Leto 1872.	133
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXI. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1872.
Telegrafska pogodba mej cesarsko in kralj, vlado Avstrijsko-(Iger ske in mej cesarsko nemško državno vlado od 5. oktobra 1871.
(Sklenena v Bernu, dne S. oktobra 1871 ; Njegovo e. in kr. apostolsko Veličanstvo vanjo pritrdilo v Budimu, dne
9. marca 1872.)
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; véliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ko je mej Našimi pooblaščenci z ene strani a z druge mej pooblaščenci, katere j c Njegovo Veličanstvo nemški cesar in kralj pruski v to narekel zategadelj, da bi se na 'iovo uredile telegrafske razmere mej obojestranskimi ozemljiji, dne 8. oktobra lani v Bernu sklenena ter podpisana bila pogodba 12 členov, katera tako slove :
Ker sta se dogovorili cesarska in kraljevska vlada Avstrijsko-Ogerske in cesarska Nemška državna vlada, z ozirom na to, da 31. decembra 1871 mine telegrafska „društvena“
(Slovtniich.)	20
pogodba iz Baden-Badena od 28. oktobra 1868*), svoje vzajemne telegrafske razmere v red spraviti z novo pogodbo, torej sta za svoja pooblaščenca v to namero narekla
Njegovo Veličanstvo avstrijski cesar, kralj češki i. t. d. in apostolski kralj ogerski :
ministerskega svetnika in ravnatelja c. kr. državnih telegrafov, Karla Brunner pl. Watte n wyl, in kraljevsko-ogerskega ministerskega svetnika, dr. Edmunda pl. A r y,
Njegovo Veličanstvo nemški cesar in kralj pruski :
namestnika cesarsko-nemškega vrhovnega ravnatelja telegrafom, polkovnika Teodorja M e y d a m, kraljevsko-bavarskega telegrafskega ravnatelja, Henrika Gum bar t in kraljevsko-wiirtemberškega ravnatelja za delanje železnih cest in za telegrafe, prvosednika Ljudovika pl. Klein,
kateri, vzajemno izmenivši svoja pooblastila s pri brani bo pritrditve, dogovorili so se o naslednjih členih :
Člen 1.
Pod določili te pogodbe so vse telegrafske črte in štacije, katere so po državnih ozém-ljijih avstrijsko-ogerske monarhije in nemške države ali katere kdo izmej obeh visokih pogod-nikov po ozčmljijih drugih dežel drži splošnemu občilu.
Člen 2.
Vsacemu izmej pogodnikov se prihranja, da telegrafske črte in štacije, katere napravi v podmorsko zvezo z drugimi državami, od svojih ostalih telegrafskih črt in šlacij ali izloči, ali da podmorskim črtam postavi drugačne tarife.
Člen 3.
Mcjnarodne telegrafske pogodbe določila, tikajoča se telegrafske dopisne službe, naj-poslednjič zopet pregledane na Dunaj! dne 21. julija 1868, ter tudi k njim spadajoča pravila o mejnarodni telegrafski službi, po polnem veljajo tudi o dopisovanji mej štacijami visokih pogodnih stranek, kolikor se s to pogodbo niso ukrenili drugačni dogovori.
Člen 4.
V zajemnem občilu mej štacijami avtrijsko-ogerske monarhije s le strani a nemške države z one strani je za odpravo navadne poslanice (depeše), katera ima 20 besed, po en goldinar a. v. — 20 srebrnih grošev — 1 gld. 10 kr. južnonemških novcev — 2. 80 franka pristojbine.
V mejnem občilu se ta pristojbina zniža na polovico.
Člen 5.
Da se najde, koliko bode odpravljarine od dopisov v mejnem občilu, razdeljeno je vse telegrafsko ozčintjije visokih pogodnikov na čveterokotne ploskve. A te ploskve se naredc tako, da se razdeli vsaka širokostna stopinja na pet a vsaka dolgostmi stopinja na tri enake dele, ter skozi delišča se potegnejo poludnčvni in soravniški krogi, in tako je po 18 četvero-kotov, ki se imenujejo taksni kvadrati. Znižane pristojbine v mejnem občilu naj bodo vzajemno od dopisov mej obojnimi štacijami istega taksnega kvadrata, ter tudi mej istimi >»
*) Državni zakonik leta 1870, št. 39.
takimi štacijami, katere so znotraj najbližjih osem četverokotnih vrst (taksnih četverokotov) okolo taksnega kvadrata, in odpade naj onih 40 kvadratov, kateri leze zunaj kroga, zavrtanega v tem taksnem četverokotji.
Člen 6.
Kar se tiče preidnih (transitnih) pristojbin, obojestranski veljajo postavki, kateri so in bodo v mejnarodni pogodbi dogovorjeni ; vendar v občilu mej štacijami avstrijsko-ogerske monarhije in mej štacijami Nizozemske od poslanic, odpravljenih čez nemške črte, naj se jemlje samo po 60 kr. a. v. — 12 srebrnih grošev — 42 kr. južnonemških novcev — 1. 50 frank za navadno poslanico; a Avstrijsko-Ogerska bode pobirala po 40 kr. avstr, veljave
— 8 srebrnih grošev — 28 kr. južnonemških novcev — 1 frank terminalne takse, in torej s prištetimi 20 kr. avstr, veljave — 4 srebrnimi groši — 14 kr. južnonemškimi novci
— 0. 50 franka terminalne takse te vrste, dogovorjenimi s kralj, nizozemsko vlado, bode od lake poslanice po en goldinar 20 kr. avstr, veljave — 24 srebrnih grošev — 1 gld. 24 kr. južnonemških novcev — 3 franke celokupne pristojbine.
Člen 7.
V zajemnem občilu po čl. 4 pobirane pristojbine brez kacega očistka (obračuna) ostanejo tisti pogodni stranki, v čegar ozémljiji so se pobrale.
Člen 8.
Preidne pristojbine naj bodo pod očistkom po določilih mejnarodne telegrafske pogodbe, in sicer tako, da od poslanic, mej Avstrijsko-Ogersko in mej Nizozemsko odpravljenih čez nemške črte, bodi samo po njih številu, a brez ozira na to, po koliko besed je v njih in brez dokladnih pristojbin, povprek po 60 kr. avstr, veljave — 12 srebrnih grošev — 42 kr. južnonemških novcev — 1. 50 frank od vsake poslanice.
Kar se tiče terminalnih pristojbin od telegrafskih dopisov mej Avstrijsko-Ogersko in mej Nizozemsko, bodi neposredstveni o.čistek teh obojnih uprav.
Člen 9.
Dokler ne bodo s posehe odločenimi taksami za avstrijsko-ogersko in nemško telegrafsko ozémljije nadomeščene vkupue takse, ki so dozdanjemu društvenemu ozemljiju ustanovljene v mejnarodni pogodbi, katera je bila zopet pregledana na Dunaji 21. julija 1868, treba pristojbine, kar jih dobiva telegrafsko društvo, šteti in razdeljevati po določilih telegrafske društvene pogodbe, v Baden-Badenu sklenene 25. oktobra 1868.
Člen 10.
Prihranja se rokovni (perijodični) pregled tarif, s to pogodbo ustanovljenih, po dogovoru mej telegrafskimi upravami visokih pogodnih stranek.
Člen 11.
Ta pogodba stopi v moč 1. januarja 1872, in odpovedati se more od leta do leta.
A odpoved se more izreči samo 1. januarja vsacega leta, in to tako, da pogodba potem še v moči ostane do 31. decembra istega leta.
Člen 12.
Pritrdili v to pogodbo naj se v Berlinu izmenita v dobi, kolikor se v najkrajši more.
V dokaz so pooblaščenci podpisali in s pečati naudarili to pogodbo, izdano v nemškem in ogerskem jeziku.
Tako storjeno v Bêrnu, petega dne oktobra, tisoč osem sto sedemdesetega in prvega leta.
(L. S.) Brunner s. r.	(L.	S.)	Mejdani	s.	r.
(L. S.) Ary s. r.	(L.	S.)	Gumbart	s.	r.
(L. S.) Klein s. r.
Torej smo vsa določila te pogodbe pretehtavši odobrili jo in potrdili, ter obetamo tudi sè Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Sebe in za Svoje naslednike, da jo bodemo po vsej njeni vsebini zvesto izpolnjevali in dajali izpolnjevati.
V potrdbo tega smo to pismo svojeročno podpisali in ukazali nanje udariti Naš cesarski in kraljevski pečat.
Tako storjeno v Našem kraljevskem mestu Budimu, dne devetega marca meseca v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega vladanja dvajsetem in četrtem.
Franc Jožef s. r.
Andrâssy s. r.
Po Najvišjem povelji Njegovega ces. in kralj, apost. Veličanstva :
Maksimilijan baron Gagern s. r. e. in kr. dvorni in minlsterski svetnik.
Zgornja državna pogodba se razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Na Dunaji, dne 20. aprila 1872.
Auersperg s. r.	Banlians	s.	r.
137
si
Postava od 10. aprila 1872,
o uredbi tehnične visoke učilnice (politehničnega zavoda) na Dunaji.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen 1.
Z napommlom o sklepu dolčnje-avstrijskega deželnega zbora od 1. septembra 1870 in z uporabo §/“ 12, Alinea 2 v osnovnem zakonu od 21. decembra 1867, štev. 141, ustanavljajo se tu spodaj osnovne črte uredbi tehnične visoke učilnice (politehničnega zavoda) na Dunaji.
Člen 2.
Ta zakon z vršiti se naroča ministru uka, kateri naj zlasti držčč se teh osnovnih določil razpiše organsko ustanovilo Dunajski tehnični visoki učilnici.
Osnovne črte
uredbi c. kr/ tehnične visoke učilnice na Dunaji.
§• 1.
Tehnična visoka učilnica Dunajska ima namero, korenito teoretično, in kolikor se v tej ueilnici more, tudi dejanjski izrobraževati za tiste stanove, kateri imajo v njej posebne strokovne učilnice.
§• 2.
Na tehnični visoki učilnici so naslednje strokovne učilnice : a) za cestodelstvo in stavbe na vodi (inženirske učilnice) ;
!>) za visoke stavbe (stavbena učilnica) ;
c) za mašinodelstvo (mašinodelska učilnica) ;
d) za tehnično kemijo (kemično-tehnična učilnica).
Tiste učne stroke, ki nijso vvrščene v nobeno teh strokovnih učilnic, združene so v splošnem oddelku.
§. 3.
Uredba tehnične visoke učilnice je osnovana na načelu svobodnega uka.
§• 4.
V znanstvenih učnih strokah poučujejo redni iu preizrčdni profesorji, nagrado dobivajoči docenti, zasehni docenti, a v jezikih in umeteljnih spretnostih vadijo učitelji. O sploh |zobražcvalnih strokah praviloma prepodavajo profesorji drugih učilišč za posebno nagrado 'o docenti.
Profesorjem v podporo je moči postaviti asistente, a pristave (adjunkte) v tistih demonstrativnih učnih strokah, v katerih sc poslušatelji dejanjski poučujejo.
§• 8.
Zasebni docenti se dopuščajo za vse učne stvari, katere so take, da zavodu morejo pospeševati namero.
Kar se tiče zasebnih docentov usposobila (habilitacije), veljajo iste določbe, kakor na vseučilišči. Doktorsko diplomo more nadomestiti diploma o opravljeni strogi preskušnji (■§. 23) dotične strokovne učilnice.
§. 6.
Redne in preizrčdne profesorje nareka cesar po nasvetu ministra za uk, a docente z nagrado in pristave minister za uk.
Prosniki pristavskega mesta naj izkažejo diplomo o dotični strogi preskušnji ali o dok-torstvu.
Asistente profesorski zbor (kolegija) po nasvetu dotičiiih profesorjev nareka za dve učni leti, in jih ministru uka naznanja v potrditev. Ako asistent zahtevam primerno ustreza, to se mu služba more podaljšati za dve prihodnji leti, in ob slučajih, vrednih posebnega ozira, s privolitvijo ministra za uk novic za dve prihodnji leti.
§ 7.
Vodstvo visoke učilnice je izročeno profesorskemu zboru (§. 9), kateremu je rektor na čelu.
§• 8.
Rektorja za eno učno leto profesorski zbor voli izmej rednih profesorjev visoke učilnice ter volitev poklada pred ministra za uk na potrditev. g
Rektor dobiva opravilsk priklad.
Kadar bi njemu branile zapreke, tedaj ga nadomesti njegov sprčdnik tega urada (bivši rektor ali prorektor.)
§. 9.
V profesorskem zboru so redni in preizrčdni profesorji in po dva ali po eden za učno leto dnij izvoljen zastopnik zasebnih docentov, učečih na visoki učilnici, kakor je teh docentov ali po nad S ali po men j. Zastopniki zasebnih docentov imajo samo posvetovalen glas.
§. 19.
Kar se tiče visoke učilnice, to je profesorski zbor odgovorni iv znanstvenem, ustrahovalnem (disciplinarnem) in gospodarstvenem oziru.
Vse stvari, katere niso izrekoma odkazane rektorju, oddelčnim zborom (§. 11) ah njihovim načelnikom, spadajo v področje profesorskega zbora.
§.11. 1
Posamezne oddelke (strokovne učilnice) v prvi vrsti vodijo oddelčni zbori.
V njih so pravi redni in preizrčdni profesorji in nagrado dobivajoči docenti učnih stvanj dotičnega oddelka.
Zasebni docenti, kateri prepodavajo o takih stvareh, ki spadajo v dotični oddelek, imajo pravico, enega ali dva zastopnika s posvetovalnim glasom po zmislu §/’ 9 pošiljat' v oddelčne zbore.
§. 12.
Možje vsacega oddelčnega zbora enega profesorja izmej sebe izvolijo v načelnika *8 dve učni leti. Rektor ne more biti ob enem tudi načelnik kacega oddelka.
§• 1A.
Poslušatelji visoke učilnice so ali rédni ali preizrédni.
§. 14.
Za redne poslušatelje se sprejemajo tisti, kateri so si pridobili državno-veljavno sve-dočbo zrelosti, a poleg tegà je še treba, da gimnazijski* učenci dokažejo do volj no spretnost v geometričnem in goloročnem risanji.
Ali svedočbo zrelosti more nadomeščati svedočha kacega tehničnega, enako v red devčnega učilišča, to določa minister uka.
§. 15.
Za preizrčdne poslušatelje se morejo sprejemati tisti, kateri nemajo sposobnosti, da bi vstopili za redne poslušatelje, ali kateri hote za preizredne poslušatelje hoditi samo k posameznim prepodavanjem.
Od preizrédni h poslušateljev se vendar zahteva izkaz, da so konci (vsaj) po 18 let stari, 1er da že imajo od poprej toliko znanja, kolikor ga je treba, da je moči razumeti prepoda-vanja, katera si odberö.
§. 16.
Preizrédni poslušatelji nemajo pravice do svedočeb o svojem napredovanji in do absolutory (§. 22), niti do oprostila od okarine (§. 19), niti ne, da bi uživali štipendije.
§• 17.
Vsak poslušatelj, kadar se sprejema na tehnično visoko učilnico, treba da plača vpisanim (matično pristojbino), katero naj odmeri »kovni minister. To pristojbino je zopet novic plačati, ako bi poslušatelj leto dnij ali dalje uk opustil.
Od te pristojbine nij oprostitve.
§• 18.
Redni poslušatelji naj plačujejo okarino, katera se na vsacega pol leta odmerja, brez tacega razločka, kar se tiče oddelka, in brez ozira na učne ure, katere so si izbrali.
Ukanila, ki jo naj vsacega pol leta plačujejo preizrédni poslušatelji, določa se po številu tedenskih ur, v katerih se udeležujejo uka.
Odmerjanje okarine ustanavlja likovni minister.
§. 19.
Redni poslušatelji se morejo ali od vse okarine ali od polovice oprostiti, če neimovitost 'lokažejo, in če se dobro učč, kar je treba sč svedočbami o napredovanji (§. 22) «pričati, ^•’ofesorskemu zboru pristoji razsodba o oprostitvi.
§• 20.
Za preizrédna prepodavanja profesorjem, za prepodavanja zasebnim docentom in uči-Ibljem, katerih ne plačuje država, naj se da taka nagrada, kakoršno sami postavijo in jo tudi Profesorski zbor potrdi.
§• 21.
Da bi si učenci v določnem številu let mogli osvojiti kar se največ da polno izobraženost v kaki stroki, kolikor je omenjenih v H. 2, zato naj profesorski zbor vsacemu izmej strokovnih oddelkov naredi učne črteže ter jih na potrdilo položi pred likovnega ministra.
A poslušateljev ne veže dolžnost, držati se teh učnih črtežev.
§. 22.
Hoja k prepodavanjem in vedenje se rednim poslušateljem	potrjuje v zglasilne	knjižice,
ki naj veljajo za ves čas uka, a preizrédnim poslušateljem v zglasilne pôle,	ki se	dajo za
vsako učno leto.
V dokazilo svojega učnega uspeha morejo poslušatelji, kateri so izpolnili uvete, v organskem ustanovilu o tem določene, dobivati svedočbe o napredku v posameznih učnih stvareh.
Tisti poslušateji, ki so poslušali vse učne stvari, kar jih	je v učnem	črteži	(§. 21)
kake	strokovne učilnice, morejo zahtevati absolutorijo, v kateri	je potrdilo,	da so	se hodili
učit in kako so se vedli, ter eventuvalno tudi potrdilo o učnem uspehu.
K strogim preskušujam (§. 24) se puste taki poslušatelji, kateri so si dobili absolutorijo.
§. 23.
Stroge preskušnje treba da pokažejo kandidatovo višjo znanstveno sposobnost za njegovo z vanje. Stroge preskušnje naj dosvedočijo, da si je kandidat teoretično in dejanjski osvojil polno znanje o vseh stvareh preskušnje, kar jih je vzetih v učni črtež (■§. 21) dotične strokovne učilnice.
Za opravljanje stroge preskušnje je plačati takso, katero določi ukôvni minister.
O izdelani prcskušnji se da diploma.
§. 24.
V strogo preskuševanje za vsako strokovno učilnico ukôvni minister postavi posebno preskuŠevalno komisijo, v kateri naj bodo profesorji in docenti z drugimi strokovnjaki vred.
V Budimo, dne 10. aprila 1872.
Franc Jožef* s. r.
Auersperg s. r.	Stremayr	s.	r.
55.
Razglas trgovinskega ministerstva od 21. aprila 1872,
da se ravnateljstvo državnih telegrafov na Dunaji in telegrafska ogledništva opusté, ter da s® telegrafska ravnateljstva ustanove na Dunaji, v Linču, v Pragi, v Brnu, Levovu, lnšpruku, Gradcu, Trstu, Zadru in v Črnovicah.
Vsled preuredbe, z najvišjim sklepom od 12. marca 1872 odobrene o upravljanj' državnih telegrafov po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, opušča 86
dozdanje ravnateljstvo državnih telegrafov na Dunaji, ki je bilo osrednje oblastvo, s telegrafskimi ogledništvi vred, katera so bila pod njim, ter zato se z neposredstveno poddružitvo pod trgovinsko ministerstvo telegrafska ravnateljstva ustanavljajo:
na Dunaji za Dolenje Avstrijsko, v Linču za Gorenje Avstrijsko in Salcburg, v Pragi za Češko, v Brnu za Moravsko in Sleško, v Levovu za Gališko in Krakovsko, v Inšpruku za Tirolsko in Predarelsko, v Gradcu za Stirsko in Koroško, v Trstu za Primorje, Istro in za Kranjsko, v Zadru za Dalmatinsko, in v Črnovicah za Bukovino.
V trgovinskem ministerstvu (v odseku za pošte in telegrafe) se bodo reševali posli, katere je opravljalo dozdanje ravnateljstvo državnih telegrafov, kolikor ne preidejo novim telegrafskim ravnateljstvom v področje.
Nova telegrafska ravnateljstva — razen Črnoviskega — delo prično dne 15. maja 1872.
Kdaj prične telegrafsko ravnateljstvo v Črnovicah svoje delo, to se pozneje razglasi. Do tedaj bode Bukovinske telegrafske stvari' opravljalo telegrafsko ravnateljstvo v Levovu.
Banhans s. r.
56*
Razglas finančnega ministerstva od 22. aprila 1872,
da bodo prihodnjič pnncovalne posle pri Sv. Hipolitu, v Olomuca in v Ljubljani opravljali ondu-kajšnji davkovni uradovi, kateri bodo tudi za puncovališča.
Posle do zdaj z rudarstvenimi glavarstvi zedinjenih puncovališč pri Sv. Hipolitu (St. Pölten), v Olomucu in v Ljubljani (Drž. zak. št. 149 iz 1866. leta in št. 29 iz 1868. leta) bodo od 1. maja 1 872 začenši opravljali ondukajšnji davkovni uradovi.
Pretiš s. r.
(SI.M0i.eM
30
142
Popravek.
V IV. kosu državnega zakonika 1872. letu, st. 12, v ukazu ministerstva za pravosodje od 14. februarja 1872, na 28. strani treba v 1. vrsti od zgoraj namesto :
pravoslovje, citati : pravosodje.