ISSN 0040-7712 9 “ 770040"771208 MAREC 1999 LETNIK XXXVII CENA 280 SIT IZDELEK MESECA LiUbALiLLUi. ALsLLUILCA L’LL£C VC^LiLiLVlZdUC/i MODELARSKIH TEKMOVANJ 1999 UTVA-66 H POŠTNINA PLAČANA PRI POftTI I 102 Katalog dobite v modelarskih trgovinah. Uvoznik in distributer VsltlaOi LS8 - 18 Izvedenka modelarjem že znanega modela LS8 z razpetino kril 3000 mm. To je polmake- ta 18-metrske izvedbe jadralnega letala stan¬ dardnega razreda LS8 - 18 firme Rolladen Schneider v merilu 1 : 6. Model bo v kratkem na voljo tudi domačim modelarjem. MUSTANG P-51 Polmaketa znanega ameriškega lovca II. svetovne vojne z razpetino kril 1460 mm. Model je klasične lesene konstrukcije in prekrit s srebrno folijo. Pokrov motorja in oljni hladilnik sta iz ELSV* in pobarvana. Uvlačljivo podvozje s kolesi je vgrajeno, prav tako so v sestavljanki priloženi vsi potrebni deli za vgradnjo motorja in RV- naprave. Model je že na voljo v naših mo¬ delarskih trgovinah. *epoksidni laminat ojačen s steklenimi vlakni MIKRORACUNALNISKI RV-SISTEM mc-10 Tehnično visoko izpopolnjena 14-kanalna mikroračunalniška RV-naprava, ki omogoča cenovno ugoden vstop v mc-RV-tehnologijo. IMPULS ŠPORT 4 WD RV off-road buggy Merilo 1 : 8, dolžina 480 mm. Izpopolnjena različica znanega modela IMPULS 2000. Ima sestavljeno podvozje in možnost izbire dveh različnih motorjev (OS MAX 21 RG (P) - X ABC ali FORCE 21 R PRO z ročnim zaganjačem), ki bosta zadovoljila tako potrebe tekmovalcev kakor tudi manj izkušenih modelarjev, ki šele vstopajo v svet avtomobilskega modelarstva. KAZALO n 6 67 ) Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 1999, LETNIK XXXVII, CENA 280 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 061/17 902 20, E-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 061/17 902 24, E-pošta: tzs-lj@siol.net faks: 061/17 902 30 Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 280 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Celoletna naročnina za tujino znaša 5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD). Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Lektoriranje: Ludvik Kaluža Oblikovanje ovitka: Stanislav Oražem Računalniški prelom in izdelava filmov: Lucija Martinčič, Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS, št. 415-01-001/98 z dne 23. 1. 1998. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Letošnja s snegom bogata zima bo morda koga spodbudila, da bo svojo maketo male železnice odel v zimsko preobleko. Foto: Merklin KAZALO 2 NOVOSTI Z NURNBERŠKEGA SEJMA 6 POKAL MARIBORA 7 MODELARSKA SEKCIJA POMAGA OSNOVNOŠOLSKEMU KROŽKU V KOČEVJU 8 9 10 12 13 14 15 26 27 28 29 32 38 39 40 UTVA-66 H. TIMOV TEST - BELLANCA SUPER DECATHLON MODELARSTVO NA INTERNETU IZDELUJMO LETALCA IZ PAPIRJA . . LEDKO NA SPOMLADANSKI VOŽNJI MODELARSKI ZABOJČEK ZA ORODJE . KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENIJI ZA LETO 1999 MAKETARSKI FOTOSTRIP (2. DEL) - ME 262 NOVO NA TRGU POZICIJSKA LUČ NA MODELU CESTNI VALJAR RUDARSKA ŽELEZNICA SENOVO-BRESTANICA. ŽOGICA NOGICA BARVE ZA STEKLO "POBARVAJ IN ODLEPI" UGANKARSKI KOTIČEK rHL 7 marec 1999 1 REPORTAŽA Novosti z nurnberškega sejma MITJA MARUŠKO Revell: PzKpfui VI tiger I ”Ausf. E” (1 : 72) Revell: panavia tornado ECR (1 : 144) Revelh MiG 29fulcrum 'Reunion" (1: 72) Revell: messerschmitt Me P. 1099 heavy armour (1: 72) Revell: focke wulf 190 G-8 (1: 48) Revell: junkers Ju 52/Jm g4e (1 : 48) Revell: C-47skytrain "Berlin Airlift” (1 : 72) REPORTAŽA Revell: vesoljska postaja Mir (1 : 144) Italeri: A-129 mangusta (1 Italeri: Me-323 Dl gigant (1 : 72) Italeri: fiat BR-20 (1 : 72) Revell: H.M.S. Ark Royal (1 : 700) Italeri: polgoseničar demag D7 z 20-mm topom (1 : 35) Revell: U.S.S. Arleigh Burke (1 : 700) Eduard: beli X-1 (1 : 48) Edvard: heinkel He 280 (1 : 48) Eduard: fokker E. V ”Sea Eagle" (1 : 72) Eduard: albatros D. V (1: 72) Eduard: hanriot HD.1/HD.2 (1: 48) Eduard: nieuport 11 (1 : 48) mr marec 1999 3 REPORTAŽA ACADEMY Odlika Academyjine ponudbe so nove kakovostne makete letal v merilu 1 : 72. Slovenskega trga še niso dosegle vse lanskoletne novitete: P-47D thun- derbolt "bubble-top” (2174), P-47D thunderbolt "ra- zorback" (2175), zero fighter type 52C (2176), P-39Q/N airacobra (2177), F4U-1 corsair (1657), focke wulf FW 190-D (1660), fieseler Fi-156 storch/MS 500/502 (1661) in T-6G texan (1662); že so tu novosti A-37B dragonfly (1663), hawker typhoon Mk.IB (1664) s kapljičasto kabino, OV-IOA bronco (1665), P-51B mustang (1667), P-40 M/N warhawk (1668), hawker tempest Mk.V (1667), messerschmitt B1-109G (1670) in junkers Ju-87G stuka (1671). V merilu 1 : 35 bodo pripravili naslednje novosti: izraelski tank merkava Mk.IIl (1391), serijo ameri¬ ški lovcev tankov in samohodnih topov M-10A1 achilles (1392), M-10 gun motor carriage (1393) in M-36 jackson (1395) ter M-12 155 mm gun motor carriage (1394). R.M.S. Titanic v merilu 1 : 400 so izdelali povsem nanovo in zagotovili lažjo gradnjo in večje število detajlov. V merilu 1 : 800 pa bo na voljo tudi ame¬ riška letalonosilka U.S.S. Kitty Hawk (1444). AIRFIX Med najmlajšimi maketarji in njihovimi starši so zelo priljubljeni kompleti za začetnike, ki poleg makete vključujejo tudi lepilo, čopič in nekaj osnovnih barv'. Airfix je v letu 1999 izjemno razširil tovrstno ponudbo in izdal nekaj novosti, predvsem pa ponatise starejših maket. V merilu 1 : 144 ponu¬ jajo: McDD F-4E phantom (900100), MiG-21F "fish- bed D" (900101), MiG 23 "flogger H" (900102), nor- throp F-20 tiger shark (900103) in lockheed martin Fl6XL (900104). V drugih merilih pa bodo na voljo še naslednje makete: 1 : 144 boeing 737-200 (93181), 1 : 300 boeing 747-400 (93185), 1 : 300 bo¬ eing 777 (93184) in 1 : 600 HMS ajax (93204). Kot začetniški komplet pa dodo izšle tudi povsem no¬ ve makete v najbolj priljubljenem merilu 1 : 48: N.A. P-51D mustang (95104), corsair F4U-1A (95106) in focke wulf Fw-190A-8. Vse naštete ma¬ kete bodo na voljo tudi v običajni embalaži brez barv in lepila. Med običajnimi maketami pa si po serijah v katalo¬ gu oglejmo še preostale "novosti" v letu 1999: 1 : 72 fiat G 91 "Frecce tricolori" (01084), 1 : 72 nemški oklepnik Sd.Kfz.234 (01311), 1 : 72 nemška peho¬ ta (01705), 1 : 72 ameriški marinci (01716) 1 : 72 japonska pehota (01718), 1 : 72 britanski padalci (01723), 1 : 72 gloster meteor (02038), 1 : 72 F-84F thunderstreak (03022), 1 : 72 poveljniško me¬ sto (03381), 1 : 72 postojanka v džungli (03382), 1 : 32 ford GT (03408), 1 : 6 okostnjak (03541), 1 : 72 eurofighter typhoon (04036), 1 : 600 H.M.S. Hood (04202), R.M.S. Mauretania (04207), 1 : 600 Admiral Graf Spee (04211), 1 : 600 nosilka helikop¬ terjev Moskva (05202), B-17 flying fortress (08005), 1 : 72 nemški torpedni čoln E (10280), 1 : 72 boe¬ ing AWACS sentry (12004). Upajmo, da bo slovenski uvoznik zagotovil vse naštete novosti, predvsem pa že v lanskem letu prezrto novost - poseben Hum- brolov barvni registrator, ki ga sestavljajo vzorci barv na posameznih polah. V registratorju so navo¬ dila za mešanje posameznih kamuflažnih barv in primerjalna tabela barv več proizvajalcev. EDUARD V filatelistično oblikovanem katalogu češke firme Eduard, v katerem so posamezne makete prikaza¬ ne v obliki poštnih znamk, rdeči žigi označujejo serijo "Profipack". Kakovost Eduardovih maket je dosegla kakovostno raven, ko so v svojih maketah opustili sestavne dele iz jedkane kovine. Makete "Profipack" so namenjene zahtevnejšim gradite¬ ljem, ki znajo uporabiti kovinske in epoksidne dodatke, hkrati pa jim je na voljo še večje število nalepk. Med novimi maketami v merilu 1 : 48 najdemo Jak-3 profipack (8028) in Jak-3 (8029) z oznakami fran¬ coskih pilotov v sovjetski eskadrilji Normandie Ni- emen. Tu je tudi nov albatros D.III profipack (8035), konec lanskega leta pa je izšla serija nieu- portov 17. Tik pred izidom so tri makete francoskih lovcev hanriot HD.1/HD.2 profipack (8034), hanri- ot HD. 2 vodno letalo (8039) in hanriot HD.l z oznakami belgijskega asa Willyja Coppensa (8018). Tudi nemški reakcijski prvenec heinkel He 280 bo na voljo v običajni (8048) in profipack (8049) izvedbi. Podoben dvojček bosta tudi maketi rohn¬ ela C.II. Maketi sopwitha F.l camel (8056) in nieu- porta 11 (8069) zaključujeta ponudbo maket letal prve svetovne vojne. Zelo iskani pa bosta maketi ameriškega lovca P-400 airacobra (8061) in nemške¬ ga šolskega letala messerschmitt Bf 108 tajfun (8052). V merilu 1 : 72 bomo končno dočakali kakovostni maketi albatrosa D.V (7018) in fokkerja Dr.I (7014). Pravo presenečenje pa bodo makete v novem me¬ rilu 1 : 144. Obetajo se nam Fw 190 A-5 (4401), Fw 190 F-8 (4402), Bf 109 F (4405) in Bf 109G (4406). Vsi Eduardovi izdelki bodo dosegljivi prek Zdru¬ ženja graditeljev plastičnih maket Slovenije, Trža¬ ška 48, 1000 Ljubljana, kjer lahko za frankirano ovojnico s svojim naslovom dobite tudi spiske vseh maket in fotojedkanih kovinskih dodatkov. HELLER Tudi Heller je za leto 1999 pripravil izjemno števi¬ lo novosti, ki jih večinoma predstavljajo kompleti "rapid kit" za začetnike. Vrsta novosti bo izšla v kla¬ sični obliki in kot komplet za začetnike, zato bomo te označili z Najprej omenimo nove makete vo¬ zil v merilu 1 : 43: benetton F1 (79802, 59802*), lo- tus F1 (79803, 59803*), BMW 630 CSL (79805, 59805*), lancia delta (79806, 59806*), porsche 928 (80149, 59149*). V merilu 1 : 24 nas čakajo nasled¬ nje novosti: porsche 911 (1997) (60767), tovornjak Scania lb 141 (80770), prikolica s platneno prevle¬ ko (80784). Novosti med maketami oklepnih vozil so: 1 : 35, francoski oklepnik VAB 4x4 (81130), 1 : 35, somua S-35 (81134) in gepard (81158). V me¬ rilu 1 : 72 bodo ponatisnili večino Airfixovih figur. Med maketami letal bodo na voljo večinoma pona¬ tisi že ponujanih maket z nekaj izjemami. 1 : 48; F- 16D fighting falcon (80429), UH-1N "special forces" (80413); 1 : 72: airbus 320 (60448), boeing 707- 300B (80463), trident (79725, 59725*), messerschmitt Bf 109F (80232, 59232*), F-86F sabre (80277, 59277*), C-121 A constellation "Berlin" (80382), E- 3F/E-3B AWACS (80383), jaguar A (60327), canadair CL 415 (60370); 1 : 100: vautour (79830, 59830*), super mystere (79841, 59841*), alize (79843, 59843*); 1 : 125 raketa ariane 5 (80411); 1 : 144: F- 14 tomcat (79901, 59901*), F-15 eagle (79902, 59902*), F-4 phantom (79903, 59903*), F-16 fighting falcon (79904, 59904*) in F-18 hornet (79905, 59905*), 1 : 200 atlantic (79842, 59842*). Hekerjevo izjemno serijo ladijskih maket v merilu 1 : 400 bodo v letu 1999 dopolnile naslednje ma¬ kete: nemška torpedna ladja T23 (81013), Scharn- horst (81085), francoski letalonosilki Charles de Gaulle (81072, 61072*) in Richelieu (81036). Nove makete jadrnic pa bodo: 1 : 600 Eagle (79859), 1 : 250 Belle Etoile (80611), 1 : 150 Ame- rigo Vespucci (80807), 1 : 60 Guillaume le Conque- rant (80886), 1 : 200 Le Saint Louis (80837), 1 : 150 Preussen (80894), 1 : 150 Le Superbe (80895) in 1 : 100 H.M.S. Victory (80897). ITALERI Italeri tudi v letu 1999 ne bo izneveril pričakovanj maketarjev. Poleg nekaterih že dolgo pričakovanih potanisov starih kalupov bo tu kopica novosti. Med maketami letal in helikopterjev v merilu 1 : 72 bo¬ mo izbirali med supermarine spitfire Mk.Vb (001), AS-332 super puma (002), F-100F super sabre (003), KA-6D tanker intruder (004), kamov Ka-52 alligator (005), A-129 mangusta (006), H-21C shaw- nee (007), JAS-39A grippen (008), antonov An-2 gunship (009), corsair F4U-4B (062), messerschmitt Me-410 (074), AS-532 cougar (096), messerschmitt Me-323 1)1 gigant <104), junkers Ju-861) (114), fiat Br.20 (143), B-57B Canberra (144). V merilu 1 : 48 najdemo naslednje novosti: F-22 raptor (850), AH- 1Z super cobra (858), OH-13S coast guard (859). RAH-66 comanche (860) in focke wulf Ta-152 H-l (861). Med maketami ladij so ponatisnili H.M.S. Hood (501) in Admiral Graf Spee (502) v merilu 1 : 720. V merilu 1 : 72 so med figurami na voljo nemški vitezi (6019), francoski gardni topničarji (6018), hunska konjenica (6020) in oskrbovalna vprega (6017) ter generalni štab Napoleonove vojske (6016). Le porsche 911 cabrio (685) bo med novi¬ mi civilnimi vozili v merilu 1 : 24, poleg tovornja¬ kov western star 5964SS "Constellation" (717), australian truck (719), mercedes super actros (718), far west aero max L9000 s prikolico (709) in eddie stobart truck and trail (708) z dodano opremo za tovornjake (720). V merilu 1 : 35 je Italeri zopet izbral zelo zanimive in redke tipe vozil in opreme: polgoseničar SWS s protiletalskim topom flak 43 (370), oklepnik Sd.Kfz.234/4 (234), oklepnik M-20 (366), M-1036 HMMV z metalci raket tow (369), M-113 Al APC (276), polgoseničar demag D7 z 2-cm topom (371), tovornjak ZIS-5 (297), samohodni top paladin (372), tovornjak opel blitz s kabino (368), tovor¬ njak GMC z vodno cisterno (201), dodge WC62 (230), kangaroo (204), protiletalski top flak 43 (363), telefonske drogove (404) in tovornjak MM- 925-5t (367). REVELL Revellova ponudba v letu 1999 vključuje večje šte¬ vilo povsem novih maket, medtem ko smo prejšnja leta v novi embalaži pogosto našli le starejše make¬ te drugih proizvajalcev. Začnimo med makatami le¬ tal. V merilu 1 : 144 so le tri novosti: dassault rafale M (04033), panavia tornado ECR (04036) in C-l60 transal (04603). V merilu 1 : 72 se nadaljuje serija odličnih maket klasičnih letal iz druge svetovne vojne: messerschmitt Me 210 A-l (04606), hawker hurricane Mk.IIC (04139), P-51B mustang III "RAF" (04133), P-47M thunderbolt (04141) in C-47 skytra- in "Berlin Airlift" (ex Italeri?) (04399). Druge novo¬ sti pa so v merilu 1 : 72: fiat G.91 R1/R3 (04370), MiG 29 fulerum "Reunion" (04393), F/A-18 E super hornet (04605), F-100D super sabre (04604), F-14D super tomcat (04392); v merilu 1 : 48: junkers Ju- 52/3m g4e (04519), focke wulf Fw 190 G-8 (04536), focke wulf TA-154 (04535), republic F-84 G thun- derjet (04534), F-16 A "Tiger" (04543) in dassault rafale M (04517; v merilu 1 : 32 F-104 G starfighter (04709) in douglas SBD-5E dauntless (ex-Mat- chbox) (04711). V merilu 1 : 720 bo na voljo zrač¬ na ladja Graf Zeppelin LZ-130 (04823). Flota maket civilnih letal se bo okrepila za airbus A 321 (04236), bae 146-200 "Eurowings", airbus 340 "Air Canada" (04234) in boeing 737-800 "Hapag- Lloyd" v merilu 1 : 144. Med helikopterji bomo iz¬ birali med maketami: kamov hokum "Black Shark" (04034) v merilu 1 : 144, Mil Mi-28N havoc (04400), agusta A 109 K2/REGA (04448), "medicopter 117" (04451) ter boeing vertol H-21 (04447) v merilu 1 : 72, beli UH-1D "heeresflieger" (04452) v merilu 1 : 48 in alouette II "gendarmerie F/army NL" (04449) v merilu 1 : 32. Televizijske nadaljevanke ponujajo vedno večje število priljubljenih objektov, ki potrebujejo upo¬ dobitev v obliki plastičnih maket. V merilu 1 : 144 bo izšla vesoljska postaja Mir (04840), iz znanstve¬ nofantastične serije o vesoljcu Perryju Rhodanu, ki teče že od leta 1961, bodo na voljo vesoljska ladja Perry Rhodan Spaceship Sol (04851), pristajalna ladja Perry Rhodan Marco Polo (04850) in Perry Rhodan space jet gladiator v merilu 1 : 144 (04852). Iz serije Star Trek bo na voljo U.S.S. Voyager (04801) premera 514 mm. Tudi serija Babylon 5 je TTr v r 4 marec 1999 REPORTAŽA spodbudila izdelovalce maket. Pripravili so maketi vesoljske postaje (04830) premera 428 mm in boj¬ nega plovila starfury (04819) v merilu 1 : 72 in pre¬ mera 229 mm. V merilu 1 : 144 je zaplulo nekaj novih ladijskih maket: nemški jurišni čoln razreda gepard (143A) (05005), fregata F-122 "Niedersachsen" (05034) pa v merilu 1 : 300. U.S.S. Arleigh Burke (05011) in H.M.S. Ark Royal (05006) sta v merilu 1 : 700, ruši¬ lec H.M.S. Manchester (05012) pa v merilu 1 : 720. V ponudbi darilnih paketov, ki vsebujejo maketo, barve, lepilo in običajno še knjigo ali plakat, se lan¬ skoletni ponudbi priključujejo še dornier X v me¬ rilu 1 : 144 (05741), Mississippi Queen (05743) s knjigo o dogodivščinah Huckleberrya Finna v nem¬ ščini in silver arrow z maketama mercedesa 300 SLR mille miglia in mclaren mercedes MP4/12 v merilu 1 : 24 (05742). Med maketami vozil v merilu 1 : 24 boste izbirali med: BMW 320i schnitzer team STW '98 (07225), mercedes-benz CLK-GTR sportswear (07216), porsche 911 GT1 (07217), porsche 911 GT1 "davto- na" (07230), porsche 911 carrera (07320), merce¬ des-benz A 160 (07319) in VW new beetle (07335); v merilu 1 : 25 pa še med '48 ford woody (07321), '55 chevy "Bel air" conveitible (07327) in VW T2 "Westfalia joker II" (07344). Maketa Nemove podmornice Nautilus z vidno no¬ tranjostjo v merilu 1 : 100 (07613) in ladja Captain Bluebear s petimi figurami iz priljubljene televizij¬ ske serije (07620 in 07612) bodo na voljo med hi¬ tro sestavljivimi maketami le v nekaterih državah. Med upodobitve junakov risanih filmov sodi tudi maketa Wernerja z motorjem v merilu 1 : 9 (07811). Štiri nove kovinske sestavljanke upodabljajo v me¬ rilu 1 : 25 naslednja vozila: hummer (07110), ford expedition (07108), corvette convertible (07107) in porsche boxster (07109). Nove makete motornih koles v merilu 1 : 9 so BMW R 1100R roadster (07914), BMW R 1200C cruiser (07913), MV agusta 750 F4 (07916) in harley davidson (07918). V seriji maket tovornih vozil v merilu 1 : 24 se nam obeta¬ jo naslednje novosti: prikolica hanomag iz leta 1946 (07570), tovornjak biissing 8000 in prikolica hanomag (07580), mercedes-benz actros in prikoli¬ ca F-l (07572), prikolica s ponjavo (07571) in voja¬ ški tovornjak unimog U 1300 L 2t (07499). Novosti med maketami vojaških vozil in figur v me¬ rilu 1 : 72 so sodobna ameriška pehota (02520), nemška pehota in tank PzKpfw VI tiger (03161), britanski padalci in tank A34 comet (03162), tank PzKpfw VI tiger I "Ausf.F" (03316), sodobna oklep¬ nika TPzl "fuchs" (03114) in SPz "marder" 1 A3 (03113) ter tank leopard 1 A5 (03115). V merilu 1 : 35 pa najdemo še oklepnik Sd.Kfz.250/1 (late version) (03039), sodobna oklepnika TPzl "fuchs" ABC (03038), SpPz "luchs" A2 SFOR (03040), hav¬ bico 203 mm Ml 10 A2SF (03037) in havbico PzH 2000 (03042). V merilu 1 : 87 so pripravili še maketi dveh nem¬ ških lokomotiv: Bayerische Schnellzuglok S 3/6 BR18 (02168) in Schnellzuglok BR01 (02162). Med minimaketami se je tokrat pojavilo večje šte¬ vilo novosti in komplet treh maket s priloženo kartonsko dioramo. Med zrakoplovi najdemo euro- fighter typhoon (06533), F/A-18 hornet (06534), MiG-29 (06536), AH-64 apache (06540), PAH 2 (06541), Mil-28 havoc (06542), boeing 767 LTU (06536), boeing 747 KLM (06537) in airbus A 320 Iberia (06538), med ladjami pa Titanic v merilu 1 : 1200 (06819). Naše naštevanje novosti smo omejili samo na tiste firme, ki so prek uvoznikov prisotne na našem tr¬ gu. Na sejmu je bilo seveda mogoče opaziti enako bogato ponudbo tudi drugih uveljavljenih svetov¬ nih znamk in nekaterih novincev. Med kako¬ vostnejšimi izdelki naj omenimo le epoksidne do¬ datke ameriškim firm Kendall in Squadron Signal s serijo True details. Ameriška firma Aeromaster, si¬ cer proizvajalka kakovostnih nalepk, je ponudila serijo kovinskih izpušnih cevi v merilih 1 : 72 in 1 : 48, ki so neverjetno natančna kopija izvirnikov. Iskra ERO-Timov nagradni natečaj OBVESTILO Družba Iskra ERO in uredništvo revije TIM sta se odločila podaljšati rok za udeležbo na nagradnem natečaju za najuspešnejši izdelek, narejen s pomočjo električnega ročnega orodja in po predlogah, objavljenih v naši reviji. Zadnji rok za prijavo je 31- marec. Za podaljšanje roka smo se odločili, da omogočimo sodelovanje na natečaju tudi tistim, ki so se kasneje odločili, da sodelujejo, vendar jim je zmanjkalo časa za izgotovitev iz¬ delka in pripravo tehnične dokumentacije. Podrobnosti o pogojih natečaja najdete v 1. številki letošnjega letnika Tima, dodatne te¬ me pa so bile navedene še v številkah TIM 2, 3 in 5. Torej še je čas, da posamezniki in šolske skupine pokažete svojo ustvarjalnost in nam na naslov uredništva Tima pošljete izdelke, ki ste jih naredili doma ali v šoli. Najuspeš¬ nejši v obeh kategorijah bodo dobili nagrade, ki jih bo iz svoje bogate ponudbe elek¬ tričnega ročnega orodja prispevala družba Iskra ERO. Iskra ERO, d. o. o. Savska Loka 2, 4000 Kranj Tel.: 064/ 276-429 Prodaja električnega orodja Iskra ERO, Skil in Dremel Iskra ER*0 10. železniški bolšji sejem miniaturne železnice Društvo ljubiteljev železnic Železna cesta vabi na 10. bolšji sejem miniaturne železnice, ki bo v soboto in nedeljo, 27. in 28. marca 1999, od 9,30 do 16,30 v Ljubljani na Osnovni šoli Vižmarje Brod, Na gaju 2. Na sejmu bo možna prodaja, nakup ali samo ogled modelov lokomotiv, vagonov, opreme in dodatkov za makete oziroma module v različnih velikostih - HO, N in Z. Lahko si boste ogledali nove in malo starejše modele priznanih proizvajalcev kot so: ROCO, FLEISCHMANN, LIMA, RIVAROSSI, L1LIPUT, PIKO, ARNOLD, TRK, MARKLIN, MEHANO, LGB, FALLER, VOLLMER. POLA, KIBRI, BRAWA WIKING, AUHAGEN, BACHMAN in drugi. Na voljo bodo knjige, revije, katalogi, video kasete in vse, kar je povezano s pravo ali modelno železnico. Vse informacije o sejmu ter rezervaciji miz in prostora (za razstavljalce) dobite na telefonu 152-34-55 (Matjaž Siard). Vstop na sejem je prost. TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star.496,00 TIMOV NAČRT 2 - RV-Jadrnica lipa 1.496,00 TIMOV NAČRT 3 - jadralni RV-model HOT-94.500,00 TIMOV NAČRT 4 - Polmaketa letala cessna 180.650,00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I.500,00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke.500,00 TIMOV NAČRT 7 - jadralni RV-model H0T-95.620,00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG - 2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke.500,00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E elektromotorni jadralni RV-model.650,00 TIMOV NAČRT 10 - maketa lovskega letala Polikarpov 1-15 .500,00 Tir n v NAČRT 11 - jadralni RV-model gita.650,00 TIMOV NAČRT 12 - racoon IILG-3 .500,00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model.650,00 Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa priporočamo še naslednje izdaje: F. Kiessling: IZDELAJMO SAMI.5985,00 SVET TEHNIKE.2940,00 Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO.3150,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO.1995,00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE.1995,00 R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV.2625,00 M. Zorec: SVETOVNI SPLET.2700,00 D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja).3625,00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE.420,00 MIZARJENJE.840,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI.2100,00 Delft, Botermans, Oker: MISELNE IGRE VSEGA SVETA.3360,00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE.3990,00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA.1260,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6,1000 Ljubljana, tel.: (061) 179-02-24. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. 'TTKr 7 marec 1999 5 REPORTAŽA Pokal Maribora MIRAN KOS Zadnje lanskoletno tekmovanje državnega prvenstva v kategoriji HLG so organizirali člani LC Maribor in je potekalo 4. 10. 98 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Vreme je bilo značilno jesensko brez termike. Tekmo¬ vanje je uspešno vodil g. Dušan Gergič. Zmagal je mladi Marko Mueller (AK Mur¬ ska Sobota), ki je postal državni prvak med mladinci. Svojo premoč je v članski konku¬ renci z drugim mestom potrdil Gregor Ur¬ bančič (MD Aviotech), tretje mesto pa je zasedel Jure Blažin (MD Zadobrova). S to tekmo se je končala lanska modelarska tekmovalna sezona 98, ki so jo zaznamova¬ le razne spletke (tekmovalne licence, poši¬ ljanje razpisov), ki nikakor ne sodijo v modelarski šport. Upamo, da se bomo to sezono bolj posvetili tekmovanjem na tere¬ nu kot pa papirnati vojni. Tekmovanje v kategoriji F3J, ki naj bi bilo prvi tekmovalni dan, je odpadlo zaradi sla¬ bih vremenskih razmer. Skupinska slika vseh udeležencev tekmovanja Rezultati predtekmovanja: Najboljši z zaključnega tekmovanja HLG: 2. Gregor Zajec, MD Zadobrova, 1. Gregor Urbančič, MD Aviotech Ptuj, in 3. Da¬ mijan Romih, LC Maribor Kje leti konkurenca? Boštjan Čač (MD Albatros) pred metom modela Blanka Štravs s pomočnikom Bojanom Gergičem pri spuščanju mo- lastne konstrukcije. Lepa je lahka gradnja višinskega krmila iz balze. dela z gumo 6 marec 1999 mr Državni prvak med mladinci, Janko Mueller (AK Murska Sobota), s svojima modeloma ivurfmausle iz serijske proizvodnje Clausa Schnarrenbergerja. Modeli imajo trup iz steklenih vlaken, na kritičnih mestih ojačen s kevlatjem. Krilo in višinsko krmilo je na¬ rejeno iz stiropora in v kalupu prekrito s stekleno tkanino. Ima razpetino 1500 mm, profil selig 4083 mod. in površino 25,2 dm 2 . Krilo je na desni strani okrepljeno z ogljikovo tkanino, kar daje modelu dodat¬ no trdnost, ki je potrebna v vetrovnih raz¬ merah. Modeli tehtajo od 330 g navzgor. Team PG sestavljata novi državni prvak med člani, Gregor Urbančič, in pomočnik Peter Repinc (oba MD Aviotech Ptuj). Model PG 2 sta si zamislila sama. Zanimivost mo¬ dela so parabolično ukrivljena krila z za¬ vihki z razpetino 1500 mm. Izdelano je iz stiropora, prekrito z balzovim furnirjem in folijo. Uporabljata Multiplexov sprejemnik pico. Trup je narejen iz ogljikovih vlaken. Model je bil med najlažjimi na tekmi - sa¬ mo 270 g. REPORTAŽA Šestnajstletni Ivan Žižek (MD Aviotech) z modelom lastne konstrukcije. Pomaga mu klubski kolega Uroš Tomanič. Vsak začetek je težak.. Desetletni Mitja Kos iz Selnice ob Dravi je drugačnega mnenja; ob HLG-modelu hatrricje hitro osvojil osno¬ ve letenja z RV-modeli. Modelarska sekcija pomaga osnovnošolskemu krožku v Kočevju ROBERT LATIN Skoraj na vsaki osnovni šoli je med inte¬ resnimi dejavnostmi tudi modelarski krožek; tako je tudi na Osnovni šoli ob Rinži v Kočevju. Dolga leta so učenci pri modelarskem krožku pod vodstvom učitelja, g. Mirana Kača, izdelovali čolne, ladje in rakete; za letalsko modelarstvo pa ni bilo priložno¬ sti in strokovne podpore. Pred dobrim letom pa smo se posamezni modelarji združili v Modelarsko sekcijo pri Zvezi šoferjev in avtomehanikov v Kočevju. Dogajanje je dobilo drugačno organiza¬ cijsko podobo in takoj je prišlo tudi do sodelovanja v okviru šolskega modelar¬ skega krožka. S strani sekcije sva se prošnji za sodelo¬ vanje odzvala Ro¬ bert Gregoršanec, ki je že izkušen mode¬ lar, in Robert Latin. Zaradi finančnih te¬ žav (učenci so mora¬ li sami prispevati de¬ nar za svoj model) in časovne omejitve smo se odločili za gradnjo prostoleteče- ga jadralnega modela carioca iz kompleta za izdelavo tekmo¬ valnega modela raz¬ reda Al. Tako se je za letalsko modelarstvo navdu¬ šila prijetna skupina osnovnošolcev, ki neutrudno sestavlja svoj prvi model le¬ tala. Kljub nekaterim začetniškim teža¬ vam se mladi modelarji zelo hitro učijo in tako lahko iz vrst osnovnošolcev kmalu pričakujemo nekaj novih dobrih modelarjev. Ko bodo vsi modeli izgotovljeni, jih bo¬ mo tudi preizkusili, dva najboljša pa bosta s svojim modelom lahko nastopila na regijskem tekmovanju v razredu Al. Kako se bodo mladi nadebudneži izka¬ zali na tekmovanju, pa bomo najbrž lahko izvedeli v kakem od prihodnjih prispev¬ kov. Do takrat pa zaželimo mladim mo¬ delarjem veliko natančnosti in vestnosti pri gradnji modela. TEKI 7 marec 1999 7 PRILOGA Utva-66 H ANTON PAVLOVČIČ Uvod Ko se je po drugi svetovni vojni tudi v Jugoslaviji začela obnavljati letalska indu¬ strija, so v tovarni Utva v Pančevu pripra¬ vili načrte za lahko letalo, ki bi služilo za zveze. Nadomestilo naj bi podobno ame¬ riško letalo te vrste. Pod vodstvom ing. Iva Šoštariča je tako leta 1966 že bilo pri¬ pravljeno in v zraku uspešno preizkušeno novo domače letalo utva-66. Letalo je bilo značilen visokokrilnik s stalnim, fiksnim podvozjem. Nekoliko kasneje pa je nasta¬ la tudi inačica z dvema plovcema z ozna¬ ko H. Ta je preko utve-60 nastala iz kovinskega visokokrilnega štirisedežnika utva-56. Od svojega predhodnika se je razlikovala predvsem po močnejšem mo¬ torju Lycoming s 345 KS, po špranjah za boljšo vodljivost in vzgon pri majhnih hitrostih na zunanjem delu sprednjega roba krila in po možnosti namestitve lah¬ ke oborožitve pod krili. V eskadrilijah po¬ morskega letalstva je zamenjala starikave kurirje in šibkejše utve-66, namenjena pa je bila zvezam, prevozu potnikov in kot ambulantno letalo. Kopensko različico tega letala je JLA rada odstopala aeroklubom, tako da imamo tudi v Sloveniji dva pri¬ merka tega letala. Utva-60 H je zgodnejša verzija vodnega letala s plovci. Na zunaj je skoraj popol¬ noma enaka kot utva-66 H. Z letali utva-66 so bili opremljeni tudi nekateri aeroklubi. V Sloveniji sta tre¬ nutno še dve taki letali. Maketa Ker sva s prijateljem že izdelala maksi- maketo v merilu 1 : 4 z motorjem Tomos urno, sem pripravil še model v merilu 1 : 7 za motor 6,5 cm 3 . Po uspešnem letu te¬ ga manjšega modela sva na isti model pritrdila tudi plovca ter model preizkusi¬ la na Cerkniškem jezeru. Za normalni model je motor 6,5 cm 3 sicer zadoščal, za hidroizvedbo pa je bil prešibek. Treba je bilo izbrati močnejši motor, in tako sem načrt prilagodil motorju 10 cm 3 , ki pa v načrtu ni vrisan. To je prepuščeno vsakemu posamezniku glede na motor, ki ga ima na razpolago. Medtem ko ima pravo letalo razpetino kri¬ la 11.400 mm ima model v merilu 1 : 7 razpetino 1.628 mm in površino 29 dm 2 . Glavni sestavni deli modela (predvsem rebra) so na načrtu narisani v naravni ve¬ likosti in jih je treba le prerisati na veza¬ no ploščo. Rebra trupa izžagamo tudi na notranji strani, cel pustimo le tisti del, ki spaja sredino z obročem rebra. Na sredi¬ ni je izrez za dve letvici 5 x 20 mm, ki sta postavljeni pravokotno ena na drugo in služita za oporo pravilni obliki trupa. Na ti letvici narišemo položaje reber, ki jih nato razvrstimo na svoja mesta. Na obeh bokih ob simetrali trupa istočasno vstavi¬ mo letvici in ju takoj močno prilepimo. Kasneje na boka prilepimo še okna, ki so na načrtu predvidena kot izrezana, kar pa ni nujno, saj jih lahko samo nari¬ šemo. Letvice, ki jih lepimo ob rebra, so debele 5 mm in jih potem, ko je ves trup oblepljen, zbrusimo, da dobimo tanjšo oblogo. Preden so vse letvice na svojem mestu, izvlečemo obe pomožni letvici in z no¬ žem olfa prerežemo še cele dele na re- brih, tako da dobimo popolnoma votel trup. Vso RV-opremo namestimo v trup tako, da je težišče nekoliko pred pivo tretjino profila krila. V trup vlepimo kos smrekovega lesa, v katerega pritrdimo aluminijaste cevi, ki nosijo plovce. Cevi na koncu ob trupu nekoliko sploščimo. Na načrtu je prika¬ zan model s plovci, kdor pa želi, si ga lahko prilagodi tako, da plovce sname in namesti kolesa. Trup ob kabini ojačimo, da lahko nanj pritrdimo krilo, ki ga izdela¬ mo iz stiropora in oblepimo s furnirjem. V pomoč za izdelavo krila ter vodorav¬ nega in navpičnega repa so narisani pro¬ fili, ki služijo kot šablone. Profil krila je clark Y 13 %. Narejeno je v enem kosu, kdor pa ima težave s prevozom, si lahko izdela tudi razstavljivo krilo na bajonete. Izdelava plovcev je dokaj enostavna. Smrekovo letvico 10 x 20 mm pritrdimo na šablonsko desko in nanjo nataknemo rebra, ki jih dobro prilepimo. Vsa rebra nato oblepimo z letvicami. Ko je lepilo suho, z modelarskim obličem natančno obdelamo površino, da dobimo pravilno obliko plovcev. Na osnovno letvico z objemko pritrdimo aluminijaste cevi, ki nosijo oba plovca. Pokrov motorja naredimo iz steklene tkanine in epoksidne smole v kalupu. Model za kalup bo kmalu na voljo tudi pri avtorju prispevka. Čep rav je opis gradnje modela dokaj kra¬ tek, upam, da sem z njim ustregel vsem tistim, ki so me prosili za načrt tega pri¬ vlačnega modela. Načrt modela utva-66 H (1 : 7), ki je v celoti narisan v naravni velikosti, pa lahko že naročite na naslo¬ vu uredništva revije kot Timov načrt 14. 8 marec 1999 mr MODELARSTVO Timov test Bellanca super decathlon MARJAN KLENOVŠEK Češki proizvajalec Hacker model production slovi po svojih kompletih za sestavljanje manjših modelov s pogonom na gumo ali z motorji na CO 2 . V njihovi ponudbi je tudi model ameriškega letala Bellanca super de¬ cathlon. Na prvi pogled se to letalo prav malo razlikuje od drugih športnih visoko- krilnikov, kot so npr. Piper super cub, Tay- lorcraft, Christen husky in različni tipi letal Cessna. Vendar pa je decathlon akrobatsko letalo, zato je precej trdneje zgrajen, ustre¬ zno prirejen pa je tudi sistem za napajanje z gorivom in mazanje motorja ter elisa. Razmeroma majhen model je zgrajen pov¬ sem klasično iz balzovih letvic in reber. Raz¬ pon krila je 650 mm, dolžina trupa pa 450 mm. Izdelava modela je razmeroma zahtev¬ na, zato proizvajalec priporoča gradnjo le modelarjem, starejšim od 12 let. To priporo¬ čilo lahko vzamete nekoliko z rezervo, saj izdelava ni tako zahtevna, da modela ne bi mogli zgraditi tudi mlajši modelarji. Če ne drugače, pa s pomočjo izkušenejših kole¬ gov. Sestavni deli modela so zloženi v potiskano kartonsko škatlo. Na pokrovu škatle sta bar¬ vna fotografija izdelanega in fotografija ne- prekritega modela, ki nam olajšata gradnjo. Poleg balzovih letvic, reber krila, delov tru¬ pa, repa in podvozja so v kompletu še: va- kuumiran pokrov motorja in aerodinamični pokrovi koles, jeklena žica za podvozje, ko¬ lesa, bel japonski papir za prekrivanje mo¬ dela, nalepke, elisa z ležajem in gredjo ter guma za pogon modela. Priložena sta tudi načrt v merilu 1 : 1 ter natančno navodilo za izdelavo in reglažo modela, ki pa je žal le v angleščini. Sestavni deli modela so na načrtu in v navodilih oštevilčeni, vendar pa številč¬ nih oznak na izdelanih delih ni. Pri večini delov to pravzaprav ni moteče, za manjše dele trupa pa vam priporočam, da jih pri¬ merjate z načrtom in jih sami oštevilčite. Možnost, da bi jih napačno vgradili, bo tako manjša. Rep Tako kot pri večini podobnih prostolete- čih modelov sta tudi vodoravni in navpični rep decathlona zgraje¬ na iz letvic. Ker mora¬ mo letvice natančno prilagajati z bruše¬ njem, je gradnja neko¬ liko zamudnejša, ven¬ dar pa sta repa lahka in močna. Okrepitev na sredini vodoravne¬ ga repa je že oblikovana, delo pa nam olaj¬ šata tudi že zlepljeni zaključni krivini. Oba repa sta zasnovana tako, da so krmila pritr¬ jena na stabilizator z ozkimi aluminijastimi trakovi, kar omogoča enostavnejšo reglažo modela. Po končanem lepljenju ločimo kr¬ mila od stabilizatorjev in vse dele repa na¬ tančno obrusimo. Zaradi boljše gibljivosti krmil zaključno letvico stabilizatorjev in sprednjo letvico krmil zaokrožimo in izdela¬ mo utore za vezne aluminijaste trakove. Krilo Krilo sestavljajo trije deli: leva in desna polo¬ vica ter vezni del na trupu. Zaradi prihranka prostora sta na načrtu obe polovici narisani druga čez drugo, zato ju ne moremo sestav¬ ljati hkrati. Izdelavo modela pa lahko po¬ spešimo, če dele načrta fotokopiramo in kot predloge pri sestavljanju modela uporabimo fotokopije. Rebra krila niso dovolj natančno obdelana, predvsem velja to za utore za le¬ tvice. Priporočam vam, da rebra na spred¬ njem robu natančno poravnate, jih spnete z bucikami in utore natančneje izpilite. Za¬ ključni letvici krila sta za 0,5 mm pretanki, zato sem izdelal novi iz 2,5 mm debele bal¬ ze. Nosni letvici sta pravilno oblikovani in izdelani iz dobro izbrane balze. Krilo ima štiri nosilce iz balze 2x3 mm. Za glavne nosilce izberemo letvice iz trše balze, pomo¬ žni nosilci na zadnjem delu profila pa so lahko nekoliko mehkejši. Pri sestavljanju obeh polovic moramo paziti na nagib prve¬ ga rebra. Nagib reber obeh polovic mora bi¬ ti enak, zato si iz koščka balze ali iz karto¬ na izdelamo šablono. Zaključka kril sta iz- brušena iz polne balze, dokončno pa ju oblikujemo sami. Nosilci krila so v korenu okrepljeni s trikotnimi vložki, ki jih izreže¬ mo iz priloženega kosa balze, debele 3 mm. Iz istega kosa balze izrežemo tudi trikotne okrepitve ob prvem in ob zaključnem rebru obeh polovic in vseh osem vložkov za pri¬ trditev opornic krila. Po končanem sestavlja¬ nju obe polovici natančno obrusimo. Trup Trup decathlona je v primerjavi s trupom pravega letala nekoliko poenostavljen, kljub temu pa je njegova zgradba dokaj zaplete¬ na. Da je trup hkrati dovolj lahek in trden, je zgrajen kot prostorska rešetka, ki jo se¬ stavljata dve rešetkasti stranici, povezani s prečnimi letvicami in rebri. Zaradi večjih obremenitev je nos trupa okrepljen z balzo- vo oplato, pokrov motorja pa je iz vakuumi- rane plastike. Trup lahko dovolj natančno izdelamo le, če izdelamo dve enaki stranici. Najnatančneje ju izdelamo tako, da najprej zlepimo eno polovico, jo nato zaščitimo s folijo in na njej sestavimo še drugo stranico. Z rebri in preč¬ nimi letvicami obe polovici nato povežemo ter vgradimo podvozje, zgornjo stran kabine zapremo s srednjim delom krila ter nos in spodnjo stran trupa okrepimo z balzovo oplato. mr marec 1999 9 MODELARSTVO Na načrtu so narisane tri različice pogona modela, dve z motorjema "GM 120" in "Mo¬ dela 0.27" na CO 2 ter različica s pogonom na gumo. Mislim, da je pogon z motorjem na CO 2 za ta model primernejši, saj je upora¬ ba teh motorjev dokaj preprosta, poleg tega pa ti motorji omogočajo vgradnjo mikrona- prave za radijsko vodenje. Motor v komple¬ tu ni priložen in ga moramo kupiti posebej. Dokupiti moramo tudi primeren spiner elise, ali pa ga iz kosa balze ali lipovine izstružimo sami. Če bomo za pogon modela uporabili gumo, moramo izrezati odprtino v sredini prvega rebra trupa in na zadnjem delu trupa vlepiti bočni okrepitvi za pritrditev gume. Zaradi vlečne sile gume moramo okrepiti tudi pokrov motorja. Pritrditev motorja na CO 2 je preprostejša, saj so ti motorji pritrje¬ ni le z dvema vijakoma, vendar pa moramo v trup vgraditi tudi posodo za stisnjen plin, ki je priložena motorju. Sestavljen trup natančno obrusimo in prile¬ pimo balzove okrepitve podvozja, kolesa in njihove aerodinamične pokrove. Sestavljanje Vse sestavne dele modela prelakiramo z raz¬ redčenim nitrolakom in znova obrusimo. Krila, trup in dele repa nato prekrijemo z ja¬ ponskim papirjem in ga navlažimo, da se napne. Prekrite dele modela prelakiramo in trup, krila in stabilizatorje zlepimo v celoto. Pri tem moramo paziti, da deli modela okle¬ pajo pravilne kote. Na stabilizatorje nato pri¬ trdimo krmila in model spet prelakiramo. Površine modela okrasimo s priloženimi na¬ lepkami in kabino zapremo s priloženo foli¬ jo, ki pa jo moramo še natančno ukrojiti. Krila in trup povežemo še z opornicami, pritrdimo motor in njegov pokrov ter z do¬ dajanjem svinca v nos trupa model uravno¬ težimo tako, da je težišče 35 do 38 mm za sprednjim robom krila. Reglaža Ker motorju na CO 2 vrtilno frekvenco spre¬ minjamo s privijanjem oz. odvijanjem valja in ker tako lažje določimo potrebne nastav¬ ne kote motorja, model najprej regliramo brez pokrova motorja. Da ostane položaj te¬ žišča modela brez pokrova motorja enak, vstavimo v pokrov karterja motorja košček svinca ali plastelina. S premikanjem višin¬ skega in smernega krmila najprej uravnamo drsni let modela, tako da leti v blagem de¬ snem zavoju, nato pa posodo za plin napol¬ nimo in vrtilno frekvenco motorja uravnamo na približno 1800 vrt./min. S podlaganjem koščkov tanke vezane plošče ali aluminija pod motor dosežemo pravilen let modela z delujočim motorjem. Po končani reglaži svi¬ nec oz. plastelin odstranimo in na trup pri¬ vijemo pokrov motorja. Sestavljanko in motorje na CO 2 lahko kupi¬ te pri Plestenjak, s. p., Vrhovci c. Vlil / 7, 1000 Ljubljana, tel./faks: (06l) 123-38-13, kjer imajo na zalogi tudi druge Hackerjeve prostoleteče modele. Modelarstvo BOŠTJAN PERDAN V razmeroma kratkem času se je internet izredno razmahnil. Ne le obseg ponujenih storitev ter informacij, neverjetno se je po¬ večalo tudi število njegovih uporabnikov. Po internetu je namreč mogoč dostop do zakladnice informacij, med katerimi jih najdemo obilo tudi s področja modelar¬ stva. Večina tovrstnih strani je žal v tujih jezikih, med njimi pa je tudi nekaj doma¬ čih, in to niti ne tako malo, če upoštevamo število slovenskih uporabnikov interneta. Tokrat bomo predstavili domače strani z modelarsko tematiko, vendar o tem malo kasneje! Sama ponudba interneta je razdeljena na več različnih storitev, od katerih sta naj¬ pomembnejši elektronska pošta in svetov¬ ni splet in se ju tudi najbolj množično uporablja. Elektronska pošta Elektronska pošta (angl. e-mail) je naj¬ starejša storitev na internetu, saj sega v sredino sedemdesetih let. Tako kot včasih lahko tudi danes po elektronski pošti po¬ šiljamo sporočila v obliki besedil, ki pa jim danes lahko pripnemo razne datoteke. Če še nimate svojega elektronskega naslo¬ va, vam svetujem, da na internetu poišče¬ te enega od ponudnikov brezplačne elek¬ tronske pošte in se včlanite. Eden izmed takih ponudnikov je tudi Hotmail (http: / /www .hotmail.com). Svetovni splet Skoraj gotovo ste že slišali za svetovni splet (World Wide Web)! To je nekakšen globalni informacijski sistem, sestavljen iz posameznih spletnih strani, ki so shranje¬ ne na omrežnih strežnikih po vsem svetu. Med temi stranmi se premikamo preprosto z uporabo miške in tipkovnice. Kako najti slovenske spletne strani? Pogosto se zgodi, da ne vemo točnega na¬ slova strani, ki jo iščemo, oziroma imamo na razpolago le določeno geslo, ki je po¬ vezano z iskano tematiko. Ker si s samim geslom ne moremo veliko pomagati, ima¬ mo za iskanje spletnih strani na voljo po¬ sebna iskalna orodja. To so programi, ki analizirajo naslove spletnih strani in shra¬ njujejo podatke o njihovi vsebini. Omogo¬ čajo nam, da vpišemo le ključne besede, odgovorijo pa nam s seznamom spletnih strani, ki ustrezajo naši poizvedbi. Pri iskanju slovenskih spletnih strani nam je najbolj v pomoč iskalnik »Mat 1 kurja«, ki ga najdemo na spletni strani Inštituta Jožef Štefan (http://www.ijs.si). To je odlično iskalno orodje in edino, kar nekoliko mo¬ ti, je to, da je stran v celoti napisana v an¬ gleščini, čeprav je v prvi vrsti namenjena na internetu Slovencem. Ko pridemo na stran IJS, si izberemo ikono Slovene information re- sources (Slovenski viri informacij) in si izberemo enega od načinov iskanja. Pre¬ iščemo lahko tematski seznam spletnih strani, ki je razdeljen na več kategorij ali pa vpišemo iskano poizvedbo. Sam sem izbral iskanje s pomočjo ključnih besed, zato sem v okence napisal geslo »modelar¬ stvo«, in že sem dobil spisek vseh sloven¬ skih spletnih strani z modelarsko tema¬ tiko. In kaj sem našel? Najprej bi omenil stran DMA Modra ptica iz Domžal (http://mptica.si-net.net), kate¬ rega član sem tudi sam. Ta stran res zasluži pohvalo, saj je nastala med prvimi tovrstnimi stranmi in je kljub »starosti« še vedno ena boljših. Zasluge za to ima pred¬ vsem Jure Nastran. Na tej strani boste na¬ šli predstavitev kluba, fotografije z raznih srečanj po Sloveniji in tujini, povezave z večino slovenskih in nekaterimi tujimi stranmi ter še veliko drugega. Stran bo v kratkem prenovljena in še boljša. Na novo so uvedeni tudi mali oglasi, ki so name¬ njeni vsem modelarjem. Na strani najdete vse informacije v zvezi z dejavnostjo klu¬ ba, za podrobnosti pa lahko pišete tudi na naslov upravitelja strani Jureta (jure.na- stran@exit.si) ali na moj naslov (bo¬ st jan. perdan @ kiss .uni-1 j. si). ACES Slovenija (http://fly.to/aces-slovenija) je spletna stran slovenskega dela organizaci¬ je ACES International. Njeni člani se ukva¬ rjajo z modeli za zračni boj (RV-combat) in si želijo novih članov, saj je pri nas za to panogo trenutno še bolj malo zanimanja. Če bi torej radi tekmovali z modeli za zračni boj, bomo na tej strani izvedeli vse, kar moramo vedeti o tej panogi. Zelo privlačna je spletna stran AK Murska Sobota, ki nasploh spada med boljše. Fan¬ tje so se izredno potrudili in poskrbeli tudi za lično grafično podobo. Stran ima pose¬ ben kotiček, namenjen samo modelarjem (http://www2.arnes.si/~vgrcar/), ki vsebu¬ je najnovejše vesti, predstavitev modelar¬ ske sekcije, male oglase, fotografije in še 10 marec 1999 mi 7 MODELARSTVO KM M« t* !•' tl e‘ i>h H|*if itaotvl 'i*( ' ■ r.itil, UM «#•<* »« I« fciU h •.**•***• ft«no«M podi.v> Utemn« W» iW P nS*im« mvmum im« ««*» amtiia »*«• HltffitTiinit. h >' » mnogo drugega. Skratka, stran je vredna ogleda. Modelarsko društvo Aviotech iz Ptuja (http://www.geocities.com/CapeCanave- ral/Hangar/6934/) se tudi ponaša s svojo stranjo. Na njej je kratka predstavitev druš¬ tva, nekaj fotografij, poročilo z lanskolet¬ nega mitinga, dodane pa so tudi povezave s slovenskimi ter nekaterimi tujimi spletni¬ mi stranmi. Na strani modelarske sekcije ALC Lesce Bled (http://www.megam.si/alc-modelarji/) bomo izvedeli marsikaj o njihovem klubu in posameznih članih ter si ogledali foto¬ grafije z vseh dosedanjih alpskih pokalov. Med novejše strani spada stran Aerokluba Kranj (http://www.vasco.si/aeroklub/), ki jo ureja Janko Rant. Na njihovi strani se bomo seznanili z delom kluba in njihovo dejavnostjo. Prva komercialna spletna stran pripada tr¬ govini Mantua model (http://www.man- tua-model.si) iz Ljubljane. Razveseljivo je, da na tej strani poleg pregleda celotne nji¬ hove ponudbe najdemo tudi nekaj sploš¬ nih nasvetov za začetnike in izkušene modelarje ter veliko drugih koristnih in¬ formacij. Stran je povezana tudi s stranjo Modelarskega društva Nebec hobi, ki se ukvarja predvsem z avtomobilskim mode¬ larstvom. Izvedeli smo, da bodo tej trgovini v krat¬ kem sledile tudi nekatere druge, in sicer najprej Top-modeltehnik iz Nove Gorice (http://www.top-modeltehnik.si), kjer bo¬ mo lahko brkljali po njihovi ponudbi, poleg tega pa dobili tudi druge koristne informacije. Blago bo mogoče naročati tu¬ di po elektronski pošti. Naslednja bo na vrsti ljubljanska trgovina WM - Modelarski center. Avtomobilskemu modelarstvu pa sta na¬ menjeni še dve drugi spletni strani. Prva ima naslov Dirke za DP 1998 (http://va- sco.si/dp/) in je v bistvu uradna stran dr¬ žavnega prvenstva. Tu si lahko ogledamo tekmovalni pravilnik, razpored in rezulta¬ te tekmovanj ter najbolj zanimive slike z dirk. Druga pa ima naslov »Harley's home page« (http://www2.arnes.si/~sodgprod /mmodel.htm) in je domača stran enega izmed tekmovalcev z avtomobili, na kate¬ ri so med drugim predstavljeni tudi nje¬ govi modeli, rezultati s tekmovanj ter še nekaj koristnih informacij. Pred kratkim je bila povsem obnovljena stran ARK Komarov (http://www2.ar- nes.si/~ljarkvmk5). Tu bomo našli pred¬ stavitvi astronavtske in raketarske sekcije društva, razna obvestila in novice, repor¬ taže (tudi v angleščini), koledar tekmo¬ vanj, slike s prireditev in srečanj članov društva ter koristne mednarodne poveza¬ ve. Navdušen sem predvsem nad urejeno in preprosto zgradbo te strani, za katero menim, da je lahko za zgled tudi drugim. Posebna pozornost velja povezavi z zani- awlr***a n Ast roruMike ž*4-c i[ > šmmmmmmmm katstarska sekcija -v T,ni.; w -, > a . iT.nmr • ****> O Muto •MwwW* nov« * mivo stranjo Centralno vesolje, ki jo ureja eden njihovih članov, Simon Zajc. Kdor se vsaj malo zanima za astronavtiko, si mora to stran nujno ogledati! RC-electric racing boat page (http://www2. ijs.si/~jholc/indexslo.html) urejata prizna¬ na slovenska ladijska modelarja Miha in Janez Holc. Na tej strani bomo našli veli¬ ko zanimivih informacij, vsebuje pa tudi nekaj povezav s tujimi modelarskimi stranmi in predstavitev Društva modelar¬ jev Ljubljane. Zadnjic obnovi Jami 3. fabruarja 1999 Sl«ECsJEsl •' " tiHltah *•!»>« fcJriUKKl NOVICE Ljubiteljem male železnice je namenjena stran z naslovom Zoranova železniška stran (http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fe0876/ indeks.htm). Na njej bomo našli nekaj in¬ formacij o slovenskih železnicah ter mo¬ delni železnici, si ogledali predstavitev avtorjeve zbirke in še mnogo drugega. Na strani Tehniške založbe Slovenije (http://www.tehniska-zalozba.si) si lahko ogledamo celotno knjižno ponudbo, med drugim pa tudi posebno predstavitev revi¬ je TIM. Stran Letalske zveze Slovenije (http://www. lzs-zveza.si) je očitno še v povojih, saj ima trenutno postavljeno le uvodno stran s po¬ vezavami z nekaterimi slovenskimi aero¬ klubi, druge povezave pa so zazdaj zgolj nakazane. Omeniti velja tudi stran z naslovom Teh¬ nična vzgoja (http://www.zrsss.si/~puncer/ tehnika.htm); namenjena je predvsem osnovnošolcem, saj vsebuje nekaj prepro¬ stih načrtov. Priporočil bi jo tudi učiteljem in mentorjem tehnične vzgoje v osnovnih šolah. Kaj pa drugi? Pozivam vse večje modelarske klube v Sloveniji, naj si čimprej omislijo svojo spletno stran in tako predstavijo svojo de¬ javnost drugim. To še posebej velja za mo¬ delarske sekcije slovenskih aeroklubov, ki večinoma že imajo postavljene svoje splet¬ ne strani, vendar pa so tam modelarji le bežno omenjeni, ali pa še to ne! Kako priti do lastne spletne strani? Do lastne spletne strani lahko pridemo na več načinov. Najlažji, predvsem pa najce¬ nejši način je, če je v klubu kak dijak oziro¬ ma študent, ki ima dostop do interneta. Ta lahko zaprosi na ARNES (http://www. arnes.si) oziroma KISS (http://www.kiss. uni-lj.si) za nekaj megabajtov prostora na strežnikovemu disku in si potem sam na¬ redi spletno stran. Naslednji način je, da si na internetu izbe¬ remo nek strežnik, ki ponuja zastonj do¬ mače strani. Eden takih je npr. Geocities (http://www.geocities.com). Ob prijavi do¬ bimo samo uporabniško ime, geslo in na¬ slov svoje bodoče spletne strani ter en megabajt ali pa malo več prostora na strež¬ nikovem disku. Tretja možnost pa je, da si izberemo ene¬ ga od slovenskih internetnih ponudnikov, kot je na primer Telekom (http://www. siol.net), kjer nam za ustrezno plačilo se¬ veda naredijo celotno in kakovostno pred¬ stavitev našega kluba. Morda bo za koga zanimiva ponudba pod¬ jetja Venesa iz Domžal, ki je pripravljeno v določeni meri sponzorirati modelarske spletne strani in s tem pomagati modelar¬ skim klubom pri njihovi predstavitvi doma in po svetu. Pokličete jih lahko na telefon (061) 162-30-60 oziroma jim pišete na elektronski naslov: info@venesa.si. Zaključek Če smo kakšno od spletnih stani izpustili ali če je medtem nastala kakšna na novo, nam to sporočite na naslov uredništva Tima ali na naslov avtorja prispevka, ki bo poskrbel za povezavo s stranjo Modre ptice. To velja tudi za vse že obstoječe strani, saj bi bilo dobro za vse slovenske modelarske strani, da bi bile tesneje povezane med seboj. mr marec 1999 11 MODELARSTVO Izdelujmo letala iz papirja DR. AMAND PAPOTNIK Pred seboj imate opise, načrte in fotogra¬ fije za projekt: Mala šola letalstva - Izde¬ lujmo letala iz papirja. Letala lahko izdelujete doma in v šoli, pri čemer vam bo ta prispevek v pomoč pri osnovah tehnike v okviru spoznavanja narave in družbe in za ustvarjalno delo pri modelarskem krožku na razredni stopnji. Material: - risalni papir (šeleshamer) ali karton, - indigo oz. kopirni papir, - tempera barvice, - univerzalno lepilo (UHU alleskleber). Orodje: - zarisno in merilno orodje (svinčnik HB, ravnilo, trikotnik, krivuljnik), - obdelovalno orodje (škarje, lepenkar- ski nož, gladilka). Osnovni napotki za samostojno izdelovanje 1. Najprej dobro preberite spremno besedilo, nato preglejte načrte in fotogra¬ fije in si za izbrani model pripravite ma¬ terial in orodje. 2. Postopki, ki bodo prevladovali: - prenos mer na izbrani material; mer¬ jenje in risanje, kopiranje z indigo pa¬ pirjem, - zgibanje, - žlebičenje, - sestavljanje delov v celoto, - barvanje, - preizkušanje funkcionalnosti. 3. Nekaj napotkov za posamezne pri¬ merke: - risbe pregledno prikazujejo zaporedje posameznih delovnih postopkov, zato poseben besedni opis ni potreben, ampak le nekaj poudarkov, ki bodo v pomoč pri ustvarjalnem delu. Napotki za izdelovanje v šoli Projekt Mala šola letalstva - Izdelujmo letala iz papirja je lahko prispevek za ustvarjalno tehnično dejavnost pri osno¬ vah tehnike in tehnologije v 3. oziroma 4. razredu, za tehniške dneve in za pro¬ jektne tedne, hkrati pa predstavlja tudi strokovne in specialnodidaktične osnove za ravnanje v prvi triadi nove 9-letne osnovne šole. Naj velja pravilo: "Za novo šolo se moramo pripravljati že sedaj!" Zaporedje dejavnosti pri projektu Mala šola letalstva - Izdelujmo letala iz papirja 1. Informiranje: - prometna sredstva, vrste prometa, le¬ talski promet, zgradba letal, vrste letal, - prepoznavanje likov, - osnove aerodinamike, - preprosta tehnologija in obdelava ma¬ terialov za letala iz papirja. 2. Planiranje: - izbira primerka, - skiciranje, - razgovor o možnostih izdelave, izbira orodja in materiala. 3. Odločitev: - odločitev za izbrani primerek. 4. Izvedba: - izdelovanje izbranega primerka (npr. pri krožku, na tehniških dnevih, na projektnih dnevih). 5. Kontrola: - preizkušanje fizikalnih, tehničnih in tehnoloških lastnosti, - preizkušanje funkcionalnosti in letal¬ nih sposobnosti, odkrivanje in po¬ pravljanje napak na prvem izdelku (na prototipu - gledati miselni vzorec - odpravljanje napak na prototipu), - vrednotenje izdelka na osnovi objek¬ tivno izbranih kriterijev (npr. kakovost, količina, prizadevnost, ustvarjalnost, odnosi). Prikaz obdelovalnih postopkov Leteča puščica 12 marec 1999 mr Ledko na spomladanski vožnji (Nadaljevanje) ROMAN ZUPANČIČ Čeprav ne kaže, da bo snega zmanjkalo čez noč, se nezadržno bliža pomlad in morda je ravno pravi čas, da opremite model jadrnice ledko, ki smo ga objavili v prejšnji številki, še s kolesi in ga tako pripravite za "jadranje" po asfaltnih površinah. Narediti je treba le prednji in dva zadnja no¬ silca za kolesa. Nosilci so enostavni in jih boste lahko dokaj hitro izdelali. Tako kot dr¬ salke so tudi nosilci za kolesa iz 3 mm debele varilne žice. Na načrtu so narisani v merilu 1 : 2. Priporočam, da se najprej lotite zadnjih, ker so enostavnejši. Če nimate orod¬ ja za rezanje navojev, lahko tudi za pritrditev nosilcev na model uporabite lestenčne spoj¬ ke, ki jih dobite v vsaki trgovini z elektroma- terialom. Zanko na prednjem nosilcu boste najlaže navili na okrogli leseni palici s pre¬ merom 10 ali 15 mm, ki jo vpnete v primež. Varovalki na zadnjih nosilcih najprej prispaj- kajte, nato ju povijte s tanko medeninasto ali bakreno žico in znova prespajkajte. Tudi pod podložke navijte nekaj ovojev žice in jih po- spajkajte. V vsaki modelarski trgovini lahko kupite kolesa za letalske modele. Potrebujete tri s premerom 50 mm. Ker so kolesa s tem pre¬ merom navadno predvidena za osi 4 mm, na¬ redite vložke iz medeninaste cevi z zunanjim premerom 4 mm in notranjim premerom 3 mm. Dolžina vložkov naj bo enaka širini ko¬ les. V kolesa jih prilepite. Tudi cevko boste dobili v modelarski trgovini. Najbolje je, da na začetku model preizkušate na večjih asfaltnih površinah, kot so šolska igrišča. Primerna so tudi prazna parkirišča, kjer pa previdnost ne bo odveč. mr marec 1999 13 MODELARSTVO Modelarski zabojček za orodje ROBERT RESMAN Kadar se odpravljamo na teren z motor¬ nim modelom, potrebujemo poleg mo¬ dela še cel kup pribora in orodja, ki je nujno potreben za vžiganje motorja in popravila manjših napak. Zlasti začetniki prinesejo na letališče celo goro opreme, ki jo razprostrejo ob modelarski stezi. Rezultat vsega tega so zavozlani kabli ali pa prah in smeti, ki so zašli v gorivo. Vsem tem nevšečnostim se lahko izogne¬ mo, če si izdelamo prenosni zabojček, v katerem bomo prenašali vse, kar je po¬ trebno za motorno letenje. V zabojčku mora biti prostor za gorivo, črpalko (ročno ali električno), napajalnik žarilne svečke ter štarter. Poleg tega naj¬ nujnejšega pribora potrebujemo še de¬ belo rokavico za zagon motorja, krpo, sredstvo za čiščenje zamaščenih površin modela ter rezervne dele, kot so kolesa, elise, kape elis (spinerji) ter svečke. Vse¬ lej se najde tudi polno drobnarij, ki jih moramo nositi s seboj, ne smemo pa po¬ zabiti tudi na orodje. Naš zabojček bo ves izdelan iz vezane plošče debeline 4 in 8 mm. Poleg tega bomo potrebovali še smrekovo letvico 15 x 8 mm in odslužen metlin ročaj. Iz 8 mm debele vezane plošče izžagamo dele E, E 1, J in G, preostale stranice, A, B, C, D, D 1 in F, pa iz vezane plošče de¬ beline 4 mm. Dele med seboj zlepimo z belim mizarskim lepilom in vse spoje z 8 mm debelo vezano ploščo utrdimo z žebljički. Na spodnji strani prilepimo še dve letvici 15x8 mm, ki bosta služili kot podstavek. Nosilca ročaja G prilepimo na ročaj in okrepimo z lesnimi vijaki z vgreznjeno glavo, za kar potrebujemo približno 22 mm debelo okroglo palico; za to bo najbolje uporabiti že omenjeni metlin ročaj. Celotno konstrukcijo lepo obrusimo in prelaki- ramo z dvokompo- nentnim brezbarvnim lakom, da postane odporna proti mo¬ delarskemu gorivu. Zlepljen ročaj z dve¬ ma sponskima vija- f koma M 6 x 20 privi¬ jemo na dela E in E 1. Pri tem matice pri¬ vijemo toliko, da se ročaj prosto giblje levo in desno in s tem zagotovi lažji dostop do vsebine v škatli. Prostor za ročko z gorivom je prirejen za trilitrsko posodo in je standardnih mer, tako da se ta samo vstavi. Na pokrovčku zvr¬ tamo dve luknji in vanju privije¬ mo cevki z navojem. Najbolje je uporabiti cevke, ki se dobijo pri modelarskih rezervoarjih. Ena cevka nam služi za dotok zraka, druga pa za gorivo. Na slednjo moramo pritrditi še cevko, ki se¬ ga do dna posode, in na njenem koncu pritrditi filter. Če upora¬ bljamo ročno črpalko za gorivo, si na zabojček montirajmo še podlogo za črpalko 0) iz vezane plošče 8 mm. Za povezavo čr¬ palke s posodo ter za dovajanje goriva v model uporabimo sili¬ konsko cevko. Cevko za polnje¬ nje zaradi lažjega dostopa do modela pustimo nekoliko daljšo - približno 1 m. Na drugi strani zabojčka je pro¬ stor za akumulator 12 V, ki ga s 14 marec 1999 tem 7 MODELARSTVO M 1:10 penasto gumo dobro utrdimo, da se ne premika. Za pokrov uporabimo kar čel¬ no ploščo napajalnika za svečko. Če bo¬ mo napajalnik naredili sami (TIM 1/96), naredimo čelno stranico tako veliko, kot je odprtina (glej sliko!). Če pa bomo uporabili kupljen napajalnik, bomo mo¬ rali iz vezane plošče 4 mm narediti po¬ krov s primerno odprtino za napajalnik. Ker je pokrov na zabojček privit s štirimi vijaki, je treba na obeh straneh od zno¬ traj prilepiti še letvico 15 x 8 mm, da bo dovolj prostora za privijanje vijakov. Ker je akumulator tako povsem zaprt, mora¬ mo na čelno stran dodati še dva priključ¬ ka za njegovo polnjenje, varovalko ter po možnosti še kakšen izhod za morebit¬ ne porabnike. Vse to je odvisno od želja in potreb. V zabojčku je tudi predal, kjer imamo spravljeno vso drobnarijo. Mere vseh se¬ stavnih delov so navedene na seznamu setavnih delov. Okvir, ki je sestavljen iz delov L, L 1, M in M 1, spojimo med se¬ boj s škarjastim izrezom. Tako pridobi¬ mo na trdnosti. Predal sestavimo in ga zlepimo z belim mizarskim lepilom. Pri sestavljanju bodimo pozorni na odprtino v zabojčku, da se bo predal lepo in glad¬ ko zapiral. Na koncu ga prav tako kot celotni zabojček še obrusimo in prelaki- ramo. Za ročaj predala lahko uporabimo kar gumb za potenciometer, ki ga pritrdi¬ mo na lesni vijak, in vse skupaj privije¬ mo na stranico. Zabojček je tako gotov in ga le še napol¬ nimo z ustrezno opremo in orodjem. TIMOVI OGLASI PRODAM model letala spitfire Mk 1 z motorjem Super tigre 10 cm 3 in razpeti- no kril 1700 mm. Vse je brezhibno in nepoškodovano. Prodam še jadralni model z epoksidnim trupom in razpeti- no 2750 mm ter model avtomobila VW hrošč (karoserija - Lancia delta integra¬ le). Motor je potreben popravila. Bojan Bezjak Trubarjeva lic 5000 Nova Gorica Tel.: (041) 507-776 UGODNO PRODAM malo rabljen.. RX fighter bugy z vgrajenim motorjem in mehanskim regulatorjem hitrosti, pri¬ meren tudi za začetnike. Cena po do¬ govoru. Aleš Težak Topniška 25 1000 Ljubljana Tel.: (061) 13-21-001 PRODAM več elektromotorjev, izpuh za motor Super tigre x-ll, resonančno cev za motor 1,5—2,5 cm 3 , več katalo¬ gov, ameriške knjige o letalih in mode¬ larstvu ter okoli 50 načrtov in trojnih risov za letala. Marjan Hvalič Rožna dolina, Partizanske tehnike 1 5000 Nova Gorica Tel.: (065) 21-536 KUPIM regulator hitrosti za motor spe- ed 600, 8,4 V. Marko Borštnar Tržišče 14 B 8295 Tržišče Tel.: (068) 80-467 (po 14. uri) KUPIM RV-napravo Futaba FC16 ali po¬ dobno. Jernej Šuligoj Branik 184 5296 Branik Tel.: (065) 57-244 TTKr 7 marec 1999 15 MODELARSTVO KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENIJI ZA LETO 1999 APRIL 16 marec 1999 mi’ MODELARSTVO Rang tekmovanja: MK - medklubsko, DP - državno prvenstvo, DP-m - mladinsko državno prvenstvo, MN - mednarodno, WC - svetovni pokal, FAI - mednarodno po koledarju FAI, SP - svetovno prvenstvo Dodatne informacije o posameznih tekmovanjih dobite pri naslednjih posameznikih oziroma organizacijah: LETALSKO MODELARSTVO - (prostoleteči modeli): Janez Oblak, tel.: 041/618-888 LETALSKO MODELARSTVO - (RV-modeli): Roman Ložar, Streliška 23,1240 Kamnik, tel.: 061/817-273, 819-060, faks: 061/819-065 LETALSKO MODELARSTVO - (RV-combat): Sašo Babič, Stanka Bloudka 10, 5280 Idrija, tel.: 041/504-679, E-pošta: saso.babic@fmf.uni-lj.si RAKETNO MODELARSTVO: Jože Čuden, Uredništvo revije TIM, Lepi pot 6,1001 Ljubljana, tel.: 061/179-02-20, faks: 061/179-02-30, E-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si LADIJSKO MODELARSTVO: Iztok Vrhovnik, Janez Holc, DM Ljubljane, Rimska 13,1000 Ljubljana, tel.: 061/222-987 (petek po 18. uri) AVTOMOBILSKO MODELARSTVO: Janez Nebec, C. Andreja Bitenca 36,1000 Ljubljana, tel./faks: 061/152-50-46, E-pošta: mantua@mantua-model.si PLASTIČNO MAKETARSTVO: Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Tržaška 48,1111 Ljubljana, ali Sašo Štefanac (sekretar), Regentova 9, 2000 Maribor, tel.: 062/307-366 mr marec 1999 25 MAKETARSTVO Maketarski fotostrip (2. del) Me 262 MITJA MARUŠKO Revellovi maketi nemškega reakcijskega lovca messerschmitt Me 262 Na zlepljen trup nalepimo še spodnji del nosa s prednjim kolesnim prostorom (del št. 8). Stične robove prekrijemo s tankim nanosom kita. Sestavljanje in dopolnjevanje kril Če boste krila preprosto zlepili, ste na pravi poti do lične makete, kajti pri Re- vellu so krila verodostojno oblikovali. Mi pa smo se odločili za korenitejše posege. Odrezali smo zakrilca in krilca, pa tudi predkrilca. Rez začnemo z rahlimi pote¬ zami z ostrim skalpelom in na koncu del pazljivo odlomimo. Sestavne dele spod¬ nje in zgornje polovice kril zlepimo in notranje robove pokitamo. Predkrilca bomo kasneje izdelali iz tanke plastike. Obrezano krilo ima v sredini izvrtani tudi odprtini osrednjega kolesnega prostora in vlepljen kovinski del. Brez predkrilc in za¬ krile je površina krila precej zmanjšana. Po¬ seg je za maketarske začetnike prezahteven. V kolesni prostor bomo vgradili Eduar- dove kovinske dele, ki pravilno upodab¬ ljajo kovinsko konstrukcijo notranjosti krila. Za ovalno dno pilotske kadi s po¬ vršinskimi detajli in stranice trupa so poskrbeli pri Revellu. Ko odbrusimo no¬ tranje robove na odprtinah, prilepimo obe zgornji polovici kril. Eduardovi deli so natančno oblikovani. Iz kosov plasti¬ ke pripravimo ustrezno ležišče. Kovinske dele prilepimo z gostim cianoakrilatnim lepilom. Med krilom in kovinsko strani¬ co mora ostali vsaj 1,5 mm debela vrzel, kamor kasneje vlepimo trup letala. V kolesnem prostoru prilepimo še manj¬ kajoče cevi za dovod goriva, ki jih izde¬ lamo iz tanke bakrene žice. Iz manjših kosov plastike izdelamo še manjkajočo opremo in vzvode, ki premikajo lopute. Pred barvanjem z lepilnim trakom zavaru¬ jemo površino kril. Olivno sivo barvo nane¬ semo z zračnim čopičem. Na sliki vidno preč¬ no letev bomo kasneje odstranili, saj se dno pilotske kadi tesno prilega kovinskim delom. Pogled na prednji del kolesnega prostora. Kovinsko konstrukcijo odlično ponazori¬ jo Eduardovi kovinski deli. Pogled na zadnji del kolesnega prostora. Krmilne vzvode ponazorimo z bakreno žico. Električno napeljavo izdelamo iz lepljenih tankih plastičnih niti, ki jih vle¬ pimo med trup in pilotsko kad še pred le¬ pljenjem kril na trup letala. Na prednjem robu bomo tik pred barva¬ njem prilepili zakrilca. Ker je v odklonje¬ nem položaju viden tudi del notranje opiate, jo moramo ponazoriti. Na površi¬ no spodnjega dela krila tik ob robu zgor¬ njih dveh delov krila nalepimo debelejšo podlago. Za oplato izberemo izjemno tanko plastiko, ki pa je zelo občutljiva za debelejši nanos lepila. Če je lepila pre¬ več, bo plastiko omehčalo in gradnjo bo¬ mo morali ponoviti. Krilo odložimo čez noč in z brušenjem ter kitanjem prednje¬ ga roba nadaljujemo, ko lepilo dobro prime. (Nadaljevanje prihodnjič) Kovinski vložek je oblikovan kot zgibanka. Pred lepljenjem ga preprosto preganemo ob trdi podlagi. Ob krilu moramo ohrani¬ ti vrzel. Takole je pripravljena podlaga za vgradnjo predkrilc. 26 marec 1999 TTRT 7 MODELARSTVO Novo na trgu REGULATORJI hitrosti jeti model Regulatorji hitrosti vseh vrst so na voljo od naj¬ manjšega JES 10 pa do največjega JES 150. Grajeni so zelo kompaktno v tehnologiji SMD in imajo vse dodatne funkcije: BEC, temperaturna zaščita, itd. Regulatorji zmorejo tokovne moči 10-150 A in napetosti 4,8-5,6 V. Cene so od 5.500 SIT naprej. TOP modeltehnik d. o. o., Gradnikove briga¬ de 53, 5000 Nova Gorica, tel.: (065) 24-478, faks: (065) 27-642, E-pošta: TOPMODEL@siol.net lil 30 MWUTt Rmume PRO PRO p Rft EP0XYi tfEP0XV epoksidna lepila great planeš Dvokomponentna epoksidna lepila firme Great planeš za uporabo v modelarstvu se odlikujejo z izjemno trdnostjo ter -trajnostjo. Uporabljajo jih modelarji po vsem svetu. Mešajo se v razmerju 1:1. Količina lepila je 256 g. Na voljo so lepila z različnim časom obdelave: 6,30 ali 45 minut. Cena je 1.990 SIT. TOP modeltehnik d. o. o., Gradnikove briga¬ de 53, 5000 Nova Gorica, tel.: (065) 24-478, faks: (065) 27-642, E-pošta: TOPMODEL@siol.net CIANOAKRILATNA LEPILA ZA MODELARSTVO Namenjena so vsem vrstam lepljenja modelar¬ skih gradiv, kot so balza, ABS, kovine, steklena vlakna itd. Strdijo se v trenutku in so primerna tudi za popravila na terenu. Dobijo se v gelu ozi¬ roma tekočini z možnostjo takojšnje vezave, po 15 sekundah ali šele dveh minutah. Pakiranje 14 g lepila stane 660 SIT 28 g pa 1.100 SIT. TOP modeltehnik d. o. o., Gradnikove briga¬ de 53, 5000 Nova Gorica, tel.: (065) 24-478, faks: (065) 27-642, E-pošta: TOPMODEL@siol.net ZRAČNI ČOPIČ REVELL Firmo Revell poznamo po bogati ponudbi plastičnih maket in barv, ki se primejo takorekoč vsake podlage. Zdaj je na voljo za 8.300 SIT tudi Revellov zračni čopič (airbrush) oziroma profesionalni pribor za nanašanje barv z brizganjem, za zahtevnejše graditelje pa tudi kompresor za stisnjeni zrak, ki ga dobimo za 44.000 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43 MIG 21(1: 48), P-47D (1 : 72), AIRACOBRA (1 : 72) IN ZERO (1 : 72) Ste ljubitelj plastičnih maket? Academy, ki je do¬ ma tudi pri Mantui, ima štiri nove modele in si¬ cer mig 21 (merilo 1 : 48), P-47D (1 : 72), aira- cobra in japonski zero v istem merilu. Mig stane 4.750 SIT, drugi modeli pa so po 1.600 SIT. Mantua model, C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 152-50-46 ECO 8 in ECO 16 Helikopterska modela eco 8 in eco 16 firme Ikarus poganja elektro¬ motor. Prvi se napaja z (do) osmimi, drugi pa s 16 celicami Ni-Cd. Na voljo so kompleti brez motorja. Za osmico je treba odšteti 42.500 SIT in za šestnajstico 55.300. Osmico skupaj s pogonskim elektromotorjem dobimo za 53.000 SIT. Prav za te modele je na voljo tudi simulator letenja aero fly (39.500 SIT). Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43 REVIJlčZA ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO, RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE • Vsak mesec na 84 straneh za ljubitelje in profesionalce • Novosti, zanimivosti, informacije iz elektronike • Opisi elementov in njihove aplikacije v shemah • Osnove programiranja mikrokrmilnikov in mikroprocesorske samogradnje • Samogradnje za začetnike in naprednejše • Hi-Fi novice in samogradnje ter še mnogo drugega... jmMBsamm H093S5383 -SC®? sšsaa “G® mmmmm mmmsssm. Vsak mesec nagradno žrebanje novih naročnikov! Če želite revijo Svet ELEKTRONIKE prejemati na dom, lahko prefotokopirate spodnjo naročilni¬ co in izpolnjeno pošljete na naslov: Svet elektronike, p.p. 5127, 1001 Ljubljana, Fizične osebe imajo 20%, pravne 10%, učenci, dijaki ali študenti s potrdilom o šolanju pa 25%-ni popust pri celoletni naročnini. Izmed prispelih naročilnic bomo vsak mesec izžrebali po enega naročni¬ ka, ki bo prejel celoletni komplet revij, kot presenečenje pa morda tudi praktično nagrado! Sem fizična □ (pravna □, šolajoča □) oseba in nepreklicno naročam revijo Svet ELEKTRONIKE za dobo enega leta (11 številk letno). (Ustrezno prekrižajte!) Podjetje (izpolnijo pravne osebe): Ime in priimek (ali kontaktna oseba): Točen naslov: Poštna številka in kraj: Datum:_ Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani Podpis (in pečat): TEM! 7 marec 1999 27 ELEKTRONIKA Pozicijska luč na modelu ROBERT RESMAN Model letala cessna 1 77 mini Cardinal, pri katerem je na repu vgrajena pozicijska luč R7 - 18 kfi C1 - 10 jiiF/10 V C2 - 10 juF/10 V C3 - 10 nF Tl - BC108 Tr.l - T1C46, TIC47, BR103 IC1 - NE555 IC2 - LM324 K - kratkospojuik Vsak modelar ima željo izdelati model, ki je čim bolj podoben svojemu večjemu bratu. Koliko smo pri tem uspešni, je odvisno od naše spretnosti in zahtevnosti. Pred časom sem se navduševal nad leta¬ lom cessna in se zato odločil za gradnjo modela. Moja zahteva je bila, da mora bi¬ ti model verna kopija pravega letala. Po¬ skušal sem posnemati čim več detajlov in se zato tudi pri barvanju dodobra namu¬ čil. Model je po videzu res podoben pra¬ vemu letalu, pa vendar je pri njegovem letenju nekaj manjkalo, predvsem tista pi¬ ka na i, kot radi rečemo. Pri opazovanju pravega letala med vzletanjem in pristaja¬ njem se mi je porodila ideja, da tudi v model vgradim pozicijsko luč na vrhu re¬ pa. V sončnem vremenu se efekt sicer ne vidi, toda v oblačnem vremenu se je mo¬ del povsem prerodil. Mala rdeča utripajo¬ ča lučka na repu je napravila na vse gledalce velik vtis, še posebno med vo¬ žnjo modela po stezi s prižgano lučjo. Vezje sicer ni komplicirano ima pa mo¬ žnost daljinskega vklopa in izklopa. Če pogledamo shemo, vidimo, da je sestav¬ ljena iz dveh delov. Prvi del skrbi za vklop in izklop, drugi del pa je znani oscilator, ki poganja žarnico. Za oba operacijska ojačevalnika sem uporabil kar integrirano vezje LM324, ki jih sicer vse¬ buje štiri, vendar je to integrirano vezje zelo razširjeno. Tudi njegova velikost ne moti preveč. Prvi operacijski ojačevalnik je le ločilna stopnja, ki poskrbi, da so signali konstantni in lepe pravokotne oblike. Signal tako vodimo na tako ime¬ novani RC-člen, to sta upor R 2 in kon¬ denzator C 1. Na kondenzatorju tako dobimo enosmerno napetost, ki se spre¬ minja od 0,2 do 0,4 V, odvisno od RV-si- stema in v skladu s poveljem. S pomočjo tega signala in uporovnega delilnika R 3 in R 4 dosežemo, da tiristor dobi signal, ko je napetost na C 1 manjša od 0,25 V. Te napetosti so od sistema do sistema raz¬ lične, vendar se ne razlikujejo toliko, da vezje ne bi delovalo. S spreminjanjem na¬ petosti niha le prag preklopa, ki v našem primeru niti ni tako važen, le da je znotraj danega povelja. Zato je za vklop najbolje uporabiti stikalo z dvema položajema in tako nimamo težav s pragom preklopa. Za stikalo, ki vklaplja drugi del vezja, sem uporabil kar tiristor, saj je pokazal največ¬ jo zanesljivost delovanja. Njegova izbira ni kritična, saj zahteva le čim manjše ohiš¬ je. Uporabil sem mali tiristor Tic46, ki je v enakem plastičnem ohišju kot tranzistor. Oscilator je narejen v standardnem spoju z integriranim vezjem NE555. Upora R 6 in R 7 ter kondenzator C 2 določajo frek¬ venco utripanja žarnice, medtem ko kon¬ denzator C 3 blokira nožico 5. Na nožiči 3 dobimo končni rezultat in ta signal s pomočjo tranzistorja že krmili žarnico. Tiskano vezje naredimo na ploščici eno¬ stransko kaširanega pertinaksa velikosti 41 x 23 mm. Pri sestavljanju začnemo z obema prevezavama K, ker je ena pod in¬ tegriranim vezjem. Naslednji vrstni red ni pomemben. Pri sestavljanju bodimo še posebno pozorni na razporeditev nožič polprevodnikov, zlasti pri tiristorju, če bo¬ mo uporabili katero drugo izpeljanko. Za priključek žarnice sem predvidel konek- tor za mono banano 3 mm. Če pa hoče¬ mo varčevati s prostorom, ga lahko tudi izpustimo. Ohišje je najbolje izdelati iz kosov pertina¬ ksa, ki mu izjedkamo vso bakreno podlogo in ga zlepimo med seboj. Dimenzijo ohišja bo vsakdo prilagodil svoji ploščici, zato ni vredno omenjati njene izdelave. Pokrov naj bo prilepljen na škatlico kar s samolepilnim trakom, da bo možen morebitni dostop. Montirati moramo še priključni kabel, ki na¬ pravico povezuje s sprejemnikom. Za pove¬ zavo žarnice uporabimo mehko dvojno izolirano žičko, ki jo po možnosti pritrdimo na notranjo stran trupa. Uporabimo standard¬ no žarnico za kolo in sicer 2,5 V in 0,3 A. Ker je poraba vezja zelo majhna, pa tudi vključeno je le kratek čas, se neovirano lahko napaja prek sprejemniškega aku¬ mulatorja. Pozicijsko luč prižgemo v glav¬ nem le med vzletanjem in pristajanjem, saj je le takrat dovolj atraktivna. 28 marec 1999 mr ZA SPRETNE ROKE UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Srednja stopnja Cestni valjar ANTON PAVLOVČIČ Od 6. razreda dalje Čas izdelave: 3 do 4 dvojne ure Naloga in motivacija: Ob izdelavi modela cestnega valjarja mora učenec uporabiti ri¬ salno orodje ter ročno ali električno orodje za razrez, vrtanje in brušenje. Na koncu mora poskrbeti še za ličen videz izdelka. Težišče učenja: - natančna proučitev načrta, kosovnice in sestavne risbe; - spoznavanje konstrukcije in načina delovanja tega delovnega stroja; - prerisovanje sestavnih delov na vezano ploščo; - vrtanje lukenj in izdelava sestavnih delov s pomočjo ročne ali električne rezljače; - poskusno sestavljanje; - lepljenje; - površinska obdelava; - sestavitev podsklopov v celoto. Gradiva, orodje in pripomočki: - vezana plošča 3 mm, žica 0 4 x 170 mm, 15 mm dolg lesni vijak, lepilo za les (UHU coli express ali UHU coli wasserfest) in epoksidno lepilo (npr. UHU plus endfest), proti vodi obstojna barva, lak ali toniran zaščitni premaz za les; - risalno orodje, ročna (ali električna) rezljača, podložna mizica, rašpa, grob in fin brusilni papir, vrtalnik (po možnosti z nav¬ pičnim stojalom), sveder za les 0 3 in 4 mm, manjši izvijač, žaga za železo, pila, nekaj manjših svor, močnejše elastike, čopič. Izdelava Glavna naloga tega delovnega stroja na gradbišču je ravnanje in utrjevanje terena oziroma njegova priprava za betoniranje ali as¬ faltiranje. Najprej s pomočjo risalnega orodja na ustrezno velik kos veza¬ ne plošče prekopirate oblike vseh sestavnih delov cestnega valjarja. (Obstaja tudi hitrejši in preprostejši način, ki je bil po¬ drobno opisan v novembrski številki Tima na str. 36-37.) Ko iz- žagate vse dele in izvrtate luknje, poskusno sestavite model, da se prepričate, ali se utori med seboj dobro prilegajo. Morebitna odstopanja popravite z manjšo pilo in brusilnim papirjem. Za le¬ pljenje je najbolje uporabiti hitro sušeče lepilo za les, kakršno je npr. UHU coli express. Sestavne dele vedno stisnite z manjšimi svorami ali močnejšimi elastikami. Najprej med stranici (1) prilepite dno kabine (2) in mejnik stran¬ skih zabojev (4), z zgornje in zadnje strani pa dele 3, 5, 6, 7 in Model cestnega valjarja je v "tesnem sorodstvu" z modelom traktorja nakladača, katerega načrt smo objavili v oktobrski številki Tima (str. 35-37). Posamezne dele oziroma podsklope cestnega valjarja pred le¬ pljenjem poskusno sestavite in popravite morebitna odstopanja. Izdelek lahko samo prelakirate z brezbarvnim nitrolakom ali pa ga pobarvate z živimi barvami in opremite z nalepkami. TTUr 7 marec 1999 29 ZA SPRETNE ROKE 8. Čez čas na obeh straneh dodajte še manjkajoče sestavne de¬ le zabojev (9, 10 in 11). Ko je lepilo popolnoma suho, z rašpo in grobim brusilnim papirjem obdelajte vse stike posameznih se¬ stavnih delov in še zlasti poševno zadnjo steno ohišja valjarja. Kabino, ki jo sestavljajo elementi 12-15, morate sestaviti pose¬ bej in jo šele po barvanju prilepiti v utora na dnu kabine (2). Tudi sestavne dele okvirja sprednjega kolesa (18-21) zlepite po¬ sebej ter jih dobro prevežite z elastikami. Ne varčujte z lepilom, sicer vam bo med kasnejšim posnemanjem robov z rašpo in brusilnim papirjem vse skupaj razpadlo. Kolesa (23, 24) lahko naredite iz več med seboj zlepljenih kolo¬ barjev vezane plošče ali pa jih z električno vbodno žago izžaga- te iz kosa masivnega lesa. Sprednje kolo je debelo približno 50 mm (ali 16 kolobarjev po 3 mm), zadnje pa približno 22 mm (ali 7 kolobarjev po 3 mm). Kolobarje, ki sestavljajo posamezno ko¬ lo, zlepite med seboj ter z nekoliko daljšim vijakom, dvema pod- ložkama in dvema maticama močno stisnite. Dobljeni "sendvič" sedaj vpnite v vrtalnik (glej risbo), pritrjen v navpično stojalo, ter ga z rašpo in finim brusilnim papirjem obdelajte v gladko okrog¬ lo obliko. Če boste izdelek prebarvali, morebitne špranje prej prekitajte z gosto mešanico finega lesnega prahu in nitrolaka. Ohišje cestne¬ ga valjarja, kabino in nosilec sprednjega kolesa prebarvajte z živo rumeno ali oranžno barvo, kakršna je navadno cestna me¬ hanizacija, bočna zaboja, obe ročici in sedež v kabini, distančni- ki, kljuka in seveda kolesa pa naj bodo črni. Ko se barva posuši, vse podsklope sestavite v celoto. Na svoje mesto najprej prilepi¬ te kljuko ter ročici in kabino s sedežem. Nato z ne preveč de¬ belim 15 mm dolgim lesnim vijakom s spodnje strani pritrdite okvir sprednjega kolesa v njegovo držalo na ohišju valjarja. Vmes vstavite distančnik (22), vijak pa pri¬ tegnite ravno toliko, da se bo sprednje ko¬ lo še lahko obračalo okoli navpične osi. Kolesa z epoksidnim lepilom prilepite na osi iz žice; ne pozabite na štiri distančnike ( 22 ). Če se komu zdi objavljeni načrt za model cestnega valjarja premajhen, naj ga s foto¬ kopirnim strojem poveča za 67 %. V tem primeru izdelek naredite iz 5 mm debele vezane plošče, dolg pa bo 36 cm. Povečajo se seveda tudi mere osi: debeli sta 5 mm, pri čemer je zadnja dolga 172 mm, sprednja pa 110 mm. Kosovnica Sl< O a m ~cky~ cb 30 marec 1999 TiAL 7 ZA SPRETNE ROKE mr 7 marec 1999 31 MAKETARSTVO Rudarska železnica Senovo-Brestanica ŽELJKO HALAMBEK Foto: Željko Halambek, Nikola Pavič in Alan Hrehorič Rudarska železnica Senovo-Brestanica je ena od eksotičnih ozkotirnic, kakršne so danes že prava redkost. Proga poteka od rova na Ravnah do separacije na Seno¬ vem, kjer premog prečistijo, ter od se¬ paracije do nakladališča na železniški postaji Brestanica. Ideja o povezavi pre¬ mogovnika z železnico sega v začetek tega stoletja. Takrat so sprva razmišljali o 6 km dolgi žičnici, vendar so se raje odločili za normalnotirno progo, ki naj bi potekala od brestaniške železniške postaje do senovške separacije. Imela naj bi dva predora in dva nadvoza. Leta 1918 so začeli z izvedbenimi deli. Zaradi stra¬ hu, da bo nova država nacionalizirala imetje družbe TPD (Trboveljska premo¬ govna družba), so se odločili za najcenej¬ šo izvedbo proge. Namesto tirne širine 1435 mm so vzeli 632 mm ter tračnice 12,4 kg/m. Zato je bilo treba narediti na¬ kladalno postajo na ž. p. Brestanica. Na¬ rejena sta bila tadi dva predora dolžine 522 m in 55 m. Tehnični prevzem proge je bil 25. 5. 1925. Leta 1939 so zamenjali trač¬ nice z močnejšimi (25 do 30 kg/m), ki so jih ugodno kupili v Osije¬ ku. Velika pridobitev je bila elektrifikacija pro¬ ge z enosmernim tokom napetosti 500 V. Premogovnik v Rešta- nju in senovško separa¬ cijo naj bi povezali Risba 3 • Jamska lokomotiva (št. 5, 6 in 7) v merilu 1 : 45 Risba 1. Lokomotiva št. 1 oziroma št. 2 v merilu 1 : 45 Risba 2. Lokomotiva št. 3 oziroma št. 4 v merilu 1 : 45 O :0 Ot d) 32 marec 1999 mr Tnir 7 marec 1999 33 MAKETARSTVO Slika 2. Lokomotiva št. 2 Slika 1. Lokomotiva št. 4 ob separaciji premoga iza Senovem Slika 3 • Lokomotiva št. 7 je pravkar prišla iz rudnika. Slika 4. Rudarji se peljejo v rudnik. k Slika 5. Vlak na progi med Ravnami separacijo podzemno, izhod pa bi bil v Ravnah. Za¬ časna rešitev je predvidevala progo s tirno širino 900 mm, ki bi bila dolga 4,7 km in bi imela tri predore, toda zelo ve¬ lik vzpon - povprečno 36 %, zato so se raje odločili za tovorno žičnico. Zgrajena je bila leta 1922 in so jo uporabljali celih 14 let. Jamsko povezavo so dogradili prav v času, ko so morali zaradi nesreče promet na žičnici ustaviti. Promet po progi je tako stekel leta 1936, dve leti pred izdajo upo¬ rabnega dovoljenja. Proga je imela tudi tirno širino 632 mm. Leta 1951 so progo elektrificirali z enosmernim to¬ kom napetosti 250 kV. Skupna dolži¬ na proge med Rav¬ nami in separacijo (1,2 km) ter sepa¬ racijo in železniško postajo Brestanica (5,5 km) znaša sla¬ bih 7 km. Pred elektrifikacijo so po progi vozile parne lokomotive, od katerih sta dve še ohranjeni. Jamski prevoz je potekal z di¬ zelskimi lokomotivami, električne pa so naredili ka'r sami iz starih odsluženih tramvajev. Za tokovni odjemalnik imajo ne¬ kakšne lire. Največji progasti rumeno-črni lokomotivi št. 3 in 4 sta vozili med sepa¬ racijo in brestaniško železniško postajo. Lokomotivi z močjo 80 kW sta zmogli Slika 6. Lokomotiva št. 5 z "buliči” 34 marec 1999 mr MAKETARSTVO je začela propadati in so jo 1997 dokonč¬ no demontirali. Proga separacija-Ravne je do zaprtja premogovnika decembra 1996 redno obratovala. Demontirali so jo leta 1998, ko so z miniranjem tudi zruši¬ li separacijo. Modeli rudarske železnice v merilu 1 : 87 (Hof) imajo tirno širino 6,5 mm, kar je tudi širina tira, ki jo uporablja sistem "z". Modeli ki jih bomo predstavili, so: loko¬ motiva št. 1 z jamskimi vozički "buliči", lokomotiva št. 3 z vagoni samosipniki in lokomotiva št. 7 z vagoni za prevoz ru¬ darjev. Ohišja lokomotiv št. 1, 3 in 7 so nareje¬ na iz prozorne plastike debeline 0,5 mm. Vse stranice ohišja izdelamo po načrtu (risba 1, 2 in 3). Ker uporabljamo prozor¬ no plastiko, nam oken ne bo treba izrezo¬ vati. Ovalne strehe lokomotiv naredimo iz kalandrirane folije, ki je dovolj prožna, Slika 7. Lokomotiva št. 3 14,7 km/h, težki pa sta bili 15,6 t. Vlekli sta posebne vagone samosipnike. Med Ravnami in separacijo sta vozili manjši 10,2-tonski električni lokomotivi z močjo 60 kW. Označeni sta bili s števil¬ kami 1 in 2 ter sta imeli škarjasti odjemal- nik. Vlekli sta jamske vozičke "buliče" s prostornino zaboja 1300 1. Za jamske prevoze so uporabljali poseb¬ ne električne lokomotive št. 5, 6 in 7 z malim škarjastim tokovnim odjemalni- kom za jamski prevoz ter nekdanjo liro za vožnjo zunaj. Razen "buličev" so s po¬ sebnimi vagoni prevažale tudi rudarje. Za manevriranje na Ravnah kakor tudi pri separaciji so služile majhne akumula¬ torske lokomotive. Julija 1992 je bil promet na progi Bresta- nica-separacija za vedno ustavljen. Proga Slika 11. Lokomotiva št. 7 Slika 12. Vagoni za prevoz rudarjev Slika 10. ”Buliči” da jo ukrivimo ob kakšnem ne preveč ostrem robu (npr. mize). Paziti moramo, da se pri krivljenju ne pojavijo grebeni. Iz stranic sestavimo ohišja (risba 7, 8 in 9), pri čemer uporabimo sekundno lepi¬ lo. Podrobnosti, kot so vrata ter razni pokrovi, npr. na nosu lokomotive št. 3, naredimo iz samolepilne tapete. Žarome¬ te izdelamo iz mehkejše plastike debeli¬ ne 2 mm s pomočjo luknjača za usnje. Na isti način naredimo izolatorje na stre¬ hi lokomotive št. 3. Iz 2 mm debele pla¬ stike izdelamo tudi elemente na strehi lokomotive št. 3 in na nosu lokomotive št. 7, odbijače ter zaobljene dele karose¬ rije lokomotive št. 1. Ohišja po potrebi popilimo in zbrusimo ter pazimo, da ne poškodujemo prozor¬ nih površin, kjer bodo po barvanju nastala okna. Zato jih pred barvanjem za¬ varujemo s samolepilnim trakom, ki ne m-r 7 marec 1999 35 MAKETARSTVO Risba 13■ Sestavni deli vagona za prevoz rudarjev Risba 12. Sestavni deli samosipnika ŽM Risba 5 . Risba samosipnika v merilu 1 : 45 Mž F=Tt 36 marec 1999 MAKETARSTVO Slika 13■ ”.Buliči” Slika 14. Samosipnik Risba 10. Podvozje za lokomotive, v katere ne bomo vgradili pogona Risba 14. Sponke naredimo iz žice 0 0,8 mm. pušča sledi. Lokomotivo št. 1 pobarvamo v črno, lokomotivi 3 in 7 pa v progasto črno-rumeno kombinacijo. Žaromete prevlečemo s srebrno barvo. Za lokomotivo št. 1 uporabimo Sommerfeldtov pantograf nr. 966. Da je videz pristnejši, moramo zamenjati drsalnik z ne¬ koliko večjim, ki ga izdelamo iz bakrene pločevine. Za loko¬ motivi št. 3 in 7 moramo odjemalnik toka narediti sami iz žičk 0 0,3 mm, 0 0,5 mm in 0 0,8 mm, kar zahteva kar ne¬ kaj spretnosti in potrpežljivosti. Odjemalnik toka pri loko¬ motivah 1 in 3 pobarvamo rdeče, pri št. 7 pa sivo. Lokomotivo št. 1 lahko motoriziramo brez posebnih težav. Pogon vzamemo od Marklinove parne lokomotive (DB 24) iz sistema "z". Ker ima tri pogonske osi, odstranimo srednji kolesi, tako da del srednje osi ostane v pogonskem delu. Preostalim štirim kolesom zakitamo prečke in jih pobarvamo na črno. Tako prirejeni pogon vgradimo v ohišje lokomoti¬ ve, kamor ga pritrdimo s ploščicami 2 mm debele plastike. Na enak način opremimo tudi lokomoti¬ vo 3- Namesto pogona vgradimo v pre¬ ostali lokomotivi navadno podvozje, ki ga naredimo sami iz 2 mm debele plasti¬ ke (risba 10). Iz sistema "z" izberemo ko¬ lesa primerne velikosti. Idealna bi bila kolesa parne lokomotive DB 24. Nazad¬ nje prilepimo ploščico iz kalandrirane folije na spodnji del podvozja. Lokomotivam priključimo še primerne vagončke: buliče za lokomotivo 1 (lahko tudi 7), samosipnike za št. 3 in vagone za rudarje št. 7. Zabojčke buličev (risba 4) naredimo iz 1 mm debele plastike. V prednje strani zaboj¬ čkov zvrtamo luknjice in jih z druge strani zapol¬ nimo s kalanclrirano folijo. Tako dobimo okrogle vdolbine (risba 11). Podvoz¬ je in odbijače na¬ redimo iz plastike 2 mm (risba 11) ter jih nalepimo na zabojčke. Nato bu¬ liče pokitamo in pobrusimo ter jih Risba 15. Potek, proge Senovo-Brestanica pobarvamo z nesijajno sivo barvo. Kolesa vagonov sistema "z" vstavimo v podvozje ter jih zapremo z ploščico iz kalandrira¬ ne folije, ki jo prilepimo na spodnji del podvozja. V primerjavi z bulici so samosipniki zahtevnejši za izdelavo (risba 5). Korita naredimo iz kalandrirane folije, druge dele konstrukcije, kot so palice in okvirji, pa iz debelejše plastike, npr. 2 mm (ris¬ ba 12). Podvozja so podobna kot pri bu- ličih, le da jih naredimo nekoliko daljša. Na korita nalepimo paličice ter podvozja z okvirjem. Pred barvanjem na rjavo jih po potrebi še zakitamo in pobrusimo. V podvozja vstavimo kolesa (sistem "z") ter jih enako kot prej zapremo s ploščico iz kalandrirane folije. Ostali so nam še vagoni za prevoz rudar¬ jev (risba 6). V primerjavi s prejšnimi vagončki bomo dele pobarvali pred se¬ stavljanjem. Streho in tudi večino drugih delov naredimo iz kalandrirane folije, ki jo ukrivimo v ovalno obliko in nanjo na¬ lepimo tanke trakove iz samolepilne fo¬ lije. Streho pobarvamo z nesijajno sivo barvo. Stranice in klopi naredimo iz ene¬ ga kosa in jih pobarvamo v barvi lesa (svetla krem barva). Podvozje naredimo enako kot pri drugih vagonih iz debelej¬ še plastike ter nanj nalepimo okvirje, izdelane iz tanjše plastike. Odbijače na¬ redimo iz 2 mm debele plastike ter jih prilepimo na podvozja. Iz tanke plastike izrežemo še trakove ter vse skupaj po¬ barvamo na rjavo. Tako imamo gotove vse dele (risba 13) in jih le še skrbno zle¬ pimo. Kolesa montiramo na enak način kot pri drugih vagonih. Na koncu moramo še spojiti vagone z lo¬ komotivami. Sponke naredimo iz žičke 0 0,8 mm (risba 14) ter jih prilepimo na podvozje. Viri: Anton Sehar, Zgodovina premogovnika Senovo. Primož Ozvald, Senovška železnica, Življenje in teh¬ nika 7-8/93 TEKI 7 marec 1999 37 ZA SPRETNE ROKE Žogica Nogica DARJA ZOREC Za izdelavo igrače žogice Nogice potrebujemo naslednja gradi¬ va: penasto gumo, vrvico, barvo, tanjšo elastično vrvico, dva gumba, kontaktno lepilo in lakasto usnje. Na kocko penaste gume s stranico 10 cm na zgornji in spodnji ploskvi s flomastrom narišemo krog. Robove zunaj kroga z no¬ žem olfa odrežemo, pri čemer skušamo izoblikovati čim lepšo okroglino (slika 1). Dobljeni valj prevrnemo in na okroglino na¬ rišemo pomožni krog ter spet porežemo robove. Dobljeno telo je zdaj že nekoliko podobno krogli oziroma žogici. Penasto telo nato z vseh strani obdelujemo toliko časa, da do¬ bimo pravilno kroglo. Najboljši rezultat dosežemo, če robove najprej na grobo porežemo z nožem ol¬ fa, za natančno obdelavo pa uporabimo ostre škarje. Če pa želimo zares lepo in gladko površino lutke, kroglo obdelamo še z električnim tračnim brusilnikom (uporabimo srednje grob brusilni trak (slika 2). S tankim flomastrom razdelimo površino žogice na osmine ali šestine. Barvamo lahko tako, da izmenjavamo samo dve barvi ali uporabimo ves mavrični spek¬ ter. Priporočljivo je, da sta sprednji dve osmini svetlejših barv, ker je tako obraz bolj izrazen. Barvamo postopno, od sve¬ tlejših barv proti temnim. Barvo nanašamo le po površini in jo razvlečemo z drgnjenjem. Če bi nanesli preveč barve, bi se ta vpila globoko v peno, in ko bi se posušila, bi bila lutka trda in težka (slika 3). V predalu poiščemo najtanjšo pletilko. Malo nad konico s samo¬ lepilnim trakom prilepimo elastično vrvico in žogico prebode¬ mo natančno skozi sredino (slika 4). Sedaj lahko vrvico odlepimo in jo napeljemo skozi gumb ter večkrat močno zavežemo (slika 5). Na nasprotni strani pustimo daljši konec, na katerega navežemo držalo. To je lahko večja lesena kroglica, kartonski tulec ali kaj podobnega. Podobno kot elastiko napeljemo tudi vrvico, na katero naveže¬ mo roke in noge (slika 6). Zanje uporabimo kakršne koli lese¬ ne ali plastične kroglice. Na koncu je treba lutki vdihniti življenje. Iz lakastega usnja izre¬ žemo večje okrogle oči. Na ogreti kuhinjski plošči oči segreva¬ mo toliko časa, da se nekoliko izbočijo. Nalepimo jih na spodnjo polovico žoge, pri čemer lutka dobi otroški izraz. Z rdečim alkoholnim flomastrom rahlo zarišemo še majhna usta in nosek (slika 7). 38 marec 1999 TI Rit 7 ZA SPRETNE ROKE Barve za steklo "pobarvaj in odlepi" ALENKA PAVKO - ČUDEN O okraševanju stekla smo v reviji TIM že večkrat pisali. Tokrat predstavljamo novost: "samolepljive 1 ' konturne in prosojne folijske barve za gladke površine fun&fancy (Mara¬ bu). Tudi drugi proizvajalci hobi barv ponu¬ jajo podobne izdelke. Na prosojno površino se običajno nanašajo neposredno s stiska¬ njem iz plastenke. Na papir narišite okrasni vzorec. Papir pre- krijte s prozorno folijo (npr. grafoskopsko) in s konturno barvo prevlecite obris vzorca. Po dveh urah, ko se kontura posuši, površi¬ ne pobarvajte z prosojnimi barvami. Ko je celotna slika popolnoma suha (po 24 urah), jo pazljivo in narahlo odlepite s folije in pre¬ nesite na steklen izdelek. Pomagate si lahko z olfa nožem ali škarjami (slike 1-4). Delo z barvami "pobarvaj in odlepi" je eno¬ stavno in zabavno. Paziti je treba le, da so obrisi, narisani s konturnimi pastami, nepre¬ kinjeni. Polepšate lahko stekleno svetilko (slika 5). Dolgočasno steklo vrat ali oken lahko spre¬ menite v vitraž (slika 6). Iz navadnih stekle¬ nic lahko pričarate unikatne izdelke (slika 7). Popestrite lahko tudi kozarce za marmelado in kompote, da bo še večje veselje pogleda¬ ti v shrambo. Tudi pustim kuhinjskim ali kopalniškim keramičnim ploščicam lahko vdahnete nov videz. Ornamente lahko preprosto snamete, ko se jih naveličate in jih shranite na prosojnico. Pripravite si lahko celo vrsto priložnostnih okraskov, npr. za novo leto, veliko noč, Va¬ lentinovo ali rojstni dan. Če "prenosna" slika sčasoma postane manj lepljiva, jo na hrbtni strani rahlo in pazljivo navlažite. P RO, ME 4 TEJ I ART(M PROMETEJ Art & Hobby, d. o. o. trgovina z materiali in pripomočki za likovno ustvarjanje in kreativne hobije MALA ULICA 5, LJUBLJANA, telefon: (061) 13-10-200, 13-15-132, faks: 13-38-581 GLEDALIŠKA UL. 9, CELJE, telefon: (063) 481-362, faks: 481-362 - Tečaji slikanja na svilo in bombaž, batika, slikanja na steklo, oblikovanje nakita in modeliranja - Slikarski tečaji TEE 7 marec 1999 39 UGANKARSKI KOTIČEK Kombinacijska križanka Spodnje besede, podane po abecednem redu, s kombinira¬ njem razvrstite v polja križanke. Začnite z najdaljšimi, že vpisa¬ ne besede pa sproti prečrtujte v seznamu. Ob pravilni rešitvi boste v okvirju okoli lika dobili nek nasvet. 2 črki: BS, DP, EM. GE, JR, KO, NV, OČ, PA, RB, TI, VA; 3 črke: AVE, EOL, GPU, ILJ. ISA, IOC, LEA, LEK, MAD, OST, RAN, REV, RIN, SKI, ŠER, UAG; 4 črke: ALEF, ANAK, ARVO, AMER, APRA, AKOV, BAZA, GA¬ RA, GANK, HALL, IRMA, KARP, KONJ, LARO, LUNE, MERI, NAIR, NOLA, PLES, RATA, SILE, ŠOBA, TEME; 5 črk: ASTER, AVČIN, ELEMI, ENEAS, ERARD, GANEC, IDIOT, LAKME, NRAVI, NTIMA, NAZAL, OLEIN, PREMC, PSI¬ HA, REBRO. ROOSA, ZNAKI, VRANA, ŽVARA; 6 črk: AMPERE, BRENEN, EJRENE, KANSAS, NANSEN, PA- TRON, RESSEL; 7 črk: BAMBERG, ERJAVEC, NERALIČ, RJAVČEK, UHARICE; 8 črk: ALICANTE, ASTRAHAN, FRNIKOLA, TRAVERZA, URA¬ DNICE; 10 črk: PRVI PRELET. V Številčnica Če črke, ki po rešitvi posameznega iskanega pojma pripadajo številkam, prepišete v lik tako, da enaka številka vedno pome¬ ni enako črko, boste v vodoravnih vrstah od leve proti desni dobili nek pregovor. 1_2_3_4_= angleška dolžinska mera 5_6_7_8_9_= gibljivi del (v telesu ali napravi) 10_11_12_13_= čas, ko preha¬ ja noč v dan 14 _ 15 _ 16 _ _ = neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi Rešitve obeh ugank prepišite na dopisni¬ co (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 22. marca pošljite na naslov Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1111 Ljubljana (s pripisom "Timove uganke"). En izžrebani reševalec bo po pošti pre¬ jel sestavljanko za izdelavo plastične makete, dva pa knjigo Tehniške založbe Slovenije. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. marca 1999 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Matej Firm, Pod bregom 24, 1231 Lj. - Črnuče, Alen Abraham, Peskovci 38, 9204 Šalovci, in Marko Benčič, Šared 24A, 6310 Izola. Čestitamo! NAROČILNICA____ Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Rešitve ugank iz februarske številke revi¬ je TIM: Škotski pregovor v spirali: Izkušnja je dobra, če je ni treba predrago plačati. Premetane črke: Finomehanika Misel na črticah: Prijetne zimske počitnice! Zlogovna izpolnjevanka: Ljubo doma, kdor ga ima! Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni uganki prejmejo: 1: Milan Plemenič, Vodranci 48, 2276 Kog 2: Matic Zalar, Ul. Rakovške čete 30, 1381 Rakek 3: Simon Kociper, Borštnikova 112, 2000 Maribor TTKfi 7 KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNEGA OGLASA V_ _ J 40 marec 1999 - 7 eflsoisKfl o mam ,. Trgovsko podjetje ”Mladi tehnik” Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana Odprto: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Tel: (061) 126-11-55, faks: 126-22-43 TC4-RV - model avta na električni pogon 4 TO, 1 : 10 (16 krogličnih ležajev, oljno vzmetenje) 33.500 SIT. Vse za letalsko, ladijsko in avtomobilsko modelarstvo! Prodajamo izdelke proizvajalcev in zastopnikov: GRAUPNER, MIBO MODELI, GM-RACING, IKARUS, BILLING BOATS, JAMARA, KONTRONIK, OCTURA - program modelov, RV-naprav in pribora. Servomehanizmi od 7 g dalje (priključek MPX, Futaba, JR) - od 3 000 SIT. Pri nakupu treh ali več kosov 10 % popusta. iii RV-naprava PICO (oddajnik z akumulatorjem in sprejemnik)-29.100 SIT. MULTIPLEX IKARUS - modeli helikopterjev na električni pogon - od 41.200 SIT naprej. tl BLERIOT lil ultralahek model letala, primeren tudi za letenje v dvoranah - 9-400 SIT elektromotor - 4.200 SIT. PANDA - jadralni RV-model - 9-890 SIT (tudi verzija z električnim pogonom). Plastične makete letal, ladij, vozil ter pribor in barve proizvajalcev: ERTL, ITALERI, REVELL, HELLER, DRAGON IN MONOGRAM. Lesene sestavljanke letal, vozil, živali, hiš in pohištva - WEICO IN WALACHIA. Ves potrebni material za gradnjo: balza, smreka, bukev, vezana plošča, lepila, laki, folije itd. Akumulatorji od 50 mAh naprej, elektromotorji, tudi brezkrtačni, motorji z notranjim zgorevanjem ter gorivo. Blago pošiljamo po M-express, cena do 2 kg - 800 SIT, dostava običajno drugi delovni dan od naročila. Vse cene so informativne! Pomagamo tudi z nasveti pri gradnji. 20 • TEK.E 7 • marec 1999 TELE 7 • marec 1999 • 21 24 • TEJLE; 7 • marec 1999 TEJEl 7 . marec 1999 • 17 mr • marec 1999 mr 7 • marec 1999 • 19