J. E. Bogomil: Čez trideset let. 'f-^ H »ŠKOFJA LOKAk je zaklical sprevoduik. ^V . Mož, ki je sedel zamišjjea in malčeč v kotu kupeja, se je zgani]. ^m ^škoija Loka!* mu je zvenelo po ušesih. Dolgo že ni slisal tega imena. ^B Zapisal ga je pač večkrat, dostikrat s ti-esočo roko in s solzami v očeh. Zakaj ^M tam, malo za Škofjo Loko, se skriva tisti tlel zemlje, ki inu je mijciražji na H svetu. Tara stoji tLsta hišica,"ki mu ni priŠla nikdar iz spomina, clasi jt pre- ^ hodil dokaj sveta. Služil je po Ogrskem in Sedmograškem, deJal na Neniškein ¦ in na i raucoskcru, videl gradove in palaČf, gleclal razkošno vile in ponosne ¦ kmeC-ke domove, a s"vojega rojstne^a domu ni pozahil, ga ni niogeK ga ni I smcl pozabiti. K .škofja Loka!« ^L Izstopi. ^H Skrivnosten mir. Ceste ao prazne. Ni na njih kmij s težko oi)k>žfnimi ^H vozovi. Ni voznikov, ki bi poleg voz pokali ¦/. bici in jilašili vedno larne B vrauo. In v ta svef-aui uiir pojo nocoj zvouovi pozdravno pescm Svclcrnu H dnevu. Oj, ti zvonovit Kdor jih je poslušal v Loki in pri tari, na Sulii in H pri Svetem Duhu, v Crngrohu in po vsej prostraui okolici, z gričev in po M raviiini tja do Kranja in do tiave — kdof je slišal to praznično pesem, ta ¦ je ne pozabi, do smrti je ne... H Potnik se zgane. Zlagoma stopa, t\a bi m* preslišal tega prepevanja. Malo H drugačna je sicer res danes ta pesent, kakor je bila tisto dni. ko je še on H hodil zvonit k Fari. A mogocna je Še vedno, mogočna, da jo morajo slišati ^L. v ueliesa in šc tam sc je morajo veseliti. — H^ i'o karlilu zadiši, ko stopa tuji mož skozi Faro. Vsa slovenska zemlja V vstane prtvcl njim, vsa kakor velikansko svetisčc. po katerem se dviga vonj K visoko pod oblake. Kakor bi hotcl privabiii božje Dett*, naj stopi še cnkrat, H «c rnkrat na tui^o rpvim /cinl.jo. n«j ji priiM^r dar spr«vf in Tnini. Skozi okiia gledajo luc-i in utriuja se plapolauje svečic. ki gore ob jaselcah. Molitev se mt-5a z glasovi svetonočnih pesmi. Skrivnostna moč sve-tega večcra je uapolnila vso zemljo. Potnik pa stopa, skoro hiti Gabrov Matija naprej, dokler ga ue pozdravi luc rodne lnše. Potrka. Odpro mu kakor tujtu, sprejmo ga kakor neznanega gosta, ki ga na sveti večer ne smcš poditi od hiše, za vse na sveiu ne Nc spoznajo ga. Ni čudno: trideset let! ¦ Spregovori z domačimi par bescd. Polajrocna sc jamc o