postom« pliClM v getovrnT CčrraTDIr. Leto III. (X.>, štev. 6 Maribor, torek 8. ianuana 1929 »JUTRA« izhaja razu* nadelja in praznikov vaak dan ob 16. uri Raima pri peMetm tak. at*. * Ljobtfan* *. M.400 Vftifa nint— prejema« * upranri «0 po peM H> Dtfc do»*>»<)— a« P* M °** Te!«fon: Uredn. 440 Upr sva 455 Uredništvo In uprava; Maribor, Aiaksand Oglasi p« tarifa OgUe* »j-lsam tod oglasiti oddetsk .Juta* v Uubtfssi, št. 13 »«U4 Izpopolnitev vlade DR. SPAHO POSTANE ZOPET MINISTER TRGOVINE- BEOGRAD, 8. januarja- Kakor se izve, je bil predsednik Jugoslovanske muslimanske stranke, dr. Mehmed Spa-ho, ki je takoj po izbruhu zadnje vladne krize odpotoval v Sarajevo/ brzojavno poklican v Beograd. Dočim se je prvotno domnevalo, da gre za razpust njegove stranke v smislu določbe novega zakona o zaščiti države, ki predvideva razpust vseh plemenskih in verskih organizacij, pa se sedaj zatrjuje, da bo dr. Spaho zopet imenovan za ministra trgovine in industrije. Njegovo sodelovanje v novi vladi je bilo že od začetka nameravano, vendar pa se dr. Spaho radi svoje odsotnosti ni mogel udeleževati razgovorov in posvetovanj pred imenovanjem nove vlade in je bil zato imenovan za zastopnika ministra trgovine minister za socijalno politiko, dr. Mate Drinkovič- Istočasno z imenovanjem dr. Spaha za ministra trgovine bo podpisan tudi ukaz o imenovanju generala Danila Kalafatoviča za pomočnika zunanjega ministra. Zdravstveno stanje dr- Marinkoviča se je zadnje dni tako poslabšalo, da bo moral za dalje časa na dopust v inozemstvo. BEOGRAD, 8. januarja. Mesto je tudi še danes v znamenju pravoslavnih božičnih praznikov- Ministri so se večinoma razšli na svoje domove. V svojem kabinetu se je mudil dopoldne le ministrski predsednik general Zivkovič, ki je odšel nato ob 11-30 na dvor v avdt- jenco, ki je opoldne še trajala. V zunanjem ministrstvu se je zglasil dopoldne madžarski poslanik baron Forster, angleški poslanik Kenard pa je odšel ob 12.15 na dvor, vendar še ni znano, ali se je zglasil samo pri dvornem ministru ali pa je bil sprejet v avdijenco. Ker je Beograd radi božičnih praznikov brez listov, je prebivalstvo s tem večjim zanimanjem poseglo po zagrebških listih, ki so dospeli davi v Beograd. Pisava zagrebških listov, ki so vsi zadovoljni z izpremembami, je bila v Beogradu sprejeta zelo simpatično. Danes popoldne izidejo »Službene Novine«, ki bodo vsebovale večje število novih važnih zakonov- Med drugim bo objavljen ukaz o izpremembi zakona o sodnikih, s katerim se ukinja stalnost sodnikov, zakon o glavni kontroli in o državnem svetu ter imenovanje vladnih komisarjev v mestnih občinah Beograd, Zagreb in Ljubljana. BEOGRAD, 8. januarja- Vprašanje komisarjev v obeh slovenskih oblastih bo urejeno tako, da bosta imenovana za komisarje dosedanja predsednika obeh oblasitnih skupščin, dr. Natlačen in dr. Leskovar. Prav tako bosta ostala tudi župana dr- Puc in dr. Juvan na svojih mestih s tem, da bosta imenovana za vladna komisarja in jima bo iz dosedanjih občinskih svetnikov prideljen sosvet Nosile! naiesa novega rt žima OSEBNOSTI NAŠIH NOVIH IN STARIH MINISTROV. Ministrski predsednik Petar Žlvkovič, ki je obenem notranji minister, je rojen 1. 1879 v Negotinu, kjer je dovršil gimnazijo, vojno akademijo pa v Beogradu. Sedaj je bil kot divizijski general komandant kraljeve garde v Beogradu in kraljev častni adjutant. Ne pripada nobeni stranki. Zunanji minister dr. Marinkovič je bil šef posebnega krila v demokratski stranki in je bil v nasprotju z Davidovičevo politiko. Minister brez portfelja, Nikola Uzunovič, ki je bil že ponovno ministrski predsednik in minister, je star parlamentarec. Po političnem mišljenju je pristaš glavnega odbora radikalne stran ke in vodja centrumaške skupine v stranki. Finančni minister dr. Stanko Švrljuga Je sin znanega zagrebškega bančnika Svrljuge. Rojen je 1. 1880. Bil je generalni direktor Hrvatske eskomptne banke, po njeni fuziji z Zemaljsko-hipotekarno banko preteklo leto pa je Postal podpredsednik upravnega odbora fuzijonirane Jugoslavcnske udružene banke- Dalje je predsednik zagrebške borze in odličen zastopnik hrvatskili gospodarskih krogov. Minister prosvete Boža Maksimovič 1e bil svoj čas notranji minister m je znan po svojih ponovnih zelo ostrih Tiastopih proti politiki bivšega ministrskega predsednika Velje Vukičevi-ča. Je pristaš glavnega odbora radikalne strank« v Poljedelski minister dr. Oton Frangeš star 59 let, je bil do prevrata oddelni načelnik za kmetijstvo pri bosanski vladi, pozneje pa je postal profesor na šumarsko-poljedelski fakulteti v Zagrebu. Znan je kot strokovnjak v kmetijsko-gospodarskih vprašanjih in je kot tak sodeloval na raznih internacionalnih konferencah ter pri izdelavi naših zakonov gospodarskega značaja. Politično se ni nikdar eksponiral, čeprav je veljal poprej kot samostojni demokrat, v zadnjem času pa kot radičevec. Minister za sociialno politiko dr. Mate Drinkovič, ki je obenem zastopnik ministra trgovine in industrije, je rodom iz Jelše na Hvaru. Bil je zdravnik v Šibeniku in dolgoletni poslanec hrvatske stranke prava v Dalmaciji. L. 1913. je prestopil k jugoslovanskim naci-jonalistom in je bil kot tak skoro vso vojno radi veleizdaje zaprt in obtožen. Po prevratu je bil v vladi Narodnega Veča poverjenik za narodno obrambo. V Protičevi vladi je bil minister. Zastopal je kot lirvatski federalist vedno tezo sporazuma z radikalno stranko. Ko je 1. 1925. propadel pri volitvah, se je umaknili iz političnega življenja in postal neodvisni disident hrvatske federalistične stranke. Pred kratkim je izdal brošuro »Hrvatska in državna politika«, v kateri se zavzema za intervencije krone v notranjih sporih. Minister ver dr. Tugomlr Alaupovlč je rodom Bosanec in znan lirvatski pesnik IRodil se 'e 1 871. v Dolcu. V prvi koncentracijski vladi naše države je bil minister ver. Sedaj je bil podpredsednik državnega sveta. Politično se ni nikdar eksponiral. Nagiba se k demokratski stranki, obenem pa je tudi znan pristaš bosanskih frančiškanov. Minister za narodno zdravje dr. Uroš Krulj je rodom iz Mostarja. Po poklicu je zdravnik in je bil sedaj sanitetni referent v Sarajevu. Že v prvi koncentracijski vladi je bil minister za narodno zdravstvo. Je pristaš radikalne stranke, v zadnjem času pa je v neki brošuri ostro napadel naš parlamentarizem in zahteval intervencijo krone. Minister za šume in rudnike Lazar Radivojevič, ki je obenem zastopnik ministra za agrarno reformo, je rodom iz Kuši-ljeva v Srbiji. Je inženjer in industri-jalec v Beogradu. Politično je pristaš demokratske stranke. Minister javnih del Stevan Savkovič, ki je obenem zastopnik ministra za pošte, je inženjer v Beogradu. Bil je poslanec radikalne stranke. Minister pravde dr. Milan Srsklč je vodja bosanskih radikalov. V zadnjem času je bil v ostrem nasprotju z Vukičevičevo in Koroščevo vlado, posebno pa še z bosanskimi musii-mani. Pred meseci je predlagal kralju decentralizacijo. Volni minister Stevan Hadžič, armijski general, je kraljev častni adjutant. Bil je že ponovno v raznih vladah vojni minister in kot tak zaupnik krone. Ne pripada nobeni stranki. Prometni minister dr- Anton Korošec je vodja Slov. ljudske stranke in edini zastopnik Slovencev v sedanji novi vladi. Železniška nesreča pri Krškem KRŠKO, 8. januarja. V bližini Krškega se je pripetila davi na progi proti Stari vasi ob 5.15 težja železniška nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, zato Pa je tem občutnejša materijalna škoda. Na progi sta namreč trčila potniški vlak, ki odhaja iz Beograda ob 5. zjutraj in tovorni vlak, ki je vozil iz Zidanega mosta. Udarec je bil tako močen, da sta skočila dva vagona s tira in se zarila drug v drugega. Več vagonov je precej poškodovanih. Nesreča je nastala predvsem radi goste megle in pa, ker je na uvoznem signalu ugasnila luč. Promet je bil dopoldne za nekaj ur ustavljen, vendar pa je proga sedaj že toliko očiščena, da se vrši promet zopet redno. Vlaki iz Zagreba so imeli seveda velike zamude in so prispeli šele opoldne v Ljubljano. Italijanski polet čez ocean RIM, 8. januarja. Italijanski državni podtajnik za letalstvo, Italo Balbi. je izjavil novinarjem, da bo začetkom pomladi neki italijanski aero plan izvršil polet Čez Atlantsko mor !je v Ne\vyork, pri katerem bo sode Joval tudi on sam. 1Z6 ur u zraku WASHINGTON, 8. januarja- Leta- lo »Guestion Marc« je na novega leta dan startalo v Los Angelosu in se vzdržalo nepretrgoma skupno 126 ur v zraku. To je nov svetovni rekord v vztrajnostnem poletu. Uoliteu nouega poglauarjo činastije Romanou PARIZ, 8. januarja. Takoj po pogrebu velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča se bo vršila v Nici seja dinastije Romanov, na kateri bodo sodelovali vsi moški člani in bo izvoljen poglavar dinastije. 11 atentatorjeu ustreljenih LONDON, 8. januarja. Vojno sodišče v Mexico City je obsodilo na smrt 11 revolucionarjev, ki so bili obtoženi, da so izvršili atentate na železniš'-j ke vlake- — Obsodba je bila izvršna'’ že čez par ur. Epidemija ..španske bolezni" u Rmerikl WASHINGTON, 8. januarja. Epidemija »španske« še vedno ni popustila. Dosedaj je zahtevala že nad! 12.000 človeških žrtev, bati pa se je,j da bo število žrtev še znatno narasto^ Opozarjamo na danainje velezanimivo predavanje ansfe* Skesa kapetana Finch-a o ekspediciji na Moimt Everest ob 20« v veliki dvorani Uniona i Vstopnic« so v predprodaji v trgovinah: Franjo Majer, Glavi trg; Httfer, Ulica 10.' oktobra In pil Putnlku, Aleksandrova o. j Občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice v Ptuju bo v nedeljo dne 20. ta. ob 10. dop. vj prostorih g. Mih. Brenčiča v Ptuju z\ dnevnim redom: poročilo odbora, vosj Ut ve novega odbofa, poučno predaval nje o sadjarstvu, slučajnosti. Avtopromct Brezje—Maribor« V zvezi z nameravano vpeljavo avtd^ busnega prometa se namerava osnovati v D. M- Brezju družba za povzdigo tujskega prometa, kajti D. M. Brezje pri Mariboru je že od nekdaj priljubljeni kraj za kratke izlete Mariborčanov; žal! nam manjka primernih lokalov- Da se-: temu odpomore. se namerava ustanovi-j ti akcijska družba, ki bo postavila pred-j vsem primeren lokal. Prvi njen korak, bo, da se napelje v Brezje elektrika, ka^, se bo, upamo, lahko kmalu zgodilo, ker mesto Maribor najbrž ne bo več reflek-j tiralo na razširitev svojega omrežja1,* ker je tok v Pobrežje že tako slab. da’ zadnje luči v Pobrežju že samo komaj vidno brlijo, kot večne lučke pred flg tarjl 9tr» !/ kl/Ol V L C t K iN 1 fcV ^Tww^ii«7raraw.,.rfBHn ibboth« V Ai a r i b o r u, uae 5. j, |£JD Iz ljubezni v smrt SAMOMOR ZALJUBLJENEGA PARČKA- - ŽRTVI SOCIJALNE BEDE. Maribor, 8. januarja- Sinoči se je v sobi št. 23 hotela pri »Zamorcu« krvavo zaključila ljubezen dveh mladih, življenja polhih ljudi. Povod tragedije je kruto sodjalno zlo, ki ne dopušča, da bi se življenja polni ;ju-dje izživeli, da bi si osnovali svoj dom ter v njem našli uteho svojih, gotovo najskromnejših življenskih zahtev. Komaj 201etna Anica Žužej, doma iz Loč pri Konjicah in nekaj let starejši Karol Lukač, rodom iz Zagorja ob Savi sta žrtvi. Dne 5. tm- sta se nastanila v hotelu ter se vpisala v tujsko knjigo pod njegovim imenom kot zakonski par- On je navedel, da je dopotoval iz Celja, kjer je bil natakar. Mladi par je bil ves čas večinoma v svoji sobi, iz njegovega mirnega obnašanja pa ni mogel nihče sklepati. da se ljubezenska idila pretvarja v krvavo tragedijo- Včeraj popoldne je Lukač naznanil sobarici, da bo ob šestih zvečer soba prosta, da odpotujeta. To so vzeli na znanje in za parček sc nihče ni več brigal. Zgodaj sta si že naročila večerjo v sobo. Ura je šest, ura je sedem, iz sobe Št-23 pa ni nikogar. Osobje je mislilo, da sta mogoče zaspala in da ne bi zamudila vlaka, je sobarica trkala. Ker ni bilo odzi va, so vrata odprli s silo ter odkrili pretresljivo tragedijo. V krvi, — mrtva sta ležaia oba na divanu — ustreljena skozi: sence. Ona je ležala poleg stene, on pa na robu divana z nogami na tleh. Iz položaja se vidi, da sta sporazumno zapustila življenje. Ona se je vlegla na divan, stisnila se je k steni, da bi bilo tudi zanj dovolj prostora, ort' jo je pa ustrelil skozi sence. Morala je biti takoj mrtva. Potem se je vlegel kraj nje t?r še sebi zadal smrt. Oba sta bila popolnoma oblečena, kakor za odhod. Na mizi je našla komisija ostanke večerje ter par vizitk. On je pisal svoji materi v Zagorje, ona pa neki ugledni mariborski rodbini, kjer je služila kot služkinja, V kratkih besedah sta naznanila, da ne moreta živeti ter da bežita iz življenja prostovoljno in sporazumno- Svojemu poslodajalcu se je Anica zahvalila ter ga prosila, naj ji oprosti, ker je odšla brez slovesa. Nesrečni parček bo juiri popoldne položen v grob- Mariborski in dnemi drobi v Dr. PMo: Val Bella in Drup Težko, smo dočakali novi knjigi vojnih spominov našega poslanca, dr. Ljud. Pivka, zlasti knjigo »Drup«, katere vsebina je bila že svojčas priobčena v tržaški »Edinosti« ter je vzbujala splošno pozornost. S tem je zaključen dru-di ciklus [»Rame ob ramenu«] niemo-arnega dela »Proti Avstriji«. Knjiga »Val Bella« je imenovana pa oni znameniti bojni akciji 24. junija 191S, ko so češki in jugcslovenski dobrovoljci na Monte di Val Bella stopili v oborožen stik z Avstrijo, dočim je Pjvkov »reparto« sicer opravljal večinoma le izvidniško službo, vsekakor tudi jako važno ter potrebno in zlasti izredno uspešno- Akcija je imela uspeh, toda je zahtevala tudi težke žrtve. Ako z ničemur drugim, bi bili udeleženci že s to akcijo v dovoljni meri dokazali, da so v legijah zbrani skoz in skoz zanesljivi naeijonaiisti, ki zaslužijo tudi polno zaupanje;- In vendar je skoro uspela pri lahkovernih Italijanih avstrijska intriga, ; katero opisuje knjiga »Drup«. Bistroumnosti dr. Pivkovi je uspelo, da ie z upoštevanjem psiholoških momentov tako slovanske kakor italijanske narave v sijajni filipiki izpodkopal 'ila nezaupanju, ki se je pojavljalo že v nevarno občutljivi meri pri Italijanih. Rezultat je bil, da je bila, kakor zaključuje pisec ;*Drup«, ,,borba s sovražnikom odsih-dob lažja” Tudi novi knjigi imata vse prednosti svojih predhodnic. Dasi nadaljujeta dokumentarno podprto prikazovanje zgo- dovinskih dogodkov, vendar se tudi (i knjigi citata kakor roman nad vse napete vsebine, ki ga ne moreš prej odložiti, predno nisi knjige prebral do konca. Pisec te vodi od kraja do kraja, od dogodka do dogodka, od dejstva do dejstva ter vpleta vmes epizode, kar povzroča, da pozabiš, da imaš pred seboj pravzaprav znanstvene vire, in jim slediš pod piščevim vodstvom, dokler te ni pripeljal do zaključka ter ti pomnožil znanje in razširil tvoje duševno obzorje v nemalem obsegu- Ako omenim, da je iz pripovedovanja opaziti, s koliko ljubeznijo so na svojem »atamanu« viseli vsi njegovi, tedaj ne storim tega v piščevo hvalo, nego da bi opazovali čitatelji, ki utegnejo eventualno sami priti v položaj poveljnika večjega ali manjšega števila zaupanih jim ljudi, kako je treba i v teh videti ljudi, kako je treba imeti za nje srce in kako je treba ne le od drugih zahtevati izpolnjevanje dolžnosti, nego biti tudi sam v tem do skrajnosti točen. Ako še povdarim, da preveva knjigi goreča ljubezen za stvar — razbitje Avstrije v dosego državne samostojnosti tedaj hočem s tem reči, da so Pivkovi spomini izvrstno vzgojno čtivo za doraščajočo mladino, ki se mere iz njih napiti ljubezni do naroda in domovine ,ter najti v njih vzgle-de na vse žrtve pripravljenega patrijo-tizma. Zato naj ne bo rodoljubne hiše, v kateri bi manjkali knjigi »Carzano« in »Rame ob ramenu«! M- K-č. Drsališče I55K fHaribora otuorjeno Velika športna pridobitev* — Otvoritev z godbo. Jutri popoldne bo zimskošportni odsek ISSK Maribora otvoril v Ljudskem vrtu javno drsališče, ki je v zadnjih dneh mraza dodobra zamrznilo- Led je prvo-vrsteni in popolna garancija za uspešno vajo v umetnem drsanju. Drsališče bo tudi ploskovno odgovarjalo potrebi, razen tega pa se bodo obiskovalcem nudile tudi druge ugodnosti. Tribuna bo na razpolago gledalcem- Garderobe na prostem so brez garancije varnosti, garderobe v oblačiinici pa z garancijo! Poskrbljeno bo tudi za bufet, kjer bodo drsalci dobivali gorke pijače in jedila. Na večer otvoritve bo od 20. do 22- ure igrala ob drsališču godba, kakor tudi ob sobotah in nedeljah- Zimskošportni odsek ISSK Maribora pa je sestavil že program za prirejanje tekmovanj v umetnem drsanju, ki bodo v najkrajšem času razpisana. Najzanimivejši bo brez dvoma karneval na ledu, ki bo vzbudil mnogo zanimanja. Drsališče ISSK Maribora je za zimske športnike zelo izdatna pridobitev, ki bo gotovo rodila mnogo uspehov, zlasti ako bodo ugodne temperaturne prilike delj Časa vzdržale. Vstopnina bo znašala za odrasle 3 Din, za dijake in deco izpod 10 let pa Din 2.— Ob času koncertov pa bodo vstopnino plačali tudi gledalci (Din 2). fTlariborsko gledališče ... REPERTOAR: Tdffck, 8- januarja ob 20. uri »Bajadera« ab. A- Kuponi- Gostovanje g. Nerata. Sreda, 9. januarja ob 20- uri »Dover-Ca-!ais«. Gostovanje Mariborčanov v Cc- četrtek, 10- januarja ob 20- uri »Dobri vojak Švejk«. Ab C- Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje gosp* Daneša* Petek, 11. januarja ob 20. uri »Dover-rCalais«. Gostovanje Mariborčanov v Ptuju. Zakon o državljanstvu. 0Ker je z uredbo za izvrševanje zakotna o državljanstvu zakonska materija o državljanstvu zaklučena, bo koncem januarja izšel II- zvezek dr. Pirkmajerjeve Zbirke zakonov za upravno služ-bo: Državljanstvo kraljevine SHS. Po-;leg obsežnega komentarja in izvršilne uredbe bo knjiga vsebovala tudi vse od-jnosne določbe iz mirovnih pogodb, zakon o manjšinah, zadevne mednarodne t konvencije ter zakonske določbe o pridnosti. Knjiga bo dragocen pripomo-fc ?a V*ev Prizadete urade (politične 'tirade, sodišča, občinske urade, notarje, tuppe urade, odvetnike itd.) in bo do- bro služila tudi osebno interesiranim. Knjiga se lahko že sedaj naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, oziroma Mariboru- Pravilnik k Zakonu o neposrednih dav-kih bo v kratkem izdala v posebni knjigi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Obširna knjiga se pri omenjeni knjigarni lahko že sedaj naroča. Ljudska univerza. V četrtek, 17. im- bo koncertiral pianist Anion Trost z Dunaja, ki nam je še izza svojega prvega tukajšnjega nastopa, pred dvema letoma, v kar najprijat-nejem spominu. Otvoritev telefona Dravograd. Dne 22. decembra 1928 je bila pri pošti Dravograd otvorjena telefonska centrala za krajevni in tuzemski medkrajevni promet. m fcaiiriek, 10. Jan. 1939 Za mladino piepovedano. DON JUAN KINO UNION s? Iz krčevinskega kota Že dalj Časa se množijo pritožbe, 'da vlada na najlepši periferiji mesta ob mestnem parku proti »Trem ribnikom« uprav egiptovska tema- Ko še ni zapadel sneg, si imel neprijeten dojem, da se nahajaš v neprijazni soteski, kjer nikakor nisi siguren osebne varnosti. Pri »Treh ribnikih« so zgradili dragocen paviljon. Stal je par stotisočev. Danes ga poglejte! Šipe razbite, zid se mestoma ruši oz. kruši in lušči omet- Sedaj pozimi, ko je na približno 40—45 cm debeli led padlo nekaj snega, ki bi se dal z nekoliko delovnimi močmi v enem dnevu prav radikalno očistiti — pa stoji ribnik zapuščen kakor kos ledenika. Prošlo nedeljo je moralo veliko število drsalcev — kljub vsemu protestiranju oditi domov, ker v mestnem parku Da tudi pri »Treh ribnikih« ni bilo drsališče pripravljeno- Ribnik s paviljonom je last mestne občine, ozemlje okoli treh ribnikov pa je last katastralne občine Krčevina- Jn baš v tem »mejnem« sporu tiči vzrok, zakaj kljub prošnjam, protestom in nasvetom zainteresiranih prebivalcev še danes ni napeljan električni vod. Kakor sc nam poroča iz kroga interesentov, bi bili isti pripravljeni prispevati za napeljavo znatne svote, vsled česar je načrt pri nekoliko dobre volje kaj lahko izvedljiv. S Zgodnji in nasilni koledniki. Bog ve po kakšnem koledarju se je ravnal čudne vrste kvartet kolednikov v Trobljah pri Slovenjgradcu- Že na Silvestrovo se ie lotil svojega sicer vsega spoštovanja vrednega pesla, v katerem pa je kmalu prevladala nedostojnost nad dovoljenimi starimi narodnimi običaji-četvorka, v kateri je bil tudi ženski član, je namreč pričela intonirali pri tej in oni hiši take pesmi, ki spadajo v beznico, ne pa med svete tri kralje. Razumljivo, da so te svojevrstne kolednike marsikje ekspedirali najkrajšim potom-Ko je nastopilo novo leto, si je pevski kvartet zaželel svinjine. Izbral si je najkrajši postopek: nože v roke pa hajd v jurišu na mastno zalogo posestnika p. d. Franceta- Ko so najbolj mesarili, jih je zalotil domači sili- Neki kolednik pa se ga je hotel iznebiti na najenostavnejši način in ga je v svojem koledniško-mesarskem razpoloženju lopnil s križem po giavi, tako da je moral revež v bolnico- Prihiteli so nato še drugi domačini na pomoč, ki pa se jim tudi ni godilo bolje. Domala vsi so bili več ali manj poškodovani, tako silna in sveta je bila jeza kolednikov -.. Ker je bil kvartet sestavljen iz samih znanih domačinov, niso imeli orožniki težkega posla pri zasledovanju nasilnežev. Brž so jih polovili in poslali na ričet v slovenjgraško glavnjačo- V spomrn pok- industrijalca g. Loj?a Domicelja je darovala rodbina za podružnico Jug. Matice v Mariboru 40o Din. Plesni venček priredi društvo drž- policijskih nameščencev in vpokojencev v Mariboru dne 12. trn. v dvorani v Unionu v prid vdovam in sirotam svojih članov- Toaleta promenadna- Sodeluje vojaška godba. Začetek ob 20. uri, vstopnina 15 Din. --------------------- 'i Četrtek, 10. januarji pifenljer« DON JUAN iufsr«c3ja Borgii« a* _____________MNO iMHOH, Mariborski občinski svet. Po odredbi bivšega župana g. dr- Juvana se preklicuje seja mariborskega občinskega sveta, ki je bila sklicana za 10. tm- Zapuščina mariborskemu Sokolu. Dne 18- decembra 1- 1. je umrl v ljubljanski bolnici Ivan Peklenk, član ljubljanskega Sokola- Pokojni brat je zapustil Sokolskemu društvu v Mariboru 3000 Din. Deset let naših železnic, Vse oblastne direkcije in generalna direkcija državnih železnic so zbrale podatke o svojem delu od ujedinjcnja do danes ter se pripravlja posebna knjiga v spomin desetletnice naših železnic. Iz teh podatkov izhaja, da se naše železnice radi pomanjkanja materijalnih sredstev sicer niso mogle v tehničnem pogledu razviti tako. kot je bilo želeti, da pa je njihovo efektivno delo bilo od leta do leta večje. Število vtovorjenih vagonov v državi je doseglo I- 1928- višino 1,500-000! Kljub raznim pomanjkljivostim zlasti v izvozni sezoni je vendar delo železnic v stalnwjj liapr^lkv Na Trlglavansk! proslavi, združeni * plesom, v Celju v soboto 12. tm- bo zbrana v Celjskem domu vsa naša nacijonalna' slovenska akademska mladina in vsi naši stari narodni borci iz najrazličnejših krajev naše domovine- Plenarno in obenem spominsko zborovanje vseh starešin in aktivnih Triglavanov ter zastopnikov akademskih društev bo točno ob' pol 17- uri v restavracijskih prostorih' Celjskega doma. Zagrebški Triglavom' pridejo z brzovlakom ob 13-15 z društvenim praporom, ljubljanski -Triglav vani pa ob 14-34, dočim prispejo zastop-’ niki Starešinske zveze iz Maribora ob' 15-22. Dekoracijska deia v obeh dvoranah je prevzel domači akademski slika/, t- Modic, ki je že pričel z delom. Pri; plesu igra znana Nagodetova godba ir Ljubljane, ples pa vodi g. Černe iz Ljubljane- Plesni red je sestavljen tako, da" pride staro in mlado na svoj račun. Po-1 setniki plesa bodo imeli priliko izbrati si tri dame, katerim bo »Triglav« poklonil poleg šopkov lepa spominska darila, —j prvi dami z največjim številom glasovnic kot kraljici večera. Darila bodo rafe; stavljena v izložbi tvrdke Sternic-ifi prihodnji teden- Kdor od obiskovalce?/ proslave želi dobiti v Celju na dan pro* slave hotelsko sobo. naj to do 10- tm/ priglasi »Prireditvenemu odboru za Tri-glavansko proslavo« v Celju- Cc kdo pomotoma izmed naših prijateljev ni sprt!? jel vabila, naj to takoj javi odboru- Za* četek plesa ob pol 21. vstop le proti vabilom, vstopnina 2q Din- Prodaja najdenih predmetov. 4 Na glavnem kolodvoru se bo vršili dne 10- tm. ob 9. dop- prodaja najdenih predmetov- 40 Srečonosne srečke dobite pri blagajni glavne coštie. Žrebanje 15. januarja. 3$. Davki v zgodovini DAVČNE OPROSTITVE. — DAVČNI UPORI- Pred par dnevi smo govorili o metodah pri pobiranju davkov, sedaj pa naj sledi še nekaj zgodovinskih spominov na to važno in težko dajatev posameznikov za skupnost. Posebno važne so daven-1 olajšave in oprostitve. Stari Germani v plemensko čistih krajih sploh niso poznali davkov- Davki so se nalagali podjarmljenemu ljudstvu. Vprašanje prispevanja za skupnost sta posebno orginalno rešila dva mala naroda v Pirenejah — Baski m Navarci. Ti do štiridesetih let zadnjega veka davkov sploh niso poznali- To, kar dobijo druge državne zajednice na davkih, se je pri Baskih in Navarcih stekalo na — globah. Višina glob na razne prostor 'ke in pregreške je davke v zadostni meri nadomestila. Na našem' področju Pa niso dolgo poznali običajnega davka takozvani krajišniki — prebivalci nekdanje cesarske Vojne krajine. Plačevali ko pa krajišniki davek v krvi- Tvorili so namreč posebno vojsko. Še pred nekaj leti io bili v francoskih kolonijah oproščeni davkov doseljenci in tudi oni sta-ronaseljenci, ki so stopili v službo kot davčni iztirjevalci. Sedaj pa nekaj davčnih uporov. Vse-ind jski kor^r^s v J~)elhih je sklenil 4. novembra 1921 davčni štrajk in davčno •eapotr;žo. To se izvaja še danes. Ker Fr-Jo2er !. ni hctel priznati madžarskega davčnega zakona od leta 1848, so Mad-ža’ i pregnali vse davčne uradnike, do-ir tč.ni, ki so bili v dačni službi, so pa r i.z kap irr:>:i v? a avstrijska in vladna ; namenja. Davkov niso hoteli plačati, Rači treh besed Pred 20. leti je ves London poznal mladega učenjaka, izredno prikupljivo posebnost, ki jih rede velika mesta od časa do časa. Znanstveni uspehi, bogastvo. glasbeni talent in društvene sposobnosti so ga napravili najpriljubljenejšim »tigrom« londonske družbe. Ako ni o njem kak Londončan vedel podrobnosti, pa je vendar vsak vedel, da je mladi učenjak najdostojneje in najlepše oble-^ ^združenem kraljestvu. Nedavno je srečrfk preminul v malem škotskem mestecu, kjer je imel skromno apoteko-Umrl je osamljen in zapuščen. Ljubil :e reveže in revščino in se odtujil vsemu svetu. Nekdaj živahni Edvin Jones, tako je bilo »tigru« ime, se je odrekel vsemu in zapustil one ljudi in ono družbo, ki jo je nekdaj oživljal in razveseljeval-Nihče ni smel v njegovo sobico izza a-poteke. Nikogar ni imel v svoji bližini. Niti sluge. Živel je sam, v prahu, med skromnim pohištvom in ves zanemarjen. Kaj neki je dalo povod njegovemu samotarstvu? Popolnoma banalna zadeva, ki pa je imela tragične posledice. Jones, oboževan od vseh lepotic, mlad učenjak, na višku slave in uspehov, se je zaljubil v mlado, zalo dekletce, ki mu je vračalo ljubezen- Dogovorila sta ceb dan poroke, toda do tega ni prišlo, pač pa se je Jones zatekel v samoto na Škotsko. Nekega dne je namreč opazil, da :c zaročenka spregovorila tri besede z neko osebo v Blcomsburyu. Samo tri besede na ulici in Edvin Jones je zgubil vero, zaupanje v ženske. Odrekel se je zaročenke in vsega sveta. Samovoljuo ie šel v pregnanstvo, kjer je nalikoval na polblaznega puščavnlkai dokler ni umrl v samoti, skoraj pozabljen od nekdanjih oboževalcev. Uarnost bančnih blagajn Cim bolj se izpopolnjujejo blagajne bank in denarnih zavodov v svrho večje varnosti, tembolj se izpopolnjuje tudi vlomilsko orodje- Doslej še niso zasi-Eurali nobene blagajne tako dovršeno, da bi ji vlomilci ne mogli do živega. Toda česar doslej tehnika ni zmogla, je vendar uspelo. Francoski časopisi poročajo, da je v izdelavi nov tip blagajne iz armiranega betona, ki bo v sigurnosti daleč nadkrilila dosedanje, tudi najmodernejše blagajne. Betonske blagajne so absolutno varne pred požarom jn kar je važnejše, baje tudi proti vlomilcem. Poizkusi so namreč dokazali, da je beton popolnoma nedotakljiv in absolutno vzdržen napram brizganju dušikova kl- dokler niso 1- 1867 izbojevali popolne ii-nančne samostojnosti. S silo zvezani z Nizozemci tudi Belgijci niso hoteli plačati davkov in dosegli so svojo samostojnost 1- 1830- Ko je v Ruski Poljski 1- 1863 izbruhnila ustaja proti Rusiji, je tajni poljski odbor, ki ie tvoril tajno poljsko začasno vlado, izdal proglas na narod, da se Rusiji ne plača niti kopejke davka. V svojem štrajku so Poljaki mnogo pretrpeli, končno so pa le dosegli svojo samostojnost. Tudi Ircem je bilo odrekanje davkov glavno orožje. Najprej so irski kmetje v tridesetih letih preiečenega stoletja odrekli desetino protestantovski duhovščini- Ta desetina je znašala letno in povprečno okrog 150 000 funtov šterlingov. S silo se je pa v dobi štrajka nabralo letno komaj okroglo 12.000 funtov šterlingov. Uradniški aparat je že v prvih letih postal Angležem predrag. Tudi lastni državi niso hoteli nekateri narodi plačati davka- Tako je že pred 90 leti v Angliji v Birminghamu 150.000 davkoplačevalcev podpisalo izjavo,, da rie plačaio davka, dokler se ne izvede volilna reforma. Ta protest je tudi dosegel svr.j cilj v zelo kratkem času. Do najnovejših časov je bilo davčno vprašanje posebno komplicirano in uso-depoino na Kitajskem,- Razni jrenerali in civilni guvernerji so svoja področja gulili do skrajnosti, češ, da imajo take u-kaze iz Pekinga. Ko je ljudstvo uvidelo, da je to laž, je prišla revolucija na jugu v polni tek. sline, ki je razjedala tudi najdebelejše stene jeklenih blagajn- Betonska blagajna je varna tudi pred *amerikanskimi kleščami«. Edina vlomilska možnost je v betonskem svedru, ki z lahkoto vrta iudi debele plasti najtršega betona. Tudi tozadevno vlomilci nimajo izgledov. Prvič: betonski sveder stane mnogo in povzroča pri uporabi strašen ropot; dru gič pa bo beton armiran in svedri bodo odpovedali pokorščino. Tako bodo zaenkrat velepodjetja zavarovana proti vlomilcem, ki pa so menda najnaprednejši v izvrševanju težavnega poklica in ni upanja, da bi jim betonske blagajne lahko še dolgo kljubovale. Porast pariškega prometa Policijski prefekt je izdal zanimivo statistiko vozil, ki dokazuje, kako je v zadnjih letih narastel pariški promet. Pred osmimi leti je bilo v departemen-tu Seine 32.000 avtomobilov, dočim jih ima danes isti okraj nad 200-000. Za vzdrževanje reda v prometu je vsak dan zaposlenih 600 redarjev, razen tega pa še nad 1C00 policistov, ki so dodeljeni prometnim redarjem. Na najvažnejšem prometnem križišču so leta 1914. našteli med 3- in 6. uro 290.000 vozil, letos pa so jih na istem mestu in ob istem času našteli 450-000. Razumljivo jc, da je večina vozil inozemske provenience,- kajti Pariz pasirajo vsakega dne stciisoči neparižanov- Sfffrt Proti samomorom Inozemske novine so javile pretekli teden da se poslednji Čas tudi na Bol-garskm sirijo samomori kot kužna bolezen. Z ozirom na to se je smatral sv-Sinod za poklicanega reči o tem odkrito besedo. Bolgarski sv- Sinod je poslal sofijski vladi naslednji predlog: 1. Novinam naj se zabrani obširneje razpravljati o samomorih- 2. Oporoke zavestnih samomorilcev naj se smatrajo za neveljavne- 3 Poskusi samomorov se kaznujejo z zaporom do dveh let. 4. Oni, ki vedo za nameravani samomor, pa ga ne bi preprečili ali prijavili, sc naj kaznujejo kot udeleženci hudodelstva samomora- Kitajska jajca Znano je, da kokoši na «imo ne nesejo toliko jajc kot sicer. Letos so zlasti odpovedale one v Nemčiji- Radi tega so bHi nemški trgovci prisiljeni iskati v inozemstvu velike količine jajc, da krijejo domačo potrebo- Največ so jih naročili na Kitajskem: v Šangaju so jih zbra- li nič manj kot 72 milijonov in jih natovorili za Nemčijo. Brod s temi kitajskimi jajci je odplul proti Nemčiji že pred šestimi tedni, a Nemci še danes nimajo tega naročenega »blaga« ter ga tudi ne bodo dobili,- Zgodilo se jfe namreč tako, r!a jc parnik pred dnevi ravno pristal v Hamburgu, ko je prejel radijografsko povelje, da ima prepeljati ves svoj jajčjj tovor brez odloga v Anglijo. Tam je baje še hujša potreba po kurjih jajcih in se zato tudi dosti dražje plačujejo. V Nemčiji bodo morali sfabricirati najbrž kakšne nadomestke jajc! Tolmač šestnajstih jezikou V našem stoletju, stoletju brzine, v času, ko se vse peha za zaslužkom, res ni ljudi, ki bi se lahko popolnoma posvetili znanosti. Vendar se najdejo osebe, ki presenečajo z nadarjenostjo. Pri pariškem kasacijskem sodišču imajo gospoda Stevanda, ki tolmači »samo« šestnajst jezikov: nemščino, angleščino, bolgarščino, danščino, španščino, portugalščino. nizozemščino, madžarščino, ita lijauščino, srbohrvaščino, ruščino, poljščino, rumunščlno, švedščino in češčino. Razumljivo je, da mora sodni tolmač obvladati vsak jezik v detajle v eovoru in pisanju. V osebnih podatkih gospoda Stevanda pa je zabeleženo, da je tolmač star šele 28 let in da je po poklicu knjigarnar* Inšpektorji elegance V velikih mestih so pričeli polagati vrlo Veliko pažnjo na estetiko zunanjega lica mesta. Po poročilih francoskih novin dobi Pariz v kratkem posebno vrsto novih uradnikov — inšpektorjev elegance — ki bodo imeli nalogo, paziti, da ne bodo pariške ulice in poslopja preveč trpela pod pretirano moderno eleganco! Predvsem bodo morali gledati na mnogokrat pretirano reklamo, ki kva ri lepo zunanjost mestnih delov- Pri tem pa pristavljajo listi, da še ni odločeno, ali bodo vstopile v to službo tudi lahko ženske- Ožšuijanje starih športov; Na Škotskem bodo te dni uvedli starinsko zanimivost, dirke s kočijami, kakršne so imeli stari Rimljani. Prve tekme bodo v GIasgowu in sicer ponoči pri električni razsvetljava. Te tekme se vršijo tako, da dirkajo v skupinah po šest kočij. Zanimivo je, da so dresirali za te dirke konje iz Češkoslovaške-Tako bodo Angleži v kratkem imeli priliko gledati in se »razburjati« na tekmah, kakršne so svoječasno Rimljani navdušeno požirali po svojih cirkusih! Si taculsses... — Dokazali smo vam torej večkrat kvalificirano hudodelstvo tatvine; imate še kaj pripomniti, kar bi utegnilo u-blažiti kazen? *- Da, gospod sodnik! Šele pred 14 dnevi sem prišel iz trdnjave na Pobrežju ... Predrznež. — Kaj naj sedaj mislim? Ste li krivi ali ne? — Zato ste vendar vi tu, da to po-gruntate, visoko sodišče! V krčmi. Gašpar: Kaj naj storimo? Denarja nimamo, da bi plačali zapitek! Miha: Posodil bi nam najbrž gostilničar tudi ne! Baltazar: Srednja pot, najboljša pot! Čirmprej zginimo! Po domače. Sodnik: Obsojeni ste. torej na povrnitev škode, ki sle jo povzročili v pijanosti- Obsojenec: Tu lahko zopet vidite, gospod sodnik, kam vas privede to neumno pijančevanje! Sumljiva pozabljivost. — Povejte mi odkrito, ste li takrat po krivem prisegli ali ne? Oprostite, tega je že štiri leta, kako, naj se danes spomnim, sem li prisegel; po krivem ali ne) j NOGOMETNO PRVENSTVO SPO-> MLADI. MOLNP (službeno). Na včerajšnji seji mariborskega MO so bili za pomladanske prvenstvene tekme določeni termini in izžrebani sledeči nasprotniki: 10. II- Železničar—Svoboda, 17- II. Maribor—Svoboda, dopoldne, 17. II. Rapid—Železničar, popoldne, 24- II. Rapid—Svoboda, predpoldne, 24. II. Maribor—Železničar, popoldne, 3- III Maribor—Rapid. SK Ptuj iz Ptuja ni prijavi! udeležbo za prihodnje polletje. Termini JLAS-a — službeno. Vsi klubi, člani JLAS-a se opozarjajo, da morajo do 15- tm. javiti Savezu termine vseh narodnih in mednarodnih prireditev. Vsi člani morajo do 15. novembra 1929 prirediti vsaj eno tekmovanje. Ako imajo lastno igrišče, v šestih disciplinah (dva skoka, dva meta, dva teka), sicer pa kakršnokoli tekmo- Vsaka prireditev po dolžnosti mora vsebovati tudi tekme juniorjev. Ako pa imajo klubi verificirane tudi članice, se mora vršiti tekmovanje tudi za nje. — Savez-ni termini pa so naslednji: 24. III. cross-country za prvenstvo države, 10.000 m v Zagrebu; 9. VI. Schellov pokal, tekmovanja po ulicah večjih mest; 15. in 16. junija: državno prvenstvo za dama v Ljubljani: 6. in 7. julija moško državno prvenstvo (prvi del) v Pančevu ali Beogradu; 7. In 8* septembra moško državno prvenstvo (drugi del) v Zagrebu. Sokolstvo Sokolsko društvo v Mariboru ima v nedeljo dne 20- tm. v gornji mali dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor. — Odbor- Kožni sejem u Ljubljani Pod pritiskom težkih gospodarskih razmer, ki se vlečejo pri nas iz leta v leto, je nastopilo ubožanje prebivalstva in s tem znatno reduciranje njegove kupne moči- Trgovina občuti zato še večjo stagnacijo, ki jo še potencirajo vedno nova davčna bremena, tako, da uspeh podjetij pada na minimum. Bodisi podjetnik ali delavec, tako telesni kot duševni, je danes na robu prepada. Izvzeti tudi nismo mi lovci. Treba je gledati na vsako paro. Zato je hvalevredno, da se nam hoče v teh težkih časih pomagati in da uprava ljubljanskega velesejma roko v roki z lovsko zadrugo tudi letos prireja kožni sejem, ki se bo vršil v postorili ljubljanskega velesejma dne 21. tjn. Težko nam je bilo delati preje, ko smovsledne zadostnega smisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej državi svoj pridelek — kože — za ceno, ki so nam. jo diktirali drugi in ko so nas izrabljaii razni prekupci, dobro zavedajoč se sv&-je premoči napram nam poedincem. Težko bi nam bilo — posameznikom —> tudi danes, ko je kupna moč konzumen-ta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali pa za neprimerno ceno — v našo izgubo- Naša rešitev je baš v organiziranem kožnem sejmu, in edinole tu. Kar nas je, vsi pošljimo svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljano. Nihče naj ne cepi vrst? zavedajmo se, da je na nas samih naša usoda! Pokažimo, da smo tudi mi stanovsko zavedni, proč predsodki, ki so že marsikomu bili vzrok propada. Toliko časa boš zastonj trkal na vrata boljšega obstoja, dokler ne boš spoznal, da je le v skupnem nastopu rešitev. Korak za korakom je ideia skupnosti in solidarnosti pričela dobivati na terenu med nami ter prišla do izraza na dosedaj prirejenih kožnih sejmih. Posledice niso izostale in koristi bomo imel od leta do leta večje- Zato pošljite vsi svoje blago č>m-preje v Ljubljano. Vsa navodila dobite na zahtevo brezplačno z obratno pošto od urada ljubljanskega velesejma, oddelek »Divja koža«. Blago se sprejema do 19. tm» st«**' Marušiči V F Teple Thurston: Sovražnikova žena DRUGI DEL. »Mati božja!« je zaklical- »Za božjo voljo, molčite!« je prosila- Ničesar več ni rekel. Bil je molk pred visokostjo smrti. In potem je slišala, da joče kakor otrok, joče, kakor jočejo možje s pritajenim ječanjem, ker jih je sram. »Pomagati ne morete,« je šepetala). »Na sebe morate militi,« — in pristavila je*, »dragi-« Zopet je padel eden od otrok, kojih pesti tolčejo ob vrata sveta- Do tedaj ni ničesar slišala o Jim Tierney-ju, če bi smela, bi pa jokala za njim, kakor za lastnim otrokom. Na stopnicah so se začuli koraki. Z vso svojo energijo se je komaj malo pomirila. Potrkalo je na vrata. »Kdo je?« je vprašala- »Stephen.« »Kaj se je zgodilo?« »Nič — jutri Ti bom povedal.« »Kaj pomenijo ti streli?« Malo je odprl vrata- »Jutri zjutraj Ti bom povedal- Poskusi spati- Kapetan Barrow ostane do jutra tu.« »Zakaj?« »O, ne morem po\;J. r. ..>• ; da ni zadovoljen-« »S čim?« »Z vsem. Ne morem Ti sedaj tega razložiti-« Začudena je bila nad načinom Stephe novega govora- To je bil govor zarotnika, ki je pokoren svojemu voditelju. »Kje bo pa kapetan spal?« »Ravno to sem Te hotel vprašati.« »Na drugi strani hiše poleg Tvoje so be je tudi dovolj prostora, ali ne?« »Da, ali postelja ni prevrnjena.« »Ali zahteva m-ogoče, da vstanem, mu posteljem ter ga še v odeje zavijem?« »Ne, ne — rad bi se opravičil-« »Ima tudi dovolj vzroka za to- Oskrb nica bo povedala, kje je posteljna opre- ma. Vtakni ga v sobo poleg svoje. Ali ima tudi vojake?« »Da.« »Kaj bo z njimi?« »Straže je razpostavil okrou hiše-Sam hoče samo par ur spati.« »Koliko jih je?« »Razven njega jih je šest « »Vsi zunaj?« »Da, vsi-« »Torej on še vedno misli, da je Madden tu-* »Za nobeno celo sveta se noče ločiti od te misli-« »Dobro. Ali naj sedaj poskusim spati?« Pritrdil je. Pritrdil je s posebno nežnostjo v svojem glasu ter s previdno skrbnostjo zaprl vrata, kakor mati pred spečim otrokom- Komaj je slišala njegove korake po stopnicah. Hodil je previdno po prstih. »Slišala jih bom, če zopet pridejo,« je šepetala. »Kaj boste storili?« »Eno uro bom še počakal,« je rekel Madden. Trajalo je deset minut, ki so se ji zdele prava večnost, predno je slišala Ste-phena z oficirjem in očetom Hanraha-nom zopet na stopnicah. To trojico je videla pred seboj — tri može tako silno različne. Kako čudno meša življenje ljudi in usode! Prisluškovala je ter iz tega, kar je slišala, doznala, da se je duhovnik ločil, ne da bi rekel »lahko noč « Naibrž je šel nalašč tako- Doživel je zopet, da so enega od njegovih ljudi hladnokrvno umorili. Mogoče mu je moral dati kot duhovnik še zadnjo tolažbo- Zanj je bilo isto, kot za nasprotnike pogled na tri zahrbtno ustreljene vojake na ce«ti. Al! je bila razlika velika? Ali je lahko to presodil? Sočutje do duhovnika se ji je zbudik), a je takoj zopet izgin;lo ob spominu na njegove krute asketične poteze. V temi je videla ta obraz kakor pred seboj. Njen mož in Barrow sta še ostala *ia hodniku. Govorila sta in iz Stephenovih F !? V T ff Tfilra V Maribor u, dne S. I- 1929. WIW—H8CTMMaMMSBE3ite33ibSBtžig3 '1111111 ■ ■ 11II V 1 • TJ v g ■ « «• ■ 7 ffi]8l.!i se bo vršilo dne IS. januarja In ne, kakor Je bilo pomofcma Jsvheno, dne 7. ‘anuaija. Zunanji naročniki, kakor iudi tukajšnji inieresenti imajo tor jj.še priliko, si nakupiti teh srečonos* nih papirjev. Naše srečke se dobijo v upravi »Večernika« in podružnici »Jutra« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. S3S Smtt °8,as‘ SESH Mladi lovski pes, dolge dlake, 6 mesecev star, sliši na ime »Strel«, se je zgubil- Kdor ga ima, se prosi, da ga odda proti odškodnini v restavr. pri »Črnem Orlu«. 41 Za pisarniška dela se išče gospodična event- začetnica) možna slovenščine in nemščine ter strojepisja in dobra računarica. Pismene ponudbo pod »Kontoristinja« na upravo »Večernika«. 31 Učenca sprejmem za čevljarsko obrt. Govedič, Frankopanova ul. 10- 28 Kontorlstinjo (samo začetnico), ki zna slovensko, nemško, po mogočnosti srbohrvaško, strojepis in stenografijo, sprejme takoj »Mednarodna bančna dsužba«, Cankarjeva ulica 14- Predstaviti se dnevno izmed 12.—1. 44 Za posipanje trotoarjev se dobi vsako množino Skerlovo hitro topljiva sol po Din 1.- za kg na Meljski cesti 12- 32 kratkih odgovorov se je slišalo, kako se sili k vljudnosti. Kapetan je dejal: »Lahko noč!« Stephen mu je pokazal pot do sobe. »Tu po hodniku, prva soba levo.« »Prosim, opravičite me pri svoji soprogi-« Kapetan je odšel v svojo sobo, Stephen je pa potrkal na njena vrata. »Kaj je?« Odprl je vrata samo toliko, da je lahko pogledal v sobo. »Sedaj je šel spat,« je dejal- »Njegovi ljudje so pa razpostavljeni okrog hiše- Prosil me je, naj Te še enkrat prosim za odpuščenje radi vznemirjanja.« »Ali greš sedaj spat?« »Da-« »Lahko noč, Dicky!« »Lahko noč, draga, dobro spavaj!« Vrata so se zopet zaprla. Ko je slišala, kako je zapiral vrata svoje sobe, je tiho rekla Maddenu: »Zakaj ne sedaj?« »Bolje, da še malo počakam.« »Ne, sedaj je boljše. Ker se odprav | Ijaio spat, ne bodo pozorni, če slišijo kako ropotanie. Pozneje, ko bo že enkrat v postelji, bo pa oficir gotovo še nekaj časa mirno ležal in poslušal. Vsak sum bi zbudil njegovo pozornost.« »Pri nas bi dobili oficirski čin radi tolike inteligence,® je dejal. Strmela je skozi mračno sobo proti njemu in videla, da se neka senca giblje- Dvigal se je iz svojega skrivališča. »Ali naj Vam pomagam?« »Stola ne vidim. Ali še sploh stoji poleg omare?« »Vedno je še tam.« »Bojim se, da ga zgrešim, ko bom plezal doli. Za skok je pa previsoko-« »Za boga, skakati ne smete! Počakajte, pomagam Vam.« Nogo je spustil navzdol ter iskal o-poro stola- Naglo je skočila iz postelje ter stala pod njim- Prijela ga je za nogo, da bi ga spravila v pravo smer, a to ni pomagalo. »Skušala bom Vas držati, dokler bo šlo, je šepetala. »Ko bom rekla »sedaj«, se spustite navzdol, kolikor mogoče na-lahko. Skrbela bom, da boste prišli na stol.« »Omare so pa res previsoko napravljene,« je dejal prav resno. Skušala je po vsej svoji moči zmanjšati njeogvo težo, ko e je spuščal navzdol. Končno je le bil na stolu in še en korak — stal je poleg nje- Ničesar ni rekel- Bilo je tiho, strašno tiho- Bala se je za sebe in zanj- Če jo sedaj objame? Oba bi nekaj izgubila, kar je skupna dragocena last. Stala je ter trepetala. »Idite zopet v posteljo,« je rekel tiho* Takoj se je obrnila in smuknila pod odejo. Bila je vesela, da je lahko šla. »Pojdite sedaj, ne čakajte,« je dejaia ter mu ponudila roko izpod odeje. Pokleknil je ter pritisnil njeno roko na svoje ustnice. »V enem tednu bom zopet tu. Tedaj pride menda tudi Draper.« »Ali Vas ne bodo še tedaj iskali v teh krajih?« »Bom že skrbel, da me bodo tedaj iskali gori v galteeskih hribih. Majhen napad tam nekje zadostuje. Tam bodo na mene prežali, tu bom pa imel pred njimi mir. Skrbel bom, da jih bodo moji ljudje tam vedno vznemirjali-« (Dalle prihodnjič.) Vozni red veljaven od oktobra Prihod In odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol. Prevzem gostiln®! Naznanjam cenj- občinstvu, da sem s 1. I- prevzel »Staro Melje" aa Meljski cesti št. 33, (nasproti meljske kasarne). Zagotavljam cenj- občinstvu, da bom nudil svojim gosrtom po nizki ceni pristna štajerska in dalmatinska vina, vedno sveže pivo pivovarne Union ter vsak čas topla in mrzla jedila. Postrežba solidna! Za obilen obisk se priporočata Konrad In Elza Bauman. (Preje »Lovski dom«)- DOBRO ZNANO kakor, sveže nemotene! polenovke se zopet dobi j pri tvrdki SS 2402 IVAN SIRK trgovina ip«c«rl|e Maribor, 3la«nl trg Rotovi. Prihod vlakov v Maribor gl. k. Vret* Tlaka Prihaja h ob ari brii Dunaja 115 Trata 2-5R Z t izraba (Snlak, SpM) 310 potnlflki Ljubljane (Poitojaa, Zagreb Čakovca, (Mur*ka Sobota) Poljčan 401 • «•58 • 7 31 m Pmalja (Slerenjgradoc) 7*38 raeUni Št. lija 7-42 potuiiki Duaaia 8*14 * Vtlik* Kariže (Mar. Sob) 9*10 • Ljubija*« (Zagreb) 937 Trsta (Zagreb) 11-52 Fale 11-58 n Semmeringa 12*31 (Jelovca 12-53 hui Prag* (Dunaj) Ia'53 potnflki Ormoža (Mar. Sobota) 14-40 brii Beograda (Split) 1451 Treta (Reka) 1602 mešani St lija 15 tl potniški Trsta (Zagreb) 16-34 Dunaja 18-20 Vel. Kanile (Mur. Sobota) 18-21 Fale 18-41 me'asi St. lija 50-31 potuiiki Reliaka 21- Brnela ob Muri 21-34 Kotoube (Mur. Sobtta) 21-47 • Zagreba (Ljubljane) £2- Odhod vlakov iz Maribora sl. k. Vreta vleka Odhaja ▼ : ob uri brzi Trst UK P Zagreb (Sušak, Split) m a ^ Dunaj 4*~* potniški Zagreb (Ljubljano) 5-20 • Kotoribo (M*r. Soboto) Celovee 5-35 5-40 Dunaj 6*5, mešani St. Ilj 6-40 potuiiki Vel. Kanito (Mur. Soboto) $24‘ U Dunaj 855 n Pottojn« (Zagreb) 9-20 , m Falo , 10-?0 \ » Ormoi 'j. 10-40 J » Dunai 13-10 m Celovee 13-20 : !» Hakek 13-25 ; mešani Št. Ilj 13-30 brzi Tret 14*25 ■ Beograd (5pUt) 14-35 V Danej (Praga) lfi‘37 potuiiki Vel. Kanit* (Mar. Soboto) 16-18 0 Falo 17*10 n Ljubljano (Zsgreb) 17-20 * Celovee (Slovenjgradec) 18-34 meSani Št. Ilj 1845 ( Pragersko 19-20 . potniški p Donai Čakovca 20*—‘ j 21-or. J • Tret 23*25 ! .. : 5«I3 TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIKU*'©*. N» Na drobno! tiskarna d. d„ .preteja’