloveniji namenjeno okoli 2,9 milijarde evrov. Predstavljena jim je bila evropska direktiva o koncesijah, ki je v zadnjem času zbujala veliko hude krvi zlasti zaradi bojazni, da bi si multinacio-nalke lahko prilastile vodne vire oziroma koncesije za vodo. Pojasnilo predstavnika komisije je bilo, da je bila direktiva napačno predstavljena in da ostajajo vodni viri še vedno v rokah občin. Naši predstavniki so obiskali tudi Odbor regij pri Evropski uniji. V odboru so voljeni predstavniki evropskih regij. Več kot 70 odstotkov evropske zakonodaje se izvaja na regionalni in lokalni ravni, zato je sodelovanje na tej relaciji zelo pomembno. Seznanili so se še z razmerami in ukrepi ter potmi za več prave ekonomske in denarne unije. JANEZ POTOČNIK PREDSTAVIL DELOVANJE EVROPSKE KOMISIJE Naslednji dan so bile teme zaposlovanje in socialna politika, kohezijska politika in digital- na agenda za Evropo. Srečali so se z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom, ki jim je predstavil filozofijo delovanja Evropske komisije. Predstavil je stanje na področju okolja, omejenih virov in včasih na videz navzkrižnih interesov med gospodarstvom, kmetijstvom in ohranjanjem okolja. Kot vsem predavateljem so obiskovalci Potočniku postavili številna vprašanja in dobili konkretne odgovore. Ciril Rosc: »Urnik je bil kakovostno organiziran in dobro smo izrabili vsak trenutek našega obiska. Za ogled lepega in starodavnega Bruslja je ostalo bolj malo časa, a vendar dovolj za prijeten vtis.« Marija Lebar Skupina predstavnikov slovenskih lokalnih skupnosti na delovnem obisku pri Evropski komisiji OBČINA NAZARJE Sanacija najbolj kritičnega dela grajske skale pri koncu V lanskem avgustu se je na dvorišču grada Vrbovec, ravno na prehodu do občinskih in drugih prostorov zrušila velika skala. Občina Nazar- je, lastnica omenjene parcele, je naročila oceno stanja in potrebnih del za zagotovitev varnosti na tem območju. Dela so se v letošnjem aprilu pri- čela, ocena škode dosega dobrih 10 tisoč evrov. V predlogu sanacije je projektant določil pet sektorjev in ocenil stopnjo poškodovanosti. Dva od teh sektorjev sta ocenjena kot nujna za sanacijo. Na predelu skale, kjer so potrebna urgen-tna dela, je v prejšnjem tednu s sanacijo pričelo podjetje Optera d.o.o.. Izvajalec del Dani Urbanc je povedal, da bodo predel, kjer obstaja največja nevarnost krušenja skale, obdali z zaščitno mrežo. Ta bo dobro usidrana v skalo, v katero so zvrtali vrtine in vanje namestili sidra, ki bodo mrežo držala. Namen mreže je, da v primeru krušenja kamenja le-tega zadrži, da navzdol zdrsi ob skali in ne pada na površine, kjer se gibajo ljudje. Dela na najbolj nujnem sektorju naj bi se v času izida Savinjskih novic ravno zaključevala. S tem celotna sanacija skale še ne bo pri koncu, bo pa zagotovljena varnost obiskovalcev, ki se gibljejo na tem območju. TG Izvajalci podjetja Optera d.o.o. so predel, kjer obstaja največja nevarnost krušenja skale, obdali z zaščitno mrežo. (Foto: Igor Solar) 6 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 I Gospodarstvo SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Člani zbornice prepričani, da mora politika bolj prisluhniti gospodarstvu V petek, 11. aprila, je potekala druga seja upravnega odbora Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice. S sejo so tokrat gostovali v družbi Gorenje. Predsednik uprave mag. Franjo Bobinac je predstavil poslovanje in vizijo Gorenja za letos in nekatere usmeritve do leta 2015. O poslovanju zbornice v letu 2012 sta poročala predsednica dr. Cvetka Tinauer in direktor mag. Franci Kotnik. Člani zbornice so bili mnenja, da mora politika bolj prisluhniti potrebam gospodarstva. »Smo zagovorniki združevanja gospodarstva v zbornice; potrebna je centralna in tudi močne regionalne zbornice, je med drugim povedal Bobinac. Dejal je, da je Gorenje lansko zadnje četrtletje uspelo povečati prodajo tako, da so pokrili primanjkljaj predhodnih mesecev in ustvarili pozitiven rezultat na letni ravni. Čisti dobiček je tako znašal 0,3 milijona evrov. Zahvaljujoč večletnim prizadevanjem so uspeli zmanjšati zadolženost, tudi na račun odprodaje nekaterih programov in prestrukturiranja in selitve proizvodnje iz Švedske v Slovenijo ter ne- Mag. Franjo Bobinac (desno) je predstavil poslovanje in strategijo Gorenja. (Foto: Marija Lebar) katerih programov v Srbijo. Do leta 2015 računajo povečati efektivni dobiček za 15 odstotkov. Vse od leta 2004 nenehno povišujejo tržni delež. So izrazito internacionalno usmerjeni. Franjo Bobinac: »Po 18 letih smo se uvrstili na prvo mesto med slovenskimi izvozniki in na drugo mesto med zaposlovalci. Kar 95 odstotkov prodaje ustvarimo na tujih tržiščih in poslujemo v 90 državah sveta, vendar je najve- čje tržišče še vedno Evropska unija.« Kot zanimivost je navedel, da je Gorenje po prodaji med nenem- škimi družbami v Nemčiji na prvem mestu. Povedal je, da poleg neposrednega zagotavljanja delovnih mest Gorenje posluje s številnimi slovenskimi dobavitelji, kar tudi vpliva na ustrezno zaposlenost. Po njegovem mnenju je za gospodarstvo lahko zaskrbljujoče, da Slovenija izgublja na mednarodnem ugledu, kar se odraža tudi na ekonomskem in denarnem področju. Politika bi morala bolj prisluhniti potrebam gospodarstva. Temu mnenju so se pridružili številni razpravljavci, med njimi Boštjan Gorjup iz BSH Hišni aparati Nazarje in Mirko Strašek iz KLS Ljubno ter nazarska županja Majda Podkrižnik. Marija Lebar Tukajšnja gospodarska zbornica je tudi v lanskem letu poslovala pozitivno kljub temu, da se je članstvo lani nekoliko zmanjšalo in da se članarina že od leta 2008 ni zvišala. Odbor je potrdil predlog, da enako članarino obdržijo tudi letos. Direktor Kotnik je člane upravnega odbora seznanil z načrti za letos. Med glavnimi nalogami bo poleg tradicionalnih dogodkov prizadevanje za nadaljevanje internacionalizacije in servisiranje članic zbornice. O rezultatih bo razpravljala in sklepala skupščina zbornice, ki bo sklicana kmalu. OPTIKA LIKEB MOZIRJE Dvajset let vztrajnosti in prilagajanja trendom Optika Likeb, ki z dejavnostjo očesne optike nudi usluge v centru Mozirja, v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Želja lastnice optike Mateje Likeb Ternik po privatni dejavnosti se je leta 1993 zdela dobra poslovna priložnost, saj tovrsten posel v Zgornji Savinjski dolini še ni obstajal, poleg tega pa je pomenil izpolnitev sanj Likeb- Ternikove o samostojni dejavnosti in pomoči ljudem z okvaro vida. Tako se je z veliko mero discipliniranosti in poguma lotila posla, v katerem si tudi danes prizadeva oblikovati ponudbo najnovejših in najbolj inovativnih proizvodov kontaktnih leč in očal, preventivnih pregledov in možnosti elektronske meritve dioptrije. Poleg tega v optiki nudijo korekcijske okvirje priznanih blagovnih znamk in druge pro- izvode, ki so stalno v nadgradnji in v koraku s časom. Recept za uspešno poslovanje Likeb-Ternikova povezuje z vztrajnostjo in pozitivnim mišljenjem, ki je bilo prisotno skozi njeno poslovno kariero, z energijo, ki jo je vlagala v posel in z željo, da pomaga ljudem, ki optiko redno obiskujejo in ji s tem dajejo vedeti, da si je ustva- rila njihovo zaupanje, kar šteje za svoj največji uspeh na osebnem in poslovnem področju. »Če rad delaš, ni problem biti uspešen,« trdi Likeb-Ternikova, ki ji več veselja kot zaslužek prinaša zadovoljstvo strank, ki jim je pomagala. Poleg tega ji veliko pomeni dobra volja in pozitivno vzdušje med zaposlenimi, ki s strokovno pomočjo in dostopnostjo pripomorejo k uspešnemu delu. Zaveda se, da bi bilo danes ustvarjanje takega posla veliko bolj tvegano kot pred leti, ko so bile razmere povsem drugačne in bolj prijazne. Tudi zato je cilj, h kateremu vztrajno teži, stalno spremljanje trendov in prilagajanje potrebam strank, ki jim je Mateja Likeb Ternik hvaležna za zaupanje. Mateja Goltnik Do danes je optika zamenjala že tri lokacije, ljudje pa še vedno radi pridejo in koristijo storitve, ki jim jih nudi. (Foto: Mateja Goltnik) Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 7 Iz občin Zimsko peskanje cest razburja občane V MOZIRJU SI ŽELIJO LEP KRAJ PREKO CELEGA LETA Dolga zima je končno mimo, posledice na cestah še ostajajo. Ne le kupi peska, ki kazijo zelenice ob cesti in pločnike, tudi na cestah ga je še nekaj, številne so tudi poškodbe na pločnikih in tlakovcih zaradi pluženja. Sem bi lahko prišteli še udarne jame, a te so že druga zgodba slovenskih cest. Obilno peskanje cest že dlje časa razburja stanovalce Savinjske ceste v Mozirju od potoka Trnave do krožišča z obvoznico ter občane ulice Na trgu. Le-ti si namreč želijo lepo Mozirje skozi vse leto, ne le v poletnih mesecih, so zapisali v peticijo, ki so jo poslali županu Ivanu Suhoveršniku in direktorju mozirske Komunale Andreju Ermencu. Po posipanju peska in pluženju snega ostajajo ogromne količine peska in uničeni tlakovci in robniki. (Fotodokumentacija Civilne iniciative Savinjska cesta v Mozirju) POBUDA CIVILNE INICIATIVE V imenu civilne iniciative sta Janez Pavlin in Borut Pregelj poudarila, da problematika prekomernega peskanja po Mozirju ni nekaj novega. Na to so župana Suhoveršnika obvestili že pred časom, a se občasno na cestah kljub vsemu najde debela plast peska. Vse to bi se po mnenju sogovornikov lahko rešilo s posipavanjem z grobo soljo. Z vožnjo prilagojeno zimskim razmeram in seveda zimsko opremo pa vožnja preko Mozirja ne bi smela biti problem tudi brez peskanja. Med razlogi, zaradi katerih stanovalci omenjenih ulic, ki so svoje nestrinjanje potrdili s podpisi peticije, nasprotujejo peskanju, je skrb za otroke, saj so pločniki del šolske poti, kjer se razposajeni otroci na poti v šolo in iz nje lovijo, prerivajo in med njimi prihaja do padcev in posledično poškodb. »Starejši občani težko hodijo po peska-nih pločnikih, jaški ob pločnikih so polni peska, zato voda ne odteka. Za vsakim avtomobilom se, kadar je cesta suha, dviguje prah in uničuje fasade hiš, pesek pa odnaša na zelenice in travnate površine ob cesti, katere morajo kasneje očistiti lastniki. Ob robu pločnikov je spomladi polno peska, ki ni popolnoma počiščen in med nalivi se ponovno zliva po cestišču,« je povedal Pavlin. »Žalostno, tako lep kraj na pragu Alp, pa tako zanemarjen,« v pismu županu menijo tržani Mozirja. Želijo si namreč, da bi bilo Mozirje lepo urejeno skozi vse leto, a očitno se po njihovem mnenju čas čistoče ustavi s prvim snegom in to obdobje traja tja do maja. Vse to se dogaja v kraju, ki je pred dvema letoma prejel srebrno plaketo za ureditev. Če bi komisija danes ocenjevala kraj, tega priznanja prav gotovo ne bi dobili, je mnenje tržanov. TREBA JE RAZMIŠLJATI O VARNOSTI Župan Suhoveršnik je prejel peticijo in na očitke odgovarja, da se po trgu Mozirja po dogovoru ne posipa, je pa res, da se je ravno koncem zime zgodilo, da je voznik pluga nehote pozabil izklopiti posipanje peska. Istočasno je dodal, da je posipanje včasih tudi nuja, saj morajo biti ceste primerno očiščene, prevozne in varne in za to izvajalec Komunala Mozirje tudi odgovarja. »Zakonodaja določa, da je treba zagotavljati varnost na cesti, kar izvajalci zagotavljajo s pluže- njem, peskanjem in soljenjem cest. Težava nastaja pri odgovornosti. Kdo bo odgovarjal, če se na cesti kaj zgodi, in izvajalec se upravičeno boji zahtevkov po odškodnini, čeprav obstaja dogovor, da se določenih cest ne peska,« je povedal župan Suhoveršnik. Težava je tudi v strojni opremi komunalnih vozil. Mozirska Ko- munala nima opreme, ki bi zagotavljala enakomerno posipanje, in ponekod nastanejo večji kupi peska. Preko mozirskega trga je cona 30, od policije do križišča na regionalno cesto je omejitev 50 in možnost nesreč se takoj poveča, zato je potrebno razmišljati tudi z vidika varnosti. Peska je na spomlad res precej po cestah in pločnikih in trije delavci zaposlenih preko javnih del so že očistili vse pločnike, v kratkem bodo strojno pometene tudi nekatere ceste, je omenil župan. Prav vsi, ki pa živimo ob cesti, pa se zavedamo, da moramo tudi sami poprijeti za metlo in počistiti pred svojim pragom. LEPO MOZIRJE SKOZI VSE LETO Tržani Mozirja pričakujejo, da se bo uredilo dnevno čiščenje kraja preko celega leta. »Mozirje nima urejene službe za čiščenje, enostavno ni nikogar, ki bi skrbel za čistočo kraja in že kar nekaj časa je Mozirje umazano zanemarjeno mesto. Starejši prebivalci se še spominjajo časov, ko se je še vse čistilo z metlo, le-to je opravljala ena oseba in je bil kraj lepo urejen. Sedaj naj bi bili kar trije zaposleni za urejanje okolice, ampak krajani ne vemo, ali delajo v Mozirju ali kje drugje,« meni Borut Pregelj, ki je vesel, da so se vsaj določene prireditve s trga preselile na sejmišče, saj je za obiskovalci ostajal kup smeti in nesnage, za katero so morali sami poskrbeti. Naše mnenje je, je dejal Pregelj, da je obilno peskanje dobrodošlo le za mozirsko Komunalo, saj jim je to poleg pluženja največji zimski prihodek. Strošek posipavanja v mozirski občini je okrog 70.000 evrov ob normalni zimi, letos pa je verjetno precej več. Z racionalnim pristopom pluženja bi občina prihranila veliko, s temi sredstvi pa bi lahko kupili rabljeno vozilo za čiščenje in pometanje ulic. Želijo opozoriti tudi na številne uničene robnike in tlakovce, ki se pokažejo pomladi skupaj z zvončki, da o uničenih zelenicah ob cesti in količini peska in drugi nesnagi ne govorimo. Poleg izvajanja zimske službe so se Mozirjani na župana obrnili še z eno zadevo. Nujna se jim zdi regulacija zgornjega in spodnjega toka reke Mozirnice in izdelava novega mostu. Novembrske poplave so namreč številnim lastnikom stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov naredile veliko škode, nekateri so bili poplavljeni že petič. Štefka Sem Župan Ivan Suhoveršnik: »V prihodnji zimi določenih cest ne bomo posipavali s peskom. To bo veljalo za ravninske ceste v središču kraja, kjer so klanci, pa to ne pride v poštev. Dogovor, katerih ulic ne bomo posipali, bomo sklenili pred začetkom izvajanja zimske službe.« 14 Savinjske novice št. 8, 5. april 2013 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi SADILI Z DEŽNIKI Nadaljujejo Sadni Ustanoviteljica fundacije Sadni gozd, direktorica Ljudske univerze Velenje (LUV) Brigita Kropušek Ranzinger in evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič s sodelavci so pričeli s spomladansko akcijo sajenja jagodičevja na kompleksu ob Škalskem jezeru. V okviru evropskega projekta Hrana za zdravje in delovna mesta, ki ga izvajajo člani skupine Požen' Evropo, so 5. aprila posadili večje število grmovnic ja-godičevja. LUV, ki ob izvajanju projekta Sadni gozd spodbuja in omogoča s projektom gozd posaditve tudi na območju občin Zgornje Savinjske doline, je v pozni lanski jeseni s partnerji in dona-torji posadila 300 sadik sadnega drevja in grmičevja, ki dajejo užitne plodove. Skupaj so tako posadili že več kot 800 dreves oziroma koristnih sadik, akcijo pa zdaj nadaljujejo. Ob sajenju, ki je potekalo v slabih vremenskih pogojih, so pripravili kratek animiran kulturni program, številni prisotni, pretežno mladi, pa so posadili rastline jago-dičevja, maline in drugo. Jože Miklavc Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (druga z desne) in ustanoviteljica fundacije Sadni gozd, direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger sta sadili grmovnice jagodičevja. (Foto: Jože Miklavc) MOZIRJE Čiščenje struge Trnave Pred kratkim so se pričela izvajati dela na potoku Trnava na območju Mozirskih trat. Tam se je po novembrskih poplavah preko škarp v potok vsulo precej materiala, ki bi lahko ob ponovnem večjem deževju povzročil ponovne OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE (OZS) Predsednik upravnega odbora Janez Kaker dobil nezaupnico V ponedeljek, 15. aprila, je bila na izredni seji skupščine OZS izglasovana nezaupnica predsedniku upravnega odbora Janezu Kakerju, medtem ko je predsednik zbornice Alojz Kovšca prejel zaupnico. Skupščino je sklicala skupina poslancev, med njimi bivše vodstvo OZS. Od 81-tih poslancev, ki so glasovali, je Kaker prejel 36 glasov podpore, Kovšca pa 43. Kljub temu da je bila slednjemu izkazana zaupnica, bo o nadaljnjem vodenju zbornice še razmislil, kajti ob nezaupnici svojim kolegom, mu izkazano zaupanje članov skupščine ne pomeni veliko. Janez Kaker, podjetnik iz Mo- zirja, je vodenje OZS prevzel v lanskem letu, ko je ista usoda, nezaupnica, doletela prejšnje vodstvo zbornice. Takrat se je vodstvo zbornice soočalo z očitki o visokih prejemkih in odpravninah vodstvenim članom. Še posebej pa je prejšnje vodstvo zamajala odločitev obrtnikov na posvetovalnem referendumu o prostovoljnem članstvu v zbornici. Obrtniki so namreč takrat izrazili voljo, da članstvo ne bi bilo več obvezno. Prostovoljno članstvo bo uvedeno v novembru, za zbornico pa to pomeni, da bo del sredstev, ki jih je doslej letno dobivala s članarino, potrebno poiskati drugje. Štefka Sem izlive vode. Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je pristojna za urejanje vodotokov, je s pričet-kom del odlašala zaradi neurejenih razmerij z lastnikom zemljišča ob potoku. Štefka Sem Izvajalci del bodo očistili strugo potoka Trnava. (Foto: Štefka Sem) OBČINA NAZARJE NAZARJE Telefon: 03/839-16-00, e-mail: obcina@nazarje.si, spletna stran: www.nazarje.si. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP ZEMLJIŠČ V »Industrijsko-obrtni coni Prihova« Občina Nazarje je v Industrijsko obrtni coni Prihova ob regionalni cesti Mozirje - Radmirje komunalno uredila zemljišča za gradnjo poslovnih objektov. V območju sta trenutno zgrajeni in že poslujeta dve proizvodnji tovarni. Za prodajo je na razpolago še sedem komunalno opremljenih parcel - zemljišč v velikosti 1.833 m2 do 3.669 m2. Nekatera zemljišča je možno združiti. Vse zainteresirane kupce obveščamo, da je v Uradnem listu št. 27/2013 in na spletni strani www.nazarje.si objavljen javni poziv za zbiranje ponudb za nakup zemljišč. Postopek zbiranja bo zaključen 7. maja 2013. Vabimo vas, da svojo poslovno vizijo uresničite v naši In-dustrijsko-poslovni coni Prihova. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, prvega javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi«, v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Z nepovratnimi sredstvi bo financiran del javnih izdatkov za opravičene stroške operacije. Sofinanciranje je zagotovljeno do višine 85% vseh upravičenih stroškov. Navedena sredstva so zagotovljena na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko, Evropskega sklada za regionalni razvoj, na proračunski postavki 7616 Regionalni razvoj -infrastruktura regionalnih poslovnih con, konto 4320, NRP: 1536-07-5057. Občina Nazarje - A* ÜH Naložba v vašo prihodnost C jPFRACI JO DELNO FINANCI RA EVROPSKA UNIJA. Evropski sklad za regionalni razvoj Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 9 Kultura, Ljudje in dogodki ZAKLJUČEK 8. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE V KNJIŽNICI MOZIRJE Prejemniki priznanj spoznavali panonsko dušo April je v Osrednji knjižnici Mozirje tradicionalno rezerviran za podelitev priznanj za osvojeno bralno značko za odrasle. Slavnostna podelitev je bila v sredo, 3. aprila, ob zaključku branja za 8. bralno značko. Letošnji gost večera je bil prekmurski pisatelj Dušan Šarotar, ki se je za povabilo oddolžil s tankočutnim razkrivanjem svoje pisateljske duše. Projekt bralna značka, poimenovan Zgornjesavinjčani s knjigo v roki, je v skladu s poslanstvom knjižnice namenjen promociji literature. O njeni uspešnosti je spregovorila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek. Poudarila je, da s tem projektom v knjižnici obeležujejo slovenske dne- Bralci so prejeli priznanja za osvojeno bralno značko. (Foto: Roman Mežnar) ve knjige, ki jih organizira Društvo aprilom. Po njenem mnenju je bra- slovenskih pisateljev in sovpadajo s svetovnim dnevom knjige, 23. OBRAZI DEDIŠČINE Dober teden odprtih vrat muzejskih zbirk Projekt Obrazi dediščine preko LAS - Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline je povezal zavode in turistična društva, ki upravljajo z muzejskimi zbirkami in drugo nesnovno dediščino našega podeželja. V okviru projekta se je in se še bo zvrstilo več dogodkov, trenutno pa poteka Dober teden muzejskih zbirk Zgornje Savinjske doline. Pripravljata se še knjižica in zemljevid s predstavitvijo zbirk. Projekt sofinancira Evropski sklad za razvoj podeželja, nosilec pa je Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje. Ostali partnerji so zavodi in turistična društva. Namen projekta je povezati in skupno predstaviti kulturno dediščino doline. Po besedah vodje projekta in direktorice nazarskega muzeja Barbare Šoster Rutar bosta v sklopu V sklopu projekta je predvidena še izvedba 30-ih dogodkov: različnih delavnic, doživljajskih pravljic, etno doživljajskih sprehodov in praznovanj za otroke. Med 12. in 20. aprilom poteka Dober teden muzejskih zbirk Zgornje Savinjske doline. V tem času se vrstijo različni dogodki, vse muzejske zbirke pa so brezplačno na ogled. Sledili bodo festival lesenih izdelkov, festival volne v Solčavi, dan ajdneka na Ljubnem in prireditev Lončarski praznik v Kokarjah, ki bo potekal 26. in 27. aprila. Pripravljajo tudi štiri razstave, izobraževanje in načrt za doživljajsko vodenje, etno animacijo in interpretacijo dediščine. Zbirke bodo opremili z novimi didaktičnimi vsebinami in pripomočki. nje knjig kultura ter velik in dragocen privilegij. Tega je letos prepoznalo kar 92 prejemnikov priznanja za osvojeno bralno značko. Na voljo so imeli 30 naslovov knjig, od tega polovico slovenskih. Prebra- ti je bilo potrebno sedem knjig iz danega seznama in eno pesniško zbirko po lastni izbiri. Med najbolj branimi knjigami z bralnega seznama je bil tudi roman Ostani z mano, duša moja pisatelja, pesnika in scenarista Dušana Šarotarja, gosta večera. Pogovor z njim je vodila knjižničarka Tatiana Golob. Šarotar je tankočutno razkril proces nastajanja literarnega dela. Dotaknil se je vsakdanje rutine in opisal življenje sodobnega pisatelja. Predstavil se je kot eden redkih avtorjev, ki pišejo o holokavstu na območju Prekmurja. Njegova dela so postavljena v zgodovinski okvir deportacije preko tisoč prekmurskih Judov v Auschwitz. Po vojni se jih je vrnila v ta svet le peščica, med njimi je bil tudi avtorjev stari oče Franz Schwartz. Roman Mežnar projekta pripravljena knjižica z interaktivno predstavitvijo posameznih zbirk in zemljevid. Vse pomembnejše muzejske zbirke bodo v knjižici predstavljene z osnovnimi podatki, kratkim opisom, fotografijami in novo izdelanimi ilustracijami. Vsaki zbirki bo namenjen tudi didaktični del z različnimi ugankami, rebusi, vprašanji. Rešiti jih bo mogoče samo z obiskom posamezne zbirke. Namen te knjižice je spodbuditi obiskovalca, da obišče čim več zbirk v Zgornji Savinjski dolini. V knjižici bo predstavljena tudi druga kulturna dediščina Zgornje Savinjske doline. Didaktični del bodo imele samo zbirke, ki so odprte vsaj par dni v tednu. Vse zbirke bodo z ilustracijami predstavljene tudi na zemljevidu. Roman Mežnar GREEN LIGHT WORLD FLIGHT ■ v« v i • Lenarčič se podaja na severni tečaj Po lanskem potovanju okoli sveta se Rečičan Matevž Lenarčič zdaj podaja prek severnega tečaja v okviru projekta Green Light World Flight - North Pole 2013. Na pot je odšel danes, doma pa ga lahko pričakujemo čez tri tedne ali mesec, odvisno od vremenskih razmer in njegovega počutja. Na Arktiko se odpravlja s Pipi-strelovim ultra lahkim letalom, ki so ga dodelali in pripravili na eks-tremne pogoje severnega tečaja, pa tudi na nočno vožnjo. V osmih etapah bo izkušeni pilot poskusil preleteti več kot 15 tisoč KNJIŽNICA MOZIRJE kilometrov dolgo pot od Ljubljane, prek Danske, Norveške, severnega tečaja in Kanade. V Evropo se bo vrnil prek Atlantskega oceana na Irsko, nato pa priletel domov v Slovenijo. Lani je imel v preletu okoli sveta najdaljšo etapo dolgo dobrih 3.700 kilometrov, letos bo najdaljša etapa med Svalbardom na Arktiki in Resoluteom v Kanadi dolga 3.100 kilometrov. Na poti bo biolog fotografiral in opazoval arktični pol ter podnebne spremembe na tem delu Zemlje ter meril črni ogljik nad velikimi predeli Arktičnega morja. Marija Šukalo Kulturno-potopisni večer prestavljen V lanskem letu je Mozirjanka Barbara Fužir skoraj leto dni preživela v Argentini, kjer je poučevala slovenščino na prvi uradni slovenski šoli v Južni Ameriki, na Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek v Mendozi. Predavanje o deže- li, njenih prebivalcih in predvsem Slovencih na drugem koncu sveta, ki je bilo načrtovano za petek, 19. aprila, je zaradi nujne zadržanosti Fužirjeve do nadaljnjega prestavljeno. TG 10 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 Kultura, Organizacije KUD UTRIP REČICA OB SAVINJI Pred deseto obletnica društva Člani Kulturno-umetniškega društva Utrip Rečica ob Savinji bodo letos obeležili deseto obletnico, pestro pa je bilo tudi lansko leto, ko so z različnimi tematskimi večeri, razstavami, predavanji, okroglimi mizami in recitacijami skrbeli za kulturno dogajanje v občini. Kot napovedujejo, bo podobno tudi v letošnjem letu. Predsednik društva Jože Skonč-nik pravi, da so njihova druženja priložnost za iskanje novih idej in izzivov ter boljše medsebojno spoznavanje. V prihodnje se želi povezati še z društvi izven doline, med- KONCERT DUA ONDINE V SOLČAVI !1 V Centru Rinka v Solčavi se je obiskovalcem predstavil duo Ondi-ne. Z dogodkom je Glasbena šola Nazarje ob pomoči Občine Solčava obeležila 20-letnico delovanja omenjene glasbene ustanove. Harfistka Urška Rihtaršič in flavtistka Barbara Volčič sta se v Solčavi predstavili z deli C. Debus-sya, A. Shaposhnikova, J. F. Zbin-dena, N. Rorema in V. Avseca. S svojim izvajanjem sta poželi bučen aplavz, za kar sta se oddolžili s podaljškom. Kranjčanka Barbara Volčič je svojo glasbeno pot pričela v Glasbeni šoli Škofja Loka in jo nadaljevala na ljubljanski srednji glasbeni in baletni šoli. Nato se je odločila za študij muzikologije in flavte. Trenutno Volčičeva nadaljuje iz- tem ko se je sodelovanje z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje močno izboljšalo. Minulo leto je bilo za društvo uspešno, saj so ga zaključili z realizacijo celotnega plana, poleg tega pa realizirali še nekatere nenačrtovane dejavnosti in zaradi racionalne porabe sredstev leto končali s pozitivno bilanco. Skončnik je opozoril na določene računovodske pomanjkljivosti in od predsednikov društva in odbora EMS zahteval odpravo le-teh. Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj se je stri- obraževanje flavte na magistrski stopnji, obenem pa je absolventka muzikologije. Urška Rihtaršič je z urami harfe pričela v kranjski glasbeni šoli in nadaljevala na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet. Obe glasbenici sta si s svojim vir-tuoznim ustvarjanjem priigrali številne nagrade na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Sodelujeta z različnimi komornimi sestavi in orkestri. Skupno glasbeno pot kot duo Ondine pa sta pričeli pred tremi leti pod mentorstvom profesorice Mojce Zlobko-Vajgl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Glasbenici izvajata raznovrstno program, trenutno pa se posvečata sodobni glasbi in glasbi 20. stoletja. Marija Šukalo Strelci Strelskega kluba (SK) Menina iz Gornjega Grada so na volilnem občnem zboru izvolili novo vodstvo. Dolgoletnega predsednika Cirila Kolarja je na tem mestu zamenjal Primož Kopušar, podpredsednik je postal David Kosmač, tajnik Marjan Hanžekovič in predsednika SK Menina nasledil Cirila Kolarja. (Foto: ŠS) blagajnik Franc Kolar. Cirilu Kolarju so se člani društva še posebej zahvalili za opravljeno delo v klubu, za častnega člana pa so imenovali Jerneja Plankla zaradi njegovega velikega prispevka k razvoju strelskega kluba. Člani SK Menina so v preteklem letu organizirali in uspešno izvedli tri tekme v okviru IASC in večje število klubskih tekem. Za potrebe tekem in treninga so skrbeli za primerno ureditev strelišča. Člani kluba so na državnih tekmovanjih dosegali dobre rezultate, tudi zmage. Tudi v letošnjem letu načrtujejo organizacijo več tekmovanj, tako klubskih kot na državnem nivoju. Organizirali bodo tečaj za varno rokovanje z orožjem in kupili plošče za »steel chalenge« tekmovanja. Pozornost bodo namenjali tudi urejenosti strelišča v Zagradišču in njegove okolice. Štefka Sem Raznovrsten progam navdušil občinstvo Jože Skončnik: »Želimo si predvsem aktivnih članov, ki bodo sodelovali pri organizaciji prireditev.« (Foto: KRN) njal s podanimi poročili in potreb- glasbe, večer slovenske besede, nimi ukrepi in hkrati pohvalil člane društva za izpeljane kulturne dogodke, za pomoč pri prireditvah ob občinskem prazniku in izrazil željo za nadaljnje uspešno sodelovanje. Na občnem zboru so predstavili načrt za letošnje leto. Kot kaže bodo dogajanje v občini popestrili večer erotične poezije, okrogla miza na temo kulture, koncert klasične STRELSKI KLUB MENINA organizacija 10. obletnice društva, ki bo v novembru, itd. Dlje časa je načrtovana tudi ustanovitev lutkovne sekcije, prav tako je stalna aktivnost za povečanje članstva. »Želimo si predvsem aktivnih članov, ki bodo sodelovali pri organizaciji prireditev,« je k vpisu v KUD Utrip povabil Skončnik. Katja Remic Novak Vodenje prevzel Kopušar Harfistka Urška Rihtaršič in flavtistka Barbara Volčič sta se za bučen aplavz oddolžili s podaljškom. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 11 Kocbekove storije (5) Piše: Aleksander Videčnik PRAVLJICA O RUDENEKU Nekega večera gre Lekšetova žena pozno ponoči mimo rudeneške ruševine na svoj dom, ki leži blizu Rudeneka. Ko pride pod zidovje, stopi pred njo belo oblečena žena, ji stisne otroka v naročje in izgine. Žena nese otroka domov. Ko ga pogleda pri luči, vidi, da je povsem črn. Prestraši se in silno zakriči. Nato se prebudi tudi otrok in jo prav milo pogleda. Žena se ga usmili in ga položi zraven svoje otroka. Toda črnec kar vpije in sili k ženi. Zopet ga vzame v roke in ga začne dojiti. Hudo jo je gri-zel med dojenjem. Že se je odločila, da ga nese nazaj pred grad. Tedaj vstopi v sobo starejša deklica in ko zagleda malega poredneža vzklikne: »Mati to je hudoba! Vrzite ga v prepad pred gradom.« Mati odvrne: »Pa ga res bom, toda poprej ga bova krstili. Vzemi blagoslovljeno vodo in ga poškropi!« Hčerka uboga. Komaj pa pade par kapljic vode na črnca, se ta spremeni v lepo gospo, ki spregovori: »Hvala vama za rešitev, jaz sem bila zakleta grajska gospa, sedaj sem pa rešena.« Naenkrat se vse posveti, vse naokrog je svetlo kot podnevi, Gospa pokaže tja proti Ku-gli (mali hribček pred gradom) in reče: »Koplji-ta tam in našli bosta plačilo za mojo rešitev.« Za tem pa nenadoma izgine. KUGLA Tako rečejo malemu hribčku pred Rudene-kom. O tem se govori, da so nanosili turški vojaki zemljo v kapah, da so tam pokopali svojega padlega poveljnika. GRAD V NEGOJNICAH Lastniku gradu v Negojnicah so pravili Tirški gospod. Njegova brat pa je bil Leški gospod. Nista se dobro razumela. Enkrat je Leški poslal Tir-skemu namesto vina v sodu smodnik, ki se je vnel in razrušil grad. ŠKRAT Običajno je takšen možak v zelenem plašču in z rdečo kapico na glavi. Pri neki hiši je dajala gospodinja za škrata vsak teden od peke hlebček kruha. Položila ga je zunaj na ograjo. V hiši je vladalo blagostanje. Pa je prišla k hiši nova žena. Ta je bila zelo skopa in je dala na ograjo kamen namesto kruha. Škrat je potem nanosil toliko kamenja, da ga je bilo ogromno okoli hiše, pa tudi na polja ga je nanosil. Tako je postala ze- mlja nerodovitna. Ženi je bilo žal, da je tako ravnala, a je bilo prepozno ... ŠKRAT V PLANINI Pastir je pasel ovce na planini. Zjutraj je ponavadi zakuril in pristavil ponev k ognju, zatem pa je gnal ovce na pašo. Ko ga ni bilo v koči, je prišel škrat in ugasnil ogenj in nasul smeti v ponev. Ko se je pastir vrnil, se je vedno pošteno jezil, da ni bilo zajtrka. Nekega večera pa je pozabil narediti križ na vrata hleva z ovcami. Ponoči je prišel škrat in mu pokradel ovce. Pastir je to opazil in za njim za-klical: »Le srečno jih goni, čez leto pa jih priženi zdrave nazaj.« Škrata je zelo jezilo, da ga je pri zlem delu videl pastir. Škrat je mora krasti seno, da je preživljal ovce, zato jih je ob letu prignal nazaj, ovce so imele tako dolgo volno, da so težko hodile. Škrat bi jih moram med tem trikrat striči, pa jih ni niti enkrat. Seveda ni bilo lahko pastirju striči zapuščenih živali . ŠKRAT NA VODOLAH Vodušek je bil zelo bogat, pa tudi velik skopuh. K njemu je zahajal škrat. Nekoč so imeli zanj pripravljene štruklje, ki jih je našla dekla in tudi pojedla. Škrat je rekel: »Ker si snedla moj štrukelj, boš nesla moj punkelj.« Včasih so ljudje slišali škrate žvižgati, to je pomenilo, da so nosili težka bremena. ŠKRAT V SUHEM VRHU Pri Novi Štifti je kmet Suhovr-šnik. Tja so radi hodili škrati. Ponoči so nosili žito, potem pa so na podstrešju žvižgali. Nekoč so šli fantje dekleta klicat in so škrate opazovali. Ker so jih nagnali, niso več prihajali na Suhi vrh. HACAPIKL Tako so rekli hudiču, ki je stanoval v Gradišču pri Gornjem Gradu. Baje, da so ga ob polnoči lahko poklicali, ko je delil denar. HUDIČ V SUHEM VRHU Suhovršniku (pri Novi Štifti) se je slabo godilo. Nekoč je prišel k njemu mož v lovski opravi. Suho-vršnik mu je potožil, kako se mu slabo godi. Lovec mu je rekel: »Če mi daš svojo hčerko, ti dam toliko zlatnikov, da bode ves pod (skedenj) poln.« Suhovršnik mu je obljubil hčerko, lovec pa pokril ves pod z zlatniki in ga vprašal: »Kdo bo ta denar shranil?« Ko mu je gospodar dejal, da to naj stori kar on, se je nenadoma pokazala luknja v podu, v katero je izginil ves denar. Prav v tem času je nesla hčerka malo južino delavkam na njivo. Tam jim je potožila, da jo oče prodaja. Bila je zelo žalostna. Ko se je vračala, je prišla do groblje, kjer so rasli jaseni in nenadoma je potegnil velik vihar in deklica je za vse čase izginila . KRIŽ NA STROPU V ŠTOKU Gospod iz Štoka (Gornji Grad) je imel brata v Lešah. Brata sta bila že dolgo sprta. O sporu naj bi odločil dvoboj med njima. Štokovni si je že brusil sabljo. Potem je z nabrušeno sabljo proti stropu zamahnil v znamenju križa in glej, na stropu se pokaže poševni križ skoraj krvave barve. To je Štokovnega tako pretreslo, da se je z bratom v Lešah mirno pogovoril. ČAROVNIŠKI OVČAR Kmet Prodnik je imel mnogo ovac in zato je imel dva pastirja; en je pasel stare ovce in ovne (markače), drugi pa je skrbel za jagneta. Pastirja sta se močno sovražila. Jagničar je znal tudi čarati in začaral je ovčarju, da mu je poginilo veliko ovac. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Svet občine Mozirje po žalni seji za umorjenim kraljem Aleksandrom oktobra 1934. Po seji so zasadili spominsko lipo pred farno cerkvijo. 12 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 Ljudje in dogodki, Čestitke ZDOMKA MARICA REGGE Pred 46 leti odšla v Nemčijo za tri mesece, se zaljubila in ostala Marica Regge, nekdaj Marija Jeraj, je 63-letna upokojenka, ki se je pri 17. letih odpravila v Nemčijo z željo, da se nauči nemškega jezika. Trije meseci, kolikor naj bi jih preživela v Nemčiji, so se podaljšali v celo življenje, ko je spoznala svojega moža Horsta. Živita v Ludenschei-du pri Dortmundu in se po toliko letih še vedno vsaj dvakrat letno odpravita na Zgornje Pobrežje in prevozita 1.040 kilometrov, da se znova srečata z družino in prijatelji. O dogajanju v Zgornji Savinjski dolini sta dobro obveščena, saj sta naročnika Savinjskih novic. VSEH SEST DEKLET OMOZILO NEMCE Z zakoncema Regge smo se srečali v času velikonočnih praznikov v gostilni Pri Polonci v Mozirju, kjer je bilo Maričino zadnje delovno mesto pred odhodom v Nemčijo. Izučila se je za trgovko, pokoj pa dočakala v tovarni, kjer izdelujejo sestavne dele avtomobilov. Tam je bila zaposlena 35 let. Čeprav bi morala delati do 65. leta in treh mesecev starosti, se je upokojila predčasno pri 63. letih, zaradi česar ima 10,8 odstotka manjšo pokojnino. »Mož je bil že nekaj časa v pokoju, zato sva se odločila, da se tudi sama upokojim in preživiva več časa skupaj.« Z možem sta se spoznala v gostilni, ki je v lasti Slovenca, pripoveduje Marica in pove, da se je vseh šest deklet, ki so se takrat odpravile na trimesečno učenje v Nemčijo, omožilo z Nemci. Njenim staršem je bilo težko, ko so izvedeli, da bo ostala na severu. Spominja se, kako prestrašena je bila, ko jim je prvič predstavila bodočega moža. »Takrat sem se želela kar zasukati in iti nazaj, tako strah me je bilo. Potem pa me je ata presenetil, ko je rekel bodočemu zetu: 'Tamle je kjuder, če si žejn, v špajzu pa hra- na če si lačn.' S tem mu je povedal, da naj se počuti kot doma in sem si oddahnila.« Civilna poroka krat mi je rekel, da ne bi mogel imeti boljšega otroštva, kot ga je imel. Bil je zraven, ko je krava povrgla in spoznaval delo na kmetiji. Še danes redno prihaja v Slovenijo s svojo družino.« Včasih, ko še ni bilo avtocest, je bila pot veliko daljša, tudi 18 ur so se vozili. Danes jim vzame okoli dvanajst ur. »Zgodilo se je že, da je mož zaspal za volanom, ko smo se na pot odpravili takoj po službi. Sedaj, ko sva starejša, pre- Marica in njen mož Horst vsako leto božične in velikonočne praznike preživljata na Zgornjem Pobrežju, saj v Nemčiji nimajo žegna in butar kot pri nas. (Foto: Katja Remic Novak) je bila v Nemčiji, cerkvena na Rečici ob Savinji in ohcet na Zgornjem Pobrežju. SIN NE ZNA PRAVILNO SLOVENSKO, GOVORI ODLIČNO »POBREŠKO« Skupaj imata tudi 40-letnega sina, ki zna govoriti »pobreško«, saj je večino počitnic v otroštvu preživel pri Maričinih sorodnikih. »Več- spiva pri sinu, ki živi v Munchnu in naslednji dan nadaljujeva pot.« REDNA BRALCA SAVINJSKIH NOVIC Oče, ki je dve leti pokojni, je vedno skrbel, da je bila obveščena o vsem, kar se je dogajalo doma. Naročil ji je Savinjske novice, ki jih redno vzame v roke tudi mož. On pregleda fotografije, če koga pozna, medtem ko Ma- rica najprej prebere osmrtnice. Pravi, da imajo tudi v njenem kraju lokalni časopis, ki pa ni tako podroben kot Savinjske novice. »Nam zdomcem so domače novice veliko bolj zanimive kot domačinom. Zanimivo je izvedeti, kaj vse se dogaja doma. Sedaj je toliko dogodkov, sploh dogodki, ki jih pripravlja glasbena šola in podobno. Tega včasih ni bilo.« RAZLIKE MED DRŽAVAMA SE MANJŠAJO Pokrajina, kjer živita, je podobna Dolenjski. Hribi so še večji, veliko je potokov, kjer je bilo včasih veliko žag in mlinov. Tega sedaj ni več, saj je vse propadlo. Sedaj so samo velike tovarne, o kriznih časih pove Marica. Pravi tudi, da je čedalje manj razlik med državama. »Včasih so bili tako veseli, ko smo jim iz Nemčije kaj prinesli, sedaj pa se že tukaj vse dobi po enakih cenah.« Med pogovorom o razlikah med državama mož v nemščini pripomni, da mu ni razumljivo, zakaj delajo Slovenci tako velike hiše. Pravi, da živi v Nemčiji vsaka družina zase in da gradijo predvsem majhne enodružinske hiše. Pove še, da so Slovenci izjemno gostoljubni, saj so ga takoj sprejeli medse. Presenečen je bil, ko so jima povsod prijazno odprli vrata in ju postregli. Tega v njegovi deželi ni. »Kamor koli prideva, sva dobrodošla, lepo so sprejeli tudi najine prijatelje, ki sva jih povabila sem,« z ljubeznijo do svojega rojstnega kraja pripoveduje nekdanja Pobrežanka Marica Regge. Katja Remic Novak Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 13 Kultura, Organizacije MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE NAZARJE Zlato priznanje tudi na mednarodnem odru V petek, 12. aprila, je v Celju potekal 30. mednarodni mladinski pevski festival. Z lento najboljšega mladinskega zbora Slovenije v lanskem letu se ga je udeležil tudi Mladinski pevski zbor (MPZ) OŠ Nazarje in pod vodstvom zborovodki- KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Priprave na maturo v polnem teku V Klubu zgornjesavinjskih študentov so uspešno začeli s projektom priprave na maturo 2013. Pridni dijaki so se že dve soboti zapored pripravljali na maturo. Priprave bodo potekale vsako soboto v aprilu in maju, zato študenti vabijo tudi ostale dijake, da se jim pridružijo, kajti s skupnimi močmi bo matura lažja. Pripravili so delavnice iz matematike, slovenščine in angleščine, individualno lahko pomagajo tudi pri ostalih predmetih. Pohvalno je, da so priprave brezplačne, saj se študentje zavedajo, da se jih le tako lahko udeležijo vsi, ki potrebujejo pomoč pri katerem od predmetov ali pa želijo le obnoviti znanje za pomemben preizkus. Priprave se odvijajo v prostorih kluba v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji, dijaki pa se še vedno lahko priključijo in prijavijo vodji projekta Katji Stradovnik na elektronski naslov ka-tja.stradovnik@gmail.com. Štefka Sem nje Katje Gruber osvojil zlato priznanje ter odlično drugo mesto v skupnem seštevku. Uspeh, ki ga po besedah Katje Gruber, niso upali niti sanjati. Kot pravi, so razmere na domači sceni slabe, mladinski zbori po vsej Sloveniji životarijo, saj je z uvedbo devetletke nemogoče izvajati pevske vaje po pouku. Na OŠ Nazarje so se kljub temu skupaj z vodstvom šole odlo- delovanje na tekmovanju, o kakšnih žlahtnih priznanjih nismo sanjali. Osebno sem zelo žalostna, ker od slovenskih mladinskih zborov prav nihče ni zbral poguma za udeležbo. Pa imamo nekaj dobrih zborov iz glasbenih šol, tudi kakšen osnovnošolski bi lahko nastopil. Čeprav smo zbori na tekmovanju razvrščeni v kategorije po starosti, smo najbolj ponosni na to, Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje se je odlično izkazal na mednarodnem tekmovanju v Celju. (Fotodokumentacija KG) čili, da želijo med obšolske dejavnosti uvrstiti tudi petje in s sprotnim dogovarjanjem ter sodelovanjem jim dobro uspeva. Tudi to je po mnenju Gruberjeve del razloga, da so postali prvaki na domačem odru. »A meriti se s tujimi zbori, ki večinoma ne prihajajo iz osnovnih šol in so zbori kakšnih glasbenih društev, pevskih šol s tradicijo, to pa je dejanje, ki kaže, da je bil naš edini motiv le so- da smo bili v skupnem seštevku drugi, pa še to za mišjo dlakico. Premagal nas je Komorni mešani mladinski zbor Škofijske gimnazije Ljubljana za 0,3 decimalke. Za naše pevce je bilo to tekmovanje dokaz, da se s trdim delom, pridnim obiskovanjem vaj in velikimi izzivi lahko daleč pride. Tak dogodek pusti v mladem srcu pečat za vedno.« TG 7. TEKMOVANJE FRAJTONARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Najboljši Primorec, Zgornjesavinjčan zmagovalec Na Ljubnem ob Savinji je 7. aprila potekalo tekmovanje frajtonarjev za pokal Zgornje Savinjske doline. Na odru kulturnega doma se je občinstvu predstavilo 62 harmonikarjev različnih starostnih kategorij iz vse Slovenije. Tekmovanje že vrsto let pripravljata učitelja frajtonarice Primož Zvir in Andrej Rak, ki ne skrivata zadovoljstva ob dejstvu, da se vsako leto prijavi več tekmovalcev z odlično pripravljenim programom. Da so tekmovalci prikazali odličen program in brezhibno izvedbo, se je strinjala tudi komisija, v kateri so bili: Tomaž Guček, Zmago Štih in Boštjan Podlesnik. Podelili so 19 zlatih, 28 srebrnih in 15 bronastih plaket. Najboljši v svojih starostnih kategorijah so bili Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, Marko Gostenčnik z Raven na Koroškem in Miha Gr-mek Seražin iz Ajdovščine. Slednji je brezhibno občinstva Najboljši tekmovalci z organizatorjema Andrejem Rakom (prvi z leve) in Primožem Zvirom (drugi z desne) ter županom občine Ljubno Franjem Naraločnikom (prvi z desne) (Foto: Marija Šukalo) bil Zgornjesavinjčan Robi Weiss iz Okonine. Marija Šukalo odigral celoten program in s tem postal absolutni zmagovalec tekmovanja. Favorit občinstva je I 14 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Šport PODELITEV NAGRAD NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM INVALIDOM ZA LETO 2012 Tiršku najvišje priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije in Mestne občine Velenje Franček Gorazd Tiršek s statvo olimpijskega komiteja, najvišje priznanje, ki ga lahko prejme športnik invalid. (Foto: Franjo Pukart) Športna zveza Velenje je proglasila naj športnike Mestne občine Velenje. V kategoriji športnikov invalidov je prestižno nagrado že drugič zapored prejel Zgornjesa-vinjčan, nosilec srebrne kolajne s paraolimpijskih iger v Londonu in član velenjskega strelskega društva Mrož, Franček Gorazd Tiršek. V Ljubljani je visoka priznanja dobitnikom olimpijskih medalj in njihovim trenerjem podelil še Olimpijski komite Slovenije. Med najuspešnejšimi v olimpijskem letu je bil tudi Tiršek, ki je za odličje s pa-raolimpijade in svetovni rekord prejel najvišje priznanje olimpijskega komiteja za športnika invalida, olimpijsko statvo. Njegova trener- ka Polona Sladič pa je prejela zlati znak olimpijskega komiteja za trenerske dosežke, ki se seveda nave- zujejo na uspehe zgornjesavinjske-ga strelskega asa. Tiršek kot vedno ostaja na realnih tleh in se na vse te prestiže nagrade mirno odzove v svojem slogu: »Glede na to, kar sem osvojil, sem vesel, da so ti moji uspehi nek preboj zgor-njesavinjske športne prepoznavnosti tako doma kot v tujini. Ob tej priložnosti si srčno želim, da bi tudi turistični delavci in občine v naši dolini prepoznale priložnost za svojo promocijo. Doseženi uspehi in prejete nagrade me pri delu le še dodatno motivirajo in po trenutni formi sodeč še nisem rekel zadnje besede.« Medtem ko bralke in bralci prebirate te vrstice, je Nani že na Poljskem, kjer z reprezentančnimi kolegi zastopa naše barve na tekmi svetovnega pokala. Franjo Pukart USPEH MLADIH KOŠARKARIC Lučanke šokirale z zmago za 53 točk Pod vodstvom Rajka Rudnika so se velikega uspeha veselile: Zala Pahovnik, Kristina Kosmač, Katarina Resnik, Ana Fužir, Patricija Pančur, Maja Zamernik, sedijo od leve: Daša Zamernik, Gabi Planinšek, Manuela Bezovnik, Alja Jurič, Karolina Pahovnik in NIna Melavc. (Foto: Alenka Kos) Čeprav že vajeni vseh vrst športnih uspehov, so bili v minulem tednu na osnovni šoli v Lu-čah navdušeni nad novim izjemnim dosežkom: mlajše deklice bodo nastopile v polfinalu divizije državnega prvenstva v košarki. Pod vodstvom Rajka Rudnika lučki šolarji že vrsto let dosegajo zavidljive športne uspehe, a kot pravi izkušeni pedagog, je ta nekaj posebnega. Mlada dekleta so se brez poraza na medobčinskem in področnem prvenstvu prebila v če-trtfinale divizij v Murski Soboti, tam pa kot predstavnice ene najmanjših šol v Sloveniji sprva s strahospoštovanjem opazovale močne in treni- rane nasprotnice, a strah je bil odveč. Že na prvi tekmi so se ga otresle s hitro in učinkovito igro, košarkarice z OŠ Janka Padežnika iz Maribora pa osmešile z zmago za kar 53 točk (65:12)! Še bolj pomembna tekma jih je nato čakala proti domačinkam, zmagovalkam Pomurske regije. Na krilih prejšnje zmage so ves čas narekovale svoj ritem, bile nepopustljive v obrambi in hitre v napadu, na koncu pa znova prepričljivo zmagale (37:11). S tem so poskrbele za največji košarkarski uspeh v zgodovini šole, ki sicer šteje le približno 190 učencev, in jo popeljale med najboljših dva- najst ekip v vzhodni Sloveniji. Veselje deklet in trenerja je bilo nepopisno. In čeprav že zdaj komaj dojemajo, kaj jim je uspelo, si želijo, da vse skupaj še traja ... ŠRO DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Zmaga pelje lučke hokejiste v drugo ligo Tretjo polfinalno tekmo proti ekipi Dinamiti iz Horjula so lučki hokejisti dobili z rezultatom 4:3. Zadetke za Lučane so prispevali Jure Zupanc, Matevž Fa-le, Jaka Breznik in Uroš Dogaris. Na treh tekmah so nasprotnika premagali dvakrat, zato so se zasluženo uvrstili v finale končnice prvenstva. Prvo tekmo finala so preteklo soboto odigrali proti ŠD Pank Kura. Nasprotnike so premagali s 3:2, zadela sta Matevž Fale in dvakrat Jaka Breznik. Odločilno tekmo za vstop v drugo ligo bodo Lučani odigrali proti istemu nasprotniku ta petek ob 21. uri v športni dvorani v Lukovici. V kolikor Lu-čanom še drugič uspe premagati nasprotnika, bo to njihov največji uspeh in hkrati ekspresna uvrstitev v drugo ligo. V primeru zmage nasprotnika bosta ekipi odigrali še tretjo, odločilno tekmo. Poleg odličnih rezultatov v končnici prvenstva so se lučki hokejisti uvrstili v tekmovanje za pokal Slovenije. Tekmovanje so zaključili v osmini finala. Z uvrstitvijo med 16 najboljših ekip v Sloveniji so zadovoljni, saj so dosegli zadani cilj. ŠS Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 15 Tematska priloga Pripravila Tatiana Golob S prihodom toplejših dni, ko lahko noč in dan zračimo, je čas za tiste hišne prenove, ki na začetku puščajo vonjave. Sem spada pleskanje sten, brušenje in oljenje parketa ... To so konkretna dela, ki zahtevajo svoj čas in seveda tudi denar. K sreči niso edina, s katerimi lahko osvežimo dom, ga predru gačimo in polepšamo. Lahko se lotimo le lepšanja sten, mo goče kupimo novo pohištvo ali le kakšen kos za dnevni pro stor. V tematski prilogi Moj dom, moj ponos vam tokrat svetu jemo, kako lahko z nekaj potezami osvežite svoj dom in vanj spustite pomlad, na katero smo tako dolgo čakali. STENE SO OKVIR VAŠEGA DOMA, BARVAJTE JIH! Pri opremi bivalnih prostorov igrajo barve odločujočo vlogo. In kje pridejo bolj do izraza kot na stenah? Spomladanski čas je najbolj primeren za pleskanje, svež oplesk pa je tisti, ki da vašemu domu vonj po novem. Poleg tega je barva najbolj enostaven način za popestritev vašega stanovanja. Lahko ste drzni in bele stene, ki vas že dolgočasijo, osvežite z intenzivno barvo, njen učinek na prostor bo vsekakor velik. A pri tem je treba upoštevati nekaj pravil. Močne barve prostor optično zožijo, nasprotno pa dajejo mirne in nevsiljive barve občutek prostornosti. Hladne barve, kot so modra, bela, nekateri odtenki zelene, vijolična ..., so nevsiljive in prostor širijo. Temne barve delujejo kot težke, zato nas lahko potlačijo, medtem ko so svetle barve lahke in nas dvigajo. TRENDI SE VRAČAJO, V MODI SO TAPETE Če vam pleskanje ne diši ali ste pristaš konkretnejših sprememb, bodo stenske tapete tisto pravo za vas. Izbirate lahko med številnimi potiski, tudi tu pa velja upoštevati njihove učinke. Za večje površine izberite nežnejše motive, pogumnejši pa ste lahko, če boste s tapeto obložili le eno steno. Ljubitelji narave se lahko odločite za fototapete, ki vas popeljejo v kraje, ki so vam pri srcu, ali pa vas le pomirijo s podobami iz narave. Najcenejša izbira za spremembe željne je čopič in barvanje vzorcev. Če želite natančno izrisan motiv, je najbolje steno okrasiti z dekorativnimi nalepkami. Spletni trgovci ponujajo zelo pestro izbiro vzorcev, možna je tudi izdelava in izrez motiva po naročilu. 16 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Tematska priloga NAJ STENE NOSIJO OKRAS Namesto z nalepkami in tapetami lahko svoje stanovanje popestrite s slikami. Prav je sicer, da prostor diha, zato vseh sten ne zapolnite s slikami ali poličkami. A največjo steno lahko kljub temu spremenite v dekorativen element, ki ga bo veselje pogledati, cenovno pa vas ne bo obremenil. V okvirju na steni se lahko znajde vse od plakatov, likovnih del do družinskih fotografij. Strokovnjaki svetujejo, da naj na enem zidu ali v enem prostoru obesimo sorodne zvrsti slik. Pri tem opozarjajo, da naj majhna slika ne sameva na veliki steni, na ozke zidove pa namesto velikih slik raje obesimo več manjših. Razmik med posameznimi slikami naj ne bi bil širši od polovice najožje slike v skupini. Najmanjši razmik, ki je še sprejemljiv, je pet centimetrov. Slik ne obešajte previsoko ali prenizko okrog prostora za sedenje, da vas pri naslanjanju ne bodo ovirale. Vrste lesa imajo različne podtone, ki jih je dobro poznati. Tik ima oranžnega, jesen rumenega, beljen hrast rožnatega. V zadnjem obdobju je moden odtenek wenge. Če želite prostor popestriti s kosom pohištva v wenge odtenku, je najlepše, če ga povežemo s temnejšimi odtenki v parketu. Tudi jesenov parket je še sprejemljiva kombinacija za wenge pohištvo, ni pa več najbolj optimalna. POZOR TUDI NA VRATA Del opreme, ki lahko vpliva na drugačen izgled prostora, so tudi vrata. Vrata z vidno leseno strukturo naj bodo enaka kot pohištvo ali parket. Današnji modni trendi pa narekujejo, naj se vrata zlijejo s steno. Cenjeni proizvajalci si prizadevajo izdelati kar najmanj opazna vratna krila, barva vrat, s katero zagotovo ne boste zgrešili, je po mnenju oblikovalcev bela. Če slike obesite vertikalno eno nad drugo, bo soba optično zvišana, horizontalni razpored pa bo prostor razširil. Če želite optično povišati zid, slike obesite nekaj centimetrov pod linijo oči, kar pa deluje le, če ob steni ni drugih kosov pohištva. LES JE LEP, A PAZITE NA USTREZNO KOMBINIRANJE Danes velja, da je les poudarek in okras, ni pa več prevladujoč element na vseh vidnih površinah. Če stanovanje prenavljate generalno, parketa, vrat in pohištva ne izbirajte vsakega zase, ampak jih medsebojno barvno in stilsko povežite. Če pa le prenavljate in je parket že položen, pa je pri izbiri novega pohištva potreben skrben premislek. Če parket nima izrazitih barvnih kontrastov, je najbolje izbrati pohištvo v enaki vrsti lesa, saj se bosta barva in tekstura lesa tako najlepše ujeli. Klasičen parket v beljenem hrastu tako najlepše kombiniramo z enakim pohištvom. Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 17 Tematska priloga Ogrevanje na naravi prijazen, a tudi cenovno ugoden in udoben način Les kot najstarejši energetski vir na svetu nam je na voljo pred našim pragom. Z razvojem se tudi podirajo stereotipi, ki so še do nedavnega veljali za ogrevanje z lesom. Za razliko od kotlov na fosilna goriva namreč sodobni kotli na lesno biomaso dodatno ne onesnažujejo okolja, najpomembnejše pa je bistveno cenejše kurivo in s tem stroškovno ugodno ogrevanje. Hkrati se ob naraščanju cen fosilnih goriv v ljudeh vse bolj prebuja tudi zavest, da energetski viri niso več poceni, predvsem pa da niso na voljo v neomejenih količinah. Avstrijsko podjetje FROLING je proizvajalec najsodobnejših kotlov na lesno biomaso s štiridesetletno tradicijo, ki ga v Sloveniji že vrsto let zastopa podjetje BIOMASA d.o.o. iz Luč. V široki paleti različnih možnih rešitev ogrevanja na lesno biomaso lahko izbirate med kotli na POLENA, SEKANCE IN PELETE, na voljo pa je tudi kombinirani kotel na polena in pelete z dvema ločenima kuriščema. Velika vlaganja v razvoj podjetju omogočajo, da na trgu predstavlja vedno nove rešite za udobno, varno, okolju prijazno, predvsem pa varčno ogrevanje na lesno biomaso. Zastareli kotli z nepopolnim zgorevanjem, ogromno pepela in velikimi izgubami toplote skozi dimnik so postali preteklost. Izpopolnjeni kotel na polena Froling S4 Turbo je lahko biser vaše kurilnice. Nalaganje večkrat na dan ni več potrebno, ob velikem kurišču in v kombinaciji s hranilnikom toplote boste naložili le še enkrat dnevno. Čas gorenja brez dolaganja je postal izredno dolg, hkrati pa vremensko vodena regulacija poskrbi za učinkovito in varčno ravnanje z odvečno toploto. Tako se shranjena toplota po koncu gorenja za ogrevanje črpa iz zaloge v hranilniku toplote. Frolingov kotel na polena S4 Turbo lahko omogoča tudi edinstven avtomatski vžig, ki po potrebi name- sto vas zakuri kar sam, po novem pa je mogoče kotlu prigraditi tudi peletni del, tako da kotel združuje vse prednosti ogrevanja na polena in pelete za popolno oskrbo s potrebno toploto tudi v daljših obdobjih, ko uporabnika ni doma. Za vse brez lastnega lesa zanimiv način ogrevanja predstavljata kotla na pelete Froling P4 in P1. Peleti so razmeroma nov, v primer- javi s kurilnim oljem pa občutno cenejši energent ter tako predstavljajo odlično in stroškovno ugodnejšo alternativo ogrevanju na fosilna goriva. Zaradi kompaktne zasnove omogočata preprosto postavitev v kurilnico, poseben sesalni sistem pa enostavno povezavo z zalogov-nikom za pelete. Pri tem povsem avtomatiziran sistem za transport pe-let do kotla in samodejno čiščenje pepela skrbijo za popolno udobje. Tudi pri ogrevanju s sodobnim kotlom na lesne sekance Froling T4 uporabnika avtomatika pri dozi-ranju kuriva v kotel popolnoma nadomesti. Edina naloga uporabnika je, da skrbi za zalogo v večjem za-logovniku za sekance, vse ostalo pa opravi tehnologija sama. To dejstvo ogrevanje na lesno biomaso po uporabnosti in udobnosti povsem izenači z ogrevanjem na fosilna goriva, stroškovno pa ga seveda postavi daleč v ospredje. Biomasa d.o.o., Sašo Črešnik W*> itc rOLCUA Ho, uto grabim ogrevanje; 4*7° ^UK,-?r in priimek:,_ HJ Naslov Telefen:_ , ., PoifRls;_ E-mali :_ iSdflaviin uO\ I ^r ÍU dfiíiir i*h ca .Yj|L-ir"J ptilu, Jli. 1 J01J, lu Sil- *Jik*;Mj>u. ^KH^MHlJ, 89 NJ?Jrr ta v ^imniivu Vv»i|ikih 1 n.dû (3, mijj^jrJ. bm nm;i|.,-.:i, . friHM t bi JfJli v ludnibj SiïiiVL.t run,*» n [H:(k, ¡<_ rvnu Jljl 3 I pMjptAtti ni. ij RködhI iîHI«* Cebe iftlHiü^l« w iipjijWjiU »illltotl il-jim >l¡ju H tumor t jmiúvv ijri in 1 IWimíraífrrable : Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 31 VELIKA SPOMLADANSKA AKCIJA VSE TORBE VSE PERESNICE ZVEZKI A4 PO SAMO 0,96 € + VSA OSTALA PONUDBA PO UGODNIH CENAH VENPRO, PAPIRNICA, ŽIGA VENINŠEK S.P. Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje Tel./fax: 03 58 33 660 | Gsm.; 041 319 161 E-m a i I: trg o vi na@ ven p ro.si ■ Gradile mwohiia, eb^avljaleslafo, ali os vam je 'H.?.-.■ n- ¡rdeJaia strelu? Izvajamo tesarska, krovi h z. kleparja m suho montažna tfeia. Obiščite na$ na www.pl3nmka.net PLAN f N KA montažne gradnje