sdfcsjj k* fC/ *4MN* ' Trgovinm m mtade M najmiajs® Moste 80 H, Komenda, tel.: 01/83 41 757 otroška in mladinska oblač.ila:5portna in svečana (krst, obhaj ilo, birma J t9» nosečniška oblačilo, žensko perilo Lormar, kopalke Nancy A, .. zadnji pari obutve o4990 SIT Akcija V aprilu: copati Petejan št 18-30 1.900 SIT ... mi imamo... Mirna naprave ff 041/631-148 S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica V POZDRAV PRAZNIKU IN RUDOLFU MAISTRU Občinski praznik, ki ga praznujemo v spomin na rojstni dan domoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, ki se je rodil v Kamniku 29- marca 1874, smo tudi letos počastili z mnogimi prireditvami, o katerih pišemo na straneh 4 in 5- Na fotografiji levo: Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku - slavnostni seji občinskega sveta v Domu kulture Kamnik na sam praznični dan, 29. marca, je župan Tone Smolnikar podelil zlato priznanje občine Kamnik Božu Matičiču za njegovo 65-let-no dejavnost na področju glasbenega poustvarjanja, tvornega sooblikovanja in spodbujanja raznovrstnih dosežkov kulturnega ljubiteljstva na Kamniškem ter za prispevek k prepoznavnosti Kamnika v slovenskem in mednarodnem prostoru. Najpomembnejša pridobitev, ki smo jo ob občinskem prazniku pospremili na pot, je odprtje Turistično informacijskega centra v novih prostorih na osrednjem kamniškem trgu, kjer je tudi sedež Agencije za razvoj turizma in podjetništva, vstopne informacijske točke za projekt Kamniško-Savinjske Alpe in točke VEM -vse na enem mestu. Sodoben TIC zagotavlja kamniškemu turizmu in podjetništvu boljše pogoje za razvoj. Po besedah dr. Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije, je v Sloveniji malo mest, ki imajo Turistično informacijski center na tako lepi in atraktivni lokaciji kot kamniški, kar je ob sodobni opremljenosti tudi odlična popotnica za uspešno delovanje. SAŠA MEJAČ Kegljačice ETE v prvi ligi! Vesele in doživete velikonočne praznike in notranjega miru vam zel Praznik občine Kamnik in spomin na generala Rudolfa Maistra je Počastila tudi Častna enota Slovenske vojske. Odigrano je bilo zadnje kolo v vseh kegljaških ligah, ki je igralkam Ete Kamnik po nekajletnem premoru prineslo vrnitev v 1 .A ligo. župan Tone Smolnikar Do volitev čaka občinsko upravo še veliko zahtevnega dela Čeprav dogodkov in prireditev ob letošnjem občinskem prazniku res ni manjkalo, si je župan Anton Tone Smolnikar vzel čas tudi za to, da je novinarje, ki spremljamo dogajanje v kamniški občini, povabil na srečanje, na katerem nas je ob pomoči svojih najožjih sodelavcev podrobno seznanil z lanskoletnim delom občinske uprave ter načrti za letos. Ob tej priložnosti smo se novinarji srečali tudi s predstavniki gradbenega podjetja CM Celje d.d., ki bo na Bakovniku zgradilo nov stanovanjski objekt s 126 stanovanji. Več na 3. strani. 7. državno tekmovanje srednješolcev iz znanja ekonomije v Kamniku V Šolskem centru Rudolfa Maistra je že drugič zapored potekalo državno tekmovanje iz znanja ekonomije, ki so se ga udeležili mladi ekonomski upi slovenskih ekonomskih srednjih šol iz vse države, da bi se pomerili med seboj v poznavanju sodobne ekonomije. Kamniški dijaki so se približali velikemu lanskemu uspehu in zopet dosegli zelo dobre rezultate. Na tekmovanju ekonomskih gimnazij se je najbolje odrezala Urška Pibernik in osvojila zlato priznanje. Na tekmovanju srednjih ekonomskih šol pa je bil uspešen Vid Vrhovnik in prav tako osvojil zlato priznanje. Več na 13. strani. SPET CVETIJO BUTARICE Odkar pomnimo, praznujemo najrazličnejše praznike. Velika noč, ki prihaja, pa je največji in najstarejši krščanski praznik. Vselej nastopi na prvo nedeljo po prvi pomladni luni, zato še danes marsikje velja prepričanje, da prava pomlad pride šele z velikonočnim praznikom. Cvetno nedeljo, ki je pred nami, naznanjajo običaji spletanja butar iz zelenja, pomladnega cvetje in pisano obarvanih oblancev, ki jih z vejicami oljke ljudje odnašajo k blagoslovu. Polepšajmo si praznične dni tudi s starimi običaji, šegami, da se jih bomo še dolgo spominjali. Naj posije sonce prav v vse domove! SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica 0 KAMNIŠKEM ZDRAVSTVU Z direktorjem Zdravstvenega doma Kamnik dr. Breznikom o razmerah v zdravstvu v občini Kamnik. Več na 6. strani. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM LEPE IN DOŽIVETE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER OBILO MOČI IN VOLJE ZA VSE PRIHAJAJOČE DNI. MIHA NOVAK, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Naslednja številka Kamniškega občana bo spet med vami v petek, 21. aprila. Članke oddajte do petka, 14. aprila, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 19. aprila, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, faks: 01/83 19-860, e.naslov: sasa.meiac@siol.net Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15■ ure, ob sre-T dah od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. (§U/v HI® AT P ■ost plačila na obroke HFCO Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon; 01 / 723 09 00 www,hp-eommeree,sl SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM V KOMENDI OD 7. DO 9. APRILA. Strategija razvoja kamniškega turizma je v fazi dopolnjevanja Strategijo je treba spraviti pod streho do jesenskih volitev Kot smo napovedali že v prejšnji številki Kamniškega občana, smo se tokrat o popravkih strategije razvoja turizma v naši občini pogovarjali z Mihaelom Resnikom, predsednikom odbora občinskega sveta za podjetništvo in turizem, ki probleme in potrebe kamniškega turizma zelo dobro pozna, saj tudi sam svojo gostinsko dejavnost ravnokar dopolnjuje s prenočitvenimi kapacitetami za (predvsem) mlajše turiste, ki prihajajo v našo občino. »Naš odbor si je zastavil nalogo, da popravljeno strategijo še v tem mandatu pripravi za drugo obravnavo, saj bomo samo tako lahko v proračunu za leto 2007 rezervirali sredstva za njeno izvajanje. V nasprotnem primeru bomo izgubili še eno leto,« je opozoril Resnik. Po Resnikovih besedah je bila strategija razvoja turizma v prvi obravnavi na občinskem svetu zavrnjena predvsem zaradi tega, ker je bila premalo natančna pri opredelitvah ciljev, ki naj bi jih na tem področju dosegli. »Svetniki so našo strategijo primerja- Mihael Resnik: »Menim, da bodo novi prostori TIC-u omogočili boljše delo in da bo to kamniškemu turizmu omogočilo, da bo kot celota naredil korak naprej. Toda brez razvoja manjših turističnih ponudnikov, družinskih hotelov, zasebnih penzionov, turističnih kmetij in podobne ponudbe nam bo to zelo težko uspelo.« li z državno strategijo razvoja turizma, ki je res bolj podrobna, vendar je ob tem treba povedati, da je bila za potrebe državne strategije izdelana tudi posebna raziskava, medtem ko za našo občinsko strategijo raziskava ni bila izvedena in po mojem prepričanju to tudi ni bilo potrebno. Prepričan sem namreč, da razmere v našem turizmu tudi sami že tako dobro poznamo, da nam takšna raziskava ne bi povedala nič novega,« pravi Resnik. infrastrukture Med pripombami, ki so bile v dosedanji obravnavi najbolj umestne, je Resnik izpostavil predvsem pripombo občinskega svetnika Daniela Kovačiča, ki se je zavzel za čimprejšnjo ureditev obrežja Kamniške Bistrice, saj tako imenovana rekreacijska os ne bo velika pridobitev zgolj za nas, občane, pač pa tudi za obiskovalce. Druga pomembnejša pripomba je povezovanje kamniških turističnih destinacij, čeprav vseh le ne bo mogoče vreči v isti koš. »Arboretum in igrišče za Tudi rekreacijska < bo j>omemben del nase turistične Na podlagi 2. člena Pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 57/03) župan Občine Kamnik objavlja Javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov v občini Kamnik za leto 2006 1. Občina Kamnik bo sofinancirala programe, ki izpolnjujejo formalna in vsebinska pravila iz razpisne dokumentacije, in so namenjeni mladim v starosti od 14 do 29 let. 2. Na razpisu lahko kandidirajo: društva in mladinski sveti. 3. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev: 5 mio SIT. 4. Razpisna dokumentacija z obrazci je na razpolago na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si), in sicer od datuma objave razpisa. 5. Rok za prijavo na razpis je do 25. 4. 2006, do 10. ure. 6. Z izbranimi izvajalci mladinskih programov in projektov bo župan za leto 2006 sklenil pogodbe o sofinanciranju. 7. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24,1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis - sofinanciranje mladinskih programov v Občini Kamnik za leto 2006 - ne odpiraj!«. Merila za izbor so opredeljena v 10. in 11. členu Pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov v Občini Kamnik (Ur. L, št. 57/03). 8. Več informacij: 01/8318-142 (D. Juričan, svetovalec za kulturo in delo z mladimi). ŽUPAN OBČINE KAMNIK Anton Tone Smolnikar Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fasc 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net. Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in foto- grafi) ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 6. 4. 2006. Večina turistov naše znamenitosti že dobro pozna Pripombe, ki so bile izrečene na strategijo turističnega razvoja naše občine, so se nanašale tudi na to, da ne vemo, kakšni gostje nas pravzaprav obiskujejo in kaj jih zanima. Kakšen je torej »povprečen« turist, ki obišče našo občino? Resnik pravi, da so to - zaradi pomanjkanja nočitvenih kapacitet - v veliki večini prehodni gostje, prihajajo večinoma z lastnimi prevoznimi sredstvi in so nastanjeni v manjših penzionih in kampu, nekaj pa tudi pri zasebnih sobodajalcih, obiskujejo pa nas pretežno v poletnem času. »To so večinoma individualni gostje (predvsem upokojenci), nekaj pa je tudi družin. Poleg domačih nas obišče tudi veliko tujih gostov, obiskovalce smo imeli namreč že tudi iz Nove Zelandije. Razveseljivo je, da je Kamnik zanimiv tudi za mlajše turiste, čeprav za slednje doslej nismo imeli praktično nobenega mladinskega hotela. Precej mladih k nam pride tudi z vlakom, nato si v enem ali dveh dneh ogledajo naše znamenitosti ter odidejo naprej. Večina - tako mladih kot starejših - obiskovalcev naše občine je ob prihodu že zelo dobro seznanjena z našimi znamenitostmi in točno vedo, kaj si je pri nas vredno ogledati. Zanima jih predvsem planinarjenje, ogledujejo pa si staro mestno jedro, Mali grad, naše cerkve in frančiškansko knjižnico, Sadnikarjev muzej ter bližnjo okolico (predvsem Arboretum). Terme Snovik bolj kot mlade zanimajo starejše goste in družine,« je o strukturi in zanimanju obiskovalcev našega mesta in njegove okolice povedal Resnik in ob tem zanikal trditve, da Kamnik v turističnem smislu ni prepoznaven. »Če nas obiskujejo tuji gostje, ki že ob prihodu vedo, kaj se pri nas splača ogledati, naši turistični biseri le niso tako neznani kot si sami mislimo,« je dodal. golf sestavljata prvo destinaci-jo, drugo predstavlja dolina Kamniške Bistrice z Veliko planino, tretjo Terme Snovik s Tuhinjsko dolino, četrto pa Tunjice z zdravilnim gajem, razvitim sadjarstvom in verskim turizmom. Vse štiri destinacije pa gravitirajo oziroma jih povezuje mesto s svojo ponudbo in informacijami v TIC-u,« pravi Resnik. Po njegovih besedah bo kamniški turizem zaživel šele, ko se bodo vanj s svojo ponudbo vključili tudi manjši ponudniki. »Občinski upravi, še zlasti Alojzu Kolarju in njegovim sodelavcem na oddelku za gospodarske dejavnosti in finance, je prizadevanja v tej smeri vsekakor treba priznati, ampak po mojem mnenju je največji problem v tem, da zagon dopolnilne turistične dejavnosti -na primer na kmetiji - najprej zahteva velik finančni vložek, nato pa še veliko dela praktično vse dni v letu. Tega pa stari gospodarji seveda ne zmorejo, to so namreč projekti za cele družine in mlade gospodarje. Sicer pa nekaj turistične ponudbe v naši občini že imamo, vendar še ni dovolj dobro predstavljena, zato obiskovalci ne vedo zanjo. Poleg tega sem prepričan, da si marsikdo, ki se že ukvarja s takšno ali drugačno dopolnilno dejavnostjo oziroma turistično ponudbo, slednje ne upa registrirati, ker se boji administracije in davčnih obveznosti,« pravi Resnik. Naslednja pripomba, ki jo je bilo slišati ob obravnavi te strategije, se je nanašala na dosedanje delo Agencije za razvoj turizma in podjetništva v naši občini, ki po mnenju nekaterih potrebuje tudi reorganizacijo. Resnik meni, da delo agencije doslej le ni bilo tako slabo, kot ga prikazujejo nekateri, še posebej pa to velja za organizacijo odmevnih prireditev, kot so Dnevi narodnih noš in vse bolj tudi Srednjeveški dnevi. »Ker priprave na takšne prireditve vzamejo ogromno časa, je dela na agenciji za dva zaposlena (od katerih eden dela izključno na TIC-u) preveč in je preprosto zmanjkalo časa za ukvarjanje s programi in prijavami na razpise za evropska sredstva. Toda po drugi strani tudi v občinskem proračunu ni bilo predvidenih sredstev za projekte, s katerimi bi se lahko prijavili na evropske razpise. Zato si naš odbor prizadeva, da bi prihodnje leto za takšne projekte v proračunu rezervirali določena sredstva. Ocenjujem, da bi potrebovali vsaj kakšnih petdeset milijonov tolarjev,« je še povedal Resnik, ki je ob tem po- Strategija je pripravljena tako, da bo nadaljnji razvoj kamniškega turizma usmerjala brez vsebinskih omejitev Veliko truda je v popravke strategije vložil tudi Iztok Debevec, podpredsednik odbora za podjetništvo in turizem, zato so nas zanimali tudi njegovi pogledi na pomen tega dokumenta za nadaljnji razvoj kamniškega turizma. Povedal nam je, da si je ves čas prizadeval za to, da bi omenjeni odbor kar se da aktivno sodeloval v vseh fazah priprave strategije razvoja turizma v občini Kamnik. »Menim, da je bilo naše delo uspešno, saj smo strokovno pripravili sklepe in gradivo za dopolnitev strategije razvoja turizma v občini Kamnik. Občinski svetniki bodo najverjetneje na junijski seji obravnavali kvalitetno pripravljen dokument, ki bo po eni strani določil načela in vizijo razvoja turizma v naši občini, po drugi strani pa bo dopustil širino po vsebini in področjih. Iztok Debevec: »Število turistov se v Kamniku res vsako leto povečuje, ampak po mojem mnenju prepočasi. Promocija Kamnika bi morala biti pripravljena bolj načrtno in smelo ter usmerjena k izbranim ciljnim skupinam, saj bo samo tako dala rezultate že v nekaj letih. Pospešeno pa se je treba lotiti predvsem dveh projektov - izboljšanja prepoznavnosti Kamnika kot turistične destinacije in povezovanja vseh turističnih subjektov (nočitvenih kapacitet, izvajalcev raznih dejavnosti in drugih).« Strategija bo krovni dokument, za njeno izvajanje pa bo morala s pripravo posameznih projektov skrbeti Agencija za turizem in podjetništvo skupaj z vsemi turističnimi društvi v občini Kamnik. Občina pa mora začeti bolj aktivno vzpostavljati pogoje za razvoj turizma, predvsem v obliki izgradnje potrebne infrastrukture;« je povedal Debevec. hvalil tudi sodelovanje med agencijo in območno obrtno zbornico v Kamniku, čeprav obrtniki tega sodelovanja doslej še niso dovolj izkoristili. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki izdali soglasje k imenovanju Igorja Kralja za v. d. direktorja agencije. Resnik meni, da njegovo delo ne bo lahko, saj bo moral veliko pozornosti posvečati povezovanju kamniške turistične ponudbe, pripravi programov in projektov, organizaciji dela na TTC-u, sestaviti si bo moral tudi sposobno ekipo sodelavcev, povrhu vsega pa bo moral dobro sodelovati tudi z občinsko upravo ter skrbeti, da bo poraba denarja, ki ga bo agencija dobila iz občinskega proračuna, bolj namenska kot je bila doslej. ZORAN JEREB Občina Kamnik na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) objavlja JAVNI RAZPIS A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM 1) Posojila so namenjena mladim družinam za: - nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Opomba: za mlado družino se šteie družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 2006 še ne bo dopolnil 37 let. 2) Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala naslednja merila: - stanovanjske razmere; - socialni položaj; - ekonomski položaj; - zdravstvene razmere. 3) Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati: - da so državljani Republike Slovenije; - da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in da na naslovu dejansko prebivajo; - da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik; - da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah 196. člena Stanovanjskega zakona (Ur. Ust RS, št. 69/03). Opomba: Primemo stanovanje po Stanovanjskem zakonu je tisto stanovanje, ki ima ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.; - da so kreditno sposobni. 4) Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti v celoti izpolnjen. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlpgo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05), kar znaša 850,00 SIT oz. 3,55 EUR. Obrazec je prosilcem na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritUčju). K vlogi je potrebno priložiti še: - pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo (v primeru nakupa stanovanja oz. hiše); - veljavno gradbeno dovoljenje ah lokacijsko informacijo; - zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt in za katerega se bo uporabilo posojilo (dokument ne sme biti starejši od 30 dni); - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 2005 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo); - potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosUec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ab invahdnosti; - predračun načrtovane gradnje oziroma rekonstrukcije in prenove stanovanjske hiše ali stanovanja. 5) Doba vračanja odobrenega posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo, je za tolarski kredit: fiksna 3,0% oz. spremenljiva SIOM + 0 •%, za devizni kredit: fiksna 3,0% oz. spremenljiva EURIBOR + 0%. Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števUa upravičenih prosilcev. Posojilo, ki bo dodeljeno prosilcu, ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti za namen, za katerega bo uporabljen. 6) Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila: Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, najkasneje do vključno 8. 5. 2006 do 12. ure. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje župan Občine Kamnik, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala Občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 60 dni po zaključku razpisnega roka. B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov. Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo, je za tolarski kredit: fiksna 3,0% oz. spremenljiva SIOM + 0 %, za devizni kredit: fiksna 3,0% oz. spremenljiva EURIBOR + 0%. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05), kar znaša 850,00 SIT oz. 3,55 EUR Prosilci morajo oddati vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v prithčju) in predložiti še: - predhodne pogoje oziroma mnenje pristojnega Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva ulica 7, Kranj; - potrdilo o lastništvu objekta, ki se bo obnavljal in - veljavno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo. Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov. Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojil je enak kot za posojila mladim družinam. Dodatne informacije je mogoče pridobiti na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik (tel.št. 8318-104; g. Mlakar, 8318-138; ga. Fujan). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK cm cw m 100.000,00 sit Tiskovna konferenca župana Antona Toneta Smolnikarja in njegovih sodelavcev DO VOLITEV ČAKA OBČINSKO UPRAVO ŠE VELIKO ZAHTEVNEGA DELA Z N Vi sprašujete, župan odgovarja Več staršev sprašuje, kdaj bo mogoče vpisati otroke v nov vrtec, ki ga bo začela Občina Kamnik graditi v letošnjem letu. Zaradi aktualnosti vsebine objavljamo odgovor v Kamniškem občanu. V mesecu aprilu bo komisija za sprejem v vrtec obravnavala vloge in na osnovi meril zapolnila proste kapacitete z novimi otroki. Ker je vlog več kot je prostih kapacitet, je še posebej pomembno vprašanje, kdaj bo zgrajen in vseljiv nov vrtec. Čeprav bi radi dali konkreten odgovor, moram sporočiti, da datuma vselit\’e ne moremo napovedati. V Uradnem listu RS smo že konec lanskega leta objavili predhodni razpis o načrtovani gradnji, javni razpis za izbiro izvajalcev pa bo objavljen v začetku aprila. Glede na pogoste pritožbe ponudnikov v postopku javnega razpisa ni mogoče napovedati točen pričetek in posledično zaključek gradnje, čeprav ima občinska uprava že vse pripravljeno (projekti, gradbeno dovoljenje, zemljišče). Gradbeni strokovnjaki menijo, da je vrtec mogoče zgraditi v šestih do sedmih mesecih. Dinamika gradnje je vezana tudi na razpoložljiva sredstva. Za investicijo, ki je ocenjena na 450 milijonov tolarjev, je v letošnjem letu namenjenih 250 milijonov, preostala sred-stva pa bo potrebno zagotoviti v novem proračunu iz občinskih proračunskih sredstev, saj država investicije ne bo sofinancirala. Z dinamiko gradnje in izvrševanja plačil opravljenih storitev je gradnjo mogoče zaključiti do konca letošnjega leta in ga vseliti v začetku leta 2007. Občinska uprava bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo nov vrtec, ki bo najsodobneje opremljen, imel bo tudi svojo kuhinjo za pripravo obrokov, zgrajen v čim krajšem možnem času. Seveda pa gradnje ne bomo »forsirali« na račun k\’alitete gradnje in bivanja v novih prostorih. Upam in želim, da bo otroški ustvarjalni vrvež 130 do 150 malčkov čim prej zapolnil nove prostore. Potrebno pa je poudariti, da bo za doplačilo oskrbnih stroškov zaradi povečanega števila vključenih otrok v vrtec nameniti najmanj 100 milijonov tolarjev dodatnega denarja, kar bo pomembno vplivalo na investicijsko sposobnost občine v prihodnje. Sicer pa je razveseljiva novica, da so se na občini pred kratkim oglasili interesenti, ki želijo vložiti kapital v izgradnjo še enega vrtca, predšolsko vzgojo pa izvajati kot koncesionar. V kolikor bomo uspešno izpeljali tudi podelitev koncesije, v naši občini ne bo več primanjkovalo prostih mest, saj se je ob preverjanju pokazalo, da je precej vlog, poslanih na upravo vrtca, fiktivnih, kar tako - za vsak slučaj. ANTON TONE SMOLNIKAR Župan Marjan Vengust, predsednik uprave CM Celje, je OŠ Marije Vere in vrtcu na Bakovniku izročil čeka za 100.000 tolarjev. ti mengeškemu podjetju File d.d., ker so menili, da je cena 45 evrov za kvadratni meter prenizka, čeprav so se po besedah Aleša Škorjanca, podsekretarja - vodje občinskega oddelka za gospodarske javne službe, sosednje parcele v preteklih letih prodajale tudi po nižji ceni. Alojz Kolar, podsekretar -vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je o doslej najdebelejši »občinski denarnici« povedal še to, da so poleg višjih prihodkov iz naslova NUSZ pomemben del letošnjih občinskih prihodkov tudi prodaja občinskih zemljišč (še zlasti elitne lokacije v Volčjem Potoku), komunalni prispevek (kot posledica intenzivne gradnje) ter velik prenos iz lanskega leta. Na področju kmetijstva je Kolar izpostavil velike težave, ki jih kmetom povzročajo dohodninske, davčne in druge spremembe, medtem ko je kamniško pod: jetništvo v lanskem letu najbolj zaznamoval občinski nakup prostorov nekdanje Delikatese, ki so sedaj obnovljeni in preurejeni za potrebe Agencije za razvoj turizma in podjetništva, projekta »Kamniško - Savinjske Alpe« ter tako imenovane VEM točke, ki je namenjena hitrejšemu ustanavljanju podjetij in jo je naša občina razvila skupaj s Centrom za razvoj iz Litije. Verjetno ne bo odveč, če še enkrat povemo, da je ta točka odslej pravi naslov za vse, ki potrebujejo podjetniške nasvete ali želijo ustanoviti podjetje. Aleš Škorjanc je opozoril predvsem na velike prometne projekte, ki našo občino čakajo v letošnjem letu - to pa so izgradnja krožišča na Fužinah, širitev zgornjega dela obvoznice ter priprave na gradnjo spodnje povezovalne ceste med obvoznico in Ljubljansko cesto (o teh projektih smo sicer pisali že v letošnji peti številki Kamniškega občana). Poleg tega je Škorjanc omenil še zaplete, ki jih pričakuje ob tem, ko bo koncesionar prevzemal v upravljanje številne zasebne vodovode v naši občini, pa tudi pri obnovi podpornih zidov na številnih pokopališčih ter pri širitvi pokopališča na Žalah. Bojan Mlakar, podsekretar -vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, ob tej priložnosti občane, še zlasti mlade družine opozorja, naj bodo po- Župan Anton Tone Smolnikar s svojimi najožjimi sodelavci (od leve proti desni): Anton Kamin, župan Anton Tone Smolnikar, Ivan Pristovnik (direktor občinske uprave), Alojz Kolar, Bojan Mlakar in Aleš Škorjanc (zadaj) zorni na razpis, ki ga bo občina (po vsej verjetnosti že aprila) objavila v Kamniškem občanu, Podjetje CM Celje bo na Bakovniku zgradilo 126 novih stanovanj Gradbeno podjetje CM Celje d.d. Kamničanom ni več neznano, saj nam je pred kratkim zgradilo Usnjarski most. Ker so njihove izkušnje z delom v naši občini zelo dobre, se je podjetje, po besedah predsednika uprave Marjana Vengusta, odločilo, da v naši občini (natančneje na Bakovniku nasproti TUS-a) zgradi še večstanovanjski objekt s 126 stanovanjskimi enotami. Pripravljalna dela so - kot ste verjetno že opazili - medtem že stekla, kmalu pa se bo začela tudi gradnja objekta, ki so ga zaradi zanimive oblike poimenovali »Metuljček«. »Naše podjetje se v zadnjih letih intenzivno posveča visokim gradnjam, novogradnja v vaši občini pa bo naš največji stanovanjski projekt doslej, poleg tega pa gradimo tudi domove za starejše občane in proizvodne prostore,« je povedal Vengust. »Metuljček« bo stanovanjski objekt višjega standarda, njegova vrednost pa je ocenjena na nekaj več kot 15 milijonov evrov. V njem bo 126 stanovanjskih enot, večinoma bodo to dvosobna in trisobna stanovanja, ki bodo vseljiva sredi prihodnjega leta, cene kvadratnega metra sicer še niso dokončno določene, vendar se bodo po Vengustovih napovedih gibale med 1.400 in 1.600 evrov, v ceno vsakega stanovanja pa bosta vključeni tudi dve parkirni mesti v podzemni garaži, kjer bo prostora za približno 200 vozil, nekaj parkirnih mest pa bo tudi ob objektu. Vengust je ob tej priložnosti pohvalil tudi zgledno sodelovanje med kamniško občinsko upravo, upravno enoto Kamnik, arhitektoma Andrejem Kocjanom in Miho Volgemu-tom ter urbanisti iz RRD Domžale, stanovalcem v bližini gradbišča pa se je že vnaprej opravičil zaradi hrupa, ki bi se utegnil občasno pojavljati na graabišču,- namenjen pa bo posojilom za obnovo spomeniško zaščitenih stavb, za ta namen bo na voljo 100 milijonov tolarjev. Sicer pa bo eden najpomembnejših projektov Mlakarjevega oddelka v letošnjem letu nadaljevanje priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Kamnik, za kar je občina že izbrala izvajalca. Anton Kamin, podsekretar -vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, je - razumljivo - največ govoril o prenovah naših šol in vrtcev. Povedal je, da se bo gradnja novega vrtca za 120 do 130 otrok, ki bo občino stal približno 450 milijonov tolarjev in bo opremljen tudi z lastno kuhinjo, začela še letos, dokončala pa v prihodnjem letu. Za subvencioniranje varstva tolikšnega števila dodatnih otrok bo morala občina v prihodnjih letih namenjati sto milijonov tolarjev letno več kot namenja sedaj. Ob tem pa je treba povedati še to, da se - po Ka-minovih besedah - za varstvo predšolskih otrok v naši občini zanimajo že tudi nekateri koncesionarji. »Kapacitete naših osnovnih šol so zaenkrat še dovolj velike, vendar je njihova zasedenost zelo različna, zato se bomo, ko bo to potrebno, najprej lotili reorganizacije šolskih okolišev, šele nato pa gradnje kakšne nove šole,« je še povedal Kamin. Investitorjev ne ustavi niti drag komunalni prispevek O intenzivni gradnji, ki menda postaja že pravi zaščitni znak naše občine, je spregovoril tudi župan. Poudaril je, da je gradnja v naši občini v zadnjih letih res intenzivna, vendar so kapacitete vodovodne in kanalizacijske infrastrukture še dovolj velike, pa tudi prometne razmere v naši občini zaradi tega še niso nič slabše kot v drugih občinah, zato nova stanovanja še ne zmanjšujejo kakovosti našega življenja. »Je pa res, da investitorje čedalje težje brzdamo, saj jih ne ustavijo več niti še tako visoki komunalni prispevki, tega ne opažamo samo pri nas, pač pa tudi v nekaterih drugih občinah;« je ob zaključku prvega dela tiskovne konference povedal župan Anton Tone Smolnikar. ZORAN JEREB Čeprav dogodkov in prireditev ob letošnjem občinskem prazniku res ni manjkalo, si je župan Anton Tone Smolnikar vzel čas tudi za to, da je novinarje, ki spremljamo dogajanje v kamniški občini, povabil na srečanje, na katerem nas je ob pomoči svojih najožjih sodelavcev podrobno seznanil z lanskoletnim delom občinske uprave ter načrti za letos. Ob tej priložnosti smo se novinarji srečali tudi s predstavniki gradbenega podjetja CM Celje d.d., ki bo na Bakovniku zgradilo nov stanovanjski objekt s 126 stanovanji. Podjetje se je odločilo, da se odreče slovesnemu polaganju temeljnega kamna in tako privarčevana sredstva nameni OŠ Marije Vere in vrtcu na Bakovniku. Direktor podjetja Marjan Vengust je omenjenima zavodoma izročil čeka za sto tisoč tolarjev, ki bosta malčkom in osnovnošolcem nedvomno prišla še kako prav. Po županovih besedah bo letošnje leto za kamniško občinsko upravo precej naporno, saj mora kljub volitvam dokončati še kar nekaj zahtevnih projektov, ki so stekli že v preteklem letu, lotila pa se bo tudi nekaj novih. Še posebej pa je Smolnikar opozoril na letošnji občinski proračun, ki presega pet milijard tolarjev in je najvišji doslej, ter na bistveno večje prihodke občine iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). »To je izključno rezultat izboljšanja naših evidenc in bolj dosledne izterjave, medtem ko se obremenitve gospodinjstev niso povečale, pa tudi nepozidanih zazidljivih zemljišč nismo obdavčili tako kot nekatere sosednje občine,« je poudaril župan. V nadaljevanju se je dotaknil tudi dogajanja na zadnji seji občinskega sveta, na kateri so svetniki zavrnili prodajo 6.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča ob Korenovi po- Stanovanjski objekt »Metuljček« bo zaradi zanimive arhitekture nedvomno postal kamniška arhitekturna znamenitost sodobnega časa. OBVESTILO ORGANIZATORJEM PRIREDITEV Konec leta 2005 je Vlada RS izdala novo Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (objavljena je v Uradnem listu RS, št. 118 /2005). Uredba prinaša kar nekaj novosti za organizatorje prireditev. Po novem morajo prireditelji pri pristojnem občinskem organu vloge za izdajo dovoljenja vložiti vsaj 30 dni pred prireditvijo, skupaj s poročilom o emisiji hrupa v okolje. Slednje lahko izdela oseba, ki je v skladu s predpisi s področja varstva okolja, ki urejajo hrup v okolju, pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa (dosedanja strokovna ocena). V primerih, ko prireditelj presodi, da skladno z določili Uredbe ne obremenjuje okolja prekomerno s hrupom (to lahko dokaže le s poročilom o emisiji hrupa), lahko vloži vlogo z zahtevano dokumentacijo sedem dni pred začetkom prireditve. Prireditelj se lahko odloči tudi za meritev hrupa med prireditvijo, v tem Primeru mora posredovati poročilo po zaključku prireditve. Prirediteljem, ki ne bodo spoštovali rokov, ki jih določa Uredba, Pristojni občinski organi ne bo mogel izdati dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom lahko pristojni občinski organ izda za prireditev, če se v posameznem dnevu zvočne naprave uporabljajo največ 8 ur, od tega največ 4 ure v času noči in največ do 2. ure ponoči. V primeru prireditev, ki se izvajajo oziroma potekajo v času občinskih ali državnih praznikov in dela prostih dnevih, ali če gre za tradicionalno prireditev (npr. Dnevi narodnih noš), ki poteka oziroma se izvaja na istem prostoru najmanj vsako drugo leto, ali prireditev, ki bo taka prireditev postala, pa se zvočne naprave lahko uporabljajo več kot 8 ur. Organizatorju prireditve ni potrebno pridobiti dovoljenja, če namerava prireditev organizirati na prireditvenem prostoru, za katerega je pristojni občinski organ izdal dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja. Prireditveni prostor pa je lahko območje na prostem, ki je v prostorskih aktih občine določeno za občasno izvajanje prireditev oziroma shodov, ali območje javnih površin, ki je Primemo za potek oziroma izvajanje shoda ali prireditve na prostem. Nadzor na sami prireditvi izvaja občinski nadzorni organ. V primeru, da ugotovi določene kršitve, mora o tem obvestiti republiško inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja. Občinska uprava Občine Kamnik 100.0 V POZDRAV PRAZNIKU IN RUDOLFU MAISTRU Občinski praznik, ki ga praznujemo v spomin na rojstni dan domoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, ki se je rodil v Kamniku 29. marca 1874, smo letos počastili z mnogimi prireditvami. Napovedal jih je koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v soboto, 25. marca, v Domu kulture Kamnik, ki je obeležil tudi 250-letnico rojstva W.A. Mozarta. V ponedeljek, 27. marca, je na gradu Zaprice potekala predstavitev letošnjega Kamniškega zbornika, že osemnajste izdaje te pomembne knjige (o tem na strani 5). Na predvečer praznika, 28. marca, so pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost v sodelovanju z društvom generala Maistra Kamnik pripravili že tradicionalno Maistrovo podoknico pred rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni. ljujejo ta spomenik, ki smo ga Kamničani postavili že leta 1970, ko smo med prvimi želeli na glas govoriti o pomenu Rudolfa Maistra, o pomenu njegovih drznih dejanj, ki so pripomogla, da so slovenske meje ostale v mejah današnje Slovenije. Lahko smo ponosni«. Opisal je prizadevanja občine pri prenovi in oživitvi Maistrove rojstne hiše na Šutni, katere prenovljena zunanjost je bila ob občinskem prazniku pred dvema letoma pred vstopom Slovenije v EU slovesno odprta, a še nima prave vsebine. Potekajo namreč intenzivne priprave in dogovori z ministrstvi, da bi hiša prešla v last občine ali države in v letu 2008, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, končno dobila pravo vsebino, da bi tudi tuji predstavniki in vsi, ki prihajajo v Kamnik, spoznali, kje se je rodil general Maister. »Upam, da nam bo uspelo, da bo hiša v prihodnjih letih ponudila toplino mladim, učencem in tis- nostni govornik Aleksander Zorn, državni sekretar. »Že tri mesta se potegujejo za čast, da bi bila povezana z generalom Maistrom in njegovo zgodovino: Maribor, ki ga je obranil, Zavrh, kamor je pozneje zahajal, in Kamnik, kjer se je rodil,« je poudaril Zorn in dodal, da je s proglasitvijo državnega praznika v lanskem letu Maister postal tudi državna oseba, tisto, kar mu zares gre. »Pravzaprav sta samo dve takšni osebi, ki zaznamujeta slovenska državna praznika - France Prešeren in Rudolf Maister. Na videz popolnoma različni osebi, ki pa vendarle predstavljata oba pola tistega, kar smo Slovenci, oba skupaj pomenita slovensko identiteto. Če je bil Prešeren tisti, ki nam je zasnoval misel o slovenstvu, njegovo poezijo imamo za našo pesniško ustavo, pa je general Maister hkrati pesnik in človek, ki nas je ohranil... Maistrova zasluga za ohranitev severne Na osrednji slovesnosti pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev v Kamniku je po protokolarnem pozdravu 12. gardnega bataljona Častne enote Slovenske vojske in položitvi venca slavnostni govornik župan Anton Tone Smolnikar med drugim spomnil tudi na leto 1970, ko smo Kamničani postavili spomenik velikemu Slovencu in želeli med prvimi na glas govoriti o pomenu Rudolfa Maistra, o pomenu njegovih drznih dejanj, ki so pripomogla, da so slovenske meje ostale v mejah današnje Slovenije. Naj vam velikonočni čas prinese obilo miru, notranjega zadovoljstva in energije, s katero bomo v našem kraju še naprej ustvarjali prijazno in kakovostno življenje! CALC IT Na praznični dan, 29. marca, osrednja slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra, slavnostna seja občinskega sveta in podelitev priznanj občine Kamnik 29. marec, sam praznični dan, je že dopoldan obeležila položitev spominskih vencev na rojstno hišo Rudolfa Maistra in k spominski plošči o razglasitvi praznika občine Kamnik v avli občinske stavbe, kamor je venca položila delegacija v sestavi: De-mitrij Perčič, podžupan, Zvone Cvek, Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Jože Arko, Združenje častnikov, in Matevž Košir, Združenje borcev NOV. Osrednjo slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev je napovedal promenadni koncert Mestne godbe Kamnik in prihod Častne enote Slovenske vojske k spomeniku, kjer se je slovesnost začela s slovensko himno v izvedbi PSPD Lira. Med protokolarnim pozdravom 12. gardnega bataljona Častne enote Slovenske vojske sta cvetje k spomeniku položila župan Anton Tone Smolnikar in predsednik Društva general Rudolf Maister Kamnik Niko Pinterič. Slavnostni govornik župan Anton Tone Smolnikar je ob enajstem občinskem prazniku, ki ga praznujemo v spomin na velikega kamniškega rojaka in rodoljuba, med drugim povedal:»Danes sončni žarki še posebej osvet- Prejemniki letošnjih občinskih priznanj z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem. tim, ki obujajo in raziskujejo našo polpreteklo zgodovino. Prav je, da si prizadevamo, da bi bil lik Rudolfa Maistra še bogatejši, da bi ga znali še bolj ceniti«, je svoje misli zaokrožil župan Smolnikar ter čestital občanom ob prazniku in povabil na prireditve. Rudolf Maister je oče slovenske države meje pomeni danes toliko kot slovenska država,«, je izpostavil slavnostni govornik in opisal Maistrove boje za našo severno mejo ter zaključil z mislijo, da je Rudolf Maister oče slovenske države in je lepo, da je Kamnik izbral rojstni dan tega velikega moža za svoj občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta v dvorani Doma kulture v Kamniku je po pozdravnem nagovoru župana Toneta Smolnikarja, ki je poudaril ponos Kamnika na delo Rudolfa Maistra in na dosežke v občini v minulih letih, o Maistru spregovoril slav- Občinska priznanja podeljena Osrednje dejanje slavnostne seje občinskega sveta je podelitev priznanj Občine Kamnik. Župan Tone Smolnikar je na odru Doma kulture Kamnik podelil zlato priznanje občine Kamnik Božu Matičiču za njegovo 65-letno dejavnost na področju glasbenega poustvarjanja, tvornega sooblikovanja in spodbujanja raznovrstnih dosežkov kulturnega ljubiteljstva na Kamniškem ter za prispevek k prepoznavnosti Kamnika v slovenskem in mednarodnem prostoru. Srebrna priznanja občine Kamnik so prejeli: Janez Boris Ivanc za aktivno delo na področju mednarodnega sodelovanja, Alojz Berlec za prispevek k razvoju likovne umetnosti na Kamniškem in Drago Kovačič zavestno in dolgoletno delo na področju ornitofilije. Bronasta priznanja občine Kamnik so prejeli: Iva Kramar Šu-belj za varstvo etnološke dediščine na Kamniškem, Majda Peterlin za oživljanje in ohranjanje duhovne in kul- Božo Matičič je po prejemu zlatega priznanja Občine Kamnik vzel v roke svojo priljubljeno harmoniko, ki ga spremlja že od otroških let, in ponovno potrdil, da že več desetletij tudi s pomočjo glasbe uspešno predstavlja ime rodnega Kamnika in Slovenije po vsem svetu. Slovenska ljudska stranka OO SLS KAMNIK V OO SLS Kamnik želimo prav vsem lepo doživeto velikonočno praznovanje. turne dediščine na Kamniškem, Medobčinsko društvo invalidov Kamnik za tridesetletnico uspešnega delovanja na humanitarnem področju in Dom starejših občanov Kamnik za tridesetletnico humanosti in skrbi za starejše ljudi. Posebno priznanje občine Kamnik pa je župan podelil Primožu Hiengu za novinarske prispevke, s katerimi je prispeval k prepoznavnosti Kamnika v širšem slovenskem prostoru, Antonu Špenku za širjenje zavesti o etnološki dediščini na Kamniškem, Danijelu Hampu za nesebično pomoč mladim, ki so zasvojeni z drogo, in Tunjiš-kemu oktetu za njegov prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture. Slavnostno sejo občinskega sveta je spremljala tudi glasba: na klavirju sta zaigrali pianistki prof. Martine Golob Bohte in njena hčerka Eve Bohte Benda, zapeli so pevci Tunjiškega okteta. Maistrov pohod bo zaokrožil prireditve ob občinskem prazniku Med pestrim programom prireditev prazniku v pozdrav je tudi otroška predstava v Domu kulture Palček, ki jo je pripravil Mini teater iz Ljubljane, dokumentarni film o življenju znamenite kamniške igralke Marije Vere z naslovom Hočem osvojiti svet in predstavitev knjige dr. Barbare Sušeč Michieli (o tem na strani 7). V petek, 31. marca, se je z mladimi v OŠ Marije Vere na Duplici srečala Kamničanka, poslanka Evropskega parlamenta Mojca Drčar Murko. Prireditev, ki so jo poimenovali Pomladni dan v Evropi - srečanje s poslanko Evropskega parlamenta, z namenom, da se mladi čim prej začnejo seznanjati z Evropsko unijo, njenimi organi in delovanjem ter z vlogo, ki jo ima EU v našem vsakodnevnem življenju, se je vrtela okrog delovanja EU, ekologije, izobraževanja v državah članicah EU. Mojca Drčar Murko je ob tem poudarila pomen vseživljenjskega izobraževanja in znanja tujih jezikov, čeprav je tudi slovenščina eden izmed uradnih jezikov EU. Mesta Trofaiach, Andechs in Kamnik se povezujejo tudi s pomočjo kulture, kar je potrdila predstavitev likovnega ustvarjanja umetnikov pobratenih mest, ki se s svojimi deli vse do 2. maja predstavljajo v Galeriji Veronika na razstavi z naslovom Mesto skozi moj čopič. V Matični knjižnici Kamnik pa smo na literarnem večeru spoznali ustvarjanje literatov vseh treh mest (o tem na strani 5). Minuli torek je Kamničanka Stanka Baloh v Domu kulture predstavila svojo knjigo Zdravstvena služba na Kamniškem v 20. stoletju. Danes bo Medobčinski muzej Kamnik na gradu Zaprice odprl zanimivo razstavo z naslovom Thonet, Kralj, Uršič -Stoletje oblikovanja stolov v tovarni Stol. Bogat program praznovanj bo zaokrožil Maistrov pohod v soboto, 8. aprila. Pohodniki se bodo ob 9. uri zbrali pred Maistrovim spomenikom in se nato podali mimo njegove rojstne hiše na Stari grad nad Kamnikom. SAŠA MEJAČ Nova Slovenila Krščanska ljudska stranka Veselje velikonočnega jutra naj Vas napolni z notranjim mirom in ljubeznijo. OBčanfom in oBcanom %amni£a želimo lepo SLOVENIJA veUHsmočno na novi poti praznovanjel Cepljenka znamenite vinske trte z Lenta posajena v kamniškem parku Evropa Simbolično povezavo Maistrovih mest - Kamnika in Maribora je pomenila posaditev cepljenke preko štiristo let stare vinske trte z mariborskega Lenta, ki jo je župan Tone Smolnikar po navodilih mag. Antona Zafošnika, mariborskega mestnega viničarja, v družbi vodje bračev in čuvaja stare trte Slaveka Jenuša in mariborske vinske kraljice Majde Dreisieg-ner posadil v parku Evropa ob nekdanji knjižnici. Kot se spodobi za tak dogodek, so z željami za dobro letino cepljenko zalili z vodo in žametno črnino, njeno rastjo pa bo budno spremljal skrbnik Miro Sanabor. Dogodek so spremljale pesmi o žlahtni kapljici Kamniških kolednikov Roka Lapa in Janeza Majcenoviča ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika. Sodoben Turistično informacijski center zagotavlja kamniškemu turizmu in podjetništvu boljše pogoje za razvoj Najpomembnejša pridobitev, ki smo jo ob občinskem prazniku pospremili na pot, je prav gotovo odprtje Turistično informacijskega centra v novih prostorih na osrednjem kamniškem trgu. Prostori v samem središču mesta so prijaznejši in dostopnejši turistom ter vsem, ki bodo vstopali skozi vrata TlC-a, kjer je tudi sedež Agencije za razvoj turizma in podjetništva, vstopne informacijske točke za projekt Kamniško-Savinjske Alpe in točke VEM - vse na enem mestu. S1. aprilom, dnem odprtja novih prostorov, ie Agencija dobila tudi novo vodstvo - Igorja Kralja iz Ljubljane, ki ga čaka mnogo zahtevnih nalog in izzivov na poti hitrejšega razvoja kamniškega turizma. Kot je ob odprtju povedal župan Tone Smolnikar, si je občina Kamnik že dolgo želela večjih, svetlejših prostorov za TIC, saj skromni prostori na Tomšičevi ulici (pri tržnici) niso več ustrezali namenu. V lanskem letu je potem, ko je že kazalo, da bo prostore nekdanje Delikatese kupila trgovina z obutvijo, Občina Kamnik le uveljavila predkupno pravico in od družbe Vele kupila prostore, vanje pa naselila vsebino, ki na takšno lokacijo tudi sodi - turizem in podjetništvo. »Zagotovo je danes sončen dan, ki odpira nova vrata našemu kamniškemu turizmu, upajmo, da bodo prvi pomladanski žarki res pomenili v kamniškem prostoru nov korak,« je z zadovoljstvom poudaril župan, ob tem pa dodal, da smo na področju turizma v kamniški občini še vedno premalo povezani, da so nosilci turističnega razvoja tisti, ki bi morali iskati nove ideje in jih potem s pomočjo občine tudi izpeljati, da naravne danosti premalo izkoriščamo in da moramo iskati tiste možnosti, ki nam jih že dve leti ponuja naše članstvo v Evropski uniji. K boljšim pogojem za delo agencije in razvoj kamniškega turizma in Podjetništva pa naj bi po besedah župana prispevalo tudi eno lepših informacijskih središč na širšem območju ali celo v vsem slovenskem prostoru, v katerem bomo lahko s ponosom sprejemali turiste. Temu je pritrdil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je poudaril, da je le malo mest in krajev v Sloveniji, ki imajo turistično informacijski center na tako atraktivni in lepi lokaciji kot Kamnik. To naj bi bil tudi svojevrsten izziv za to, da bo TIC uspešno opravljal svojo vlogo in bil stalni vir informacij za turiste, saj je prav informacija osnovno gibalo v razvoju turizma. Alojz Kolar, vodja občinskega oddelka za gospodarstvo in finance, je povedal, da je 170 kvadratnih metrov prostorov obnovljenih in sodobno urejenih za potrebe TIGa (m bodo na voljo informacije o turistični ponudbi in informativno-promocijsko gradivo), krovne organizacije Agencije za razvoj turizma in podjetništva, vstopne informacijske točke za Projekt Kamniško-Savinjske Alpe in točke VEM - vse na enem mestu. SAŠA MEJAČ Želimo prijetno velikonočno _______praznovanje!_______ Želimo Vam lepe velikonočne praznike! Mschlenk Kamnik - Schlenk d.o.o. Fužine 9 Sl -1240 Kamnik Za občinski praznik tudi Kamniški zbornik Tradicionalni Kamniški zbornik, ki ga je Občina Kamnik izdala ob letošnjem občinskem prazniku, je že XVIII. Izhajal je v letih 1955 do 1979, leta 1996 so ga ponovno začeli izdajati na dve leti, letošnja številka je tako šesta po obuditvi. »Kamniški zbornik bo s svojo vsebino gotovo prispeval k vede- članek z naslovom Dvanajst let lokalne samouprave - obdobje velikih sprememb za slovenske občine. Predstavlja razvoj občine v obdobju 1994 - 2006, v treh mandatih njegovega županovanja in dela občinskega sveta. Mag. Andreja Eržen opisuje mednarodno sodelovanje naše občine z Andechsom. V raz- konzervatorju mestnega jedra Kamnik Bojanu Schleglu, Pavle Šegula, univ. dipl. inž., pa o Albinu Vengustu. Na koncu Angelca Turnšek ocenjuje knjigo Tomaža Kočarja z naslovom Kamniška Bistrica -Bistriški gozd. Vsak Kamniški zbornik prinaša veliko novega. V letošnji izdaji je XVtll/2006 »Kamniški zbornik bo s svojo vsebino gotovo prispeval k vedenju in bogatosti naše narave in pestrosti življenja v tem delu Slovenije,« je ob predstavitvi letošnje, že osemnajste izdaje Kamniškega zbornika poudarila glavna in odgovorna urednica Marjeta Humar, prof., spec. leks. diši s področja gospodarstva, glasbe, bibliotekarstva, literarne zgodovine, filma in televizije, zgodovine, arheologije in naravoslovja. Glavna in odgovorna urednica Marjeta Humar je na predstavitvi tudi poudarila, da je za vsak Kamniški zbornik več kvalitetnih prispevkov in da jih je, žal, nekaj ostalo neobjavljenih. Kot urednico jo zelo veseli, da je vedno več mladih strokovnjakov, ki želijo predstaviti svoje delo. V tem je prihodnost, pravi. Zahvalila se je vsem avtor- Naslovnico Kamniškega zbornika krasi grb Kamnika, ki visi nad vhodnimi vrati občinske stavbe. Bronasti del tega grba je v 70-ih letih zmodeliral Ivo Kordaš, avtor še nekaterih izveskov po mestu Kamnik, pasarska dela v bakru je po zasnovi arh. Bojana Schlegla opravil Brane Repič. Vinjete grba na robovih notranjih strani zbornika so delo prof. Toneta Žnidaršiča. nju in bogatosti naše narave in pestrosti življenja v tem delu Slovenije, po drugi strani pa kaže stanje duha ljudi, njihovo delavnost in raznovrstno znanje. Župan Tone Smolnikar je Kamniški zbornik vseskozi moralno podpiral in skupaj z občinskim svetom v proračunu zagotavljal finančna sredstva zanj,« je med drugim zapisala v uvodu zbornika in povedala na njegovi slovesni predstavitvi 27. marca na gradu Zaprice glavna in odgovorna urednica Marjeta Humar, prof., spec. leks. Njeno natančno predstavitev 43 zanimivih prispevkov iz zbornika je popestrila pesem tenorista Metoda Palčiča ob spremljavi pianistke Irene Frelih. Tone Ptičar je prebiral literarno ustvarjanje svojega strica Štefana Kališnika, ki ga v zborniku prestavlja prof. France Pibernik, dijaka ŠCRM Kamnik Tjaša Pertočnik in Marko Klobčar pa sta recitirala pesmi iz zbornika - avtorice Verene Perko. Prispevki v Kamniškem zborniku XVIII/2006, ki je izšel v nakladi 2000 izvodov, so razvrščeni v 14 vsebinskih razdelkov. Največ prispevkov je s področja zgodovine in naravoslovja, kjer je močno zastopana paleontologija (kar trije prispevki), dva prispevka pa opozarjata na nove poti slovenske znanosti. V prvem razdelku, naslovljenem Kamnik - sedanjost in prihodnost, je župan Tone Smolnikar s svojimi sodelavci pripravil uvodni delku Pesniki in slikarji je predstavljena pesnica Verena Perko in dva akademska slikarja - o Dušanu Lipovcu piše dr. Milček Komelj, o Andreji Peklar Maruša Avguštin, um. zgod., o ljubiteljskem rezbarju in slikarju starejše generacije Antonu Rojcu pišeta dr. Mirko Juteršek in Rojčeva vnukinja Esma Rakovič. V razdelku Naš pogovor Franc Sve-telj predstavlja itmetnostnega zgodovinarja in likovnega publicista dr. Mirka Juterška, rojenega v Podgorju, dr. Marija Klobčar pa arhitekta Vlasta Kopača, po čigar zaslugi se je na Veliki planini ohranila in postala znana marsikatera etnološka posebnost. V razdelku Ljudje in čas se poklanjamo živim in že pokojnim Kamničanom, ki so s svojimi talenti in delom obogatili življenje v naši občini, v Sloveniji in širše. Ob 90-letnici se spominjamo bogatega življenja in dela častnega občana občine Kamnik dr. Nika Sadnikarja, o katerem piše Vera Mejač v članku z naslovom Kamnik je njegova velika ljubezen. Velikim Kamničanom, ki jih ni več med nami, so posvečeni posebni prispevki: Marjana Mrak piše o opernem pevcu Jerneju Plahuti, mag. Cene Matičič, častni občan občine Kamnik, in prof. Janez Majcenovič pišeta o skladatelju, odličnem koncertnem pevcu in glasbenem pedagogu Samu Vremšaku. Mira Smrkolj, univ. dipl. ped., piše o Cirilu Merčunu, doc. dr. Marjan Ocvirk o mestnem arhitektu in Vera Mejač, dolgoletna soustvarjalka Kamniškega občana, je pogovor s častnim občanom občine Kamnik dr. Nikom Sadnikarjem pred njegovo 90-letnico strnila v zanimiv zapis v Kamniškem zborniku s pomenljivim naslovom: Kamnik je njegova velika ljubezen. Pomemben kamniški mož ji je po predstavitvi zbornika na gradu Zaprice toplo stisnil roko z zahvalo:« Tudi tokrat ste naredila veliko delo. Hvala. Cenim vaše delo vseh 25 let, odkar bogatite vsebino časopisa Kamniški občan«. (fotografija: dr. Mirko Juteršek) posebnost prispevek dr. Toneta Cevca o Vodiškarjevi hiši v Nevljah. Hiša je stara več kot štiristo let. Po zaslugi zdajšnjih lastnikov Tomaža in Iris Golob je niso predelali ali podrli. Po zaslugi dr. Toneta Cevca, dr. Toma Levaniča in še marsikoga pa je bilo dognano, da gre za spomenik ljudske stavbarske kulture, ki ga je treba ohraniti in predstaviti javnosti. V istem razdelku Razprave - etnologija z zanimanjem preberemo članek Jasne Paladin, univ. dipl. etn. in kult. antropolog., z naslovom Svečarji in medičarji v Lectarjevi hiši v Kamniku. V zborniku je objavljenih še več razprav, bo- jem, županu in Občini Kamnik za kritje stroškov izdaje ter uredniškemu odboru za sodelovanje pri izbiri vsebine in drugim sodelavcem. Sočutno se je spomnila na sodelavce Kamniškega zbornika, ki so umrli v zadnjih dveh letih: Jernej Stele, Mihael Kuzmič, Dušan Lipovec, častna občana občine Kamnik dr. Emilijan Cevc in Viktor Repan-šek. Med prvimi je urednici Marjeti Humar in uredniškemu odboru za pomembno delo pri izdaji Kamniškega zbornika XVIII čestital župan Tone Smolnikar. VERA MEJAČ Likovno in literarno ustvarjanje umetnikov treh pobratenih mest V programu prireditev v počastitev občinskega praznika je občina Kamnik pripravila tudi dve zanimivi prireditvi v okviru mednarodnega projekta Evropske komisije POBRATENJE MEST/TOWN TWINNING z namenom povezovanja s pomočjo kulture - Spoznati in bolje razumeti. Občina Kamnik se je s programom prireditev, ki naj bi potekale v okviru občinskega praznika, v lanskem letu prijavila na razpis za sofinanciranje programa Z velikim veseljem, pravi vodja tega projekta mag. Andreja Eržen, so iz Bruslja prejeli novico o pozitivnem rezultatu prijave. Glavni namen je podpora programom na področju kulturnih izmenjav med pobratenimi mesti. Twinning ponuja priložnost spoznavanja življenja in dela prebivalcev drugih evropskih dežel, izmenjavo izkušenj in razvoj skupnih projektov. Kamnik je v preteklih letih stkal vezi s številnimi mesti po Evropi: Gendringen na Nizozemskem, Enigerloh v Vestfaliji, Kerns v Švici, Trofaiach na Avstrijskem Štajerskem in An-dechs na Bavarskem. »Intenzivnosti povezovanj s temi mesti so zelo različne, najbolj trdna so v zadnjih letih s Trofaiachom in Andechsom, tudi zato, ker nas z njima vežejo zgodovinske vezi. S Trofaiachom je Občina Kamnik podpisala listino o pobratenju leta 1999, z Andechsom pa leta 2004. Spoznati in bolje razumeti oziroma - Integracija s pomočjo kulture - je glavni moto evropskega projekta Town tivinning. V njegovem okviru se vsako leto širom po Evropi odvijajo prireditve različnih značajev, ki naj bi omogočile boljše spoznavanje in z njim razumevanje narodov, ki sestavljajo Evropsko unijo. V Kamniku smo se odločili, da za začetek pripravimo dve prireditvi: predstavitev likovne ustvarjalnosti in literarne dejavnosti treh mest - Andechsa, Trofaiacha in Kamnika,«je ob odprtju likovne razstave v petek, 31. marca, v Galeriji Veronika poudarila mag. Andreja Eržen. Župan Tone Smolnikar se ji je zahvalil za desetletno prizadevno delo na področju mednarodnih povezav. Kulturni večer so polepšali člani Vokalne skupine Ad Libitum Kamnik, ki jo vodi Sebastjan Vrhovnik. Na slikarski razstavi z naslovom Mesto skozi moj čopič, ki bo odprta do 2. maja, se s svojimi deli predstavlja osem umetnikov iz treh pobratenih mest: Wolfgang Slamnig, Albert Ec-ker in Fritz Pracher iz Trofaiacha, Susanne Hauenstein iz Andechsa, Greta Boltar, Alojz Berlec, Ivo Kordaš in Dušan Sterle iz Kamnika. Avtorji vsak na svoj način podajajo videnja okolja in ljudi, ki jih obdajajo. Vsekakor pestra, vsebinsko bogata in zanimiva razstava likovnih del različnih tehnik, likovnega izražanja in motivov vabi v Galerijo Veroniko vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19- ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Takoj po 2. maju bodo to razstavo preselili v Trofaiach. Literarno ustvarjanje avtorjev treh mest Naslednji dan, v soboto, 1. aprila, je bila na Bavarskem oddelku Matične knjižnice Kamnik predstavitev literarnega ustvarjanja avtorjev treh mest: Die-tra Krassnigga iz Trofaiacha, Gerda Holzheimerja iz Andechsa in Nine Osredkar iz Kamnika. Program je vodila Andreja Eržen, prevode nemških tekstov je bral Tone Ftičar, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel kitarist Matic Smolnikar. VERA MEJAČ Na slikarski razstavi v Galeriji Veronika se s svojimi deli predstavlja osem umetnikov iz treh pobratenih mest - Trofaiacha, Andechsa in Kamnika. Na fotografiji ob odprtju razstave (z leve) slikarji Alojz Berlec, Dušan Sterle in Wolfgang Slamnig, vodja mednarodnega projekta Andreja Eržen, slikarja Greta Boltar in Ivo Kordaš. INTERVJU Z DR. BREZNIKOM, DIREKTORJEM ZD KAMNIK O KAMNIŠKEM ZDRAV Pred 2. svetovno vojno so zdravniki v Kamniku delali vsak na svoji lokaciji. Dva zdravnika sta bila državna, ostali so bili zasebniki. Tudi po vojni so ostale ambulante raztresene po Kamniku. Prvi zdravstveni dom je bil zgrajen na Ljubljanski cesti 1. Najprej so sicer mislili, da bo tu Zadružni dom, a je nato zgradba postala prvi kamniški Zdravstveni dom. Sprva so bile ordinacije samo v pritličju, v višjih nadstropjih so bili Rdeči križ in krožki. Zaradi potreb po širitvi se je zdravstveni dom najprej razširil na celotno stavbo, nadaljnja širitev pa zaradi statike hiše ter nezadostnega števila parkirišča ni bila mogoča. Tako je bil zgrajen novi zdravstveni dom, ki se je na novo lokacijo na Novem trgu preselil v 3 fazah: najprej otroško in šolsko zdravstvo in zobozdravstvo, pozneje so se postopoma tja preselile tudi druge dejavnosti. Dr. Breznik se je zaposlil v Zdravstvenem domu v osemdesetih letih kot splošni zdravnik, specializiral je iz pediatrije, vodi pa ga od leta 1991. Bi nam, laikom, lahko predstavili, kako se danes financira Zdravstveni dom? Financiranje Zdravstvenega doma, ki je javni zavod, poteka na podlagi vsakoletno sklenjene pogodbe z ZZZS, v kateri se določi obseg programa, ki ga ZZZS financira 11% potrebnih sredstev za delovanje pridobi Zdravstveni dom na trgu,-Iz občinskega proračuna se ZD ne financira. Pridobljena sredstva so vir za financiranje vseh dejavnosti, ki potekajo v ZD, za investicijsko vzdrževanje, zamenjavo obrabljene opreme in nabavo nove. Plačevanje ZZZS je sestavljeno iz 2 delov : prvi del plačila predstavlja t.i. glavarina, ki predstavlja fiksno mesečno plačilo. S strani ZZZS je določena zgornja meja števila pacientov na določenega zdravnika. V kolikor le-ta sprejme več pacientov, ZZZS zanje ne plača več polne cene, temveč nekoliko manj. Pri tem ZZZS upošteva slovensko povprečje, ki je število opredeljenih pacientov deljeno s številom zdravnikov. Število opredeljenih pacientov v našem ZD je 3% nad slovenskim povprečjem. Drugi del plačila pa je dejansko opravljena storitev : ta pa ni plačana v višini realne vrednosti, saj se smatra, da je ta delno pokrita že z glavarino. Katere so dejavnosti ZD Kamnik? Dejavnosti zdravstva v Kamniku se lahko odvijajo v okviru javnega zavoda ah jih opravljajo zdrav- Dr. Breznik, direktor ZD Kamnik niki zasebniki - koncesionarji, ki so samostojne pravne osebe znotraj javne mreže. Tudi oni imajo, enako kot ZD, letno pogodbo z ZZZS. Zavarovanci imajo pri obisku zdravnika - koncesionarja povsem enake pravice, kot če obiščejo ZD. Dejavnosti ZD Kamnik, kjer so nosilci zdravniki, so: Splošna medicina, Otroški in šolski dispanzer, Ginekološki dispanzer, Medicina dela, Pulmološko - internistični dispanzer, Rentgenološki oddelek z ultrazvokom, Mladinsko in zobozdravstvo odraslih ter Otroška psihologija. Ostale dejavnosti so: Fizioterapija, Diagnostični laboratorij, Patronaža ter Reševalna služba. Vseh zaposlenih je 131, od tega je 9 zobozdravnikov ter 16 zdravnikov (1 specialist rentgenolog, 2 specialista pediatra.1 specialist ginekolog, 1 specialist internist - pulmolog, 1 specialist medicine dela, pro- meta in športa, 5 specialistov splošne medicine, 3 specialisti splošne družinske medicine ter 2 splošna zdravnika). S katerimi problemi se trenutno sooča ZD Kamnik? Problem je pomanjkanje zdravnikov - v Sloveniji jih trenutno manjka približno 300. ZD Kamnik že pol leta javno objavlja razpis za 2 zdravnika. Doslej se ni javil še noben kandidat. Pomanjkanje zdravnikov gre pripisati podaljšanju časa študija na Medicinski fakulteti, kjer je bila izgubljena generacija zdravnikov, naknadno pa se je prav tako podaljšalo stažiranje ( t.i. sekundariat) z enega na dve leti. Tu je bila izgubljena druga generacija. Prav tako je problem nekonsistentnost zdravstvene politike na ravni države. Trenutno so praktično vsa dodatna sredstva usmerjena v reševanje problema čakalnih vrst za določene zdravstvene storitve, npr. operacije srca, kolkov. Ni pa dodelane vizije strokovnega razvoja na ravni zdravstvenih domov, kaj šele, da bi tej viziji načrtno sledili in jo tudi uresničili. Na ravni občine je problem ustrezne organiziranosti dežurne in urgentne službe ne glede na dva sistema - javni zavod in koncesionarje. Kako se znotraj ene javne mreže izogniti pojavu dveh sistemov? Ker je organizator urgentne in dežurne službe ZD, je dolžan enakovredno vključiti v organizirano urgentno in dežurno službo pod enakimi pogoji vse zdrav- KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/2004, 35/2004), podajamo naslednje POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V LETU 2005 Komunalno podjetje Kamnik d.d.,kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Kamnik Iverje, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber - Markovo, Pšajnovica in Palovče - Vranja Peč -Velika Lasna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nadzora - terenske oglede objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter laboratorijske analize vzorcev pitne vode. Skupna dnevna količina distribuirane pitne vode znaša okoli 4.665 m3. S pitno vodo oskrbujemo več kot 20.000 ljudi. Redno dezinfekcijo pitne vode izvajamo s kloriranjem in sicer na vodovodu Poreber - Markovo in Palovče -Vranja Peč - Velika Lašna. Na vodovodu Pšajnovica pa se dezinfekcija pitne vode vrši z žarčenjem preko UV naprave. V letu 2005 je bilo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa odvzetih 166 vzorcev pitne vode za preiskave na mikrobiološke parametre in 74 vzorcev za preiskave na fizikalno - kemijske parametre. Tabela 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja NOTRANJEGA NADZORA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno - kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci odvzeti na omrežju KAMNIK IVERJE 76 0 0 56 14 0 13 KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 12 0 0 10 4 0 3 POREBER- MARKOVO 9 0 0 9 3 0 3 PŠAJNOVICA 11 3 1 6 3 0 2 PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA tAŠNA 12 1 0 7 4 0 3 Tabela 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja DRŽAVNEGA MONITORINGA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno - kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci odvzeti na omrežju KAMNIK IVERJE 28 3 1 28 28 0 28 KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 9 3 0 9 9 0 9 POREBER- MARKOVO 3 1 1 3 3 0 3 PŠAJNOVICA 3 2 0 3 3 0 3 PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA 4 1 1 4 4 0 4 Neskladni vzorci so v določenih parametrih minimalno prekoračili mejne vrednosti določene s Pravilnikom o pitni vodi. Voda je bila po zagotovilih ZZV Kranj primerna za uporabo v gospodinjstvu, prav tako je bilo ocenjeno tveganje za zdravje porabnikov pitne vode nizko. nike znotraj javne mreže, tako zaposlene v ZD kot tudi koncesionarje zasebnike. Pri tem mora včasih pomagati tudi ustanovitelj ZD ter podeljevalec koncesij - to je občina. Kakšna je vaša vizija razvoja ZD ? Moji cilj je že na nivoju zdravstvenega doma (na ti. primarnem nivoju) čimprej postaviti pravo diagnozo. Na ta način se pacientom najhitreje pomaga. Kar se tega tiče, smo kar uspešni. V Kamniku smo imel RTG oddelek že v časih, ko ga v večini zdravstvenih domov po Sloveniji še niso imeli. Velike zasluge za dobro delovanje tega oddelka imata dr. Sadnikar ter pokojni dr. Pucelj. Pozneje smo pridobili tudi ultrazvok, ki je bil 7. APRIL-SVETOVNI DAN ZDRAVJA SKUPAJ DELAMO ZA ZDRAVJE Svetovni dan zdravja praznujemo od leta 1950 in ima namen vsako leto opozoriti na enega od svetovno pomembnih problemov, povezanih z zdravjem. Letos »nudi priložnost, da praznujemo pomemben prispevek zdravstvenih delavcev k zdravju ljudi in razvoju« začenja svojo poslanico generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. Povsod po svetu se pojavlja pomanjkanje zdravstvenih delavcev. V manj razvitih državah nastaja ta problem predvsem zaradi velike razširjenosti AIDS-a. V razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, pa narašča potreba po zdravstvenih delavcih zaradi staranja prebivalstva in za starost značilnih obolenj. Desetletja se je premalo vlagalo v izobraževanje, usposabljanje, plače, delovno okolje, organizacijo in vodenje. Vse to in preobremenjenost zaposlenih zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra vodi zaposlene v zdravstvu v odločitev za odhod na drugo delovno mesto, kar še slabša situacijo. Svetovna zdravstvena organizacija predlaga nekaj smernic za reševanje problema, kot so: ustrezno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, ustrezni delovni pogoji, boljša plačna, kadrovska in vodstvena politika, izboljšanje učinkovitosti razpoložljive delovne sile in sodelovanje med vsemi pristojnimi v državi in na meddržavni ravni za reševanje tega problema. Geslo »Skupaj delamo za zdravje« lahko razširimo tudi na uporabnike zdravstvenih storitev, saj lahko prispevamo svoj delček k zmanjšanju tega problema. Zavedati se moramo, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje in te odgovornosti ne sme prelagati na zdravstvenega delavca. Skupaj morata delati za zdravje. Zdravstveni delavec stori tisto, kar bolnik oziroma varovanec ne zna ali ne zmore, kar pa je dolžan storiti bolnik ali varovanec, zdravstveni delavec ne more. Gre seveda za redno jemanje predpisanih zdravil in upoštevanje zdravnikovih navodil. Gre tudi za zdravo prehrano in vzdrževanje normalne telesne teže, več gibanja, izogibanje stresom, opuščanje kajenja in prekomernega uživanja alkohola, skratka za zdrav način življenja. To je tudi pot k čim manj zdravstvenim problemom v starosti. Letošnji svetovni dan zdravja torej vabi k zavedanju problema pomanjkanja zdravstvenih delavcev in podpori prizadevanju »da bodo zdravstveni delavci delali, kjer so potrebni, kadar so potrebni, s pravimi veščinami za dosego najvišjega možnega nivoja zdravja ljudi povsod po svetu«, kot zaključuje poslanico generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. Milena Cerar, dipl.m.s. ZD »Dr. Julija Polca« Kamnik že tretjič posodobljen. Sproti posodabljamo tudi opremo za laboratorijsko diagnostiko. Glede širitve programov je bilo včasih bolje, ko so se je o razvojni politiki odločalo na ravni občine. Danes širitev programov praktično ni več mogoča, saj o tem odloča Ministrstvo za zdravje in ZZZS. Če bi se že zgodilo, da bi na nivoju občine npr. s pomočjo donacij kupih opremo za novo diagnostično metodo, je to šele prvi korak. Dosti večji stroškovni zalogaj kot sam nakup je plačilo izvajanja te storitve. Zaradi drugih aktualnih problemov na ravni države (npr. financiranje skrajševanja čakalnih dob) zmanjkuje denarja za širitve programov na primarni ravni, t.j. na ravni zdravstvenih domov. VESNA LAKNER Več o kamniškem zdravstvu v nadaljevanju pogovora v naslednji številki Kamniškega občana. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si ¥ tBBČjg phtiR KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, Tel.: 8317 647, 8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net Četrtek. 6. aprila .ob 19. 00 GRAD ZAPRICE THONET KRALJ URŠIČ (Stoletje oblikovanja stolov v tovarni Stol Kamnik) - otvoritev razstave DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 09. do 14. ure na tel. 839 76 06; GSM 041 360 399 www. domkulture. o ra: e-mail: info@domkulture.ora sobota. 8. aprila, ob 20.00 uri MePZ Cantemus in MePZ Postojna VEČER ZBOROVSKE GLASBE glasbeni koncert za izven, vstopnina: 1000 SIT / 4,1 7 EUR sreda. 12. aprila, ob 17.00 uri Oe Frana Albrehta PEPELKA MALO DRUGAČE zabavna predstava za otroke nad 7. let in odrasle za izven, vstopnine ni četrtek. 20. aprila, ob 19.30 uri Mestno gledališče Ruj POLJUBLJANJE Z MR. BEANOM - gledališka komedija za Maistrov abonma in izven vstopnina: 2500 SIT / 10,43 EUR Terme SNOVIK - KAMNIK d.o.o. Molkova pot 5, Kamnik Tel.: 01/83 44 102/Alenka Svetlin/ E-pošta: info@terme-snovik.si. www.terme-snovik.si Sobota. 8. aprila, od 10. do 15. ure TERME SNOVIK VELIKONOČNI SEJEM Prodaja velikonočnih izdelkov na stojnicah domače obrti, razstava velikonočnih aranžmajev, ustvarjalne delavnice za otroke. Film in knjiga o igralki Mariji Veri Preizkušnje Mira Štebeta V četrtek, 30. marca, je bila v okviru občinskih prazničnih prireditev v Domu kulture predstavitev dokumentarnega filma o gledališki in filmski igralki Mariji Veri z naslovom Hočem osvojiti svet - Portret igralke Marije Vere in predstavitev knjige o tej znameniti Kamničanki avtorice dr. Barbare Sušeč Michieli. Režiserka filma Maja Weiss je na predstavitvi povedala, da je paralelno spremljala petnajstletno pisateljičino raziskovalno delo unikatne, najizrazitejše umetniške osebnosti, izjemne gledališke ustvarjalke Marije Vere. Poudarila je, da sta Barbarina magistrska in doktorska disertacija odlično napisani. Tudi scenarij za 54-minutni film, ki je posnet po tej knjigi, sta napisali z Barbaro. O naši veliki umetnici, ki je uresničevala vizije z velikim pompom, in nastajanju knjige [e govorila avtorica Barbara Sušeč Michieli. Zahvalila se je dr. Niku Sadnikarju in Osnovni šoli Marije Vere, ki 15 let ponosno nosi ime po tej dramski igralki svetovnega kova. Knjigo je spremil na pot njen urednik Ivo' Svetina, direktor Slovenskega gledališkega muzeja iz Ljubljane. Marija Vera je bila igralka, režiserka in pedagoginja slo-vensko-nemškega rodu. Rodila se je v Kamniku, 22. novembra 1881, umrla v Ljubljani 12. januarja 1954, pokopana je na kamniških Žalah. V letih 1907 do 1954 je živela in delala v treh kulturnih okoljih: nemškem, srbohrvaškem in slovenskem. Kot igralka je bila angažirana v enajstih gledališčih, ki so danes v kar sedmih evropskih državah: Avstriji, Nemčiji, Švici, Poljski, Srbiji in Črni go- ri, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji. V mladosti je delala kot učiteljica v Štanjelu na Krasu. Leta 1905je začela študirati na dunajskem Konservatoriju za glasbo in igralsko umetnost in si kot prva med slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Na nemških odrih je ostala do konca prve svetovne vojne. Igrala je v Ziirichu, Mannheimu, Gdansku, Innsbrucku, Gradcu in Baslu, v letih 1911 -1914 je bila angažirana pri znamenitem režiserju Maxu Reinhardtu v berlinskem gledališču. Leta 1913 je nastopila v filmu Bismarck. Po prvi svetovni vojni je prišla v Kraljevino SHS in se po krajših epizodah v Sarajevu, Novem Sadu in Beogradu leta 1923preselila v Ljubljano, kjer je postala članica Drame Šlo-venskega narodnega gledališča. Z vlogami »problematičnih« ženskih figur modeme dramatike je pogosto odpirala vprašanje stereotipov in družbenih predstav o ženski ter ženskosti. Ob Ibsenovi Heddi Gabler in Gospe z morja so jo kritiki označili kot izjemno igralko z živci. Navduševala je tudi kot Hebbelova Judita in Laura v Strindbergovem Očetu. Hkrati se je uveljavila kot izjemna »tragedinja« - Schillerjeva Devica Orleanska in Marija Stuart, Goethejeva Ifigenija, Kasandra v Ajshilovi Oresteji in Jokasta v Sofoklejevem Kralju Ojdipu. Oblikovala je več kot dvesto osemdeset vlog in nastopala še nekaj tednov pred smrtjo. Od leta 1945 do smrti, 1954, je bila profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na novoustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Za svoje delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado. Portret Marije Vere v filmu Portret igralke Marije Vere je v dokumentarnem filmu Hočem osvojiti svet prikazan kot potovanje med različnimi kulturami, mesti, jeziki, gledališči, političnimi sistemi in zgodovinskimi obdobji. Pripovedovalka in raziskovalka Barbara Sušeč Michieli z vlakom potuje po Evropi in išče sledi o Mariji Veri. Njena razmišljanja se prepletajo z odlomki iz igralkinih dnevnikov, spraševanji o igranju in gledališču, položaju ženske v umetnosti in življenju, o domu in o svetu. Kot glas Marije Vere v filmu nastopa igralka Maja Gal Štromar. Portret je zasnovan kot kolaž raznolikih podob. Marija Vera se v njem kaže kot občudovana gledališka zvezda in vztrajna popotnica, pa tudi kot osamljena ustvarjalka, mati, žena. Spomine in razmišljanja o njej pripovedujejo: Pino Mlakar, Demeter Bitenc, Polde Bibič, Žarko Petan, Janko Moder, Rapa Šuklje, dr. Niko Sadnikar, Branko Miklavc, Mijajanžekovič, Ivanka Mežan, Iva Zupančič, Peter Zobec, dr. Marko Marin, Alenka Puhar, Leopoldina Bar, Jože Švagelj in igralkin pranečak Gregor Epih. Portret Marije Vere v knjigi Marija Vera, igralka v dinamičnem labirintu kultur je prva zgodovinska študija o kaki igralki na Slovenskem. Temelji na raziskavi obsežne arhivske in časopisne dokumentacije ter igralkine zapuščine, v kateri so posebno zanimivi mladostni dnevniki in korespondenca. Avtorica knjige Barbara Sušeč Michieli z natančno zgodovinsko analizo, bogatim slikovnim gradivom in razgibanim pripovednim slogom predstavlja igralkino življenjsko zgodbo in njen izjemni gledališki opus, ki je nastajal v treh kulturnih okoljih, enajstih evropskih gledališčih, v obdobju radikalnih političnih sprememb in v izrazitih eksistencialnih napetostih med življenjem etablirane baronice in emancipirane ženske v prvi polovici 20. stoletja. Delo osvetljuje pomembno zgodovinsko obdobje, v katerem se je ob moderni dramatiki in obsežnih gledaliških reformah uveljavil nov, moderni igralski izraz. Ob tem približa tudi različne pristope k uprizarjanju klasične tragedije v prvi polovici 20. stoletja. Poleg tega knjiga načenja zanimiva vprašanja o »življenju med kulturami« in prestopanju družbenih meja -od običajnih težav potovanja in jezikovnih pregrad v gledališču do omejitev pri oblikovanju javne podobe žensk. Zgodba Marije Vere odkriva, kako pomembno vlogo je imelo evropsko gledališče v prvi polovici 20. stoletja kot prostor kulturnih izmenjav in družbene emancipacije žensk. Po zanimivi predstavitvi filma in knjige o znameniti Kamničanki Mariji Veri je dr. Niko Sadnikar kljub devetdesetim letom strumno vstal, se zahvalil Slovenskemu gledališkemu muzeju, avtorici knjige Barbari Sušeč Michieli in režiserki filma Maji Weiss, ki so omogočili predstavitev naše igralke svetovnega kova Marije Vere -Frančiške Epih. Knjiga in film zaslužita pozornost, saj z ženskim umetniškim likom dopolnjujeta vrsto pomembnih kamniških mož. Opozoril je, da je v Kamniku rojena tudi slovenska sopranistka Valerija Heybal. Z Marijo Vero sta Kamniku prinesli dragocenost. »Upam, da bodo umetnici ohranili v spoštljivem spominu tudi mlajši rodovi«, je opisovanje zanimivih spominov na veliko igralko zaokrožil dr. Niko Sadnikar. VERA MEJAČ Matična knjižnica Kamnik, Planinsko društvo Kamnik in založba Didakta iz Radovljice so 7. marca pripravili predstavitev knjige Preizkušnje avtorja Mira Štebeta iz Trzina. Zanimiv večer so polepšali: citrar Tomaž Plahutnik, Andraž Lenarčič in Goran Završnik s prebiranjem pretresljivih dogodkov iz knjige. Miro Štebe je dolgoletni član PD Kamnik in dvajset let član kamniške gorske reševalne službe. Poznamo ga tudi kot novinarja na TV Slovenija. Skrbno beleži dogodke z našega konca v lokalnih kronikah, TV-tedni-ku, Slovenskem magazinu in drugih oddajah, pripravil je serijo oddaj Zimska planinska šola, na radiu je več let delal pri poročilih in pripravljal redno tedensko oddajo Novice iz planinskega in alpinističnega sveta, sodeluje pa tudi z drugimi novinarskimi hišami. Sodeloval je pri izdaji nekaterih knjig in drugih publikacijah. Pri 35-ih letih se je poročil in v zakonu z ženo Andrejo so se jima rodili trije sinovi: Matevž, Nejc in Žan Gal. Pravi, da so njegovi fantje največ, kar je dosegel v življenju, žal pa je Matevža tragično izgubil v soteski Martuljških slapov, ko je bilo fantku komaj pet let. Prav njegovemu spominu je posvečena ta knjiga. Na slovesnosti je predsednik PD Kamnik Ivan Resnik med drugim poudaril, da je ta knjiga lepo darilo za njihove člane in druge planince. Presenečen je, Pomlad v DKK Verjetno si ne predstavljate, koliko priprav je potrebnih, da se pripravi ena slavnostna seja v veliki dvorani Doma kulture Kamnik. Dober mesec usklajevanj, pogovorov in pregovorov, da potem lahko pet minut pred začetkom obstojiš pred odrom, si oddahneš in spustiš množico v dvorano, kjer se bodo podelila priznanja, kjer se bo odvil kvaliteten kulturni program in kjer si bomo Kamničani in Kamničanke nazdravili na prihodnost. In vrata so se odprla, noter pa so počasi vstopili bodoči nagrajenci, ljudje z občine, nekaj mimoidočih, državni sekretar, nekaj vojakov in ... nihče drug. Kakšna občina smo, če na najpomembnejšo javno prireditev pride le slabih 200 obiskovalcev? Je obisk res odvisen le od slavnostnega govornika? Kakor koli, nagrade so podeljene, vino popito, oder je že naslednji dan gostil dve razprodani otroški predstavi in za povrh še film o Mariji Veri. Kulture je v izobilju, lahko rečem, da je ponudba večja od povpraševanja. V teh dneh se deli denar kulturnim društvom in posameznikom in bolj kot prejšnja leta se postavlja vprašanje, komu je namenjen ta del občinske mošnje. Naj se podpira profesionalno ustvarjanje? Zgolj popolni amaterizem? Organizatorji, ki prihajajo od drugod? Kdo je profesionalec in kdo amater. Kaj kdo naredi za občino in za prebivalce? Sicer si ta vprašanja zastavljajo povsod, ne le v Kamniku. Boste prišli, dragi bralci, na sicer izjemno kvaliteten, a za večino težko poslušljiv klasični koncert? Boste prišli na jazz? Na turbo komedijo ali zahtevnejšo dramo? Boste obuli škornje in se skozi številne prepreke prebili na Kam-fest ali se izogibali konjskim iztrebkom na srednjeveških dnevih in narodnih nošah? Stvar posameznika, kaj si bo izbral, zaprl vrata stanovanja in prišel na dogodek. Da, prišel. Ker v tem primeru se ljudje ločimo le na dvoje: tiste, ki pridejo, in tiste, ki ne. GORAN ZAVRŠNIK programski vodja DKK da Miro ni opisal uspehov, temveč pretresljive dogodke. Ravnateljica MK Breda Podbrežnik je avtorja Mira Štebeta povabila, da pove nekaj o sebi in o nastajanju knjige. Miro, skromen kot je, je med drugim dejal: »Srečen sem tu s prijatelji, ki se srečujemo po planinskih poteh. Moja alpinistična pot se je začela v Kamniku. Prepričan sem, da v življenju vsak človek dobi svoj križ - preizkušnje. Veste koliko ljudi trpi. Obrnimo se drug do drugega in naredimo svet prijaznejši. Jokal sem, ko sem pisal knjigo, a vzpodbujalo me je v duši:»Mi-ro, bodi močen, v bolečini najdi moč!«. Res. Posvetiš se svojemu poslanstvu. Vsak mora v sebi najti poslanstvo in izboljšati svet.« O Miru kot gorskem reševalcu in sploh o gorski reševalni službi je govoril dolgoletni načelnik GRS Kamnik Cene Grilje. Vodja odprave na Grenlandijo Stane Klemenc se je spominjal Mirovega nesrečnega padca v Koglu, nato pa opisal splet nesrečnih okoliščin alpinistične odprave na Grenlandijo, ki so Miru pustile posledice na sluhu. Dr. France Malešič, njegov prijatelj, gorski reševa-lec-zdravnik, letalec-reševalec, poznavalec gorskih nesreč, ki je lani izdal knjigo Spomini in opomini gora, prej pa Kroniko smrtnih nesreč v slovenskih gorah, je podoživljal dogodke prijatelja. Pretresen se je spominjal tudi nerazumljive nesre- če Matevža, ko je ob nesrečnem spletu okoliščin v tako veliki soteski padel kamen prav nanj. Dejal je, da se je Matevž umaknil v Pravljico o srebrnem krilcu in prepričljivo jo je predstavil zbrani množici. Mitja Košir je v recenziji zapisal tudi: »V knjigi Preizkušnje je toliko usodnih prelomnic, kijih pripoveduje z nemilo usodo zaznamovani človek, da bi ji v slovenski gorniški literaturi komaj našel podobno. O lastnih padcih je najteže govoriti, pa naj gre za kakršnekoli že.« Miro Štebe opisuje svoje izjemne dogodke, ki so mu spremenili življenje: padec med plezanjem v Koglu 70 metrov v globino, zlom hrbtenice in vračanje v svet živih in normalnih ljudi, izgubo sluha med odpravo na Grenlandijo, doživljanje sveta brez zvokov in ponovno vključevanje v svet slišočih. Pretresljiv je tudi opis izgube petletnega sina, bolečine, razmišljanja in iskanja ob družinski tragediji. Knjiga govori o skrivnih močeh, ki so v vsakem posamezniku in ki tistim, ki so jih pripravljeni poiskati, omogočajo premagovati tudi najhujše življenjske preizkušnje. Miro Štebe je alpinist in čeprav je večina njegovih nesreč povezanih z gorami, so mu prav izkušnje z gora in alpinistična razmišljanja dostikrat pomagala najti pot iz bolečine. A pril sobota, 8. april ob 10:00 Mojca Osojnik: TO JE ERNEST lutkovna predstava, Lutkovno gledališče NEBO nedelja, 9. april ob 20:00 AMALA in I)A Rili A ORKESTRO koncert romske glasbe, basist Traja Brizani s svojo zasedbo in 14- članskim mandolinskim orkestrom iz Makedonije četrtek, 13. april ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE JOŽETONIG odprtje kiparske razstave, ki bo na ogled do 29. aprila torek, 18. april ob 20:00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ob občinskem prazniku Občine Domžale sobota, 22. april ob 10:00 Jana Stržinar: PRAVLJICA O BREZI |3v, lutkovna predstava, Mavrično gledališče sreda, 26. april ob 20:00 Milan Grgič: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA komedija, Moj Teater INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 Zaposlimo POMOČNIKA VODJE DEL Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: ' VI. ali VII. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri ■ strokovni izpit za odgovorno vodenje del ■ tri leta delovnih izkušenj ' organizacijske sposobnosti • usposobljenost za delo z računalnikom ' vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naš naslov: komunalno podjetje Kamnik d.d., Cankarjeva n, 1241 Kamnik. VERA MEJAČ Knjigo Preizkušnje avtorja Mira Štebeta so na predstavitvi v kamniški knjižnici pospremili na pot njegovi prijatelji-gorniki (z leve): Stane Klemenc, dr. France Malešič, Miro Štebe in Cene Grilje. & DOM KULTURE KflMHIK Fužine 10, Kamnik 01/839 76 06 ali 041/360 399 Mestno gledališče Ptuj POUUBUANJE Z MR. BIAN0M za Maistrov abonma in izven četrtek, 20. aprila ob19.30 uri v) RENAULT NAJUGODNEJŠA PONUDBA TA MPs MODUS ALIZE 1,4 16V MODUS ALIZE 1,4 16V CLIO EXT 1,5 dci 80 KM MEGANE DYN. CON. 1,5 dci 80 KM MEGANE G.T. DYN. CON. 1,5 dci 105 KM SEDAN SP WAY 1.6 16V MEGANE AUT. PACK 1,4 16V 2.672.000 sit/11.150 EUR 2.628.000 sit/10.966 EUR 2.532.000 sit/10.565 EUR 3.577.000 sit/14.926 EUR 3.999.000 sit/16.687 EUR 3.443.000 sit/14.367 EUR 3.286.000 sit/13.712 EUR OBIŠČITE NAS NA SEJMU V KOMENDI PREŠA d.o.o. Cerklje, Slovenska c. 51 tel.: 04/281 57 00 www.presa.si TERME SNOVIK - KAMNIK, d.o.o. Molkova pot 5 1241 KAMNIK TERfiftk' SNOVIK •SVfT termalnih užitkov Terme Snovik smo mlado rastoče podjetje - najmlajša slovenska termalna oaza v objemu bogatih gozdov, čistega zraka in zdravilne vode. V svoj kolektiv vabimo kandidate, ki iščejo ustvarjalno in dinamično delo ter so ambiciozni, komunikativni in pripravljeni na nove izzive: >- receptor (m/ž) -1 delavec Pogoji: - V. stopnja turistične ali druge ustrezne smeri - znanje angleškega in nemškega jezika ■ znanje dela z računalnikom - komunikativnost, urejenost 2=- kuhar ( m/ž) - l delavec Pogoji: - IV. ali V. stopnje šolske izobrazbe - kuhar - pogovorno znanje enega svetovnega jezika ■ leto dni delovnih izkušenj v kuhinji >- natakar (m/ž) -1 delavec Pogoji: - IV. ali V. stopnje šolske izobrazbe - natakar - pogovorno znanje enega svetovnega jezika ■ komunikativnost in urejenost - leto dni delovnih izkušenj v strežbi >■ gospodar/gospodinja (m/ž) -1 delavec Pogoji: - V. stopnja šolske izobrazbe tehnične smeri (gospodar) ali družboslovne smeri (gospodinja) - dve leti delovnih izkušenj ■ komunikativnost in urejenost - znanje enega svetovnega jezika Delovno razmerje bom sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. K sodelovanju vabimo tudi večje število študentov oz. dijakov za občasna dela in sicer: - za animacije v bazenskem kompleksu in za apartmajske goste - za delo na recepciji - za pomoč v kuhinji in strežbi - reditelje pri zunanjih bazenih - reševalce iz vode Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: TERME SNOVIK-KAMNIK, d.o.o., Molkova pot 5, 1240 KAMNIK. Za dodatne informacije pokličite na tel. št.: (01) 83 08 602 od 12. do 15. ure. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili. KEMIS odstranjevanje odpadkov iz industrije in obrti odpadne barve, topila, olja, emulzije zdravila, škropiva, kemikalije salonitne strešne kritine nevarnih snovi baterije, akumulatorji elektronska oprema fluorescentne cevi odpadne gume čiščenje oljnih lovilcev, lakirnih kabin in čistilnih naprav odstranjevanje nevarnih odpadkov in predelava odpadnih topil svetovanje in izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki celovit okoljski servis za: - avtomehanične delavnice - avtoličarske delavnice - kemične čistilnice - lekarne in laboratorije - mizarstva - in mnoge druge dejavnosti KEMIS d.o.o. Kajuhova ulica 4, 1235 Radomlje tel. 01/ 729 50 30, fax. 01/ 729 50 40 info@kemis.si, www.kemis.si Pozor, pomlad! " 1 < Čas za nove gume. www.vulco.si Hmu tOVH.UUtČM POT. r o Avtoservis Gregorc Steletova ul. 2, Mengeš Tel.: 72 37 289,72 91 093 BtirULDA lamu »1lis f a s h i o n line KROJ Škofja Loka vam pred prihajajočimi Velikonočnimi prazniki od 6. do 15. aprila 2006 nudi 20% POPUST, pri nakupu 2 ali več kosov pa kar 25% POPUST '«SS a® Vabljeni v prodajalne KROJ: Ljubljanska 84, Domžale; Tavčarjeva 3, Ljubljana; Hafnerjevo naselje 125, Škofja Loka. 185/60R14..V550....................64,64.... 185/60R14..AA01....................60,15.... 195/65R15..S 306...................70,25........ 195/65R15..... V 550............. 84,43..... 205/55R16.... AC01 ( V)...........116,79..... 225/45R17 .... ADVAN V 103........167,56 iuzmop VOZNIKI VEDt 175/65R14..SP 30................. 57,81 ........ 185/60R14..SP 10...................56,63 195/65R15..SP 30...................69,52 205/55R16 .... SP ŠPORT 01........108,58 225/45R17 .... SP ŠPORT MAXX......178,11 DLICI JEVOKDHAMA SStSSsiSžS 5.490 14.414 6.835 0.233 7.986 10.154 mmmm 3.853 3.572 6.661 6.021 Dl um _____.____ 175/65R14.SPORTMASTER OLE......44,88 185/60R14.ZEON XTC............49,17.. 195/65R15.SPORTMASTER OLE.....55,81.. 205/55R16 .... ZEON XTC.......83,94.. 225/45R17 .... ZEON ZPT......124,95.. 155/70R13...CLASSIRO................ 28,08 175/65R14....CHAMPIRO 128......... 40,97 185/60R14....CHAMPIRO 128...........42,53 195/65R15....CHAMPIRO 128...........51,52 205/55R16.... CHAMPIRO BAX......... 78,08 PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom SITAR P N El IMATIC CENTER d.o.o., tnlefon: 01 83 08 350, faks: 01/83 08 337 www.sit.ar pi leumatic.si ZA KUPCE KOMPLETOV (PNEVMATIKE + ALU. PLATIŠČA) NUDIMO DODATNE UGODNOSTI! UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA Vse cene v sit in eur vključujejo DDV in veljajo za gotovinsko plačilo Vsak ponedeljek Akcija velja do vključno 22. 5. 2006. V akcijo niso vključeni izdelki v redni in Tuš klub akciji, tobačni izdelki ter povratna embalaža. Akcija ni predvidena za nakupe s strani pravnih oseh in za potrebe pravnih oseb, temveč predvsem za kupce, ki nabavljajo blago za potrebe lastnega gospodinjstva. Akcija prav tako ni predvidena za nakup na odloženo plačilo. popust na vse nakupe v TUŠ supermarketu PEROVO Kamnik. tUS Kjer dobre stvari stanejo manj MATERINSKI DAN NA PŠ GOZD »Pomlad že siplje prvo cvetje in svet je s soncem posejan, po logih siplje sladko petje in vedno bolj bleščeč je dan.« (Manko Golar) Pomlad pa ni prebudila le rožic in ptic, temveč je iz zimskega spanja priklicala tudi učence Podružnične šole Gozd - OŠ Stranje. Mamicam in ostalini ženam smo za njihov praznik pri- pravili kratek program, s katerim so se predstavili recitatorji, pevci in instrumentalisti. Recitatorji so se na to prireditev že dlje časa pripravljali v okviru dramskega krožka, ki ga vodi učiteljica Martina Golob. Da pa naš zborček ubrano poje in flavte lepo zvenijo, vedno poskrbi zborovodkinja Karla Urh. Naše pesmi niso govorile le o mamicah, temveč tudi o drugih družin- skih članih in prebujajoči se pomladi Vse obiskovalke so vstopile v lepo aranžiran prostor šole, za kar je z naravnimi cveticami poskrbela naša Milena Jeras. Ob zaključku programa so učenci svoje mamice razveselili z ročno izdelanimi darilci. Tudi ostale obiskovalke niso ostale praznih rok, saj sta jim dan polepšala voščilo učencev in skromen šopek pomladnih cvetic. Prisrčni nastopi naših učencev ne bodo ostali le v našem spominu, ampak so ovekovečeni tudi na DVD-ju Prav tako pa smo že nekaj dni prej popestrili vsakdan stanovalcev Doma starejših občanov v Kamniku in jim kljub slabemu vremenu prinesli sonce in šopek pesmi. Petra Vrhovnik in Martina Golob NAJDALJŠO VRV SMO S TOMAŽEM HUMARJEM SPLETLI V KAMNIKU Živi so še spomini na otroške delavnice v Mercator centrih s Tomažem Humarjem, našim Znanim alpinistom in sokraja-nom. V teh delavnicah smo ga spoznali, da je tudi na tleh in med otroki nekaj prav posebnega. Vsakemu otroku je namenil trenutek svojega časa, mu odgovarjal na njegova radovedna vprašanja in marsikaterega vzel v svoje naročje. Otroci so ga z občudovanjem opazovali, se mu nasmihali in opazovali kako so pod njegovimi prsti nastajali vrhovi prav posebnih gora. Risal jim je namreč v njihove planinske knjižice in v prav nobeno ni pozabil narisati sonca. Tudi vsem mimoidočim odraslim je namenil nasmeh, minutko časa in izbranim na svoj način stisnil roko. Vsi, ki so prišli na delavnico, so mu povedali, kako so bili ves čas z njim, ko je bil on sam tam gori, in da mu želijo veliko sreče v gorah. V vsaki delavnici VELIKONOČNI SEJEM V TERMAH SNOVIK V Terme Snovik običajno zaidemo v želji, da se sprostimo. Privoščimo si kopanje, savno ali masažo, kjer nas pod spretnimi rokami maserja Ivkota zapustijo bolečine v hrbtu. Da pa se v Termah Snovik poleg omenjenih dejavnosti še marsikaj dogaja, smo se prepričali že večkrat s povabili v restavracijo Potočka na mehiški večer, dneve jagnjetine, dalmatinsko kuhinjo in še kaj. Tokrat pa v soboto, 8. aprila, od 10. do 15. ure, v Termah Snovik prvič pripravljajo Velikonočni sejem. Zasnovali so ga s prav posebnim navdihom in željo, da postane tradicionalen. Z aktivnostmi, ki jih za ta dan pripravljajo, želijo predvsem mlajšim pokazati in približati običaje in navade, ki so v preteklosti in še dan danes zaznamujejo velikonočni čas. Celotno dogajanje bo razdeljeno na več dejavnosti. Ha stojnicah se bodo predstavljali ponudniki velikonočnih izdelkov, košar, jerbasov, velikonočnih prtov, glinenih izdelkov, butaric, ... Ha sejmu bo mogoče določene izdelke tudi kupiti. V okviru razstave velikonočnih aranžmajev bo potekalo ocenjevanje aranžmajev v treh kategorijah. K sodelovanju na razstavi so povabili vrtce, šole, in posameznike. Hajboljši velikonočni aranžmaji bodo tudi nagrajeni. Vabljeni vsi, ki bi radi prinesli na ogled svoj velikonočni aranžma, da ga prinesete na dan prireditve do 10. ure. V okviru razstave si bo mogoče ogledati tudi umetelno izdelane pirhe in velikonočne voščilnice. Posebno pozornost pa bodo zagotovo pritegnile delavnice, na katerih se bomo lahko naučili kako se izdela butarico, poslika pirhe-in iz gline oblikuje čudovite posode. Za koordinacijo in idejno zasnovo prireditve je pristojna gospa Vera Prelovšek, na prireditvi pa bo sodelovalo več kot 20 društev, centrov, šol in posameznikov, ki bodo pokazali svoje spretnosti in izdelke. S tem in podobni-; 'KsmsffigS* mi dogodki, kijih da jih obiščete tudi takrat, ko bi se radi sprostili še na malo drugačen način. Seveda povabilo na kopanje, v savno ali masažo še vedno velja. TERME mmk. SNOVIK sVtT TERMALNIH UŽITKOV smo za Tomaža sim-b o 1 i č n o spletli vrv za hude čase, če mu bo slučajno njegove zmanjkalo. Vsak obiskovalec je na poseben listek napisal željo ali misel za Tomaža in vse to smo pritrdili na spletene vrvi. Lahko se pohvalimo, da smo ravno v Kamniku spletli najdaljšo in to 29,3 metrov dolgo! Seveda saj smo se potrudili za svojega sokrajana. Tomaž Humarje svoja zanimiva doživetja približal tudi otrokom na delavnicah v Mercator centrih. Želimo si, da bi še kdaj sodeloval z najmlajšimi in jim na tako nevsiljiv način približal gore in svoja številna, zanimiva doživetja. Otroci, Jelka in Nina popravljalnica tekstila /fsg 1 popelin Zdenka Bukovec s.p. GSM 031 327 033 Steletova c.S, 1241 Kamnik cuetltčarna Pri pokopališču na Zalah v Kamniku, tel.: 01/83 91 497 Kalja velika izbira trajnic in enoletnic zemlja, pesek marmor vseh barv urejamo grobove Odprto od pon. do petka: 8h-l9\ sobota: 8h-l3h KAMNIK Cankarjevo 11 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 tmUfiOMcrrtefi/ntmufte Skulpture v lesu V nedeljo, 19. marca, so v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Ralo vča h odprli razstavo ustvarjalca - rezbarja Romana Kokoleta iz Zgornjih Stranj, ki je na ogled ob sobotah in nedeljah od 14. ure do mraka do vključno velikonočnega ponedeljka, 17. aprila. Upravičeno smo lahko ponosni, da je kamniško okolje dalo imenitne rezbarje, ki so v lesu našli izziv za svojo umetniško izpoved. Roman je star 47 let. Petnajst let si je dopovedoval, da mora začeti. Ni vedel kako, ni bilo znanj, vedenj in ne časa. Prelomilo se je na Mihaelovem sejmu v Mengšu, ko je opazoval izkušenega rezbarja Marjana Vodnika iz Domžal. Ves prevzetje sledil ustvarjanju z dletom v rokah, v les, ki ga ima tudi Roman resnično rad. Začel je iskati in uspelo mu je. Uporabil je kose lipe, hruške, oreha, slive, celo trdega kostanja, ki z njegovo izpovedjo dobijo mitološko, nabožno, ljudsko pripoved in so uporabni tudi kot okras v prostoru. Na tej njegovi prvi javni predstavitvi so dela, ki so nastala v zadnjih petih letih. Med številnimi rezbarskimi deli Romana Kokoleta iz Zg. Stranj (na levi) izstopata skulpturi sv. Krištofa in kamniške Veronike. Sv. Krištofa je iz lipovega lesa, v enem kosu, ustvaril v štirih mesecih, kamniško Veroniko iz kosa hruškovega lesa pa v dveh mesecih. Vesel je bil pohvale izkušenega rezbarja Marjana Vodnika (na desni). Ustvarjalec Roman Kokole je ljubitelj dediščine in zvest obiskovalec zanimivih dogajanj v Budnarci. Ob odprtju razstave se je zbralo veliko sorodnikov in prijateljev Romana in njegove žene Anke, saj, kot so povedali, jih zanima, kaj Roman poleg službe in planinarjenja pozno v noč počne v garaži. Ponosni so nanj in na njegovo ustvarjanje. Posedli so ob veliki družinski mizi v kmečki izbi z bohkovim kotom. Tomaž Plahutnik je igral na citre in prepeval lepe ljudske pesmi, zbrani pa so mu navdušeno sledili. Ljubezen, dobrota in toplina sorodnikov in prijateljev spremlja Romanovo umetniško pot, tudi zato je tako uspešen. Čestitamo! VERA MEJAČ Izberite lahko med orehovo, rozinovo, kokosovo ali pehtranovo potico Potico prodajamo v trgovinah Pekarne Blatnik, potujočih prodajalnah Mobinek in ledena, marketih in franšizah Tuš. IZDELUJE PEKARNA BLATNIK d. o. o., Podgorica 25, Videm-Dobrepolje* Tel.: 01/7888 564 E-pošta: info@pekarna-blafnik.si, vvvvvv.pekarna-blamik si Turizem, mladina in občinska zemljišča To so bila glavna področja odločanja občinskih svetnikov na 31. redni seji 22. marca. Svetniki so izrekli soglasje predlogu Sveta Agencije za imenovanje Igorja Kralja za vršilca dolžnosti direktorja Agencije za razvoj podjetništva in turizma za dobo največ enega leta oziroma do imenovanja direktorja. Vodja svetniške skupine LDS Brane Golubovič je povedal, da je kandidat primeren in si zasluži podporo. Obenem je opozoril, da je to le kratkoročna rešitev, in pozval od- Zvone Cvek govorne, naj čim prej začnejo s postopki za imenovanje direktorja. Za dolgoročni razvoj turizma v občini Kamnik je Agencija pomemben in nujen dejavnik, njeno delovanje v marsičem določa izgled in stanje naše turistične ponudbe. Okvire ji postavlja strategija za razvoj turizma, ki natanko določa zadolžitve, prioritete in cilje. Predlog sklepa, ki omogoča dopolnitev na prejšnji seji zavrnjene Strategije razvoja turizma, je kot predlagatelj predstavil Iztok Debevec - podpredsednik odbora za turizem in podjetništvo. Sklep, ki ga je občinski svet sprejel, omogoča obravnavo in sprejem dopolnjene Strategije razvoja turizma najpozneje na junijski seji občinskega sveta. Trenutno najpomembnejšega vprašanja za kamniško mladino so se svetniki lotili previdno in preudarno. Ustanovitev Mladinskega centra Kotlovnica postavlja nove temelje za razvoj mladinskega dela. Z zagotovitvijo prostorov za izvajanje mladinskih dejavnosti in stalnih sredstev v občinskem proračunu bo imel mladinski center dobro izhodišče za izvajanje mladinskega ter za zemljišče ob Korenovi cesti premalo obrazložena. Golubovič pa je povedal, da v tej fazi zelo težko podpre prodajo tega zemljišča, ki leži na območju razvijajoče se obrtne cone, če nima zadosti informacij (kaj proizvaja kupec, kako bo urejeno celotno območje itd). Veliko bolj smiselno se mu zdi, da se ureditve podjetniške cone na Korenovi lotimo celovito in s pogledom v prihodnost. V LDS nismo proti podjetništvu, želimo pa vedeti, za kaj dvigujemo roko. Na predlagano odprodajo gledamo predvsem z vidika načrtovanja in razvoja celotne cone na tem območju (kam in kako se bo cona razvijala, ureditev prometne in komunalne infrastrukture itd). To načrtovanje pa mora imeti za cilj bogatenje občine z ekonomsko močjo, razvijanje novih delovnih mest, vzpodbujanje podjetniških pobud, povečanje prepoznavnosti Kamnika ipd. Vse skupaj pa ima lahko tudi multipli-kativne učinke, ki se pokažejo šele na dolgi rok (npr. razvoj novih, povezanih storitvenih dejavnosti). Ravno zaradi tega smo bili v LDS zadržani glede odločitve o prodaji zemljišča na Korenovi cesti. Za odločitev, ki jo bo letos potrebno sprejeti, potrebujemo celovito sliko razvoja tega predela in vplivov Redni letni občni zbor 00 SLS dela na celotnem področju občine. Golubovič je spomnil, da s tem izpolnjujejo že leta 2002 dano obljubo. Mladinska politika, ki naj služi dolgoročnim potrebam mlajših generacij in jim nudi podlago za uspešen štart v življenje, mora upoštevati tudi javni interes in potrebe občine. Mojca Nuša Svete je izrazila zaupanje v zrelost in samostojnost kamniške mladine. Sodelovanje centra, ki ga vodi ga. Sterle, in Kotlovnice se ji zdi naravno, medgeneracijsko sodelovanje in pomoč pa sta del človeške zavesti vsakega posameznika. Sejo je v odsotnosti župana vodil podžupan Demitrij Perčič, ki je glede dodelitve statusa kulturnega spomenika lokalnega pomena Prašnikariji v Mekinjah menil, da je vsaka zaščita boljša kot nič, vendar je potrebno zaščiteno območje natančno določiti, vplivno območje pa zmanjšati, kar se le da. V nasprotnem primeru se razvoj in tudi življenje v Mekinjah utegneta zadušiti. Temu mnenju se je pridružil tudi Iztok Debevec, ki je menil, da je to sicer dober način potegovanja za evropska sredstva, vendar je nujno poskrbeti, da ostali lastniki in mejaši zaradi tega nimajo težav. Okolica zaradi tega ne sme trpeti. Grega Koncilja je menil, da bi bilo potrebno s prodajo občinskega zemljišča na tem območju počakati, dokler se ne uredi status Prašnikari-je. Po zagotovilih občinske uprave so to zemljišča z natanko določeno namembnostjo, zato svetniki njegovega predloga niso podprli. Pri programu odprodaje občinskega nepremičninskega premoženja je bila LDS zadržana. V njenem imenu je Zvone Cvek opozoril, da pri prodaji občinskih zemljišč hit- De, svetniške skupine LDS „a seji rost m priporočljiva. Obe- J nem je županu predlagal, da je potrebno gradivo za sejo, ki govori o odprodaji občinskega nepremičnega premoženja čim bolje obrazložiti, ker le tako lahko o zadevah kvalitetno razpravljamo in odločamo na podlagi argumentov. Je pa Cvek tudi opozoril, da je predlagana cena 45 evrov za kvadratni me- Aktivnosti v 00 SDS Kamnik Delo strokovnega sveta SDS v Kamniku V sredo, 22. marca, je v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku Zbor za Kamnik izvedel javno tribuno, na kateri so dr. Mojca Sašek Divjak, Anton Gunde, Bogdan Jamšek in Robin Majnik predstavili strategijo prostorskega razvoja in idejna projekta povezovalke in Zahodne obvoznice v Kamniku. V delo Strokovnega sveta in izdelavo programa strategije prostorskega razvoja občine Kamnik se lahko vključi vsak občan, ki bo izrazil željo po sodelovanju, saj menimo, da je to eden od načinov, kako pritegniti čim širšo javnost in tako izdelati program razvoja obči-ne Kamnik, ki bo upošteval zahteve širše javnosti. O načinu in začetku dela Strokovnega sveta SDS v občini Kamnik boste seznanjeni na spletni strani WWW.SDS-KAMNIK.SI. Letna konferenca 00 SDS Kamnik V petek, 24. marca, je v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku potekala redna letna konferenca 00 SDS Kamnik. Po predstavljenih poročilih predsednika, tajnika, blagajnika, Nadzornega odbora, svetniške skupine in strokovnega sveta je bila opravljena razprava na podana poročila o delu in sprejem le teh. V nadaljevanju konference je podal poročilo o svojem delu v državnem zboru kamniški poslanec Rudi Veršnik. Poudaril je, da se bo tudi v prihodnje pri svojem delu v državnem zboru prizadeval za sprejemanje zakonskih predlogov, ki bo- . do izboljšali in olajšali delo in življenje vseh Slovencev. Podpredsednik 00 SDS Kamnik Miha Babnik je podal poročilo o delu in pripravah skupine, ki pripravlja listo za volitve občinskih svetnikov. Poudaril je, da bo potrebno zagotoviti žensko kvoto na listah in določiti vrstni red list. Razprodaja občinske srebrnine Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki Slovenske demokratske stranke glasovali proti prodaji občinske zemlje. Da so glasovali proti, so se odločili zato, ker o zadevi niso imeli zadosti informacij in je že v stalni praksi, da niso seznanjeni z razprodajo občinske zemlje. V kolikor svetniki nimajo informacij, ne morejo glasovati za prodajo. Očitno je nekomu v interesu, da še pred koncem mandata proda še zadnje metre zemlje -občinske srebrnine. Splošno znano je, kdaj nekdo začne prodajati svojo zemljo: » Ko gre »na kant« ali pa se zapije.« Odbor za informiranje SDS Kamnik ROBIN MAJNIK na okolje. Z zavezanimi očmi (ob pomanjkanju informacij) ne moremo glasovati za posamično odprodajo občinskih zemljišč. Marjan Semprimožnik pa je opozoril na posledice prodaje občinskih zemljišč na ravni krajevnih skupnosti. Sprememba statusa zemljišča iz javnega dobra v zasebno lastnino ima namreč največji vpliv na življenje krajanov. Njegov predlog, po katerem bo morala v bodoče občina ob vsaki odprodaji občinskega zemljišča pridobiti mnenje tamkajšnje KS, je bil sprejet. ZA LDS OO KAMNIK MARKAGOVIČ V Termah v Snoviku smo se 17. marca zbrali člani Slovenske ljudske stranke na rednem občnem zboru. Prijetno okolje in visoka udeležba članov OO SLS Kamnik in gostov je bila dobra osnova za prijeten večer, ki smo ga izkoristili za pregled dela občinskega odbora SLS v Kamniku v letu 2005. Predsednik dr. Anton Svetlin je na začetku pozdravil vse prisotne člane in goste. Opravičil je predsednika stranke Janeza Podobnika in glavnega tajnika Aleša Veharja, ki se je nameraval udeležiti občnega zbora, vendar je moral zadnji trenutek udeležbo odpovedati. Za delovnega predsednika je bil predlagan naš gostitelj in direktor Term Ivan Hribar, ki je takoj začel z vodenjem občnega zbora, ker je verifikacijska komisija ugotovila, da je občni zbor sklepčen. Predsedujoči je ugotovil, da se je letošnjega zbora udeležilo rekordno število članov naše stranke in začeli smo obravnavati točke dnevnega reda. Poročilo o delu OO SLS Kamnik v letu 2005 je podal predsednik dr. Anton Svetlin. Povedal je, da je občinski odbor uspešno realiziral zastavljeno delo. Odbor se je redno sestajal in bil sklepčen na vseh sejah. Obravnavane so bile zelo različne zadeve in problemi iz naše občine, iz območja, na katerem delujemo. Na žalost pa nas v občinskem svetu zastopa samo svetnik Franc Pogačnik. V lanskem letu smo pridobili v najem prostor za delovanje naše stranke in tako je izpolnjen pogoj za redno in še bolj kvalitetno delovanje stranke. Prostori stranke so na istem naslovu kot je tudi AMD Kamnik, zato ne bo težko najti naše pisarne, ki bo v kratkem dobila tudi urnik uradnih ur. Prostor stranke mora postati središče političnega dogajanja tudi za delovanje podmladka stranke in vseh zvez, ki so vključene v stranko. Tako bomo lažje načrtovali in izvajali zastavljen program in družabna srečanja, ki smo jih v letu 2005 zelo uspešno izpeljali. Predsednik je svoje poročilo zaključil z mislijo, da je naš cilj skupno dobro, skupna politična strategija in skupni cilji. Zahvalil se je vsem za sodelovanje pri delovanju stranke in vložen trud, dane pobude in mnenja. Franc Pogačnik, član svetniške skupine, je podal poročilo o delovanju svetniške skupine v občinskem svetu občine Kamnik, katerega član je. Povedal je, da je občinski odbor obravnaval gradivo vseh sej občinskega sveta. Vse pripombe in predloge ter sklepe je prenesel v obravnavo na občinskem svetu, vendar, žal, vseh ni bilo mogoče vgraditi v posamezna področja. Želja vseh je, da bi na letošnjih volitvah stranka SLS v Kamniku dobila več svetnikov, tako da bo delo v občinskem svetu lažje in bolj konstruktivno. Mag. Stanko Cerar, naš blagajnik, je podal finančno poročilo za leto 2005, iz katerega je bilo razvidno, da smo kljub organizaciji več izletov in srečanj pri- stranki in pri projektu predstavitve programa stranke, organiziranih shodih, izletih in v medijih. Več pozornosti bo treba usmeriti tudi v izobraževanje, kar pomeni, da se moramo sistematično lotiti delovanja v volilni kampanji. Težnja delovanja naše stranke in cilji so v razvoju podeželja, nacionalni interesi, družinske vrednote, razvoj občine, evropska sredstva, turizem, zaposlovanje. Franc Orešnik, vodja volilnega štaba za občinske svetnike, je predstavil načrt predvolilnih ak- Člani OO SLS Kamnik pri obravnavi poročila za leto 2005 hranili nekaj denarja za leto 2006. Predvideni finančni plan za leto 2006 pa bo moral biti naravnan zlasti na predvolilne aktivnosti za letošnje občinske volitve za župana in svetnike. Na izčrpno poročilo ni imel pripomb tudi nadzorni odbor, ki ga vodi Peter Berlec. Tudi naši upokojenci so aktivni in tako se je Stanko Zore, novi predsednik Upokojenske zveze, udeležil razširjene seje UO ZU pri SLS na ladji Burja v Portorožu. Med drugim so obravnavali probleme ljudi, ki živijo ob nedorečeni slovensko-hrvaški meji, Piranskem zalivu in podobno. Predsednik je ponovno povzel besedo, saj je bila na vrsti točka dnevnega reda o planu dela za leto 2006. Poudaril je, da je pred nami volilno leto in vse sile bo treba usmeriti v predvolilne aktivnosti. Svetniški kandidati bodo morali aktivno sodelovati v tivnosti. Povedal je, da je volilna strategija eden od glavnih pogojev za dober uspeh na volitvah, zato je pripravil terminski plan do volitev, ki se ga bo vsakih 14 dni pregledalo in dopolnjevalo. Volilni štab predlaga, da se v vsaki volilni enoti naše občine kandidati na listi SLS aktivno vključijo v predvolilno in volilno kampanjo, ki jo vodi volilni štab. Do 1. aprila bodo dopolnjeni seznami kandidatov SLS za svetnike v naši občini. Točka razno, pozna ura in vonj po okusni hrani so bili povod, da smo pohiteli še s prijetno dolžnostjo sprejema novih članov v našo občinsko organizacijo SLS. Z aplavzom in stiskom rok smo nove člane pospremili v našo Slovensko ljudsko stranko in jim zaželeli prijetno počutje v naši sredini. OO SLS Kamnik FRANC OREŠNIK SK6 d.d. Steletova 8, Kamnik Oddajamo v najem poslovne prostore na naslovu Steletova 8, Kamnik Informacije: tel. 830-88-30. Stališča Nove Slovenije do nekaterih aktualnih vprašanj V turizmu so potrebna konkretna dejanja Svetnice in svetniki so imeli na zadnjih sejah občinskega sveta občine Kamnik že dvakrat na dnevnem redu vprašanje kamniškega turizma. Letos v začetku februarja je bila strategija razvoja turizma v občini Kamnik večinsko zavrnjena, na marčevski seji pa je bil sprejet sklep, v katerem je nakazana smer popravkov strategije (nikakor ne odobravamo, da se pripravljavcu zavrnjene strategije za popravke še dodat-fto plača). Stališče Nove Slovenije je, da je strategija razvoja turizma zgolj začetek, nikakor pa ne pomeni razcveta turizma v občini Kamnik. Za razvoj kamniškega turizma so ključna predvsem konkretna dejanja, med njimi zagotovo: odprava administrativnih ovir za postavitev hotela v Kamniku, oddaja občinskih lokalov v mestnem jedru za kulturne, turistične in gostinske dejavnosti po simbolični ceni, prepustitev upravljanja Velike planine zasebni iniciativi, povezava Arboretuma, Term Snovik, Zdravilnega gaja v Tunjicah, Velike planine in starega mestnega jedra v enotno turistično ponudbo,... Križišče ogroža varnost občanov Novo križišče pri Korobaču je jasen primer, kako se lahko s slabo premišljenim načrtom ogrozi varnost občanov. Občinska uprava odgovarja, da je križišče zasnovano strokovno in v skladu s projektno dokumentacijo. Situacije v tem križišču pa kažejo ravno obratno. Zanima nas, kaj bo občinska uprava naredila za izboljšanje varnosti v križišču pri Korobaču in kdo bo kril stroške rekonstrukcije križišča? Morebitna nova delovna mesta Na 31. redni seji občinskega sveta občine Kamnik je bil na dnevnem redu tudi predlog prodaje občinskega nepremičnega premoženja v letu 2006. Pri tej točki je bil predmet prodaje zemljišče v industrijski coni B-26 Polje na Duplici v izmeri 6000 m2, za katero pa občinski svet ni dal pozitivnega soglasja k prodaji. Zemljišče kratkoročno ne predstavlja velikega prihodka v občinskem proračunu, še zlasti je vprašljiva prodaja zemljišča ob prenizki ceni, zato so bili pomisleki glede prodaje zemljišča upravičeni. Stališče Nove Slovenije je, da bi bila prodaja ob nekoliko višji ceni dolgoročno koristna. Zakaj? Investitor bi lahko s pomočjo tega zemljišča zagotovil nova delovna mesta. Cilj občine Kamnik pa je, vsaj tako upamo, zagotavljanje novih delovnih mest. Več posluha za kulturna društva Društva na področju kulture prejmejo prva sredstva s strani občine za tekoče delovanje šele nekje junija, kar onemogoča normalno delovanje, saj so v prvi polovici leta prepuščena predvsem lastni iznajdljivosti. Še večji problemi, povezani z načinom pridobivanja sredstev, se pojavljajo pri organizaciji projektov, saj društva lahko izvedejo večje projekte šele v drugi polovici leta, ko prejmejo sredstva. Nova Slovenija zato predlaga, da se sofinanciranje rednega delovanja društev na področju kulture uredi po dvanajstinah, kar pomeni, da bodo imela aktivna društva zagotovljena sredstva za svoje delovanje skozi vse leto in s tem tudi možnost za uravnoteženo izvajanje projektov preko leta. Onesnaženi grobovi na Kamniških Žalah Na kamniških Žalah se že več let konec zime in potem spomladi in poleti pojavljajo srne. Ker je bila letos huda in dolga zima, je ta problem še večji: grobovi in poti so polni iztrebkov srn, rože so izruvane ali požrte. Mislimo, da je skrajni čas, da Komunalno podjetje Kamnik kot upravljavec pokopališča kaj stori: npr. postavi zeleno mrežno ograjo. Sicer predlagamo, da najemniki grobov resno razmislijo o plačevanju najemnin, plačujemo vendar za urejeno pokopališče, ne pa za živalski vandalizem. Občinske ceste potrebne rekonstrukcij Letošnja dolga in huda zima je naredila ogromno škode na lokalnih občinskih cestah. Zobje zime so se začeli kazati v prvih spomladanskih dneh, ko so na nekaterih cestah zazijale ogromne luknje in uničene bankine. Zaradi varnosti občanov bi morala občina čim prej sprožiti akcijo rekonstrukcije poškodovanih odsekov cest. Več si lahko preberete na www.nsi-kamnik.net NOVA SLOVENIJA KAMNIK Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Spet o Korobačevem vodnjaku in pravljici o Malem gradu... ot smo v naši torbi že zapisali, je letošnjo najvišjo, zlato medaljo občine Kamnik dobil vsestranski kulturni zagnanec in harmonikar Božo. To priznanje so navdušeno pozdravili tudi udeleženci slavnostne seje na sam občinski praznik v našem kulturnem hramu. Še posebej pa so pozdravili Božotovo zahvalo tudi v obliki melodij iz njegove priljubljene harmonike, s katero je z nekaj melodijami predstavil svojo glasbeno pot, od predvojnega šlagerja preko partizanske pesmi do sodobne Kaj se sekiraš, kaj se nervirašEBožo se ne sekira, čeprav bo jeseni s samostojnim koncertom obeležil že osem desetletij svoje življenjske poti. Še enkrat, bravo Božo in še na mnoga zdrava leta..! M 3 osebno priznafije, čigavo J. pa se ne ve, pa bi po mne- nju nekaterih kmetov morali dobiti naši gozdarji, ki, denimo, vložijo vlogo za pridobitev cekinov za gospodarjenje s kmečkimi gozdovi na slavno kmetijsko tržno agencijo reci in piši 15. januarja, potem, ko seje rok za te zadeve iztekel že prejšnjega novembra. Če je to res, potem najmanj\ kar se jim lahko zgodi, da jim ne pripada gibljivi del plače, kot bi rekel javnoupravni minister Vi- rant, če tega (gibljivi del namreč) sploh imajo... M 3 ornladanski čistilci na tradi-JL cionalni čistilni akciji bodo letos imeli dobesedno težko delo. Poleg druge navlake, za katero smo poskrbeli v zimskem času in ki jo je letos debela snežna odeja dolgo skrivala, bodo morali odnesti ali odpeljati tudi kosti odslužene avto kripe, ki že nekaj časa počiva sredi podgorskega polja v bližini dupliško podgorskega hriba. Še težje delo pa bodo imeli z več ton težkim bagerjem Laz v Tuhinjski dolini. Kot je ugotovil občinski mož Tone in nato opozoril kamniške Občinarje, je več kot očitno, da bager ne čaka na delo, saj naj bi bil menda že upokojen. Kakšen pa je njegov dejanski status, bodo morali sedaj strokovno ugotoviti občinski redarji in lastniku napisati tudi kakšen račun za nezakonito parkiranje. Tak račun pa bi moral seveda prejeti tudi šofer odslužene kripe na podgorskem polju... a vztrajno »nerganje in tečnarjenje« občinskih svetnikov o tem, kdaj bo graščak andeš-ki zgradil pogodbeno dogovorjeni vodovodna Stari grad, iz katerega naj bi voda pritekla že lanskega prvega maja, je občinski prostorski šef Bojan končno le objavil, da »bo najemnik z gradnjo vodovoda pričel v začetku gradbene sezone 2006«. Posebej je poudaril, da je bila služnostna pogodba z lastnikom zemljišča, preko katerega bo tekla cev iz Novega trga na Stari grad po poldrugoletnih tudi Bojanovih naporih končno oktobra lani tudi popisana. Nič pa ni nikjer zapisano, katerega leta bo pitna voda res pritekla na Stari grad. Odgovor na to vprašanje pa bodo občinski možje prejeli verjetno v naslednjem mandatu, po jesenskih volitvah. Naj le še kaj ostane za prihodnje rodove... edtem, ko je občinski prostorski šef Bojan v svojem odgovoru o usodi Koro-bačevega vodnjaka občinskega moža, gasilca faneza pisno okaral, naj »g. svetnik ne uporablja grdih besed, ker ne gre za nikakršno krajo vodnjaka«, kije bil prestavljen na Trg svobode, pa je gospodarski šef Lojze na pikro vprašanje istega občinskega moža o tem »iz katere postavke se je financiralo Schleglovo načrtovanje in izvajanje nove pravljice o Malem gradu«prav nič karajoče, vljudno odgovoril, da » s postavke 6260 - sofinanciranje izdelave PIA«. Menda pa nekdanji mali župan mestne krajevne skupnosti in preizkušeni gasilski poveljnik, ki svojih besed ne zavija v celofan, že ve, kaj govori... orda pa bi bilo prav, če bi župan Tonti, ki je ob občinskem prazniku v evropskem parku ob železniški postaji zasadil 400 letno trto iz Maribora, prizadevnega gasilca faneza proglasil za mestnega vinarja, ki bo njeno rast lahko spremljal kar iz svojega okna in poskrbel, da jo nepridipravi ne bodo preveč vneto zalivali... er je satirično hudomušni prispevek o domnevnem letošnjem mednarodnem letu novosti v turizmu, objavljen v prvi marčevski torbi, menda zelo razburil »Vodstvo ASI, svetovalce GIZ R TIM in specialistične svetovalce Poslovne skupine Spatinova«, se vsem prizadetim in tistim, ki žal ne razumejo satirično kritične obravnave dogajanj pri nas, opravičujem. Ob tem je treba poudariti, da so prispevki v Torbi rezultat mnogih pobud bralcev in da so bili kot taki doslej tudi razumljeni in sprejeti v vseh desetih letih izhajanja Torbe. Pa tudi tokrat, brez zamere! KRIŠTOFOV PEPE II. ČIGAVE SO CESTNE LUKNJE ? V zadnjem času lahko v medijih spremljamo potek akcije iskanja krivca za uničeno cesto med Kamnikom in Stahovico, ki se počasi spreminja v pravo medijsko vojno. Namesto, da bi se vpleteni v dobro vseh uporabnikov ceste skupaj lotili akcije za ureditev ceste se išče krivca, cesta pa ostaja oziroma je iz dneva v dan bolj uničena in nevarna. V Aktivni Sloveniji ne bomo iskali krivcev, ampak bomo navedli samo nekaj dejstev v razmislek uporabnikom ceste v upanju, da se ne bodo pustili zavajati in da ne bodo nasedli prestavljanju odgovornosti z ene strani na drugo. Cesta Kamnik-Stahovica je regionalna cesta oz. državna cesta in zanjo je zadolžena Direkcija RS za ceste, torej je omenjena državna institucija edini pravi naslov za vse pritožbe. V10. členu Zakona o javnih cestah lahko preberemo: Sredstva za vzdrževanje državnih cest in za Prometni znak Kamnik je nepotreben, kajti cesta sama vozniku pove, kje se konča mesto Kamnik, hitrostna omejitev na tej cesti pa je nižja kot skozi samo mesto. redno vzdrževanje lokalnih cest se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov, če je s tem ali posebnim zakonom tako določeno. Proračun Republike Slovenije sprejemajo poslanci in med njimi ima tudi naša občina že štirinajsto leto svojega predstavnika, ki je vedno bil in je član najmočnejše stranke v parlamentu. Občina Kamnik je med večjimi občinami v državi in ima preko svojih služb možnost vplivanja na državne institucije. Podjetje Calcit je med uspešnejšimi podjetji v državi in skupaj s prevozniki, ki vozijo Calcitove izdelke, so zagotovo med večjimi plačniki v državno blagajno. Torej, če potegnemo črto ugotovimo, da imajo možnosti za vplivanje na ureditev ceste vsi našteti, manjka samo sodelovanje med njimi in skupen pritisk na Direkcijo RS za ceste in na Ministrstvo za promet in zveze. Kaj torej preostane nam, navadnim uporabnikom ceste, če omenjeni akterji kmalu ne bodo našli skupne točke? Še naprej lahko pljuvamo čez luknje, ki so v bistvu od vseh nas, kajti z rednim plačevanjem nadomestil za uporabo cest plačujemo tudi redno vzdrževanje teh lukenj. Foto natečaj Ker se v zadnjem času podoba naše občine zelo hitro spreminja smo se v OO AS Kamnik odločili, da pripravimo nagradni natečaj za najboljšo fotografijo s področja naše občine, ki ponazarja te spremembe. Fotografije, ki so lahko opremljene tudi s komentarji pričakujemo na e-mail naslov: aleksander.ursic@aktivnaslovenija.si SANDI URŠIČ OO AS Kamnik LETO 2006 - LETO NOVOSTI V TURIZMU Na pobudo Poslovne skupine SPATINOVA specialistične skupine za inovacijski inženiring pri GIZ R TIM - Gospodarskemu interesnemu združenju za pospeševanja razvoja malega gospodarstva, ki združuje male svetovalne družbe, zasebne svetovalce, aktivne izumitelje, inventorje, inovatorje in avtorje avtorskih rešitev v malih in mini podjetjih, samostojnih podjetnikih, obrtnikih, zasebnih raziskovalcih, svobodnih poklicih, pri upokojencih, študentih in dijakih, je bil na MOS 2005 ob Dnevu slovenskih inovatorjev na okrogli mizi Inovacije v turizmu sprejet sklep o navedeni akciji. Turistično podporno okolje: Direktorat za turizem pri MiG, STO, GZS - Združenje za gostinstvo in turizem, OZS - Sekcija za gostinstvo in turizem, TZS in GIZ R TIM, ki je prevzel vlogo koordinatorja in nosilca akcije, je oblikovalo delovno skupino, ki je pripravila program akcije. V raziskavi o Stanju inovacijske dejavnosti v Sloveniji v letu 2005 je bilo ugotovljeno, da je v strukturi slovenskih razvitih novosti delež turističnih novosti izredno majhen, saj je bil leta 2002 le 3,7 %, čeprav to področje še kako potrebuje kvalitetne storitvene in tehnično tehnološke inovacije. Zaradi razpustitve inovacijske mreže in ukinitve spodbujanja inventivnosti in pomoči inovatorskim organizacijam in inovatorjem leta 2002 pa je ta delež v letu 2005 padel na 1,7 % vseh slovenskih inovacij. V nacionalnem programu, ki ga vodi GIZ R TIM - Poslovna skupina SPATINOVA in ASI - Aktivni slovenski inovatorji, so navedene turistične organizacije skupno objavile javno povabilo slovenskim inovatorjem in inovatorjev v inventivnih gospodarskih družbah. Po priloženem programu bodo potekale po turističnih področjih in na sejmih INOVATORSKE DELAVNICE - Kako razviti novost v turizmu, ki jih bo izvajala specialistična skupina strokovnjakov za inovacijski inženiring Poslovne skupine SPATINOVA, V Sloveniji bo 23. in 24 .aprila 2006 v Termah Snovik v Tuhinjski dolini in organizaciji GIZ R TIM in AEI - Evropskega združenja inovatorjev in ino-vatorskih organizacij tudi MEDNARODNA INOVATORSKA DELAVNICA o inoviranju, na kateri bodo najprej v mednarodnem delu programa inovacijski strokovnjaki izmenjali znanje in izkušnje o metodah inoviranja, inovacijskega inženiringa pri razvijanju idej do inovacij in o cenitvah vrednosti novosti. V drugem delu pa bodo inovatorjem ti strokovnjaki v delavnicah predstavili udeležencem uspešne modele inoviranja in jih svetovali na področjih priprave strateških programov razvijanja novih izdelkov, tehnologij in storitev, njihovi zaščiti, promociji, trženju, financiranju, pridobivanju različnih pomoči in transferih novosti. VTunjiškem gaju v Tunjicah pri Kamniku pa bo 19. in 20. maja 2006 potekal FESTIVAL VITAVAL s programom DUHOVNOST IN KOMPLEMENTAT-NO NARAVNO ZDRAVILSTVO. V okviru tega Festivala bosta GIZ R TIM in AEI organizirala 19. maja od 14. do 19. ure MEDNARODNO DELAVNICO: RAZVIJANJE ALTERNATIVNIH NOVOSTI s sodelovanjem mednarodnih specialistov za inoviranje, inovacijski inženiring, zaščito in razvijanje blagovno storitvenih znamk na alternativnih področjih. Slovenski inovatorji bodo svoje turistične novosti predstavili na celjskem sejmu MOS 2006, kjer jih bo po mednarodnih ocenjevalnih kriterijih ocenila komisija inovacijskih strokovnjakov in predstavnikov turističnega gospodarstva. Podelitev priznanj in nagrad najboljšim slovenskim inovatorjem za njihove turistične dosežke bo 21. oktobra v Simonovem zalivu v Izoli. Najbolje ocenjene novosti bodo inovatorji lahko nato predstavili še na mednarodnih sejmih IENA v Nuerenbergu v Nemčiji in EUREKA v Bruslju, kjer bodo kandidirali tudi za mednarodna priznanja in nagrade. MEDNARODNA AKCIJA LETO 2006 - LETO NOVOSTI V TURIZMU Akcija poteka tudi v 31 državah članicah AEI - Evropskega združenja inovatorjev in njihovih 314 inovatorskih organizacij, združenj, društev in klubov. Nosilec in koordinator akcije je GIZ R TIM s Poslovno skupino SPATINOVA, Akcije bodo potekale v posameznih nacionalnih ali interesnih organizacijah inovatorjev in inovatorjev v turističnem gospodarstvu po podobnem programu kot pri nas z inovatorskimi delavnicami in predstavitvami na lokalnih, regijskih in nacionalnih sejmih. Najboljše nacionalne turistične novosti se bodo prijavljale in zbirale pri nas na GIZ R TIM. Na sejmih MOS, IENA in EUREKA bo mednarodna komisija ocenila najboljše novosti, ki bodo prejele nagrade in priznanja. Izdelan bo mednarodni katalog turističnih novosti na CD, ki bo na voljo turističnemu gospodarstvu v sodelujočih in EU državah, Vse dodatne informacije dobite pri poslovni sekretarki Ani Hafner, telefon o1 831 73 84, telefaks 01 831 19 25, sms 041 999 904, e - pošta: inovatorji ©gmail.com, spatinova@qmail.com. ^ ASI - Aktivni slovenski inovatorji Poslovna skupina SPATINOVA ZBOR ZA KAMNIK V sredo, 22. marca, je v dvorani nad kavarno Veronika Zbor za Kamnik pripravil javno tribuno, katere se je udeležil tudi častni občan Kamnika dr. Niko Sadnikar in kamniški poslanec v državnem zboru Rudi Veršnik. Dr. Mojca Sašek Divjak, Anton Gun-de, Bogdan Jamšek in Robin Majnik so predstavili strategijo prostorskega razvoja in idejna projekta povezovalke in Zahodne obvoznice v Kamniku. Rešitve ureditve prometa v Kamniku Dr. Mojca Sašek Divjak, projektantka, raziskovalka in nosilka številnih razvojno-raziskovalnih projektov na Urbanističnem inštitutu RS, je v uvodu predstavila študijo »Nova urbana os Ljubljanske regije Ljubljana -Kamnik«, za katero je v letu 2004 prejela tudi nagrado Pete Evropske planerske nagrade kot zelo dober vzorec modernega razvoja poselitve. V svoji razpravi je poudarila, da investicije v ceste niso edina rešitev. Rešitev je v navezovanju cestnega prometa na javni potniški promet in železnico. Nujno bi bilo izboljšati kvaliteto, dostopnost javnega potniškega prometa in tudi v samem Kamniku rešiti problem parkiranja z zagotovitvijo zadostnega števila parkirnih mest na železniških postajališčih. V izvedbo projekta lahke železnice, v dvotirni povezavi med Kamnikom in Črnučami, bi bilo potrebno vključiti sodelovanje države, občin in lokalnih skupnosti. Rešitev združitve južnih povezovalk -»Povezovalka južni Y« v Bogdan Jamšek je v svoji predstavitvi podal preprosto rešitev zdru-zitve predvidenih povezovalk v eno tako imenovano »povezovalko juž- ^b°r za Kamnik (z leve strani): Bogdan Jamšek, Robin Majni ur. Mojca Sašek Divjak, Anton Gunde. ni Y«. Načrtovani povezovalki Kovinarska cesta in Pošta Bakovnik-Ob-voznica se združita tako, da se Kovinarska cesta na zahodnem delu kompleksa Titan v krožišču usmeri proti jugu in se na področju pred kompleksom Svit obrne na vhod, prečka Kamniško Bistrico in se preko poslovne cone Perovo s krožiščem (namesto sedanjega semaforiziranega križišča) priključi na Obvoznico. Povezovalka Pošta Bakovnik-Obvoz-nica se zgradi po začrtani trasi do kanala ob Kamniški Bistrici, kjer se obrne na sever in se priključi na Povezovalko, ki pride ob Titanu. Rešitev je prostorsko logična, ekonomsko upravičena (izgradnja samo enega mostu) in v proštor ne prinaša novih konfliktov. S predlagano rešitvijo bi se izognili tudi nasprotovanju prebivalcev na levi in desni strani Kamniške Bistrice. V zaključni besedi je poudaril, da mora končno mnenje podati stroka, istočasno pa mora biti v rešitev vključena tudi širša javnost, ki zmore kritično neobremenjen pogled z neke distance. Zahodna obvoznica - edina rešitev V nadaljevanju razprave je Robin Majnik predstavil možnosti poteka zahodne obvoznice, ki bi jo v končni obliki morala izdelati stroka. Bistveno je, da se določijo izhodiščne točke, ki morajo biti navezane na že obstoječe prometne povezave in se obenem navezati na javni potniški promet, to je železnico. Izhodiščna točka zahodne obvoznice bi morala biti na glavni železniški postaji (skladišče Kočne ob Kranjski cesti), kjer je potrebno zagotoviti večje parkirno mesto in se v loku usmeriti proti že obstoječi cesti iz smeri Stranj, kjer bi se priključil tovorni promet iz Calcita in tako razbremenil Cankarjevo cesto in V obvoznico. V kolikor bi se prilagodili terenu, bi bilo potrebno izdelati približno 100 m tunela, v kolikor bi potekala v enakomernem loku pa približno 400 m. Izpostavljeni sta bili dve možnosti določitve točke priključitve (že obstoječi most čez Kamniško Bistrico oziroma na mestu, kjer je bil nekoč lesen most). Vsaka možnost ima nekaj dobrih in slabih prednosti. Upoštevati bi morali tudi možnost, da bi se v naslednji fazi zahodna obvoznica nadaljevala tudi v smeri proti Tuhinjski dolini in tako omogočiti, da se tudi promet iz Tuhinjske doline naveže na zahodno obvoznico. Tudi za ta del zahodne obvoznice obstaja več možnosti, odvisno od poteka oziroma mesta določitve točke priključitve na tuhinjsko cesto. V nasprotni smeri bi zahodna obvoznica (pri prvem križišču v Podgorju) potekala ob železniški progi in se za železniškim prehodom na Mengeškem polju priključila na cesto proti Mengšu. Celotna zahodna obvoznica bi bila dolga približno 6 km in za primer, koliko bi taka obvoznica stala, je bila omenjena obvoznica Pragersko, ki je bila izdelana v letu 2004, je približno enake dolžine in kjer je bila celotna vrednost investicijskega programa 3,806 milijarde tolarjev. V kolikor bi bila zahodna obvoznica kategorizirana kot državna cesta, bi lahko računali tudi na financiranje s strani države. Vzhodna obvoznica je postala mestna cesta V razpravi Antona Gundeta, ki je sodeloval pri uvrščanju vzhodne obvoznice v prostor, se je ugotovilo, da je na njej povečan promet zato, ker obvoznica sama in njeni objekti, nakupovalni centri, trgovine, bencinska črpalka in stanovanjska gradnja generirajo oziroma povzročajo nov promet, ki se večinoma odvija skozi križišča, ki so mrtvo grlo. Največje mrtvo grlo je Usnjarski most. Ker so križišča gosta, je govor o štiripasovnici samo spajanje pasov za leve zavijalce in nič drugega. Levi zavijale! so vedno problem. Tako je tudi ta cesta postala mestna ulica in nikakor ne moremo pričakovati večjih hitrosti od 40 do 50 km na uro. Kdor misli, da se bo po tej cesti še vozil hitro, se moti in tudi štiripasovnica tega problema ne bo rešila. Po njegovi oceni bi bilo potrebno iskati razbremenitev in razvoj mesta z neko drugo cestno povezavo. Zato lahko zaključimo, da je edina rešitev ureditve prometa v Kamniku izvedba ZAHODNE OBVOZNICE. Zaključki Zbora za Kamnik: 1. Prisotni podpirajo idejo o izgradnji zahodne obvoznice in terjajo od pristojnih občinskih služb, da jo uvrstijo v Strategijo prostorskega razvoja. 2. Zahodna obvoznica naj ima pri načrtovanju eno od najvišjih prioritet. 3. Občinske službe naj takoj in brez odloga pristopijo k izdelavi strokovnih podlag v več variantah, ki naj istočasno v največji možni meri pokažejo prednosti in pomanjkljivosti posameznih variant. 4.0 vseh nadaljnjih korakih naj bo prek medijev obveščena tudi širša javnost. 5. Občinske strokovne službe naj v najkrajšem času pripravijo rokovnik potrebnih aktivnosti za realizacijo projekta Zahodne obvoznice. 6. Prisotni podpirajo predstavljeno rešitev združitve južnih povezovalk z enim priključkom na obvoznico, imenovano »južni Y«, in zahtevajo od občinskih strokovnih služb in župana, da se pri nadaljnjih korakih in načrtovanju ta izhodišča upoštevajo ter da se tudi v tem primeru predstavi rokovnik aktivnosti za realizacijo celega projekta. 7. Občinske strokovne službe naj v najkrajšem času skličejo prostorsko konferenco in na njej predstavijo osnutek Strategije prostorskega razvoja Občine Kamnik. Zaključki Zbora za Kamnik so bili posredovani županu in občinski upravi, ki se kljub uradnemu povabilu niso odzvali s svojo udeležbo in s tem pokazali, da nimajo interesa prisluhniti težavam Kamničanov. ROBIN MAJNIK Predsedujoči Zbora za Kamnik IGRALKE BROLINE KAMNIKA V ČAKALNICI Marsikdo, ki bi se prejšnji petek sprehodil mimo kamniške Športne dvorane, bi najbrž pomislil, da se odbojkarji Calcita zopet borijo za najvišja mesta v državi. A bi bil presenečen, ko bi pod polnimi kamniškimi tribunami videl igrati kamniška dekleta. Le ta so se borila za svoj drugi vstop v prvoligaško konkurenco. Njihove nasprotnice so bile letos skoraj nepremagljive igralke Ptuja. Pred skoraj tristo gledalci so Kamničanke tekmo začele odlično in bile enakovredne tekmice Lorberjevi in soigralkam. Na žalost pa so popustile prav v končnici seta. Kamničanke so v tem setu zgrešile kar osem servisov, kar je bilo občutno preveč za zmago v setu. Tudi v drugem setu se slika na igrišču ni spremenila. Lorberje-va je bila pri Ptuju neustavljiva, Kamničanke pa so gostjam sledile vse do drugega tehničnega odmora, nato pa je odločila večja izkušenost gostij. V tretjem setu je domači trener Kramar zaukazal svojim igralkam popoln napad, ki pa se je obrestoval le v začetku seta, ko je nekaj domiselnih akcij Kamničank navdušilo gledalce. Nato so Kamničanke zopet preveč grešile in pomembne tri točke so odšle na Ptuj. Vseeno pa so bile domače igralke v tej tekmi vsaj moralne zmagovalke, saj so na tribune privabile več gledalcev kot njihovi moški kolegi v letošnji sezoni, poleg tega pa jim je glasen aplavz navijačev na koncu samo potrdil, da so bile v letošnji sezoni na pravi poti in da naj tako nadaljujejo še naprej, rezultati bodo prav gotovo prišli. Že v predzadnjem kolu so Kamničanke naredile velik korak k visoki uvrstitvi v letošnji sezoni, saj so brez večjih težav v Zrečah premagale neposredne tekmice v boju za prvo ligo. Kamničanke so zadnjo tekmo zaključile v Gostilni Bunder, kjer so z nestrpnostjo čakala na čudežni rezultat iz Kočevja, ki bi jih še obdržal na tretjem mestu. Na veselje vseh so Kočevke pred domačimi gledalci proti Taboru igrale le 3:2 in se tako po točkah izenačile na tretjem mestu s Kamničankami, ki pa imajo boljši količnik v setih in so tako na koncu leta osvojila tretje mesto, ki ga niso pričakovali niti največji optimisti. Tako so Kamničanke še naprej v čakalnici za napredovanje v prvo ligo, kar bi bila prava nagrada za izjemno sezono in lepa zahvala navijačem in sponzorjem, ki že nekaj let verjamejo v žensko odbojko v Kamniku. Glede na govorice iz nekaterih klubov pa obstaja tudi velika možnost, da bodo Kamničanke v naslednji sezoni zaigrala v prvi ligi in tako vsaj za eno sezono prevzele primat v kamniški odbojki. Mladi odbojkarji niso zdržali pritiska Mladi Kamničani pa v zadnji tekmi tretje lige niso zdržali pritiska in so doma klonili proti neposrednemu tekmecu za drugo mesto ekipi Mokronoga. Na žalost je bil tokrat razpoložen le Bezjak, ki pa se ni mogel kosati z veliko bolj izkušenimi tekmeci. Tako so Kamničani drugemu mestu med mladinci dodali še tretje mesto v tretji ligi in tako še enkrat potrdili pravilno odločitev vodstva OK Kamnik, da se jih uvrsti v člansko tekmovanje. Cico 1. Kegljačice ETE v prvi ligi! V soboto je bilo odigrano zadnje kolo v vseh kegljaških ligah. Igralke Ete so se po nekaj letnem premoru zopet vrnile v 1 .A ligo. Letos je imela trenerka Dani Volčič na razpolago dovolj igralk, da so lahko odigrale kompletno sezono brez nihanj v rezultatih. Prejšnjo soboto so na gostovanju v Izoli podrle tudi svoj letošnji rekord z 3330, Simona Hren pa neverjetnih 612 podrtih kegljev. Tudi druga ekipa Calcita je bila prvak v medregiski ligi in so napredovali v 3. državno ligo. Prva moška ekipa je v zlati sredini v l.b ligi. V nedeljo, 23. aprila, bo ob 13. uri na kamniškem kegljišču fina- Lestvica 1. ŠD Soteska 16 14 2. Eta 15 12 3. Mladinci 14 10 4. OOZ 15 11 5. DU 16 11 6. Calcit 16 7 7. Bi-Pol 15 7 . 8. Zarja 15 5 9. Alu Alprem 15 2 10. Zarja Elektronika 15 2 11. Kam Bus 14 0 le državnega prvenstva v kombinaciji za ženske. Med našimi se bo verjetno uvrstila v finale Damjana Pirman, ki je po dveh metanjih na drugem mestu s 1187 podrtimi keglji. Majdi Lužar je za drugi krog nadaljevanja zmanjkalo samo 16 kegljev. V17. kolu občinske lige so bili doseženi rezultati: Zarja elektonika: Alu Alprem 5 :3, Zarja elek.: DU Kamnik 1: 7, ŠD Soteska : Kam Bus 8 : 0, Mladinci KK: OOZ 3:5, BI POL: Calcit 2 : 6. V derbiju kola med Mladinci in Obrtniki so obrtniki zmagali za tri keglje. Kegljaški Klub Kamnik Leon Pirman 1 1 85 : 34 29 1 2 76 : 36 23 1 3 65,5 : 46,5 23 0 4 82 : 38 22 0 5 72,5 : 48,5 22 0 9 60 : 60 14 0 8 52,5 : 59,5 14 0 10 43,5 : 75,5 10 1 12 41,5 : 70,5 5 1 12 38 : 76 5 1 13 21,5 : 90,5 1 Pionirji CALCITA MAVRICE v 1 .SKL Pionirski ekipi Košarkarskega kluba CALCIT MAVRICA (pionirji 1.1992) je uspel skoraj neverjeten uspeh. Po zelo napetih dvobojih z nasprotnimi ekipami se je v kvalifikacijah uspešno prebila v 1.SKL. Po manj kot dveh letih dela je trenerju Davidu Šučurju uspelo ekipo pripeljati v vrh slovenske pionirske košarke. Aprila 2004, ko smo pričeli graditi ekipo s štirimi fanti, se nam je zdelo, da bo košarko težko spet spraviti v Kamnik, a smo na srečo kmalu spoznali, da temu ne bo tako. V prvi sezoni so naši malčki brez posebnega tekmovalnega uspeha nastopali v B.SKL in spoznavali osnovne košarkarske veščine. V lanski sezoni pa se je pričel vzpon, ki je potrdil dobro delo s prebojem v 1.SKL. Za uvrstitevje zaslužna celotna igralska ekipa, posebej pa trenerja David Sučur in Andrej Rems, ki sta pokazala veliko volje in pravega načina dela z mladimi igralci. Kljub temu, da se je tekmovalna sezona že končala, pa naši mladi asi pričnejo z novo že v mesecu aprilu. V boju za državnega prvaka se bodo pomerili v izredno zahtevni skupini skupaj z ekipami Olimpije A, Domžale A, Litije, Lastovk in Nazarij. Želimo jim čim več uspeha. Članska ekipa CALCITA MAVRICE pa v tej sezoni ni bila tako uspešna kot njihovi mlajši kolegi. Kljub zmagi v zadnjem krogu proti ekipi Fenomenov so ostali na tretjem mestu 3.SKL. Čeprav so bili na koncu le tretji, pa moramo vedeti, da bi se stvar lahko obrnila tudi drugače, saj je za preboj v višjo ligo odločala dejansko le tekma z ekipo Lastovk. Upamo, da so igralci iz teh napak nabrali dovolj novih izkušenj in bodo v novo sezono vstopili še bolje pripravljeni. Naj na koncu omenim še informacijo, da smo pripravljeni v novi sezoni nastopati tudi s kadetsko ekipo, ki pa zaenkrat šteje še premalo članov. Zato vabimo vse, željne igranja košarke, naj se nam pridružijo, skupaj bomo še močnejši. Vsi zainteresirani nas lahko obiščete kar med treningom vsak ponedeljek ob 18.45 na O.Š.Toma Brejca oziroma na spletni pošti INFO-©INTECO.SI ROBERT PROSEN X__________________________________________________________J Mrmtna knfmštfo Sas Mirko Mihelin s.p. Čebuljeva 3, Komenda GSM: 041/208 543 • vrine, balkonske in ostale ograje • vrata e okenske rešetke e ostali kovinski predmeti 't e&e/e vefifconcčne /t IAGROPROMET CERKLJE | I Ul. 4. okt. 10, Cerklje,tel.: 04/252 64 40 I Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure I ! UGODNA PONUDBA! ! SEMENSKA KORUZA ZE NA ZALOGI! AKCIJSKE CENE! I - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, I I sončnične tropine, krmilne moke) | I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I | kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene | | - UMETNA GNOJILA | | - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in | | enodnevne piščance | | - MOKA tip 500, SLADKOR-UGODNE CENE I KORUZA - ugodno! JABOLKA za ozimnico! Vesele velikonočne praznike! Skakalci SSK Mengeš z odličnimi dosežki zaključili sezono Kamničana Kirbi in Pungi izboljšala lansko uvrstitev na OP A igrah še z zlato kolajno Našim skakalcem je bila letošnja zima res naklonjena. S snegom in mrazom nas je obdarila že kmalu, tako da smo brez večjih problemov izpeljali januarsko memorialno tekmo. Da bomo skakali do konca marca, pa nismo računali tudi največji optimisti. Trenutno je v našem klubu kar 30 aktivnih skakalcev, ki prihajajo predvsem iz kamniško-dom-žalske regije, seveda je kar dvanajst pravih Kamničanov. Zelo smo zadovoljni, da prihaja v naš klub vedno več novih mladih skakalcev tudi iz drugih sosednjih občin, ki jih z ve- 15 let osvojil bronasto medaljo, Pungi pa v višji do 16 let srebrno. Oba skupaj, še s Pograjcem iz Zagorja in Martincem iz Ljubljane, pa sta zastopala naše državne barve na ekipni tekmi, kjer so z veliko prednostjo osvojili naslov prvakov OPA iger 2006. Drugi so bili Nemci, tretji pa druga ekipa Slovenije. Na še dva lepa rezultata ne smemo pozabiti. Na državnem prvenstvu v Velenju , kjer so nastopili prav najmlajši skakalci, je prav tako Kamničan Jan Pibernik zasedel odlično 5. mesto med 80 tekmoval- Kamničana v Skakalnem klubu Mengeš vztrajno naskakujeta mladinski skakalni vrh. S po dvema medaljama sta bila Peter Kirbus in Matjaž Pungertar med najboljšimi na letošnjih OPA igrah v Planici, (foto: Brane Šuštar) seljem sprejmemo in vzgajamo po ci, Mengšan Andraž Žun pa je pri-najboljših močeh. stal na 11. mestu. V skupni razvrstit- Da vse lepo teče, pa moramo po- vi slovenskega pokala COCKTA sta hvaliti predvsem starše naših ska- oba tik za deseterico najboljših na kalcev, trenerje, sponzorje in dona- 11. in 12. mestu, torje. V zimski sezoni 2005/ 06 se spet lahko pohvalimo z zares odličnimi dosežki naših tekmovalcev, ki so kar veliko tekmovali v tujini za slovenske barve. Začnimo kar pri dekletih. Naša Monika Planinc je po dobrih uvrstitvah na domačih skakalnicah za pokal Slovenije prijadrala v žensko člansko reprezentanco. Zato ni bilo naključje, da si je priborila tudi prve točke v Continentalnem pokalu za ženske (podobno tekmovanje poteka v moškem svetovnem pokalu) in priskakala sebi in reprezentanci Sloveni- Me(j najmlajšimi skakalci Jan Pibernik z je 11 točk v tem tekmovanju, diplomo v roki pod budnim očesom trener-e?'n^°i,U 126-210 g/km. Slika |e simbolična, ena v EUR je preračunana po centralnem paritetnem tečaju (I EUR = 239.64 SIT). Velja za vozila dobavlje vozila dobavljena do 30.4. 2006 RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 »Pa hodite pred menoj, vaše veličanstvo,« je kraljeviču odgovoril minister. »Jaz sem Pepelka, moje noge so najlepše!« vzklikne kandidatka za Pepelko. »Kraljevič se bo poročil s Pepelko, ne pa z njenimi nogami!« jo zavrne minister. Zabavna igra za otroke z naslovom Pepelka malo drugače je namenjena otrokom od 7. leta, vendar se ji od srca nasmejijo tudi odrasli. Gledališki krožek na OŠ Frana Albrehta deluje prvo šolsko leto in je nastal bolj kot poskus pritegniti k sodelovanju otroke, ki jih zanima gledališče. Odziv učencev je bil neverjeten, angažiranost pri načrtovanju in izvajanju predstave pa prav tako. Nastala je priredba predstave Pet Pepelk (Žarko Petan), ki smo jo poimenovali Pepelka malo drugače. V predstavi igra enajst fantov in deklet in le dva člana ekipe imata že izkušnjo z igranjem. Vloge so na trenutke komične, dogajanje je razgibano. Skratka, ura predstave mine kot minuta. Nastopi se vrstijo, motiviranost za učenje tekstov in same igre narašča. V šoli so igrali za učence, na pobudo članice pa na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Na pobudo Fuada (člana) pa bomo 12.aprila igrali v Domu kulture Kamnik za starše in druge. Skratka, iniciativni, motivirani, polni entuziazma -takšni znajo biti današnji mladi pri aktivnostih, kjer imajo možnost soude- ležbe pri načrtovanju, s čimer se poveča njihova odgovornost. Pa naj še kdo reče, da so leni, brezvoljni in pripravljeni narediti samo tisto, kar je nujno potrebno. Več po aprilski predstavi. Mentorici krožka DRAGICA KOVAČIČ LUKNER in TINA PLAHUTNIK 7. državno tekmovanje srednješolcev iz znanja ekonomije v Kamniku EKONOMIJA JE UNIVERZALNA VEDA V šolskem centru Rudolfa Maistra je 22. marca že drugič zapored potekalo državno tekmovanje iz znanja ekonomije, ki so se ga udeležili mladi ekonomski upi slovenskih ekonomskih srednjih šol iz vse države, da bi se pomerili med seboj v poznavanju sodobne ekonomije. Ekonomija je v sodobnem svetu še kako pomembna, saj je temelj gospodarskim panogam, ki so osnova za blaginjo vseh prebivalcev neke regije, občine, države. Ekonomska znanost razvija podjetniške in menedžerske lastnosti posameznika, usmerja ga v timsko delo, razvija samostojnost, iniciativnost, odgovornost in sposobnost poslovnega komuniciranja ter javnega nastopanja. Vsega tega se zavedajo vsi, ki so se na kakršenkoli način udeležili tekmovanja iz znanja ekonomije. Tekmovanje je potekalo na dveh nivojih. Z maturitetnim tekmovanjem so se spopadli dijaki ekonomskih gimnazij, tekmovanja za ekonomske tehnike Pa so se udeležili dijaki srednjih ekonomskih šol. To ni bil pomemben dan le za tekmovalce, mentorje in organizatorje, ampak tudi za nas, »navadne« ljudi, ki nismo tekmovali, saj se nam je ta dan pouk končal veliko prej kot običajno. Uradni del tekmovanja se je začel ob deseti uri, ko so se tekmovalci začeli zbirati v avli naše šole, sledil je pozdrav organizatorja profesorja Francija Bidra. Poleg obeh ravnateljic Šolskega centra Rudolfa Maistra, direktorice Veronike Matjašič Kališnik in ravnateljice ekonomske šole Tatjane Novak, je tekmovalce in njihove mentorje v imenu župana in sodelavcev občinske uprave pozdravila tudi Katarina Sever Ščetinin. Zaželela jim je, da to tekmovanje ne bi pomenilo le preizkušnje občutkov, ki so pove- Prvi Medimedo v Kamniku Poznate sindrom bele halje, ko se starejšim ob pogledu nanjo dvigne pritisk, mlajši pa od strahu planejo v jok? Se vaši otroci bojijo iti k zdravniku, ko zbolijo? Projekt Medimedo dokazuje, da je obisk zdravnika lahko prijeten. Skozi igro ozdravljanja bolnih igračk otroci zgubijo strah pred zdravniki. Projekt Medimedo pripravlja Društvo študentov medicine Slovenije v sodelovanju s psihologi, stomatologi in farmacevti. Zaradi številčne in časovne omejitve so ambulanto obiskale predvsem skupine iz centralnega vrtca. Sodelujoči pa smo imeli ves čas polne roke dela. Otroke so že v vrtcu pripravili na dogodek, le malo se jih je treslo ob zdravniku, obiskali so ga prav vsi. Velika zahvala vzgojiteljicam, ki so nam, »zdravnikom«, olajšale delo. Ta dan so bili posebno bolni medvedki, zdravnika so obiskale tudi opice, divji prašič, los in druge posebne igrače. Zdravniki so imeli največ dela z zlomi, tre-buhoboli in trganjem v ušesih. Nekaj pa se jih je tudi vrnilo, ker zdravljenje ni bilo dovolj uspešno. Nekaj otrok se je v igro še posebej vživelo, morda so med njimi bodoči zdravniki? V čakalnici so se razživeli ob igri z žogami, največje navdušenje pa je skorajda vedno čakalo reševalce, ki so si ta dopoldan posebej vzeli čas za razkazova- nje reševalnega vozila in celo vključili čisto pravo sireno! Vse je bilo podobno pravi ambulanti, z rentgenom, povoji, stetoskopom, vsemi možnimi medicinskimi pripomočki in s čakalnimi vrstami vred. Otroci pa so vsaj po naših vtisih in glede na čebljanje, ko so drug drugemu še na poti do vrtca razkazovali ozdravljene igrače, lepo in koristno preživeli čas. Upamo, da bo njihov obisk pri pra- vem zdravniku sedaj bolj sproščen in bolj enostaven tudi za zdravnike in starše. Vsem, ki ste nam pomagali pozdraviti kamniške igrače, iskrena hvala. MARUŠA JAKOPIČ PLEŠNAR z \ Pred izbor za Rock Otočec v Kamniku Tudi letos bo organizator največjega rock festivala v Sloveniji - Rock Otočec d.o.o. organiziral glasbeni festival Rock Otočec. Vsako leto organizator omogoči na velikerfi odru nastopiti tudi mladim, neuveljavljenim glasbenim skupinam. V letu 2006 lokalne predizbore organizirajo v sodelovanju s 33 lokalnimi organizatorji in s tem mladim, neuveljavljenim skupinam, še v večjem obsegu omogočajo predstavitev na lokalnem, regijskem in nacionalnem nivoju. Med organizatorji je letos prvič tudi Kamnik in tako bomo 8. aprila v Krasnem norem baru spremljali predstavitvene nastope bendov: Unameit, SunBite in Arche. Strokovna komisija in obiskovalci bodo med njimi izbrali predstavnika našega mesta na nacionalnem finalnem izboru. SANDI URŠIČ X______________________/ 6. aprila 2006 OBČNI ZBOR AO KAMNIK - PREGLED DELA V LETU 2005 Kamniški alpinisti aktivni in uspešni Alpinistični odsek (AO) planinskega društva (PD) Kamnik spada nedvomno med najboljše in najštevilčnejše AO v Sloveniji. Svoj občni zbor so imeli v četrtek, 9. marca. Udeležilo se ga je 46 članov, od gostov pa predsednik PD Kamnik, načelnik postaje GRS Kamnik in pa podpredsednik PZS. Osnovni podatki AO je konec leta 2005 imel 128 članov, od tega 30 žensk. Tečajnikov je bilo 20 (13+7), mlajših pripravnikov 19 (15+4), starejših pripravnikov 38 (24+14), alpinistov 35 (32+3), športnih plezalcev 9 (7+29) in alpinistov, ki so tudi športni plezalci 7. Med 15 alpinističnimi inštruktorji in inštruktorico je tudi 9 gorskih vodnikov, med športnimi plezalci pa ena inštruktorica in en inštruktor. V postajo GRS Kamnik je včlanjenih 18 članov AO. Pri KA PZS je za leto 2006 registriranih 54 članov, in sicer: 3 alpinistke, 30 alpinistov, 5 starejših pripravnic, 8 starejših pripravnikov, 2 mlajši pripravnici in 6 mlajših pripravnikov. V letu 2005 so člani AO opravili več kot 1900 alpinističnih tur in več kot 150 športnoplezalnih vzponov. Najbolj aktivni so bili Matej Kladnik s 86 turami, Anže Osolnik s 75 turami in Anja Červek s 70 turami. Plezalska dejavnost V prvih dveh mesecih leta 2005 so člani AO Kamnik opravili kar nekaj dobrih zimskih vzponov. Nominiranca za zlati cepin Tomaž Humar in Aleš Koželj sta v Loški steni splezala več smeri, med drugimi tudi prvenstveno smer Ko-štrun v Morežu skupaj z Gregor- jem Kresalom iz AO Ljubljana Matica. Z različnimi soplezalci sta splezala še Uporniško smer plus slap v Kanjavcu in v Trentarskem ozebniku opravila še prvo ponovitev smeri Vrnitev! Aktivna sta bila tudi Matej Kladnik in Ambrož Bajde, ki sta opravila kar nekaj zimskih ponovitev smeri v Kamniških in Julijskih Alpah (v Mali Rinki Ig-ličevo, v Planjavi Univerzalno, v Jalovcu Raz). Kladnik je opravil tudi nekaj solo zimskih ponovitev (v Triglavu Dolgo Nemško, v Planjavi Desni bok levega grebena in druge). V začetku leta pa se je Matej Kladnik udeležil tudi mednarodnega srečanja lednih plezalcev v Fournelu v Franciji. Med pripravniki pa so izstopali vzponi Marijane Prezelj v zaledenelih slapovih. V marcu sta se alpinističnega tabora za mlade alpiniste v Chamonixu udeležila Ambrož Bajde in Matej Kladnik. Tudi poleti so člani AO Kamnik opravili veliko kvalitetnih vzponov, čeprav je bilo vreme vse poletje precej slabo. Uspešno na odpravah Marjana Prezelj se je v okviru kranjske odprave povzpela na najvišji vrh Evrope, 5642 m visoki El-brus. Aprila in maja sta bila Tomaž Humar in Aleš Koželj na odpravi v Himalajo. Po deloma novi smeri sta splezala skupaj s Štajercem Jan- RAZREZI LESA TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR ŠTEBE s.p. Žeje 12, tT 01/83 41852,041/636 307 Komenda faks 01/83 41855 lepe velikonočne praznike! kom Oprešnikom iz AO Slovenska Bistrica na Cholatse (6440 m). To je bila pravzaprav priprava za odpravo v Rupalsko steno Nanga Par-bata (8125 m), kamor sta odšla julija. V steno je vstopil samo Humar, a je zaradi slabega vremena obtičal okoli 6100 m visoko. Po veliki akciji iz domovine je bil iz stene rešen s pomočjo helikopterja pakistanske vojske. V maju in juniju je bil Marko Prezelj v Cordilleri Blanci v Južni Ameriki. Skupaj z Američanom Stevom Housem je opravil štiri zelo kvalitetne vzpone. Najprej v Sfingi (5327 m) Originalno smer in Južni križ (Cruz del Sur), nato prvenstveno smer v Cayeshu (5721 m) in za tem še verjetno prvo prosto ponovitev Italijanske smeri v Taulliraju (5930 m). Konec leta se je odpravil še v Patagonijo, kjer je bil v začetku leta 2006 tudi zelo uspešen. Aleš Holc in Matjaž Šerkezi sta se pridružila štajerski odpravi v indijski del Himalaje. Njen cilj je bil vzpon na 7068 m visoki Kun. Damjan Karničnik (AO Kozjak) in Matjaž Šerkezi sta uspela priti na vrh. Drugi so zaradi slabšega vremena odnehali, a se je Aleš Holc vseeno povzpel na 6.600 visok White Niddle, nato pa je opravil še prvenstven vzpon in pristop na 5.350 m visok vrh, ki ga je poimenoval Vrh Boža. Od sredine septembra do začetka novembra je bila v Himalaji slovenska odprava na Daulagiri VII (ali Putha Hiunčuli, 7.246 m), katere član je bil tudi Matej Kladnik. Skupaj z Blažem Navršnikom (AO TAM) sta edina od osmih članov odprave dosegla vrh. Športno plezanje Tudi športno plezanje je dobilo nov zamah. Pod vodstvom Matjaža Žavbija in pomoči Saša Hribarja je delovala šola športnega plezanja, mladi športni plezalci dosegajo vse boljše rezultate na tekmah za državno prvenstvo Slovenije, s šport-no-plezalnimi vzponi se je posebej izkazal Sašo Hribar, ki je tudi edini kategorizirani športni plezalec v Kamniku. Za naprej se predvideva, da bo umetna plezalna stena in pa notranja samostojna organiziranost športnih plezalcev pospešila razvoj športnega plezanja. ELITA NOGAVIČAR KAMNIK Kovinarska c. 36 (v Mercator centru) Tel.: 01/839 75 73 POMLADANSKO-POLETNA KOLEKCIJA PO UGODNIH CENAH POSEBNA PONUDBA! M0ŠKE OBLEKE že od 29.990 SIT tir VELIKA IZBIRA POSTEUNINE - GARNITURE ŽE OD 3.290 SIT * NAJVEČJA IZBIRA NOGAVIC POLZELA tir Velika izbira velikonočnih prtov! KUPUJEM TAM, KJER UGODNOST IMAM - KARTICE UGODNOSTI! Druga dejavnost AO je organiziral tudi več taborov, ki so bili namenjeni plezanju v določenem območju, pa tudi druženju. Tako so bili organizirani tabori v januarju in oktobru na Grohotu pod Raduho, junija na Petkovih njivah, septembra pa v Belili vodah in Dachsteinu. Junija je bila organizirana tudi tekma v balvanskem plezanju, vendar je zaradi »pomanjkanja« tekmovalcev odpadla. Alpinistična šola pod vodstvom Aleša Holca je uspešno delovala. Vpisanih je bilo 13 tečajnikov, od katerih jih je 10 doseglo naziv mlajšega pripravnika. Septembra se je začela nova šola pod vodstvom Matjaža Šerkezija, ki še vedno poteka in jo obiskuje 15 tečajnikov. Decembra so bili na Kamniškem sedlu sprejeti med kamniške alpiniste Ambrož Bajde, Miha Bogataj in Igor Urankar. V postajo GRS Kamnik pa je bila kot prva pripravnica za članico GRS sprejeta Irena Mušič. Bojan Pollak je vodil tečaj osnovnih planinskih veščin za Nepalce v Nepalu oziroma tečaj za vodnike nepalske planinske organizacije (NMA). Izvedena je bila tudi tradicionalna nogometna tekma na najvišji ravni med Kranjci in Štajerci, v kateri so tokrat po daljšem času zmagali Štajerci. Januarja je bil izveden tudi spominski pohod na Grintovec. Glavna nealpinistična oziroma neplezalska dejavnost AO v letu 2005 je bila posvečena postavitvi umetne plezalne stene. Zaradi doseženega dogovora z občino Kamnik, ki je prepustila v uporabo del podstrešja kulturnega doma, in ob ogromni pomoči matičnega PD je bila stena, ki je ena lepših v Sloveniji, 22. novembra svečano odprta ob prisotnosti najvišjih predstavnikov občine Kamnik in PZS. Ob koncu leta 2005 so bili v okviru alpinizma kategorizirani po določilih OKS: Aleš Koželj in Marko Prezelj z mednarodnim razredom, Matej Kladnik in Klemen Mali z državnim razredom in v okviru športnega plezanja Sašo Hribar z mladinskim razredom. V vodstvu AO je prišlo do manjših zamenjav - nov načelnik je Matjaž Šerkezi, njegov namestnik ja Franc Miš, blagajnik je postal Uroš Košir, gospodar opreme ostaja Matej Kladnik, ki pa ima novega pomočnika - Urbana Novaka. Za knjižnico bo še naprej skrbela Tinkara Skamen-Šerkezi, pomagala ji bo Tjaša Kompara. Alpinistično šolo vodi Matjaž Šerkezi. BOJČ RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe l^i I BO/ d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda S 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu! Dobrodošle večje družbe ob praznovanjih //mte /e/te ‘//j ee/r/ejteette/tt/tp/f/e.' m i i s ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:___________________________________________________________________ SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec -PARKETARSKA DELA -SLIKOPLESKARSKA DELA - KNAUFSTENE IN STROPI - PVC IN ALU OKNA IN VRATA - MIZARSKA DELA eiflpTA KOPALNICE elefcjn/faks GSM: 041/399-24 A ADAPTIRAMO CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE u m tem 19-81 1 — uunu sm »mr momi hrjcmjev, PSRIV^ Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 ŽE 5 LET V KAMNIKU MULTIPRAKTIK HVUNDAI 9.990 SIT (41,69 EUR] MIKROVALOVNE PEČICE ŽE OD 10.900 DALJE (45,48 EUR) +33+ SIEMENS _ SESALNIKI OD . - 10.700 DALJE * r (44’65EUR) 1 JA—■ AKCIJA! OD 8. DO 22. APRILA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 20.000 SIT DARILNI BON V VIŠINI 5% VREDNOSTI NAKUPA! ARTIKLI, KI SO ŽE V AKCIJI, SO IZVZETI IZ PONUDBE UGODNO! ODPRODAJA EKSPONATOV: HLADILNIKI, PRALNI STROJI, SUŠILCI PERILA IN ZAMRZOVALNE OMARE več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GUTOVINU DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24! S financiranjem preko nasr vam podarimo 500 litrov goriva! AHAC&CO., d.o.o.r Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba ELEKTRO GRELNA OPREMA Gora 20a, Komenda Tel.: 01/8341 583 Faks: 83 42 208 www.egro.net, e-mail: blaz@egro.net TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori - TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah ■ TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh - OGREVANJE CEVOVODOV garancija ATESTIRANO proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature (6^ PfekZNlKC/ LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 * Ž. KOSTIMI * PREHODNE JAKNE IN ANORAKI (od 9.990.-) (super modeli in cene) * * JEAN5 * n, ^ f°tr-. I, m.) ^MAHCE SPLETEN,Ne ' * * °TR. KApE. RUTKE * 1«!» ^/4t0 IN TRAKOVI ^&.990.') NOGAVICE PERILO BRISAČE (?a vse noge) (Galeb, Triumph, Marja) (Svilanit) KOLEKTIV TRGOVINE LANEN CVET VAM ŽELI VESELE IN DOŽIVETE VELIKONOČNE PRAZNIKE Obiščite nas, saj smo poskrbeli, DA BOSTE OBLEČENI ODŠLI OD NAS. MALI OGLASI: V BLIŽINI KAMIKA oddam vrt v najem. Tel.: 01/831-53-08. INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57,041/ 322-571. R19 1.8 RTI - dece-mber 92, reg. do 8. 8. 06, bele barve, lepo ohranjen, 144.000 km, servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel, meglenke, radio, ugodno prodam, tel.: 041/532-747 - Kamnik. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA Od nas je odšla mama MARIJA GANTAR roj. Zorman 31.1.1924 Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki jo nosite v svojem spominu. Sin Viktor Gantar in hči Darja Thompson z družinama Marec 2006 ZAHVALA V 89. letu je prenehalo biti srce in je odšla od nas naša draga mama FRANCKA SMRKE Ukanova mama Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in našim nekdanjim sodelavcem podjetja Biring, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri Jani Prezelj, kamniškemu župniku, DSO Tisje-Šmartno pri Litiji, osebju bolnišnice Golnik, pevcem, trobentaču ter vsem, ki ste podarili cvetje, sveče, denarno pomoč, nam izrekli sožalja, nas bodrili v težkih trenutkih in se z molitvijo spomnili naše mame. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni April 2006 V srca naša si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Tiho, brez slovesa in mnogo prezgodaj je od nas odšel naš dragi mož, očka, dedi in tast SPASOJE DJURIČ-DURO iz Kamnika, Ulica Jakoba Zupana 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, nesebično pomoč, darove in besede slovesa. Vsem, ki ste našega Pačka imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu še enkrat hvala. Žalujoči: žena Andja, hči Danica z Robijem, hči Nataša z Radetom ter vnučka Nataška in Leon Kamnik, marec 2006 gostikašJSJiili m Žale 10a, Ofannik NOVO: prenočišča Tel: 01/831 70 45 Vabljeni na domače jedi! Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb. MONTAŽA Hribar Nejce s.p. Žale 13/b, 1240 Kamnik Tel.: 831 77 82, GSM: 041 831 449 www.montaza-hribar.si PRIPRAVA, POLAGANJE IN BRUŠENJE IZRAVNALNIH MAS POLAGANJE RAZNIH VRST TALNIH OBLOG MANJŠA MIZARSKA DELA Spoštovani! ll Ko ob izgubi vašega Jlnajbližjega ne veste kam, vso vam nase usluge rna voljo Neprekinjeno LNoč in Dan! Nudimo vam kompletne j pogrebne II storitve t hitro, kvalitetno, j I s posluhom | * __________________1 POGREBNIK POGREBNE STORITVE h Dvorje, d.o.o. |L~ * DVORJE št. 13. 4207 Cerklje ( Tel.: 04/252-14-24 J GSM: 041/624-685 I ZAHVALA V 75. letu življenja je umrl LEON ANDREJAŠ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in besede podpore, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Mimi, hči Cvetka in sin Leon z družinama Marec 2006 Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ... ? Nositi moramo vsak svojo rano Molče, da mu ne zmotimo miru. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče in dedi JANEZ PERČIČ iz Kamnika, Šipkova 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem za izrečena sožalja in oporo v težkem trenutku. Posebna zahvala še dežurni ekipi prve pomoči za njihov trud. Hvala za darovano cvetje in sveče. Vsem, ki ste se poslovili od njega še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kamnik, marec 2006 VODO OGREVAJTE S PLUSOM - CENEJE in OKOLJU PRIJAZNO Napredna tehnika, sodobna oblika De Dietrich^ PUNSKE KONDENZACIJSKE PECI • PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS • PRIKAZ DELOVANJA • BREZPLAČNO SVETOVANJE Škrjančevo 8, Radomlje, Tel.: 722-89-20, 722-74-96, GSM: 041/659-592 www. vodoterm.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7. do 19. ure, sobota: 7. do 12.30 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih za vedno boš ostal. Nenadoma nas je mnogo prezgodaj v 40. letu življenja zapustil naš dragi sin, mož, ati, brat in stric VIKI DROLC Bukovškov Viki iz Špitaliča Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, še posebej najbližjim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, prijateljem, njegovim nekdanjim in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem s Trojan, Marjanu Križniku za besede v slovo. Žalujoči: vsi njegovi Marec 2006 ZAHVALA V 54. letu življenja nas je zapustil brat, stric in svak ANDREJ URH ml. iz Županjih Njiv 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, gasilcem za častno stražo in poslovilni govor, pevcem in trobentaču za zapete in zaigrane pesmi. Žalujoči: sestre Anica, Milenka in Marta z družinami Nova Gorica, Ljubljana, Županje Njive, marec 2006 ZAHVALA Na dan sv. Jožefa je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame MARJETE NOVAK (1932-2006) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem ZUIM-a, prijateljem-odbojkarjem, sodelavcem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče in denarno pomoč. Posebna hvala dr. Logarju, družinam Perčič, Puketa, Obolnar, Mikeli, Kerin in Holcar, Vesni in Meti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke in g. Sitarju za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, poti v večnost. Marjan z družino Marec 2006 Odšel si tja, kjer vsak svoj zadnji 'dom ima Dotrpel je naš dragi mož, oče in dedek LEOPOLD SITAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Plešnarjevi, patronažni službi ZD Kamnik, posebno pa še patronažni sestri Katarini, ki ga je ves čas njegove bolezni skrbno negovala in mu lajšala bolečine. Hvala gospodu župniku Pavletu, ki ga je obiskoval na domu, mu podelil poslednji zakrament ter opravil ganljivo mašo zadušni-co. Tudi pevcem se zahvaljujemo za lepo petje in gospodu Marjanu za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi April 2006 i— I 'M U ESI . Ii mmf mazilit mzzit i ■Otiikl5l ZARJA KO VIS d.0.0. ^ Molkova pot 5 , 1240 KAMNIK Ogrevajte ceneje in okolju prijazno - ogrevajte s plinom! ZARJA KOVIS v sodelovanju z JADRAN SEŽANO nudi dobavo in montažo Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ........, SA0YO ® iMMERGAS BHB Split in multi-split klimatskih naprav SANYO Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRONI Hladilni agregati SERVISIRAMO PLINSKE PEČI IN OLJNE GORILCE NUDIMO IZDELKE IZ INOX PROGRAMA Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela. Izdelamo celotno projektno dokumentacijo. NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij IZVEDBA SOLARNIH SISTEMOV Informacije: 01-83-08-608, 041-245-936, 041-633-779, 041-677-341 TV - LCD - PLASMA-TV-LCD - PLASMA - TV - LCD Domači kino Philips HTS 3300 etična trgov/oa Ljubljanska 3/c, Kamnik telefon: 01/839 47 97 Računalnik Sistem MODRA PTICA ;na samo '67.998 701,04 EUR - PROCESOR INTEL CELERON D345J 3,066 GHz - SPOMINSKI MODUL DDR 512MB 400Mhz - TRDI DISK S-ATA 250GB MAXT0R 16Mb - CDR DVD-RVV NEC ND 4551 16x + NERO - GRAFIKA AGP ATI RADEON 9800PRO 256Mb TV-OUT/DVI - ZVOČNA KARTICA 6 KANALNA INTEGRIRANA -FDD 1,44 ČRNE BARVE V KOMPLETU TUDI: MIŠKA, TIPKOVNICA, ZVOČNIKI, VVEBCAM • predvaja: DVD, DVD+R/RVV, VOD, S(VCD), MPEG-4, DIVX 3. 11 /4.x/5.x (video); WMA, CD, CD-R/RVV, MP3-CD (audio); Picture-CD (slike) * ye qqa • radijski sprejemnik (RDS) • ojačevalnik: 4x40W + 2x70W, 1R7 7 A EUR skupno 300W ' -rt MIKROVALOVNA PEGICA SHARP R-209 IN 9390 83/12 EUR Prostornina 20 litrov, srebrna barva, mikrovalovi moči 800 W, 5 stopenj moči, nastavitev časa kuhanja do 30 minut, elektronsko upravljanje z analognim gumbom MONITOR 17" LCD Samostojni pomivalni stroj Provievv UK-713 Velikost (diagonala): 17" Panel: TN TFT Ločljivost: 1280x1024@75Hz Velikost pike: 0.264 mm Odzivni čas: 8 ms Kontrastno razmerje: 500:1 Svetilnost: 300cd/m2 Garancija: 3 leta Anti refleksni zaslon J, 250, BOSCH SGS55E02I M- • 5 Programov: Intenzivni 7», Normalni 65, Eco 50, Hitri 45, Predpomivanje • »Auto 3 v 1«- avtomatsko prepoznavanje vrste čistila • 4 temperature pomivanja • Možnost nastavitve zakasnitve vklopa: 1 -19 ur. Vgradni set Zanussi ZXL 66 ITX + BM 316 X • T a, H- 69.990 292,06 EUR 484,02 EUR F MOŽNOST NAKUPA DO 'l-\ p/yivj i/ujnihu [ BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI! ) Odprto od 9h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h. Ponudba velja do razprodaje zalog! TRGOVINA PRIJAZNIH UUDI IN UGODNIH NAKUPOV! Samostojna kuhalna plošča, 3 plinski gorilniki, 1 električna kuhalna površina, upravljalni gumbi desno, nerjaveče jeklo. Vgradna pečica, posodobljena oblika ACCESS, 3 funkcije: ventilator, kroženje vročega zraka, žar, mehanska odšteval-na ura, nerjaveče jeklo, energijski razred A. razred 129.990 115.990 sam Ttopclom skupina % od 6. aprila 2006 dalje do razprodaje zalog POPUST ZARADI OPUSTITVE PROGRAMA mali gospodinjski aparati, posoda in jedilni pribor. TV akustika in telefonija H Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo v petek. 7. aprila, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica IZDELOVANJE BUTARIC v petek in soboto. 14. in 15. aprila, od 9. do 18. ure Oblikovanje pričesk z izdelki Taft v petek. 14. aprila, ob 17. uri Igrana predstava Velikonočna zabava za najmlajše V soboto. 15. aprila, od 10. do 12. ure PRIKAZ SLOVENSKIH VELIKONOČNIH OBIČAJEV DNEVI POMARANČ! Vabimo vas na ugoden nakup pomaranč v času od 12. 4. do Velika noč Odpiralni čas: ponedeljek - sobota od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure. ■m zciji do 18. 4. 2006. Orehova potica pakirana, tečna za kg Mclipina tka ,00 SIT 4,00 EUR Hren Maestro ’«!50g.2bam BREZPLAČNO O roga KoSr.du. '.-iiMfan* 339,00 SIT 1,41 EUR Velikonočna šunka brez kotil vak. paketna za kg v kosu MIR Nova (ione* 1.179,00 SIT 4,92 EUR Košara pletena 1.390,00 SIT 5,80 EUR SAM d.o.o. Domžale - Prodajni center Jarše Preserska cesta 1,1235 Radomlje tel.: 01/729 88 00: fax: 01/729 88 32 WWW.S3m.Si