Gozdarski vestnik 
Letnik 62, številka 7-8 Ljubljana, september 2004 
J elovo-b-llkovi )zdovi v dolini oške Keritnice 
Vetrolom na PG>k1ju.koi v ietu 2Cl02 
li je zarašcanje kmetijskih p6lvr.šin problem? 
Poshwanje gozclarskih gospodarskih družb leta 200'3 


ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 
OBVESTH .. O AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU 
Pravila objave 

Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prrspevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodil'ni prispevki) recenziramo, ostale pr•ispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji l'ahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. 
Prispevek mora biN opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prisp.evki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronskf pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopij.ah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. 
Navodila za pripravo prispevkov 

Besedilo mora biti napisano z racunalni,kom (Word for WIINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmi kom med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim •in angleš.~im izvleckom (do 250 znakov), z zgošcen im povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1 .1 ). Obvezna je uporaba enot Sil in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo bJti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (1regubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literatmo se navede na koncu prispevka v poglavji.J Viri', in sicer po abecednem redu priimkov prvih avto~ev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgmllsgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal 
of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodars.tvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest.­-Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. · ZGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika les nega kuriva tudi za zasebna kurišca.­
V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Bio masa -potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Ag·endja za prestrukturiranj-e energetike, Ljubljana, s. 40-54. 
---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-1 O. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. 
Preglednice, grafikoni, slike in fotografije moraj10 biti opremljeni_z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se Uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avto~a in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (viš,ina mal·e crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik, 
Uredništvo GV 

Gozdarski vestnik, letnik 62 • številka 7-81 Vol. 62 • No. 7-8 
Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 
UVODNIK 298 ZNANSTVENE RAZPRAVE 299 
316 
STROKOVNE RAZPRAVE 326 
333 
GOZDARSTVO V CASU 341 IN PROSTORU 344 KADRI IN IZOBRAžEVANJE 346 349 
DRUŠTVENE VESTI 351 

Niko TORELLI Les zares? Igor DAKSKOBLER 
Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
Fir-beech forests in the Loška Koritnica valley in the Julian A/ps (northwestern Slovenia) 
Nikica OGRIS, Maja JURC 
Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 
Consequences of storm wind at Pokljuka in 2002 

Florijan LEBAN, Edo KOZOROG 
Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? 

Franci FURLAN, Iztok WINKLER 
Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 Marjan LIPOGLAVŠEK KWF zborovanje -dogodek leta 2004 Tone LESNIK Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije 
Maja BOŽIC Doktorske disertacije v letu 2003 
Tom LEVANIC Prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli -Ambasador 
RS v znanosti Mateja COJZER 32. srecanje gozdarjev obmejnih dežel iz Slovenije, Avstrije in Madžarske 
GozdV 62 (2004) 7-8 



Uvodnik 
Les zares? 

Avstrijci so »ponosni na (svoj) les« ( «Stolz auf Holz«), Angleži zagotavljajo: »Les za vselej » (»Wood for Good«). Nemci so >>multifunkcionalna« celoviti in so besedo WALD uporabili kar kot akronim za »Wir Alle Leben Davon«. (»Vsi živimo od njega«). Sam sem skoval lepo se 1imajoco devize: »Les zares«, vendar bi ji dodal pomenljiv vprašaj. 
Spet in spet ugotavljamo, da lesa ne cenimo dovolj. Poslopje Gospodarske zbornice (»Esmeralda«) se blešci v steklu, plastiki in aluminiju. Nikjer lesa. Namesto zdravih lesenih stolov povsod plasticno-kovinska motovila, na tleh tapisom, na stenah plastika, itd., itd. Kot sem že veckrat poudaril, bi poslopje GZ lahko postalo stalna razstava sposobnosti slovenske lesne industrije in trden dokaz vzornega sonaravnega, trajnostnega in »multifunkcionalnega« gospoda1jenja z obširnimi gozdovi prelepe »deželice na soncni strani Alp«. Kar pogreje me, ko v kavarnah vse pogosteje vidim kovinsko-plasticne kopije znamenitega Thonetovega stola št. 14 izkrivljene bukovine (»Dunajski kavarniški stol«). V trgovinah plasticni zobotrebci, fižolovke, avstrijski briketi in trske! Les zares ... res? 
Sprašujem: »Na kakšnem stolu sedite!?« Ahaa ... Bi si omislili lesenega? Z lesom je mogoce nadomestiti »umazane<<, energijsko potratne materiale in fosilna goriva. Les ima izravnana bilanco C02 in majhen energijski vložek v procesu 
pridobivanja (H'' 1% energijske vsebnosti lesa) obdelave in predelave: za proizvodnjo žaganega lesa je treba le (18) 30-40 kWhlm\ za vezan les 60-80 kWh/m3, za iverne plošce 120-160 kWh/m3, za srednje goste vlaknene plošce (MDF) do 200 kWh/m3, 
za papir 500-1000 kWh/t, za jeklo 3000 kWh/ in za aluminj kar 70 000 kWhlt! !. PVC, aluminij, železo, jeklo, beton in opecnati zidaki resda utegnejo imeti tehnicne prednosti, vendar pa so njihove energijske in okoljske bilance, kot jih je mogoce dolociti z analizo življenskega cikla (LCA), v primerjavi z lesom dramaticno slabše. Z vidika »Sekvestracije« ogljika je poleg uveljavljanja rabe lesa smotrno tudi podaljševati trajanje lesnih izdelkov in jih v razlicnih oblikah, vsaj delno, veckrat uporabiti; morda. v zaporedju: masivno in stavbno pohištvo'! iverne in vlaknene plošce, papir '! obnov ljivo gorivo. Seveda pa bi morala biti slovenska lesna industrija sposobna predelati slovenski les. Zato mora najprej premagati strukturno krizo. Zaradi bistveno dražje surovine in dražjega dela v primerjavi z vzhodnoevropskimi konkurentkami, pa Brazilijo, 
Kanado in Indonezija, izgublja konkurencnost. Reši jo lahko le višja dodana vrednost, inovativni izdelki in naj modernejša tehnologija, ki omogoca fleksibilno proizvodnjo. Medtem, ko še ne zmoremo uporabiti vsega lesa kot ga predvidevajo gozdnogospodarski nacrti (2003 le 75% možnega poseka), drugi že pospešeno varujejo svoje naravne gozdove, še posebej, ker razvoj racunalništva ni uresnjcjl pricakovanj »brezpapirnega poslovanja« (paperless office) in ko poraba lesa narašca cez vse razumne meje. Poraba papirja postaja zanesljiv kazalnik razvitosti! Tako se npr. v ZDA proizvodnja lesa seli na plantaže ob hkratnem uveljavljanju nacela štirih strategij (4R): redesign, reuse, replace and reduce. (»preuredi, ponovno uporabi, 
nadomesti in zma.njšaj«). 

V takšnih okolišcinah postaja usklajevanje ekonomskih, ekoloških in socialnih funkcij v kontekstu sodobnega multifunkcionalnega trajnostnega sonaravnega gospodrujenja z gozdnimi ekosistemi vse zahtevnejše in pomembnejše. 
Prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI 
GozdV 62 (2004) 7-8 



Znanstvena razprava 
GDK: 228 :(497.12):(234.323 .6 dolina Loške Koritnice)(045) 

Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
Fir-beechforesrs in the Loška Koritnica valley in the Julian Alps (northwestern Slovenia) 
Igor DAKSKOBLER* 
Izvlecek: 

Dakskobler, I.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Kodtnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija). Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 7-8. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 24 Prevod v anglešcino: Jana Oštir. 
Po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964) smo fitoceno]oško preucili gozdne sestoje bukve, jelke, smreke in macesna, ki uspevajo na zelo strmih, osojnih dolomitnih pobocjih Loške stene nad dolino Koritnice v Julijskih Alpah. Po primerjavi njihove floristicne sestave s podobnimi sestoji drugod na obmocju Jugovzhodnih Alp in v severnem delu Dinarskega gorstva (DAKSKOBLER 2002a, b, c) smo jih uvrstili v sintakson Homogyno sylveslris-Fagetum Marincek et al. 1993 var. geogr. Luzu la nivea Marincek ex Dakskobler 2002 rhododendre/osum hirsuti Dakskobler 2002 var. Homogyne alpina var. nov. Razlikovalnjce nove variante so vrste Vaccinium vitis-idaea, Homogyne alpina, Sorbus chamaemespilus, Lycopodium anno/in um in Pinus mugo. Opisani jelovo-bukovi sestoji sodijo med najbolj naravne, od cloveka najmanj vplivane gozdne sestoje v Posocju in bi bilo v prihodnosti smiselno podrobneje raziskati njihovo sestojno zgradbo in razvojno dinamiko. 
Kljucne besede: fitocenologija, sinsistematika, jelovo-bukov gozd z dlakavim slecem , Homogyno sylvestris-Fagetum rhododendretoswn lrirsuti, Loška Koritnica, Julijske Alpe, Slovenija 
Abstract: Dakskobler, I.: Fir-beech forests in the Loška Koritnica valley in the Julian Alps (northwestern Slovenia). Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 7-8. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 24 Translated into English by Jana Oštic 
Applying the standard Central-European method (BRAUN-BLANQUET 1964) we carried outa phytosociological study of forest stands of beech, fir, spruce and larch which thrive on the very steep shady dolomite slopes of the Loška stena rock walls above the Koritnica valley in the Julian Alps. After comparing their floristic composition with similar stands elsewhere in the region of the South-eastern Alps and in the northern part of the Dinaric mountains (DAKSKOBLER 2002a, b, c) we classified them into the syntaxon Homog_vno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1993 var. geogr. Luzula nivea Marincek ex Dakskobler 2002 dwdodendretosum hirsuti Dakskobler 2002 var. Homogyne alpina var. nov. The differential species of the new variant are Vaccinium vitis-idaea, Homogyne alpina, Sorbus chamaemespilus, Lycopodium annotinum and Pinus mugo. The fir-beech stands described are among the most natural forest stands in the Soca Valley and have been least disturbed by human impact, so it would be sensible in the future to study their structure and dynamics in more detail. 
Key words: phytosociology, synsystematics, fir-beech forest with Hairy alpenrose, Homogyno syfvesrris-Fagetum rhododendrelosum hirsuti, the Loška Koritnica valley, the Julian Alps, Slovenia 
UVOD IN RAZISKOVALNE METODE 
INTRODUCTION AND RESEARCH METHODS 
Pri naših raziskavah jelovo-bukovih gozdov na Bovškem (DAKSKOBLER 2002b) smo opozorili na raznomerne sestoje jelke, bukve, smreke in macesna, ki smo jih v glavnem našli na strmih pobocjih in izpostavljenih pomolih pod Loško steno v dolini Koritnice (slika 1). Med vsemi preucenimi jelovo-bukovimi sestoji v Posocju je vetjetno clovek nanje najmanj vplival. Raziskali smo jih v letih 1999-2002. Po strmih lovskih stezah (vzorno jih vzdržujejo lovci LD Log pod Mangartom) in deloma brezpotju smo se povzpeli na gozdnate pomole pod Loško steno in po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964, WESTHOFF 1 van der MAAREL 1973, DIERSCHKE 1994) naredili 25 fitocenoloških popisov. Velikost popisne ploskve je bila od 200 do 400m2. Te fitocenološke popise smo p1idružih fitocenološkim popisom drugih jelovo-bukovih gozdov, ki smo jih naredili na Bovškem in drugod v Zgornjem Posocju (DAKSKOBLER 2002a, b, c). Obsežno popisno gradivo (na Bovškem smo skupno 
*dr. I. D., univ. dipl. inž. gozd., Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SL0-5220 Tolmin 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Dakskobler, l. : Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
Slika l: Položaj raziskovanega obmocja na karti Slovenije in približna lega preucenih jelovo-bukovih sestojev pod Loško steno 
Fi f{ ure 1: Location of the research area on the map of Slovenia and approximate position of the investigated fir-bee ch 
stands under the Loška stena 
naredili 178 popisov) smo primetjali z metodami hierarhicne klasifikacije. Uporabljali smo racu­nalniški programski paket SYN-TAX (PODANI 1993, 1994). V ta namen smo pretvOJili kombinirane ocene zastiranja in pogostnosti z vrstilno pretvorbo, ki jo je predlagal van der MAAREL (1979) . 
Vecino imen praprotnic in semenk navajamo po Registru flore Slovenije (TRPIN 1 VREŠ 1995), upoštevamo pa tudi nekatera dopolnila v novi izdaji Male flore Slovenije (MARTINCIC et aL 1999). Nomenklaturni vir za imena mahov sta FRAHM in FREY (1992), za imena lišajev pa WIRTH ( 1995). 
2 EKOLOŠKA OZNAKA S PREGLEDOM GOZDNIH ZDRUŽB V RAZISKOVANEM 
OBMOCJU 

2 ECOLOGICAL DESCRIPTION WITH SURVEY OF FOREST COMMUNITIES IN THE RESEARCH AREA 
Koritnica je ledeniška dolina ob istoimenski reki v zahodnih Julijskih Alpah severovzhodno od Bovške kotline. Zgornji del doline je Loška Koritnica, z obsežnimi vršaji na levem bregu. Proti mejnemu prelazu Predel sega stranska dolina Predelice (KUNAVER 1991) s. 268). Mogocno ostenje nad levim bregom, Loško steno, pod vrhovi Vrh Krni ce, 
GozdV 62 (2004) 7-8 
Loška stena (greben Morež -Bedinji vrh) in gozdnati pomoli pod njo (Ruševa glava, Zg. upan­ka, Zg. Žila). 
Foto: I. Dakskobler 
Oblica, Oltarji, Briceljk in Morež gradi v glavnem triasni dachsteinski apnenec s plastmi in vložki dolomita, pomoli nižje nad dolino: Planinica, Petricevec, Pologova in Ru­ševa glava pa so deloma iz triasnega glavnega dolomita, podobno kot pobocja nad dolino Predelice (JURKOV­ŠEK 1987 a, b). Tla v jelovo­bukovih gozdovih nad dolino Koritnice so zaradi dolomitne podlage plitva. Prevladuje rendzina, za katero je pogosto znacilna debela plast prhnine in ponekod tudi surovega humusa. Višje ležeca obmocja na Bovškem, kamor uvršcamo tudi predele, kjer uspeva je­lovo-bukov gozd pod Loško steno, OGRIN (1996) uvršca v podnebje nižjega gorskega sveta v zahodni Sloveniji (zanj je znacilen submediteranski padavinski režim z obilnimi padavinami in s povprecno temperaturo najtoplejšega meseca nad 10 °C) . Padavinske razmere, ki so znacilne za rastišca tukajšnjih jelovo­bukovih sestojev, najbolje opišemo s podatki za merilno postajo Predel (1156 m). Na Predelu je bila povprecna ]etna kolicina padavin v razdobju 1961­1990 2026 mm (interpolirana vrednost). Padavine so precej enakomerno razporejene preko vsega leta, z viškom v jesenskih mesecih (oktober, november) -B. ZUPANCIC (1995). Temperaturnih podatkov za dolino Koritnice nimamo, iz podatkov najbližjih merilnih postaj (glej MEKINDA -MAJARON 1995) pa sklepamo, da traja v tukajšnjih jelovo­bukovih sestojih vegetacijska doba (s povprecno dnevno temperaturo nad 10 °C) od sredine maja do sredine oktobra, torej okoli pet mesecev. Ker prevladujejo osojne lege, je humidno gorsko podnebje bolj uravnano, z manj izrazitimi tempe­raturnimi ekstremi. 
Prevladujoca združba v dolini Loške Koritnice je gozd bukve in trilistne vetrnice (Anemono trifoliae-Fagetum Tregubov 1962 var. geogr. Luzula nivea Marincek, Poldini & Zupancic 1989). V sestoj ih te združbe je ponekod tudi precej jelke (nad Mangartsko planino, Ilovec). Kraje, kjer je razširjen gozd bukve in gozdnega planinšcka (Homogyno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1993 var. geogr. Luzula nivea Marincek ex Dakskobler 2002, sin. Abieti-Fagetwn praealpinum Robic 1965 mscr. var. 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Dakskobler, l.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 

Slika 2: Dendrogramjelovo-bukovih gozdov (Homogyno sy/vestris-Fagetum var. geogr. Luzu la nivea) na Bovškem (MfSSQ, similarity ratio). 
Fig ure 2: Dendrogram of !he Jir-beech forests (Homogyno sylvestris-Fagerum var. J?eogr. Luzu/o nivea) in the Bovec region (MISSQ. similarity ratio) 
geogr. Luzula nivea Ma1incek 1978 mscr.), bomo opisali v nadaljevanju. Gozd bukve in dlakavega sleca (Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998 subvar. geogr. Luzula nivea Dakskobler 2003) smo popisali na zelo strmih severnih pobocjih Petricevca (DAKSKOBLER 2003). Subalpinski gozd bukve in kopjaste podlesnice [Polysticho lonchiris-Fagetum (I. Horvat 1938) Marincek in Poldini & Nat·dini 1993 var. geogr. Anemone trifolia Poldini & Nardini 1993] najdemo ponekod pod Loško steno (npr. na Planinici), bolj sklenjeno pa pod vrhovi nad Mangartskim potokom in nad Predelom (od Špice nad Belim potokom do Predelske glave) in prav tako pod vrhovi na levem bregu Predelice (pod Kolo­vratom in Nemškimi glavami). Gozd smreke in golega lepena (Adenostylo grabrae-Piceetum M. Wraber ex Zukrigl 1973 corr. Zupancic 1993 var. geogr. Cardamine trifolia Zupancic 1999 subvar. geogr. Luzula nivea Zupancic 1999) je bovški gozdar I. Mlekuž (ustno sporocilo, marec 2004) 
ugotovil v predelu Naklo. Gozd srrueke in alpskega negnoja (Laburno alpini-Piceetum Zupancic 1999 var. geogr. Luzula nivea Zupancic 1999) na manjših površinah uspeva v zgornjem delu doline pod Koritniško planino (v dolini Koritnice to združbo omenja tudi ZUPANCIC 1999, s. 110). Južnoalpski gozd crnega bora in malega jesena (Fraxino orni­Pinetwn nigrae Martin-Bosse 1967) in južnoalpski gozd rdecega bora in malega jesena (Fraxino arni­Pine tum nigrae Martin-Bosse 1967 pinetosum sylvestris T. Wraber 1979) je v Loški Koritnici prvi raziskoval T. WRABER (1979) in tj dve združbi sta najbolj razširjeni predvsem na pobocjih Kolovrata nad Logom, v prisojah pod Planjo, ponekod nad Mangartskim potokom, na pobocjih pod Jerebico in pod Loško steno, npr. na vznožju Fljanovca, Lesenatca (Lesnatca), Planinice, Ruševe glave itd. Gozd macesna in slecnika [Rhodothamno­Laricetum deciduae (Zukrigl 1973) Willner & Zukrigl 1999 var. geogr. Luzula nivea Dakskobler nom. prav.] smo popisali pod Loško steno, na osojah nad grapo Predelice in nad Mangartskim 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Dakskobler,!.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
potokom. Alpsko ruševje (Rhodothamno-Pinetum mugo Zupancic & Žagar 1980 mscr.) marsikje sklenjeno raste nad pasom subalpinskega bukovja (npr. nad Mangartskim potokom in pod Nemškimi glavami). Ponekod, predvsem na osojah, najdemo tudi obliko z macesnom (subasociacija -Laricetosum deciduae Zupancic 1993). 
O zgodovini Bovškega je obsežno knjigo napisal 
F. KLA YORA (2003). V njej lahko preberemo tudi marsikaj o razmeroma zgodnji prisotnosti cloveka v doline Koritnice, saj so po njej in preko prelazov zahodno od Mangarta in preko Predela potekale starodavne poti, ki so povezovala južne kraje s severom. Zato so bili tukajšnji gozdovi, vsaj na dostopnejših krajih, verjetno pogosto sekani. Manj pa to najbrž velja za odmaknjene gozdne predele na pomolih pod Loško steno. Tudi v teh sestoj ih so v preteklosti, kljub veliki strmini in dolgemu, v glavnem racnemu spravilu vsaj obcasno posekali posamezna vrednejša drevesa (predvsem macesne), ponekod so tudi pasli drobnico (ovce) -Iztok Mlekuž (ustno sporocilo marca 2004). Vec so sekali v Petricevcu, tu še v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni (revirni gozdar Anton Kravanja, ustno sporocilo poleti 2002 in l. Mlekuž, ustno sporocilo marca 2004). Danes imajo ti sestoji status varovalnega gozda in na njihov razvoj vplivajo v glavnem naravni dejavniki (npr. vetrolomi). 


3 REZULTATI IN RAZPRAVA 
3 RESULTS AND DISCUSSION 
V se popise jelovo-bukovih gozdov na Bovškem smo sprva združili v eno tabelo in jih med seboj primerjali z metodo minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka (MISSQ -minimization of the increase of error sum of squares). Mera razlicnosti je bil komplement koeficienta "similarity ratio". S to metodo smo dobili tri vecje skupine popisov (slika 2). Po opravljenih primerjavah smo jih tolmacili kot subasociacije. Sestoje tretje skupine, uspevajo na najbolj skrajnih rastišcih (na zelo strmih osojnih pobocjih in na pomolih z debelo plastjo prhnine in surovega humusa), smo uvrstili v subasociacijo 
-rhododendretosum hirsuti (DAKSKOBLER 2002b). Vanjo so se, kot posebna oblika, varianta Homogyno sylvestris-Fagetum var. geogr. Luzula nivea rhododendretosum hirsuti var. Homogyne alpina, uvrstili tudi sestoji pod Loško steno, ki jih bomo v nadaljevanju opisali nekoliko bolj po­drobno, s priloženo fitocenološko preglednica (v prispevku iz leta 2002 za to ni bilo prostora). Menimo namrec, da so zanimiv študijski objekt naravnega gozda v naših Alpah. 
Preucene sestoje smo našli na strmih do zelo strmih (20-45°), severnih, severovzhodnih, severozahodnih, redkeje tudi na južnih in jugo­zahodnih pobocjih in na uravnavah na nadmorski višini od okoli (1120) 1100 do 1450 (1470) m. Vecinoma smo jih popisali na pomolih pod Loško steno: pod Planinico, pod Petricevcem, v Krnicah, v Dolgem plazu, V Glavah nad Pologovo glavo in pod Ruševo glavo (Pri Steni). Podobne sestoje smo od dalec opazili tudi drugod pod Ruševo glavo (Zg. Žita, Sp. Žila, Zg. Upoka), vendar nam teh krajev doslej ni uspelo obiskati. Nekaj popisov smo naredili tudi na pobocjih Planje nad Mangartskim potokom in na Kosmatem brdu pod Kolovratom nad grapo Predelice. Ti sestoji so praviloma mešani in raznomerni. V vrzelasti zgornji drevesni plasti (zastira navadno okoli 70 % popisne površine) prevladujeta z razmeroma enakovrednim deležem bukev in jelka, posamicno je skoraj vedno primešana smreka, ponekod tudi macesen. Jelka je v splošnem slabo do srednje vitalna, predvsem na izpostavljenih grebenih s plitvimi tlemi je precej sušic. Tudi tu, podobno kot drugod v Sloveniji, je v primerjavi s stanjem pred nekaj desetletji opazna njena boljša rast, vecji višinski prirastki in vecja vitalnost krošenj. Najvecji premeri v prsni višini so od okoli 40 do 80 cm, najvecje drevesne višina pa zaradi skrajnih rastišc le okoli 20 do 24 m. V spodnji drevesni plasti, ki navadno zastira 10 do 30 % popisne površine, sta najbolj pogosta bukev in jelka, prav tako gorski javor, alpski negnoj (Laburnum alpinum), makovec (Sorbus aria) in jerebika (Sorbus aucuparia), nekoliko redkejša sta smreka in macesen, zelo redek pa rdeci bor. Grmovna plast zastira 20 do 40 %, ponekod celo 50 do 70 % popisne površine. V njej je podmladek vseh prej naštetih drevesnih vrst (razen rdecega bora), najbolj obilno jelov (ponekod precej obžrt) in bukov. Pogoste grmov nice so pritlikava jereb ika (Sorbus chamaemespilus), rušje (Pinus mugo), alpsko kostenicevje (Lonicera alpigena), navadni volcin (Daphne m.ezereum), kimastoplodni šipek (Rosa pendulina) in alpski srobot (Clematis alpina). V spodnji grmovni pJasti najvecjo površino zastira dlakavi slec (Rhododendron hirsutwn), na nekaj 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Dakskobler,!. : Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loske Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
krajih (npr. pod Planjo nad Mangartskim potokom in v Glavah nad Pologovo glavo) pa smo na debeli plasti surovega humusa našli tudi rjasti slec (Rhododendron ferrugineum) in križanca med dlakavim in rjastim slecem (R. x intermedium). 
Zelišcna plast navadno zastira med 50 in 70 % popisne površine-tudi v njej so pogoste mladice jelke in bukve, sicer pa prevladujejo vrste smrekovih gozdov (Vaccinio-Piceetea) in bazofilnih borovih gozdov (Erico-Pinetea), torej tako vrste, ki kažejo na plitva, dolomitna tla: spomladanska resa (Erica carnea), slecnik (Rhodothamnus chamaecistus), pisana šaš ulica ( Calamag ros tis va ria) in beli šaš ( Carex alba) kot vrste, ki kažejo na pocasen razkroj organske snovi in kopicenje prhnine in surovega humusa. Take vrste so npr. skalna robida (Rubus saxatilis), borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (V vitis-idaea), dlakava šašulica (Calamagrostis villosa), hrastovka (Gymnocarpium dryopteris), alpski planinšcek (Homogyne alpina), brinolistni lisicjak (Lycopodium ann.otinum) idr. 
Med vrstami bukovih gozdov (Aremonio­Fagion, Fagetalia sylvaticae) so bile na popisnih ploskvah bolj pogoste in stalne le trilistna vetrnica (Anemone trifolia), snežnobela bekica (Luzula 
nivea), škrlatnordeca zajcica (Prenanthes purpurea), navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), trpežni golšec (Mercurialis perennis) in deveterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos), med vrstami visokih steblik (Adenostyletalia) pa vretencasti salomonov pecat (Polygonatum verticillatum). 
Mahovna plast obicajno zastira od 10-20 % površine, v njej pa imajo najvecjo stalnost nekatere vrste, ki uspevajo na dolomitnih skalah (Torte/la tortuosa, Fissidens dubius, Ctenidium molluscum), pa tudi vrste zakisanih prhninastih tal (Polytrichum formosum, Dicranum scoparium). Mahovne plasti nismo podrobneje preucili in srno dolocili le nekatere bolj pogoste mahove. 
Povprecno število vrst na popisno ploskev je 55, koeficient variacije pa je 20,5 %. Sestava po življenjskih oblikah (biološki spekter) in po horoloških skupinah je podobna kot srno jo ugotovili za jelovo-bukove gozdove na Bovškem na splošno (glej DAKSKOBLER 2002b). 
Celotna floristicna sestava preucevane združbe je razvidna iz fitocenološke preglednice l. Nomenklaturni tip (holotypus) variante Homogyno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1993 var. geogr. 
Preglednica 1 (Table 1 ): Homogyno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1993 var. geogr. Luzula nivea Marincek ex Dakskobler 2002 rhododendretosum hirsuti Dakskobler 2002 var. Homogyne alpina var. nov. 
Številka popisa (Number of releve)  2  3  4  5  6  7  8  
Tekoca št. popisa (Working nttmber)  mp5Mp6  K12  Pg5  Pil  Pr2  pt7 ptlO  
Nadmorska višina v 10m  (Altitude in JO m)  126  125  136  118  120  116  119  121  
Lega (Aspect)  N  N  NW  w  NW  NW  E  w  
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)  20  30  40  30  35  35  30  5  
Maticna podlaga (Parent material)  DA  DA  DA  DA  DA  DA  DA  DA  
Tla (Soil)  R  R  R  R  R  R  R  R  
Kamnitost v % (Stoniness in o/o)  5  10  15  10  10  20  30  10  
Zastiranje v% (Cover in o/o):  
Zgornja drevesna plast (Upper tree layer)  E3b  70  70  60  70  70  70  80  80  
Spodnja d.revesna plast (Lower tree layer)  E3a  20  10  30  lO  20  30  20  20  
Grmovna plast (Shrub layer)  E2b  30  20  40  20  40  30  10  10  
.Zelišcna plast (Herb layer)  E2a  70  70  60  60  70  60  50  70  
Mahovna plast (Moss layer)  El  10  10  10  10  10  10  10  10  
Sestoj (Stand):  
Najvecji prsni' premer (Maximwn diameter)-cm  40  40  70  60  50  60  40  45  
Najvecja drevesna višina (Maximum height)­ m  19  18  20  22  22  22  17  17  
Velikost popisne ploskve (Releve area)-10m2  40  20  40  20  40  40  40  40  
Mesec popisa (Month of taking releve)  6  6  8  6  8  8  8  8  
Število vrst (Number of species)  46  63  76  62  54  65  40  36  

GozdV 62 {2004) 7-8 

- 9 pt8  lO Il k4 k11  12 klO  13 14 15 K13 mp9 Mp8  16 Pg8  17 pk2  18 kr  19 20 21 pt6 Zptl Pg7  22 23 Pr3 K16  24 25 K17 K7  
117  132 136  132  144 147 137  137  125  129  112 128 124  122 115  119 120  

 NE 25  w s 35 30  w 35  s NE NW 25 20 20  NW 30  NE 35  NW 45  N NE SW 25 25 45  NWNW 35 40  NW SW 35 45  

 DA R 20  DA DA R R 10 10  DA R 10  DA D D R R R 10 o 10  DA R 10  DA R 20  DA R 10  DA DA DA R R R 10 10 20  DA DA R R 10 lO  DA D R R 10 10  

Dakskobler, l.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Sloven1ja) 
Luzula nivea Marincek ex Dakskobler 2002 rhododendretosum hirsuti Dakskobler 2002 var. Homogyne alpina var. nov. je popis št. 17 v preglednici l. 
4 ZAKLJUCKI 
4 CONCLUSIONS 
Sestoji jelke in bukve na strmih dolomitnih pomo lih pod Loško steno v dolini Koritnice (Julijske Alpe, severozahodna Slovenija) so med najbolj naravnimi in najbolj ohranjenimi gozdnimi sestoji v celotnem Posocju. V preteklosti so v njih zaradi odmaknjenosti, težavnega dostopa in spravila najbrž le obcasno sekali vrednejša drevesa (predvsem macesne), zdaj pa imajo status varovalnega gozda. Na njihov razvoj v zadnjih desetletjih torej vplivajo skoraj izkljucno naravni dejavnilci, med katerimi so pogosti predvsem vet:rolomi. Znacilnost teh gozdnih sestojev je navadno vrzelast sklep zgornje drevesne plasti (v kateri sta jelki in bukvi primešana tudi smreka in ponekod macesen), raznomerna (in raznodobna) zgradba, bolj ali manj zapolnjen vertikalni profil, dobro pomla­jevanje jelke in bukve, pocasen razkroj organske snovi in vsaj na uravnavah kopicenje surovega humusa in prhnine. Jelka je v splošnem slabo do srednje vitalna (precej je, predvsem na izpostavljenih grebenih, sušic). V primerjavi s stanjem pred nekaj desetletji je opazna njena boljša rast, vecji višinski ptirastki in vecja vitalnost krošenj . Zaradi naštetih dejstev so opisani sestoji zanimiv objekt za študij naravnega gozda na skrajnih rastišcih v alti­montanskem pasu naših Alp. Sodimo, da bi s podobnimi mešanimi gozdnimi sestoji na podobnih, a manj skrajnih rastišcih lahko gospodarili prebi­ralno, tako kot ta nacin gospodarjenja razumemo v zadnjem casu (ptim. npr. BONCINA 2000, ROBIC 1 ACCETIO 2002 in druge clanke v Gozdarskem vestniku 6017-9, 2002). 
Opisane gozdne sestoje (njihova zgradba in floristicna sestava je razvidna iz preglednice 1) sinsistematsko uvršcamo v varianto Homogyno sylvestris-Fagetum Matincek et al. 1993 var. geogr. Luzula nivea Marincek ex Dakskobler 2002 rhododendretoswn hirsuti Dakskobler 2002 var. Homogyne alpina var. nov. (holotypus je popis 17 v preglednici 1)-primerjaj tudi DAKSKOBLER 2002b. 

70 60 70 70 60 50 70 60 70 70 70 60 50 60 50 60 70 
20 30 20 30 10 10 10 20 10 10 20 20 30 20 20 10 30 40 20 20 40 70 30 50 10 ,30 40 30 50 30 60 50 30 
50 40 50 60 70 40 70 50 60 60 60 60 60 70 50 50 70 10 20 10 10 10 10 10 lO 10 10 lO lO lO 10 20 20 lO 
50 18 40 8 54  70 20 40 8 54  80 20 40 8 63  70 16 40 8 43  60 17 40 8 46  40 12 20 6 33  60 24 20 6 43  50 12 20 6 49  40 20 40 7 64  50 18 40 8 56  40 15 40 8 55  45 20 40 9 67  60 17 40 6 68  50 18 40 8 64  so 17 40 10 73  80 18 40 10 55  40 15 20 8 52  
GozdV 62 (2004) 7-8  30!1  

± 
J 
± 
J 
1 
1 
Dakskobler, l. : Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahod na Slovenija) 
Znacilne in razJikovalne vrste asociacije (Character and diff sp. of the ass.) VP Abies alba E3b 2 2 3 2 2 3 2 2 VP Abies alba E3a + 1 + + + l + + VP Abies alba E2b + + + + + + VP Abies alba E2a 2 + 
VP Abies alba El + + + + + AT Asplenium viride El + + + + + VP Veronica urticifolia El + + + + + + 
TR Adenostyles glabra El + + + + VP Homogyne sylvestris El + + + + VP Saxifraga cuneifolia El + 
Geografske razJikovaJnice (Geographical diff sp.)  
AF  Anemone trifolia  El  
F  Luzula nivea  El  +  +  +  
AT  Paederota lutea  E1  +  +  
RazlikovaJne vrste subasociacije (Diff sp. of the subass.)  
EP  Erica carnea  El  2  +  1  2  +  
EP  Rhododendron hirsutum  E2  +  l  2  2  2  +  +  
VP  Calamagrostis villosa  El  2  2  2  +  1  +  
EP  Rhodothamnus chamaecistus  El  +  +  +  +  

RazJikovaJne vrste variante (Diff. sp. of the variant) VP Vaccinium vitis-idaea El + + + + + VP Homogyne alpina El + + + + A Sorbus chamaemespilus E2 + + r 
VP Lycopodium annotinwn El + + + + + + EP Pinus mugo E2b + EP Pinus mugo E2a + + + 
AF  Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Tarok et al. 1989  
Cyclamen purpurascens  El  +  +  +  +  +  
Dentaria enneaphyl!os  El  +  +  
Helleborus niger  El  
Knautia drymeia s. lat.  El  +  
F  Fagetalia sylvaticae Pawt. in Pawt. et al. 1928  
Fagus sylvatica  E3b  4  3  2  3  4  3  4  4  
Fagus sylvatica  E3a  2  2  2  
Fagus sylvatica  E2b  2  1  
Fagus sylvatica  E2a  +  +  +  +  +  
Fagus sylvatica  El  +  +  +  +  +  
Prenanthes purpurea  El  
Daplme mezereum  E2  +  +  +  +  +  +  
Laburnum alpinum  E3b  

Laburnum alpinum E3a + + + + Laburnum alpinum E2b + + + Laburnum alpinum E2a + + + Laburnum alpinum El + + + + + + + 
Lonicera alpigena E2 + + + + + + Acer pseudoplatanus E3b r + + Acer pseudoplatanus E3a + + Acer pseudoplatanus E2b + Acer pseudoplatanus E2a + 
Dakskobler,! : Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loske Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
Pr. Fr. 

2 + 2 1' 3 2 2 2 2 25 25 100 
21 

+ + + + + + 1 + + 
+ + + + + + + + 20 25 100 

25 

+ + + + + 
+ + + 19 76 
+ + + + + + + + + + 15 60 
+  +  +  +  +  +  +  14  56  
----------------------------------------------------------------------­ 
+  +  +  +  10  40  
+  +  +  +  +  10  40  

l 
J _______________ + ______________________________ 24 __ 9_6_ 
t -+ + + + + + + + : + 1: ~~ 
-
+ + 3 12 
+  +  +  2  +  2  3  3  3  2  2  2  25  100  
+  +  2  2  3  3  2  3  3  2  2  25  100  
+  +  +  2  2  3  +  2  2  +  3  +  +  25  100  
+  +  +  +  +  +  +  +  +  +  +  +  +  18  

+ + 2 + + + 2 24 96 
+ + + + + + + + + + 21 84 
+ + + + + 2 + + + 2 + + 19 76 
+ + + + + + 18 72 
j~ ________________ + ___________ 2 ____ + ____ + ___ + ____ + ___________ 2 _______ + ________ 1_3 ____ 1_6 ____ 6_4_ + + + + + + 11 
]~ ________________ + ________ + ____________________ + _______ + _________________________ 2_2 ____ 8_8_ ' + + + 13 52 
r 
+ + + 3 12 
+ 2 8 

3 4 4 4 3 2 2 3 3 3 3 2 2 2 3 2 3 25 25 100 
1 2 2 2 1 1 1 2 1 1 l l 2 1 2 1 24 
1  2  2  2  1  1  1  2  +  1  1  l  1  1  1  +  24  25  100  
1  +  +  +  +  +  +  +  +  1  +  +  +  +  21  
1  1  l  1  1  +  1  +  1  +  l  +  +  21  84  
1  +  l  1  l  1  +  1  1  1  1  1  1  l  1  1  +  25  100  

+ + + + + + + +. + + + 22 88 
+ 13 52 
1 + + + + + + + 12 
t-----------:-------:------------+--------:----+---+----:----:----:---+ ____________ 1_1~ ____ 1_5 ____ 6_0 __ 
+ + + + + + + + + 16 64 
j + + + + + + + + 15 60 
~--------------------------------3--1-l---4-4-­
1 
r  +  +  +  +  9  
7  28  
+  

+ + + + + + + + 15 60 
Dakskobler, 1.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahod na Slovenija) Mercurialis perennis El + + + 
Me/ica nutans El + + + + Viola reichenbachiana El + + + Galium laevigatum El + Euphorbia amygdaloides El +' + 
~iwn martagon El + + 
Dryopteris jilix-mas El Polystichum aculeatwn El 
Senecio ovatus (= S. juchsii) El 
Neottia nidus-avis El + Aruncus dioicus El + Epipactis helleborine El + 
QP Quercetalia pubesceutis Klika 1933 
Sorbus aria E3b 
Sorbus aria E3a + + + + + + Sorbus aria E2b + + + + + + Sorbus aria E2a + + + + + + Sorbus aria El + + + + Convallaria majalis El 
Melittis melissophyllwn  El  
Carex flacca  E1  +  
QR  Quercetalia roboris R. Tx. 1931  
Melampyrum pratense subsp. vulgatum Potentilla erecta  El El  +  +  
Frangula alnus  E2  
QF  Querco-Fagetea Br.-BI. et Vlieg. 1937  
Carex digitata  El  +  +  +  +  +  
Hepatica nobilis  El  +  +  +  
Platanthera bifolia ?  El  
VP  Vaccinio-Piceetea Br.-BI. 1939 em. Zupancic (1976) 2000 Vacciniwn myrtillus El  2  2  2  3  2  2  2  3  
Rosa pendulina  E2  +  +  +  1  +  +  +  

Gymnocarpiwn dryopteris El + + + 
Aposeris foetida El + + 
Hieraciwn sylvaticum El + + + + + + + 
Picea abies E3b r + r 
Picea abies E3a 
Picea abies E2b + 
Picea abies E2a + + r + + 
Plcea abies El + + Clematis alpina E2 + + + + + + Maianthemum bifolium El + + + + + 
Oxalis acetosella El + + + + 
Gentiano asclepiadea El + + + + + Luzula sylvatica El + + Melampyrum sylvaticum El + + + Huperzia selago El + + + + Polystichwn lonchitis El + + + Valeriana tripteris El + + + Solidago virgaurea El + + + Phegopteris connectilis El + + 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Dakskobler, l.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahod na Slovenija) 
+ + + + + 12 48 
r-:_ -_ -_-+_ -_ -_ -_ -_ -_ -_-_+===============-+_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_ -_+===-+_-_ -_ --+=====================1=0====4=0= + + + r + 10 40 
+ + + + + + + 8 

+ + + 5 20 
3 12 

t --------------------------------------------------------------4-­
~!,_ ---------------------------------------------------------------------4­
l 
+ 12 48 

l _________ + _______________________ + ________ + ___________ + ____________ + ________ l_1 __________ _ -r + + + + + + + + 14 20 80 
+ + + + 1 + + 14 
+ + + 7 28 -r r + 2 8 
+ 4 
+ 3 12 
+ 4 
+ 4 

+ + + + 9 36 
~-------------------------+ ___________________________________________ 4 ___ 1_6_ + 1 4 
2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 3 2 2 2 25 100 t + + + + + + + 1 + + + + + + 25 l oo 
__________ 2 ___ + ____ ++ ____ + ____________ + ____ + ___________________ + ___ + ____ + _____________ 2_4 _____ 96 __ 
+ 1 + + + + + + + 20 80 
+ + + + + + + + + + + 19 76 
+ + + + + + + + + + + 19 19 76 
+ + 3 
]~ _________ + ___ + ____ + ________ + ____ + ____ + ____ + ____ + ____ + __________________ + _________ 13 _____ 19 _____ 76 __ + + + + + + + + 13 
+ + 4 16 t ___________ + ___ + ____________ + ____________ + ____ + ________ + ___ + ____ + ___ + __________________ 17 ____ 6_8 __ 
1 + + + + + + + + + + + 17 68 lr ______ + ____ + ___ + ____ + ____ + ____ + ________ + __________________________ + __________________ l6 _____ 64 __ 1 _______ + _______ + ________________ + ________ + ____ + ___________ + ____ + ___ + __________________ 15 ____ 6_0 __ 
l 
+ + + + + 14 56 
+ + + + + + + + + + + 14 
, ----------+----+-------------------+----+ ________ + ______________ + ____ + ______________ 1_2 ____ 4_8_ 
+ + r + + + + 12 48 
+ 2 + + + + + 11 
+  +  +  +  +  +  +  11  44  
+  +  +  +  +  +  10  40  
GozdV 62 (2004) 7-8  309  

Dakskobler,!.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loske Koritnice v Julijskih Alpah (severozahod na Slovenija) 
Larix decidua E3b + 
----·-·-··· ·---

Larix decidua E3a 
Larix decidua E2b 
Larix decidua E2a 
Lonicera nigra E2a + + + 
-----·------

Calamag ros tis arundinacea El + 
Orthilia secunda  El  +  
EP  Blechnum spicant Thelypteris limbosperma Erico-Pinetea I. Horvat 1959  El El  
Rubus saxatilis Calamagrostis varia Carex alba Cotoneaster tomentosus Pyrola minor Polygala chamaebuxus Cirsium erisithales Amelanchier ovalis  El El El E2 El El El E2b  + + +  + +  + + + + 2 + + + + + + + ---------­----­.. ·-·--~ -­--~--­··. --­---~-~-~-----­-­--------­-----­-­+ + + +  

Amelanchier ovalis  E2a  
Rhododendron ferrugineum  E2  
Buphthalmum salicifoiium  El  
Pyrola rotundifolia  El  +  
Pinus sylvestris  E3  
Pinus sylvestris  E2  
Epipactis atrorubens  El  
Rhododendron x intermedium  E2  
A  Adenostyletalia G. et. J. Br.-BI. 1931  
Polygonatum verticiliatum  El  +  +  +  +  +  
Phyteuma ovatum  El  +  +  +  +  
Salix glabra  E2a  
Athyrium filix-femina  El  r  
Aconitum lycoctonum agg.  El  +  
Viola biflora  El  +  
Saiix appendiculata  E2a  
Sorbus mougeotii agg.  E2  
FB  Festuco-Brometea Br.-Bl. et Tx. 1943  
Carex humilis  EJ  
Lotus corniculatus  El  

Peucedanum oreoselinum El 
SA AT  Seslerietea albicantis Oberd. 1978 corr. Oberd. 1990 Sesleria albicans Aster bellidiastrum Laserpitium peucedanoides Campanula scheuchzeri Betonica alopecuros Pinguicuia alpina Carex ferruginea SUene alpestris Asplenietea trichomanis Br-BI. in Meier et Br.-Bl. 1934 Valeriana saxatilis Carex brachystachys  El El El El El El El El El EJ  +  + + +  + r + +  + +  + + +  +  
310  GozdV 62 (2004) 7-8  

Dakskobler. l.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
_f + + r + 3 10 10 40 r + + + 5 t_ ___ + r + + 4 4 16 + 1 
r  +  +  +  +  +  +  10  40  
+  +  +  2  +  6  24  
+  3  12  
+  +  2  8  
1  +  1  4  
r· -i  +  +  +  +  + +  +  +  + +  +  +  +  +  + 2  24 21  96 84  
+  +  +  +  +  +  +  +  18  72  
+  +  +  +  +  +  +  10  40  
+  +  +  +  6  24  
+  +  +  +  5  20  
+  4  16  
+  2  
+  r  2  3  12  
2  +  +  3  12  
+  +  2  8  
+  2  8  
r  4  
l__  4  
+  4  
4  

+  +  +  +  +  +  +  +  +  +  +  +  19  76  
+  +  +  +  +  9  36  
+  +  4  16  
+  r  3  12  
+  +  3  12  
+  2  8  
+  +  2  8  
+  +  2  8  

4 
+ 4 
+ 4 

+  +  +  +  +  12  48  
+  + +  r  +  +  +  + +  9 5  36 20  
+  + +  +  +  +  +  5 5  20 20  

+  2 1  8 4  
4  


r  +  +  +  +  +  +  7  28  
+  +  +  r  5  20  
GozdV 62 (2004) 7-8  311  

Dakskobler, l. : Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
Cystopteris fragilis El 
Aspleniwn trichomanes  El  
Asplenium ruta-muraria  El  
Moehringia muscosa  El  
Polypodium vulgare  El  
Primula auricula  El  

Carex mucronata El 
TR Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 Astrantia carniolica El + r + Gymnocarpium robertianum El + + + Campanula cespitosa El + Campanula cochlearitfolia El Biscutella laevigata El 
o Druge vrste (Other species) 
Sorbus aucuparia E3a + + Sorbus aucuparia E2b + Sorbus aucuparia E2a + + Sorbus aucuparia El + + + + + + 
Molinia arundinacea  El  +  +  
Fragaria vesca  El  +  
Carex sp.  El  
Parnassia palustris  El  +  

ML Mahovi in lišaji (Mosses and lichens) Tortella tortuosa EO + + + Dicranum scoparium EO + + + + + + + Fissidens dubius EO + + + + 
Ctenidhtm molluscwn EO + 1 + + + Polytrichum jonnoswn EO + + + + + Plagiochila porelloides EO + + Paraleucobrywn sauteri EO + + + 
Schistidium apocarpum  EO  +  +  +  +  
Cladonia sp.  EO  +  +  +  
Neckera crispa  EO  +  +  +  
!sothecium alopecuroides  EO  +  
Rhytidiadelphus triquetrus  EO  +  +  
Plagiothecium undulatwn  EO  +  
Hylocomium splendens  EO  
Leucobryum glaucwn  EO  +  +  
Orthothecium rufescens  EO  +  
Conocephalum conicwn  EO  
Hookeria lucens  BO  
Peltigera canina  EO  +  +  
Peltigera leucophlebia  EO  
Sphagnwn sp.  EO  
Bartramia halleriana ?  EO  +  
Metzgeria sp. (furcata)  EO  +  
Thuidium tamariscinum  EO  
Plagiochila asplenioides s. str. (P. major)  EO  
Isothecium mysuroides  EO  
Rhizomnium punctatum  EO  
Eurhynchium striatum agg.  EO  
GozdV 62 (2004} 7-8 


Dakskobler,!. : Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
+ 2 8 + 4 
+ 4 
+ 4 r 4 
+ 4 
8 32 

+ + + + + 
+ + + + 7 28 
+ + + + + 6 24 
+ 4 
+ 4 

+ + + + 7 7 28 
+ + + + + + + + + + 11 14 56 
+ + + 6 

+ + + + + + + + + + + 19 76 + + + + + 9 36 
+ 2 

+ 1 
+  +  +  +  +  +  +  +  +  24  96  
+  +  +  +  +  +  +  +  +  +  +  +  19  76  
+  +  +  +  +  +  +  +  +  +  +  18  72  
+  +  +  +  +  +  +  17  68  
+  +  +  +  +  +  +  +  +  +  16  64  
+  +  +  +  +  +  +  +  +  Il  44  
+  +  +  +  +  +  +  +  ll  44  
+  +  +  +  +  9  36  
+  +  +  +  +  +  9  36  
+  +  +  +  8  32  
+  +  +  8  32  
+  +  +  '+  7  28  

+ + + + + + 7 
+  +  +  +  + +  +  + +  6 5  24 20  
+  +  +  +  5  20  

+ + + + 4 16 

+ + + + 4 16 
+ 3 

+  +  +  3  12  
+  +  3  12  
+  2  8  

+ 2 8 
2 8 
+ + 

+ + 2 8 + 4 
+  4  
+  4  
GozdV 62 (2004) 7-8  313  

Dakskobler, l.: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
Brywn capillare  EO  +  
Bazzania trilobata  EO  
Dicranum sp.  EO  
Hypogimnia physodes  EO  
Scleropodiwn purum  EO  
Atrichum undulatum  EO  

Lokacija popisov (Localities of releves): dolina Koritnice, pobocja Planje nad Mangartskim potokom (the Koritnica valley, the slopes of the peak Planja above the Mangartski potok gorge)-9547/4: 1, 2, 14, 15; Log pod Mangartom, pod Ruševo glavo (Loška stena) -under the peak Ruševa glam in Loška stena -9547/4: 3, 10, 11, 12, 13, 25; Log pod Mangartom, Pologova glava-Na Glavah pod Loško steno (Pologova glava-Na Glavah under the Loška stena) -9647/ 
2: 4. )6, 21; Log pod Mangartom, pod Planin ico (Loška stena)-under the peak of Planinica-9647/2: 5; Predel, Kosmato brdo pod Kolovratom (the saddle Predel, under the peak Kolovrat)-9547/4: 6, 22; Log pod Mangartom, Petricevec (the peak Petricevec)-9647/2: 7, 8, 9, 19; Predel, pod Nemškimi glavami (the saddle Predel, under the peak Nemške glave) -9547/4: 17: Log pod Mangartom, Krnice pod Loško steno (Krnice under the Loška stena) -9647/2: 18: Log pod Mangartom, Dolgi plaz pod Loško steno (Dolgi plaz under the Loška stena) -9647/2: 23, 24. 
S SUMMARY 
We have researched fir-beech stands on steep prominences under the rock walls of Loška stena in the Koritnica valley (the Julian A1ps, north­western Slovenia, see also Figure 1) . The geological bedrock are Triassic rocks, Dachstein limestone with addition of dolomite and bedded dolomite (JURKOVŠEK 1987a, b). The soil in the studied stands is shallow rendzina. Typical for this part of Slovenia is a relatively humid temperate continental (mountain) regional climate (OGRIN 1996). The local climate in shady aspects is colder, although with less extreme temperature oscillations. Stands offir and beech under the rock walls of Loška stena are among the most natural and best preserved forest stands in the entire region of the Soca Valley. Due to their remoteness, difficult access and difficult skidding in such areas, these forests used to be felled only occasionally (and most Jikely with low intensity, for the most part valuable larch trees only), whereas today they have the status of a protective forest. Due to the facts mentioned, their de­velopment in the last few decades has been influenced almost entirely by natural factors, among which frequent windthrow has been common. Characteristic for these multistructural (multistoreyed) forest stands is a usually open canopy of the upper tree layer ( where fir and beech are joined by spruce and in places larch), uneven­aged structure, nearly filled up vertical profile, effective natural regeneration of fir and beech, slow decomposition of organic matter, and, at least on peneplains, accumulation of raw humus and moder. In general, fir is of bad to medium vitality (with a rather large number of dead trees, especia11y on exposed ridges). ln compa.Iison with the situation of a few decades ago, we can detect better growth and height increment of fir and better vitality of its crowns. On account of the facts mentioned these stands present an interesting object for the study of natural forests on extreme sites in the altimontane belt of our Alps. We are of the opinion that with similar mixed forest stands on similar, but less extreme sites, selection forest management could be practiced, in the sense in which such mana­gement has been understood as oflately (comp. e.g. BONCINA 2000, ROBIC 1 ACCETIO 2002 and other articles published in the journal Gozdarski vestnik 60/7-9, 2002). 
The forest stands described (their structure and floristic com position is presen ted in Table 1) are synsystematically classified within the variant Homogyno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1993 var. geogr. Luzula nivea Marincek ex Dakskobler 2002 rhododendretosum hirsuti Dakskobler 2002 var. Homogyne alpina var. nov. (holotypus is releve 17 in Table 1) -compare also DAKSKOBLER 2002b. 
6 ZAHVALA 
6 ACKNOWLEDGEMENT 
Za pregled besedila, dopolnila, popravke in p1ipombe se iskreno zahvaljujem prof. dr. Marku Accettu in upravitelju bovških gozdov Iztoku Mlekužu, univ. dipl. inž. (ZGS, OE Tolmin). 
Dakskobler,!. : Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) 
+ 4 
+ 4 

+ 4 
+ 4 

+ 4 
Prisrcna hvala tudj Marjanu Jarnjaku, univ. dipl. geografu in etnologu za pregledni zemljevid preucen ih jelovo-bukovih sestoj ev pod Loško steno in mag. Boštjanu Surini za tehnicno pomoc . 



7 LITERATURA 
7 REFERENCES 

BONCINA, A., 2000. Nacrtovanje v prebiralnih gozdovih -nekatere znacilnosti, dileme in predlogi. -Gozdarski vestnik (Ljubljana), 58, 2, s. 59-84. 
BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. Grundzilge der Vegetationskunde. 3. Auflage. -Wien ­New York, Springer, 865 s. 
DAKSKOBLER, I., 2002a. Jelovo-bukovi gozdovi v zgornji Baški dolini (Julijske Alpe, zahodna Slovenija). -Hacquetia (Ljubljana), 1, 1, s. 35-88. 
DAKSKOBLER. I. , 2002b. Jelovo-bukovi gozdovi na Bovškem (Julijske Alpe, severozahodna Slovenija). -Razprave 4. raz . SAZU (Ljubljana), 43, 2, s. 109-155. 
DAKSKOBLER. 1., 2002c. Jelovo-bukovi gozdovi v dolinah Kneže, Zadlašcice in Tolminke (južne Julijske Alpe, zahodna Slovenija). -Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana), 43, 3, s. 111-165. 
DAKSKOBLER, 1., 2003 . Asociacija Rhododendro hirsuti­Fagetum Accctto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji.-Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana), 44, 2, s. 5-85. 
DIERSCHKE. H., 1994. Pflanzensoziologie. Grundlagen und Methoden. -Stuttgart. Eugen Ulmer, 683 s. FRAHM, J. P. 1 FREY, W. , 1992. Moosflora. 3. Aufl. ­Stuttgart, Eugen Ulmer, 528 s. 
JURKOVŠEK. B., 1987a. Tolmac listov Beljak in Ponteba. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. -Beograd, Zvezni geološki zavod, 58 s. 
JURKOVŠEK, B., 1987b. Osnovna geološka karta SFRJ. Beljak in Ponteba 1 : 100 000. -Beograd, Zvezni geološki zavod. 
KLAVORA, F.. 2003. Ampletium. Vliz, Flitsch, Plezzo, Bolec. Kdo dal podobo je Bovškemu. O zgodovini, 
življenju, cesti in naseljih na Bovškem. -Tolmin, Samozaložba, 250 s. KUNAVER, J., 1991. Koritnica. Enciklopedija Slovenije­5 zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 268. 
MAAREL, van der E., 1979. Transformation of cover­abundance values in phytosociology and its effects on community similarity.-Vegetatio, 39, 2, s. 97-114. 
MARTINCIC, A. /WRABER, T. 1 JOGAN, N. /RAVNIK, 
V. 1 PODOBNIK, A. 1 TURK, B. 1 VREŠ , B., 1999. Mala flora Slovenije. Kljuc za dolocanje praprotnic in semenk. -Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 845 s. 
MEKINDA -MAJARON , T., 1995. Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka 1961-1990. -Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 356 s. OGRIN, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. -Geografski vestnik (Ljubljana), 68. s. 39-56. 
PODANI, J., 1993. SYN-TAX-pc. Computer Programs for Multivariale Data Analysis in Ecology and Systematics. -Budapest, Scientia Publishing, 104 s. 
PODANI, J., 1994. Multivariate Data Analysis in Ecology and Systematics. A methodological guide to the SYN­TAX 5.0 package. -The Hague, SPB Academic Publishing bv, 316 s. 
ROBIC , D. 1 ACCETTO, M., 2002. Ocena rastišcnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski vestnik (Ljubljana). 60, 7-9, s. 343-351. 
TRPIN, D. 1 VREŠ, B., 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. -Ljubljana, Znanstveno­raziskovalni center SAZU. Zbirka ZRC, 7, 143 s. 
WIRTH, V. , 1995. Flechtenflora. -2. Auf. Stuttgart, Verlag Eugen U1mer, 661 s. 
WRABER, T., 1979. Die Schwarzfohrenvegetation des Koritnica Tales (Julische Alpen). -Biološki vestnik (Ljubljana). 27, 2, s. 199-204. 
ZUPANCIC, B .. 1995. Klimatografija Slovenije. Padavine 1961-1990. -Ljubljana. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 366 s. 
ZUPANCIC, M., 1999. Smrckovi gozdovi Slovenije. -Dela 
4. raz. SAZU, 36, 212 s. in preglednice. 
GozdV 62 (2004) 7-8 




Znanstvena razprava 
GDK: 443:421(497.12*02) (045) 

Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 
Consequences of storm wind at Pokljuka in 2002 
Nikica OGRJS*, Maja JURC'' 
Izvlecek: Ogris, N., Jurc, M.: Posledice vihamega vetra na Pok~juki v Letu 2002. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 7-8. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 26. Prevod v anglešcino : Jana Oštir. 
Od 14.11. do 16.11. 2002 je nad Slovenijo zapihal jugozahodni viharni veter. Prizadel je gornjesavsko dolino, Podravje, Primorsko, Gorenjsko in tudi osrednjo Slovenijo. Povzrocil je precejšnjo škodo tudi v gozdovih. V uvodnem delu prispevku je prikazana zgodovina in vzroki vetrolomov na gozdnogospodarskem obmocju Bled od leta 1903 naprej. Prispevek sloni na podatkih iz secnospravilnih manualov, ki so jih zbrali revirni gozdarji od januarja 2003 do 13. oktobra 2003 . V krajevni enoti Pokljuka so revirni gozdarji pri vpisovanju podatkov v secnospravilni manual posebej oznacevali domnevno trohnece smreke. Tako smo dobili tudi kolicino in debelinsko strukturo domnevno prisotne trohnobe pri podrtih drevesih zaradi vetra. Ker se podatki nanašajo na posamezne odseke, smo lahko prikazali tudi prostorsko razporeditev vetroloma. Veter je na Pokljuki skupaj podrl 25.490 bruto m3 lesne mase. Od tega je bilo domnevno 15 % trohnecih smrek. V gozdnogospodarski enoti Bohinj je veter podrl še 6.730 bruto m3 Lesne mase in od tega je bilo domnevno trohnecih 33 %. Pri analizi dejavnikov vetroloma smo uporabili metodo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali revirni gozdarji. Z vprašalnikom smo želeli dobili splošne ocene o morebitnih dejavnikih, ki so vplivali na vetrolom. Na vetrolom so verjetno najbolj vplivali zelo mocan veter, plitka zakoreninjenost in razmocena tla. Prisotnost trohnobe je eden pomembnih dejavnikov pri vetrolomu. Podrtih dreves je bilo vec na izpostavljenih mestih (vrhovi, gozdni robovi, privetrne strani pobocij) . 
Kljucne besede: vetrolom, Pokljuka. dejavniki vetroloma, rdeca trohnoba 
Abstract: Ogris, N., Jurc, M.: Consequences of storm wind at Pokljuka in 2002. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 7-8. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 26. Translated into English by Jana Oštir. 
From 14 to 16 November 2002 a south-western storm wind blew across Slovenia. It affected the upper Sava valley and the regions Podravje, Primorska, Gorenjska and central Slovenia. It caused considerable damage in forests. The introduction of lhis article presents the history and causes of windthrows in the forest management region Bled from the year 1903 onwards. This article is based on data from harvesting data fonns collected by district foresters in the forest management region of Bled from January 2003 to 13 October 2003. When entering data, the distrkt foresters in the unit of Pokljuka marked in particular the supposedly rotting spruces. This is how we obtained also the quantity and diameter structure of the assumedly present rot in trees faLien because of the wind. Since the data refers to individual forest subcompartments we could also present the Jocations of windthrow. The wind at Pokljuka felled in total25,490 gross m3 of wood mass, of this assumedly 15 %of rotting spruce trees. In the forest management unit Bohinj the wind felled an additional 6,730 gross m1 of wood mass, including 33 % of assumedly rotting trees. When analysing the windthrow factors, the questionnaire method was used . District foresters filled in the questionnaire. The questionnaire was intended to obtain opinions on and general evaluations of factors which had influenced the windthrow. The most iofluential factors were assumedly the very strong wind, the shallow root system in trees and the wet soil. Rot was also an important factor in windthrow occurrence. More trees bad fallen in exposed locations (peaks, forest margins, wind-exposed slopes). 
Keywords: windthrow, Pokljuka, windthrow factors, root rot 
UVOD gornjesavski dolini, Podravju, Primorsb, Gorenjski INTRODUCTION in osrednji Sloveniji. Po nižinah vecjega dela v Slo­veniji hitrost vetra ni presegla 20 m/s (72 km/h) , 
Leta 2002, med 14. in 16. novembrom, se je nad 
Slovenijo znesel viharni veter. Viharni veter (8. ' N. O. univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, 
stopnje po Beaufortovi skali in vec) dosega hitrosti 
Vecna pot 2, 1000 Ljubljana. Slovenija 
nad 17 rn/s. Lomi veje na drevju, hoja proti njemu 
Tel.: (01) 200 78 OO-Fax: (Ol) 257 35 89-e-mail : ni vec mogoca, lahko tudi povzroca poškodbe na nikica.ogris@ gozdis.si "' doc. dr. M. J. univ. dipl. inž. gozd. BF, Oddelek za 
stavbah, ruši dimnike, trga žlebove in odkriva strehe 
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, LOOJ 
(GREGORIC 1 GREGORCIC 1 BERTALANIC 
Ljubljana, Slovenija-Tel.: (Ol) 423 11 61 -Fax: (OL) 257 2002). Viharni veter je povzrocal škodo v 11 69-e-mail: maja.jurc@bf.uni-lj.si 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Ogris. N .. Jurc. M .: Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 
v alpskih dolinah in v višjih legah pa je bila njegova jakost orkanska. Meteorološki postaji v Bovcu in na Kredarici sta izmerili sunke okoli 50 mis, t.j . 180 km/h (ibid.). 
Iz meteorološkega pogleda je najvetjetneje šlo za krepitev vetra pri tleh zaradi vertikalnega valovanja zracnega toka nad gorskimi pregradami (GREGORIC 1 GREGORCIC 1 BERTALANIC 2002). Gorske pregrade zmotijo zracni tok, zato se nad grebeni za kratko preusmeri navzgor. Ce so zracne plasti v okolici pregrade labilne, se lahko dobršen del zracnega toka preusmeri navzgor in nad gorskimi grebeni nastanejo nevihte. Ce paje ozracje stabilno, tok zaniha v vertikalni smeri in nastanejo tako imenovani zavetrni valovi. Vzrok za nastanek viharnega vetra je bil v sinopticnem položaju 15. in 16. novembra. Nad vzhodnim Atlantikom in zahodno polovico Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko obmocje, povezano s prodorom in deformacijo višinskega zahodnega toka proti jugu. Prek Sredozemlja so tako v višinah pihali mocni južni vetrovi in prinašali proti obmocju Alp zelo topel in razmeroma vlažen zrak, ki se je na južnih pobocjih Alp dvigal in okrepil intenzivnost padavin. V soboto, 16. novembra, se je središce ciklonskega obmocja iznad Biskajskega zaliva približalo Alpam, hladna fronta pa se je prek Italije pomikala proti Sloveniji. Najmocnejši vetrovi so nad Slovenijo zapihali tik pred in med vecernim prehodom hladne fronte. Južni veter se je ob Dinarskem gorstvu na vzhodni obali Jadrana odklonil v jugovzhodno smer. Nižinski vzhodni tok je ustvaril blokado, prek katere se je višinski tok vzpenjal na grebene Julijskih Alp in se v zavetrju ojacan spušcal v doline. 
Veter je najvecjo škodo naredil na obmocju krajevne enote Pokljuka, kjer je zelo mocan sunkovit veter jugozahodnik po prvih ocenah podrl okrog 21.000 bruto m3 lesne mase (ZAPLOTNIK 2002). Po ocenah je v državnih gozdovih na platoju Pokljuke padlo 18.000 bruto m' lesne mase, na Mežaklji 1.000 bruto m3 in v Radovni 500 bruto m\ v zasebnih gozdovih pa še dodatnih 1.500 bruto m·1 . Veter je prizadel izpostavljene vzpetine Kokošnjice, Jerebikovca in Lipenšcega vrha, mocno je nacel tudi jugozahodna cela sta1ih sestojev za vecjimi površinami mladega gozda in planinskimi pašniki ali ob cestah. 
V porocilu o varstvu gozdov ZGS obmocne enote Bled za leto 2002 piše v poglavju o vetrolomih, da je JZ vihar na Pokljuki podiral drevesa tako posamicno, kot ploskovno. Na udaru so bila slabo zakoreninjena drevesa, drevesa okužena z glivami iz skupine rdecih trohnob in drevesa ob planinah, cestah, mladovjih in na vrhu vzpetin. Vecina dreves je veter prevrnil, p1ibližno lO % pa jih je prelomil. Najvecje polomije so se zgodile na Belski planini, Za Ribnico, Rudna dolina, Mesnovec, Za mosticem in Jerebikovcu. 
Dejavniki, ki vplivajo na vetrolom, so tisti, ki vplivajo na ucinkovitost zakoreninjenosti, na trdnostne in aerodinamicne lastnosti drevesa ter na smer in lastnosti vetra v in nad sestojem (STATHERS /ROLLERSON /MITCHELL 1994). Dejavnike vetroloma lahko razdelimo na individualne lastnosti drevesa, lastnosti sestaja, lastnosti zakoreninjenosti in lastnosti tal, lastnosti topografske izpostavljenosti in meteorološke pogoje. Za vetrolom na Pokljuki nas je zanimalo ali so na vetrolom vplivali naslednji dejavniki: debelinska stopnja, prisotnost trohnobe, relief, nadmorska višina, ekspozicija, globina tal, kamni to st, skalovitost in stopnja ohranjenosti sestoje v. 

2 POKLJUKA 
2 POKLJUKA 
Pokljuka je gozdnata planeta v vzhodnih Julijskih Alpah. Planeta leži med dolinama Radovna in Krma. Jugovzhodni rpb planete se strmo spusti proti Savi Bohinjki. Gozdnogospodarska enota Pokljuka meri 4.594 ha in leži na nadmorski višini od 1.010 do 2.260 m. Deset letni možni posek izracunan po podatkih o gozdovih za leto 2001 znaša 206.647 
m3. 

2.1 Podnebje 

2.1 Climate 
Pokljuka leži v obmocju ostrega visokogorskega alpskega podnebja z obilnimi padavinami . V vzhodnem delu pade letno 1.900 -2.000 mm padavin, proti zahodu padavine narašcajo in na vecjem delu dosežejo 2.600-2.700 mm. Padavine se pojavljajo v mocnih nalivih, kar povecuje erozijo. Padavinska maksimuma sta dva: sep­tember in oktober ter april in maj. Približno polovico padavin predstavljajo snežne padavine. Vegetacijska doba je kratka. Sneg pri Mrzlem 
GozdV 62 (2004) 7-8 

il Ogris, N. , Jurc, M.: Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 
studencu obleži od 88 do 198 dni, v povprecju 159 dni (TRONTELJ 1995). 
Povprecna letna temperatura pri Mrzlem studencu je 3,0 °C. Na Rudnem polju je bistveno manjša (1,4 do 2,9 °C), ker se tja stekajo hladne zracne mase z gora. Na obrobju planete je topleje (2,5 do 5,5 °C) (TRONTELJ 1995). 
Prevladujoca vetrova sta jugozahodnik in severozahodnik (MANOHIN 1958, CUK 1966). Prvi prinaša vlago in padavine, drugi pa suho vreme. Najbolj nevarni so jugozahodni vetrovi, ki nastajajo zlasti od junija do decembra (BERNIK 1966, CUK 1966). Posebej nevarni so v jeseni, ko dolgotrajni nalivi razrnocijo zemljo. Manj nevarni pa so severni vetrovi, ki se pojavljajo pretežno v prvi polovici leta. Že prvi urejevalci gozdov na Pokljuki so poznali nevarnost vetra in so v ureditvenem elaboratu iz leta 1903 predpisali smer secnje od vzhoda proti zahodu, t.j. v protiveterni smeri (BERNIK 1966, ZUPANCIC 1969). 



2.2 Talne razmere 
2.2 Soil and parent material characteristics 
Na Pokljuki prevladuje karbonatna maticna podlaga (apnenec, dolomit, lapornat apnenec, lapor, karbonatna morena, apnencev pobocni grušc, apnencev pešcenjak, lapornat skrilavec, laporna glina). Najbolj razširjen talni tip so rendzine. Ta humusnoakumulativna tla so pretežno plitva. Na apnencih in dolomitih so mestoma razvita pra­viloma globlja in bolj rodovitna 1java pokarbonatna tla, na karbona tni moreni, lapmju in drugih mehkih in zdrobljenih karbonatnih maticnih podlagah so precej razširjena evtricna 1java tla (URBANICIC 1997). Izprana tla se pojavljajo redkeje. Na Pokljuki se mestoma pojavljajo tudi mešane in nekarbonatne podlage (apnenec z rožencem, mešana morena, sljudnat meljevec, glina). Na njih so se razvila districna rjava tla, rjava opodzoljena tla in podzoli. Na obmocju pokljuških barij se pojavljajo oglejena in šotna tla. 
Posebnost Pokljuke so gozdna rastišca na ledeniških grobljah -morenah, ki jih vecinoma porašcajo cisti smrekovi sestoji (URBANCIC 1 KUTNAR 1998). Za morensko maticno podlago je znacilen grbav mikrorelief, imenovan grbine. Gre za drobno vzvalovljen svet majhnih vzpetin in globeli, ki so razporejene mozaicne in odlocilno 
318 
vplivajo na mikrorastišcne razmere, zato mocno vplivajo na razvoj vegetacije. 



2.3 Drevesna sestava 

2.3 Tree species composition 
Po podatkih o gozdovih za leto 2003 je v gozdno­gospodarski enoti Pokljuka naslednja drevesna sestava glede na lesno zalogo: 96,5% smreka, 1,4% macesen, 1,2% jelka, 0,7 %bukev in 0,2% gorski javor . 
3 ZGODOVINA VETROLOMOV NA POKLJUKI 3 HISTORY OF WINDTHROW ON POKLJUKA 
Na podrocju Pokljuke in njene okolice so vetrolorni zelo pogost pojav. Ce definiramo, da je vecji vetrolom tisti, ki podre na nekem obmocju vec kot 
15.000 bruto m3 lesne mase, so se zgodili vecji vetrolomi na gozdnogospodarskem obmocju Bled od leta 1903 naprej v naslednjih letih: 1918 (30.000 m3) , 1923 (40.000 m3), 1926 ( 17.000 m3), 1958 
( 16.000 m-'), 1963 (44.000 m3), 1967 (44.300 m3), 1969 (30.000 m3), 1970 (25.600 m3), 1975 (59.600 m3), 1995 (22.000 m3) in leta 2003 (16.400 m3) (BERNIK 1966, BLEIWEIS 1983, Podatkovna zbirka Timber 1995 -2002). 
Do leta 1965 so vet:rolomi navadno sledili vecjim secnjam, ki so bile posledica obnove po obeh svetovnih vojnah. Zelo velik snegolom leta 1961 pa je ustvaril pogoje za velik vetrolom na Pokljuki 16. novembra 1963 (BERNIK 1966). Pred zacetkom mocnega vetra novembra 1963 je 4 dni skoraj neprenehoma deževalo in so bila tla zaradi tega zelo namocena. Hitrost vetra je narašcala do 8. in 9. stopnje po Beaufortovi lestvici in samo v nekaj urah je bilo podrtih 44.000 bruto m3 lesne mase. Zaradi phtke zakoreninjenosti smreke in razmocenosti tal je bilo 90 % drevja izruvanega, le okrog 10 %je bilo polomij enega. 
Naslednji vecji vetrolom na Pokljuki je bil leta 1969 in potem še vecji 1.7.1975 (slika 1 ). Takrat je neurje z dežjem in silovitim vetrom zajelo širšo okolico Bleda. Vetrni sunki so dosegali orkanske hitrosti, t.j . prek 120 km/h. Smreka na izpo­stavljenih položajih ni uspela kljubovati tem mogocnim pritiskom vetra. Situacija je bila podobna kot pri prejšnjih vetrolomih: razmocena tla in plitko zakoreninjena smreka (BLEIWEIS 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Ogris. N .. Jurc. M : Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 
70 60 '"'E 50 


o 
o 
o 
' ... . . ...... ·······-·
····--·--·······­
40 
2:.­
30 E 
Q) 
::::1 
o 20 
> 
1 o 
o 
,1 
o U) o U) o U) o l.() o 
o o ...-N N C") C") '<:T m m m m m m m m m 


··········-··-····· ........ _ ... _ .. ._ ............ ..... ------·--------------------­
l.() o Ll) o Ll) o Ll) o lO o lO o .q­
,..._ ,..._ m m m m m m m m m m m o 
U) Ll) <O <O co co m m o 
N 
Leto 

Slika 1: Velrolomi na gozdnogospodarskem obmocju Bled od 1903 do 2003 (od leta 1903 do 1963 povzeto po BERNIK 
1966, od leta 1966 do 1981 povzeto po BLEIWEIS 1983, od leta 1982 do 1994 podatki iz gozdnogospodarskih nacrtov GGE Pokljuka, od leta 1995 do 2003 dobljena iz Podatkovne zbirke Timber ZGS) 
1983). Takrat je veter na obmocju Pokljuke, Mežaklje, Jelovice in Radovne podrl okoli 60.000 bruto m3 lesne mase. 


3.1 Vzroki vetrolomov na Pokljuki 

3.1 Causes of windthrow on Pokljuka 
O vzrokih vetrolomov na Pokljuki najdemo podatke pri nekaterih naših in tujih avtmjih. Tukaj navajamo njihove ugotovitve: 
l. Smreka na Pokljuki ima 50-80 cm globok koreninski sistem, pogosto pa samo 15 -30 cm, zato smreka nima zadostne opore. Sicer pa smreka na rahlih in globokih tleh razvije tudi globoke korenine, ki jo dobro zasidrajo v tla in takrat jo vihar prej prelomi kot izruje (ZUPANCIC 1984, PUHE 2003, WRABER 1950). 
2. 
Ledeniška morena je slaba podlaga za odpornost gozda proti vetru (WRABER 1950, BLEIWEIS 1983). Na njej je zakoreninjenost drevja zelo plitka, zaradi cesar je drevje proti vetru tudi v mešanem sestoju slabo odporno. Morenski material je navadno precej sipek, zato koreninam ne nudi dovolj opore. 

3. 
Ogroženost smrekovih sestojev se z raz­mocenimi tlemi še poveca (BLEIWEIS 1983, BERNIK 1966). 


4. 
Velikokrat delujeta skupaj kot rušilna dejavnika sneg in veter (BLEIWEIS 1983). BERNIK (1966) ocenjuje, da je bilo okoli 70 % vetrolomov na mestu že prej odprtih sestojev zaradi snega. 

5. 
Usodni za vetrolom so goli aJi prevec odprti grebeni in vrhovi (WRABER 1950). 

6. 
Gozdni robovi so tudi na udaru vetrov (BLEIWEIS 1983, ZUPANCIC 1984). Vzrok škodam zaradi mocnega vetra so lahko tudi ceste, ki sekajo sestoj in tako ustvarjajo umetni gozdni rob. 

7. 
Prehitro odpiranje sestojev na vetru izpo­stavljenih krajih se velikokrat izkaže kot usodno. Najbolj so obcutljivi sestoji v dobi pomlajevanja in sicer v obdobju nasemenilnih in svetlitvenih secenj (BERNIK 1966). · 

8. 
Enomerni smrekovi gozdovi ne pomenijo stabilnega in pred vetrom varnega gozda (WRA­BER 1950, ZUPANCIC 1984). Mešani sestoji imajo boljšo zakoreninjenost, ker bolje izkorišcajo odpornost zemljišca (globino tal, skalne razpoke, medsebojno prepletenost korenin). 

9. 
Navadno smreko velikokrat okužijo glive iz skupine rdecih trohnob (Heterobasidion sp.), ki razkraja les in tako zmanjšuje upogibno trdnost dreves, ki so potem lažje tarce viharnih vetrov (WRABER 1950, JURC 2001 ). 


GozdV 62 (2004) 7-8 

Ogris, N., Jurc, M.: Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 
10. 
Tudi oblika in velikost posameznih krošenj imata pri mocnem vetru odlocilno vlogo (BLEIWEIS 1983, MLINŠEK 1966). Cim globlja je krašnja, tem nižje je oprijemališce in tem manjša je rušilna moc vetrov. Nesomerne krošnje so izpostavljene vecjim obremenitvam ob vetru kot somerno razvite (SKATTER 1 KUCERA 2000, MLINŠEK 1966). 

11. 
Posebej so ogrožene smreke z dvoj nim deblom, ki nudijo vetru mocan oprijem zaradi dvojne krošnje in s tem vecje površine krošnje (WRABER 1950, BLEIWEIS 1983). 




4 METODA DELA 
4 WORKING METHOD 
V dogovoru med Oddelkom za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije in Oddelkom za gojenje in varstvo gozdov na centralni enoti in obmocni enoti Bled Zavoda za gozdove Slovenije so bili dodatno zbrani podatki na podrocju vetroloma v gozdnogospodarski enoti Pokljuka. Revirni gozdarji so pri svojem obicajnem ozna­cevanju drevja za posek beležili tudi podatek o tem ali je podrto drevo trohnece ali ni. Trohnobo so posebej obravnavali samo za smreko. Sicer rdeca trohnoba kot najbolj pogosta povzrociteljica trohnobe na smreki ne povzroca znacilnih zunanjih znamenj na živem drevju (JURC 2001). Vcasih opazimo odebelitev spodnjega dela debla ali mocno smolenje na dnišcu debla. Ce udarimo z ušesom sekire po takem deblu, znacilno votlo zadoni, kar nakazuje votlino v deblu. Ce je drevo prelomljene lahko vidimo ali je deblo trohnece, votlo ali obarvano, kar nakazuje na prisotnost trohnobneža ali drugih razkrojevalk lesa. 
Pri raziskavi smo uporabili tudi anketni vprašalnik o oceni dejavnikov, ki vplivajo na podiranje oz. lomljenje dreves pri vetrolomu. Revirni gozdar je dobil navodilo, da na koncu vsakega dne, ko je doloceval drevesa za posek, v pisarni izpolni vprašalnik. Vprašalnik je bil sestavljen iz naslednjih lO vprašarij: 
l. Ali se je v obiskanih oddelkih pojavljal domino efekt (A-da; B-ne). 
2. V kakšnem stanju je bila vecina podrtih dreves (A-podrta s koreninami; B-prelomljena pri koreninskem vratu; C-prelomljena enkrat; D­prelomljena veckrat). 
3. 
Kakšen vzorec podrtij se je vecinoma pojavljal CA-posamicna drevesa; B-v skupinah vec dreves; C-veliko površinsko [nad 5 arov]). 

4. 
Na kakšnem reliefu se je vecinoma pojavljal (A-na ravnem; B-na veliki strmini [nad 45° naklona]; C-na vrhovih). 

5. 
Kakšne so bile v glavnem sestojne razmere CA-drevesa rastejo v skupinah; B-drevesa rastejo 


posamic). 
6. 
Ah je prisotno mladje 1 gošca 1 letvenjak 1 podstojna drevesa (A-je prisotno/malo; B-ga je zadosti/veliko; C-ga ni). 

7. 
Ali ste na debJih opazili ravne sisteme žuželk: (A-da, bili so okrogli in premer je bil 3mm; B-da, bili so okrogli in premer je bil nad 3mm; C-da, bih so elipticni; D-ne). 

8. 
Kakšna je vecinoma globina tal na mestih podrtij CA-plitva; B-srednje globoka; C-globoka); 

9. 
Kakšna je povprecna skalovitost na mestih vetroloma (v %). 

10. 
Kakšna je povprecna kamnitost ne mestih vetroloma (v %). 


Podatke iz secnospravilnih manualov in iz ankete smo vnesli v podatkovno zbirko, ki smo jo zasnovali v Microsoft Accessu. Analizo podatkov smo izvedli v racunalniškem programu Weka in Statgraphics. Pri analizi zbranih podatkov iz secnospravilnih manualov smo uporabili tudi podatke o gozdovih za leto 2002 (gozdni fondi 2002). Karto gozdnogospodarske enote Pokljuka smo iztisali v programu ArcMap. 

5 REZULTATI 
5 RESULTS 
Revirni gozdarji so izpolnili 29 anketnih vpra­šalnikov. Ker je lahko en vprašalnik nosil odgovore, ki so se nanašali na vec odsekov, je število odsekov pomenilo ponder. Zato obravnavamo 149 primerov in ne samo 29. 
Iz preglednice 1 lahko sklepamo na naslednje: 

-da eno drevo podre drugo v smislu ''domino efekta", je pogost pojav C53,0 %); 
-velika vecina dreves (95,3 %) je bila izruvana, le slabih 5 %jih je bilo odlomljenih; 
-veter je najpogosteje podiral po nekaj dreves skupaj, velikokrat (16,1 %) pa tudi samo posamicna 
GozdV 62 (2004) 7-8 


Ogris, N., Jurc. M.: Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 
14~-----------------------------------------------------, 
drevesa, nekaj primerov je bilo tudi velikopovršinskih (nad 5 a); -na udaru so bile predvsem ravninske lege in vrhovi; -veter je podiral vecinoma drevesa, ki rastejo v skupinah (šopih); 
-da bi prisotnost mladja, gošce, letvenjaka vplivalo na rezultat mocnega vetra, ni videti iz odgovorov na vprašanje 6; 
-podrta drevesa niso bila poškodovana zaradi žuželk; -tla in zakoreninjenost podrtih dreves je bila plitva. 
Preglednica 1: Rezultati anketnega vprašalnika -prikaz deležev odgovorov po vprašanjih (znak "-" pomeni, da odgovor v ustreznem vprašanju ni mogoc) (n = 149) 
Vprašanje št.  Odgovori (%)  
A  B  c  D  Ni vrednosti  
1  53,0  47,0  - - o  
2  95,3  4,7  o  o  o  
3  16,1  68,5  15,4  - o  
4  62,4  6,7  24,8  - 6,0  
5  81,2  18,8  - - o  
6  94,0  2,0  4,0  - o  
7  o  o  o  97,9  2,1  
8  98,0  2,0  o  - o  
GozdV 62 (2004) 7-8 


Kamni to st vetrolomnih obmocij se je gibala med 7,5 o/o in 10,0 %, skalovitost pa med 1,1 %in 2,1 %. 
Analiza podatkov zbranih iz secnospravilnih manualov do 13. oktobra 2003 je pokazala, da je veter na GGE Pokljuka podrl 14.460 bruto m1 lesne mase, v GGE Bohinj pa še dodatnih 1.566 m3• Na Pokljuki je bilo domnevno 2.092 m3 trohnecih dreves (15 %). V Bohinju pa je bilo domnevno trohnecega 510 m·1 (33 %). Debelinsko struktura podrtih dreves je prikazana v sliki 2. Najvec dreves je bilo podrtih med 9. in 12. debelinsko stopnjo. Vec je bilo podrtih tanjših dreves. Debelejša drevesa so se izkazala za odpornejša (debelinska stopnja 13-15). To je razumljivo, saj upogibna trdnost dreves narašca s kubom prsnega premera (BRUCHERT 1 BECKER 1 SPECK 2000, PEL­TOLA et al. 2000). Najdebelejša drevesa pa spet postanejo bolj obcutljiva. Slika 2 nakazuje tudi na to, da je podrtih trohnecih debel mogoce za nekoliko vec v višjih debelinskih stopnjah. 
Mocan veter je na GGE Pokljuka skupaj podrl 

25.490 bruto m3 lesne mase, v GGE Bohinj pa 
6.730 m3 (Timber 2003). S secnospravilnimi manuali, ki smo jih zbrali do 13. oktobra, smo tako zajeli 57 %podrte lesne mase. 
Pri netrohnecih podrtih drevesih je bil naj­pomembnejši odlocitveni dejavnik nadmorska 

_______ 0--=g'---ri_s. N., Jurc, M.: Posledice vihamega vetra na Pokljuki v letu 2002 

Legenda 
Volumen podrtih dreves 
o 2 km 
po odsekih (m3) 

./ 1.· . 

višina in orografska lega. Pri trohnecih podrtih drevesih je bil odlocujoc dejavnik orografska lega; za pomembne dejavnike pa so se pokazali tudi stopnja ohranjenosti, nadmorska višina, talni tip in kamnitost. Skoraj polovica ( 46 %) vse podrte lesne mase se je nahajala na južni do jugovzhodni strani pobocja hribov. 
Na sliki 3, kjer prikazujemo volumen podrtih dreves po odsekih, se opazi, da je bil vetrolom nekoliko mocnejši na zahodnem delu Pokljuke in na Gorjušah. Slika 4 prikazuje delež podrtih trohnecih dreves glede na volumen podrtih dreves v odseku. Opazimo lahko, daje v GOE Bohinj vec odsekov, ki imajo višji delež trohnecih podrtih dreves. 
Analiza relativnega deleža trohnecega po­
Sli ka 3: Karta odsekov GGE Pokljuka in GGE Bohinj s kolicino podrtih dre­ves 
Slika 5: Delež trohnecih podrtih dreves po nadmorski višini glede na podrto lesno maso v nadmorski višini 
100% 90 % 
80% 
r 
70 % 60% 

c j 
•N 50% 
·­
<1> l 

<i) 
40% 

o 
.. 20% 10% 0% 
30% 
O) en 
Ol C> 
r-­
~ 
6 o 
o 
;:: 
o:> 
[ • Trohnece oN etrohnece 
1­






1 ~~. ::: 1 =-.:l=f• 
. 
. ' -.--' ....,_ 
O) O) O> m O) a) 1.0 
Cl) Ol 
"' O> O> 
Cl) "' o ~ (') -.::1-~ ~ 
6 
o 6 6 o 6 6 6 6 
o o o o o o o 
(\J ~ <O 
"' o M ;:: 
Nadmorska višina (m) 

drtega drevja po nadmorski višini je dala 
Ogris, N., Jurc, M.: Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 
Slika 4: Delež podrtih trohnecih dreves 
Legenda 

v GGE Pokljuka in GGE Bohinj 
Delež podrtih 1rohnecih o 2 km 

zanimive rezultate (slika 5). KORHONEN in STENLIND (1998) ugotavljata, da se v obmocju osrednje Evrope kolicina rdece trohnobe nad 600 -700 m nad morske višine zmanjša. Naša raziskava slednjo ugotovitev potrjuje. Na sliki 5 opazimo splošni trend zmanjševanja relativnega deleža podrtih trohnecih dreves z nadmorsko višino. Iz grafikona bi lahko sklepali, da se morda na obmocju Slovenije ta meja dvigne na 900 ­
1.000 m nadmorske višine. Ker je bila kolicina podrtega drevja do 1.100 min nad 1.500 m n.m.v. majhna, so podatki v teh nadmorskih višinah manj zanesljivi. 

6 RAZPRAVA IN ZAKLJUCKI 
6 DISCUSSION AND SUMMARY 
Za vetrolom na Pokljuki 16. novembra 2002 sta bila odlocilnega pomena viharni veter, ki je v sunkih dosegal tudi orkanske hitrosti, in razmocena plitva tla. Da to drži, petij uje dejstvo, da je bilo 95 o/o dreves izruvanih. K podiranju so pripomogli tudi drugi dejavniki. Eden med qjimi je prav gotovo ptisotnost trohnobe v drevesih, ki zmanjšuje upogibno trdnost. Med podrtimi drevesi je bilo ocenjenih 15 o/o trohnecih dreves. Raziskava nakazuje, da je v Sloveniji meja, ko se zacne kolicina smrek okuženih z rdeco trohnobo zmanjševati, za okoli 200 m višja kot v osrednji Evropi. Dejavnik, pa naj bo še tako zelo izražen, skoraj nikoli ne deluje sam, ampak je povezan z drugimi dejavniki. Tako so bili vkljuceni v proucevanem vetrolomu na Pokljuki še orografska 
Ogris, N .. Jurc. M.: Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2<?<?? 
lega, stopnja ohranjenosti, talni tip in maticna podlaga. Na vecjem delu Pokljuke je karbonatna maticna (npr. ledeniške morene), na kateri so najbolj pogosto rendzine, katerih globina je najveckrat samo do 30 cm. Plitva tla ne dopušcajo snu·ek.i, da bi razvila korenine v globino, zato razvije samo površinske korenine, ki jj ne nudijo dovolj opore. Tekstura tal na Pokljuki je na vecji površini sipke narave, ki se ob dežju hitro razmocijo in ne dajejo koreninskemu sistemu zadostne opore. Pokljuški gozdovi so mocno spremenjeni zaradi gospodarjenja v preteklosti, sestavlja jih vecinoma smreka. Znano je, da so enomerni gozdovi manj odporni proti mocnim vetrovom. Vecja kolicina drevja je padla na vetru bolj izpostavljenih mestih, kot so vrhovi in privetrna pobocja hribov. 
Ce pogledamo abiotske poškodbe slovenskih gozdov iz vidika kolicine poškodovane lesne mase, so vetrolomi na drugem mestu (PERKO 1 PO­GACNIK 1996). Na prvo mesto so uvršceni žledolomi in na tretjo snegolomi. Vetrolomi so v 100 letih samo na GGO Bled podrli okrog 530.000 bruto m3 lesne mase, v povprecju na leto 5.000 m3. Tako poškodovani gozdovi pomenijo škodo na vec ravneh in pomenih. Ceprav nam takšne poškodbe nakazujejo na napake v gospodatjenju storjene v preteklosti, lahko iz njih pridobimo koristne nauke. Kljub temu, da živimo v obdobju, v katerem se obeta veliko ekstremnih vremenskih razmer zaradi podnebnih sprememb, se vsekakor zdi koristno, da se soocimo s preteklostjo naših gozdov, analiziramo njihovo trenutno stanje in si zadamo cilj, da bomo v piihodnosti vzgajali cim stabilnejše gozdove. 
7 ZAHVALA 
7 ACKNOWLEDGMENT 
Najlepše se zahvaljujemo Vidi Papler-Lampe, univ. dipl. inž. gozd., za iskreno in ustvarjalno so­delovanje ter za posredovanje podatkov o vetro­lomih na GGE Pokljuka za obdobje od leta 1981 do 1994. Za vestno zbiranje podatkov gre zahvala revirnim gozdarjem na GGE Pokljuka in GGE Bohinj, t.j. Lojzu Budkovicu, univ. dipl. inž. gozd., Slavku Licefu, gozd. inž. in Robertu Klancarju, gozd. inž. Osebju centralne enote Zavoda za gozdove Slovenije se zahvaljujemo za po­sredovanje vektorskega sloja in podatkovne zbirke Fon di. 
Znanstvena razprava je nastala na podlagi strokovne naloge Vzroki in posledice vetroloma na Pokljuki novembra 2002 (OGRJS 2004). 

8 VIRI 
8 REFERENCES 
BERNIK. R., 1966. Katastrofe v gozdovih triglavskega gozdnogospodarskega obmocja. -Gozdarski vestnik 24: 270-273 
BLEIWErS, S., 1983. Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih. -Gozdarski vestnik 41, 6: 233-249 
BRUCHERT, F. 1 BECKER, G. 1 SPECK, T. , 2000. The mechanics of Norway spruce [Picea abies (L.) Karst]: mechanical properties of standing trees from different thinning regimes. -Forest Ecology and Management 135:45-62 
CUK, C., 1966. Rastišcne znacilnosti triglavskega gozdnogospodarskega obmocja . -Gozdarski vestnik 24: 273-278 
GREGORIC, G. 1 GREGORCIC, B. 1 BERTALANIC, R., 2002. Nevarni viharni vetrovi z juga. -Delo, priloga Znanost, 16. december 2002: 8-9 
JURC, D ., 2001-Rdeca trohnoba: povzrocitelji. opis bolezni in ukrepi proti njej . -Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 36 s. 
KORHONEN, K. 1 STENLIND. L 1998. Biology of Heterobasidžon annosum. V: Heterobasidion annosum: biology, ecology, impact. and control. -(Woodward. 
S. 1 Stenlid, J. 1 Karjalainen, R. 1 Hlittermann, A. eds.). CAB INTERNATIONAL 43-70 

MANOHIN, V., 1958. Klima Pokljuke. V: Kompleksna raziskovanja smrekovih sestojev na Pokljuki . TRE­GUBOV, V. (ur.). -Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo: 5-21 
MLINŠEK, D., 1966. Gozdnogojitveni problemi in naloge v gorskih smrekovih gozdovih. Gozdarski vestnik 24: 257-270 
OGRIS, N., 2004. Vzroki in posledice vetroloma na Pokljuki novembra 2002.-Strokovna naloga, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 18 s. 
PELTOLA, H. 1 KELLOMAKI , S. 1 HASSINEN, A. 1 GRANANDER, M., 2000 . Mechanical stability ofScots pine, Norway spruce and birch: an analysis of tree­pulling experiments in Finland. -Forest Ecology and Management 135:143-153 
PERKO, F. 1 POGACNIK , J., 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove. -Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba Zbirka gozdarski nasveti 3: 183 s. 
PUHE, J., 2003. Growth and development of the root system of Norway spruce (Picea abi es) in forest stands -a review. -Forest Ecology and Management 175: 253-273 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Ogris. N , Jurc, M.: Posledice vihamega vetra na Pokljuki v letu 2002 
SKATTER, S. 1 KUCERA, B., 2000. Tree breakage from torsional wind loading due to crown asymmetry. ­Forest Ecology and Management 135: 97-103 
STATHERS, R.J. 1 ROLLERSON, T.P. 1 MITCHELL, S.J., 1994. Windthrow handbook for British Columbia forests. -British Columbia, Mininstry of Forests, Victoria, Research Program Working Paper 9401, 38 s. 
TRONTEU, M., 1995. Podnebje od Bohinja do Bleda. ­Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije: 63 s. 
URBANICIC, M. 1997. Talne razmere v G.E. Pokljuka. V: Gozdna tla-temeljna sestavina gozdnega ekosistema.­Posvetovanje. Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta. 25.-26. september 1997, Poljce, Pokljuka, Ljubno. 
URBANCIC. M. 1 KUTNAR, L.. 1998. Pestrost talnih razmer in pritalne vegetacije gozdov na morenah pokljuške plano te. V: Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi: Gorski gozd. DIACI. J. (ur.). Ljubljana 
: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; 223-241 WRABER, M., 1950. O vzrokih in posledicah vetroloma na Jelovici. -Gozdarski vestnik 8: 306-309 
ZAPLOTNIK, C., 2002. Veter se je spet znesel nad Pokljuko. -Gorenjski glas, 3. december 2002: 18 ZUPANCIC, M., 1969. Vetrolomi in snegolomi v Sloveniji 
v povojni dobi. -Gozdarski vestnik 27: 193-210 ZUPANCIC. M., 1984. Orkanski veter je pustošil po naših gozdovih.-Gozdarski vestnik 42, 187-189 -Podatki o gozdovih za leto 2001. -Zgošcenka. Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota. 
-Podatki o gozdovih za leto 2003.-Zgošcenka. Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, 22.4.2004. 
-Podatkovna zbirka Timber 1995 -2003. -Zgošcenka. Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, 21.1.2004 
-Porocilo o varstvu gozdov. Izvlecek iz Porocila o delu Zavoda za gozdove Slovenije obmocne enote Bled v letu 2002. -Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Bled: 31-39. 

Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh razlicnih obmocjih v Sloveniji 
Morphological indicators of grmvth and development of red deer (Cervus elaphus L.) ln two different areas in slovenia 
Miran HAFNER, spec., univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj 
Abstract: Hafner, M.: Morphological indicators of growth and development of red deer (Cervus elaphus L) in two different areas in Slovenia. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 5-6. ln Slovene. with abstract in English, lit. quot. 17. Translated into English by Miran Hafner. English language editing by Jana Oštir. 
The analysis studies the carcass mass and antler mass of 2.547 individuals that were shot within two areas with different population density. Both areas are located in the north-western part of Slovenia. Red deer population with higher population density was studied in the area of the eastern Karavanke Mountains, while the population with lower density was studied in the area of the Jelovica mountain plateau. The dynamics of care as s mass increase with age is similar in both populations. The average values of carcass mass in the population of the Karavanke Mountains are lower in all age classes with the exception of the class of 5 -9 year old females. In this area, the carcass mass significantly depends on the age of the animal and on the month of shooting. In the fali to winter period the carcass mass of young animals in Karavanke area increases slower and the carcass mass of older animals decreases faster than the ones in the Jelovica area. The carcass mass of males decrease more intensely than the carcass mass of females. The fali to winter trend of carcass mass decrease among middle age and older males is higher compared to younger males. Among females in the Karavanke area the highest carcass mass decrease is detected in the middle age class. Th.e mass of the antlers in both populations depends upon age and carcass mass. When taking into account the influence of age and month of shooting while excluding carcass mass, the antler mass does not differ between both studied areas. If we consider the influence of carcass mass, which is higher in the Jelovica area, the differences between the two areas are significant in all age classes of males. Winter mortality does not differ between the areas in structure, nor in proportionate values with regard to shooting ratio. We have established that red deer population reflects a high level of plasticity in adapting to various living conditions with morphological changes. 
Key words: red deer, carcass mass, antler mass, the Jelovica plateau, the Karavanke Mountains 
OPRAVICILO UREDNIŠTVA V prejšnji.številki 5-6 je prišlo do neljube in hude napake. Pomotoma sta bili objavljeni nelektorirani razljcici angleškega besedila v clankih avtorjev Mirana Hafnerja in Igorja Dakskoblerja. V obeh clankih. so torej napake v angleškem delu. Za napako se opravicujemo lektorici Jani Oštir. ki je vestno in strokovno opravila svoje delo. Opravicujemo se tudi avtorjema. Potrudili se bomo, da v prihodnje ne bo prihajalo do napak, ki po krivici mecejo slabo luc na strokovno delo lektorice. Pravilni angleški izvlecek prispevka M. Hafner ja objavljamo zgoraj. 
GozdV 62 (2004) 7-8 

liL.-_ Strokovna razprava 
GDK: 58+560:(497.12*01):(045) 
Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? 
Florijan LEBAN" in Edo KOZOROG'" 
Izvlecek: . . y l v· • 
v v 

Leban, F., Kozorog. E. : Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? Gozdarski vestmk, 62/2004, st. 7-8. s ovenSCim, 8
~t. ~~~ ~vku je prikazan razvoj gozdnatosti za zadnjih 240 let za Gozdnogospodars~o. obm~cje .Tolmin. Poleg obsegav·so poXaniptudi vzroki za zarašcanje kmetijsk1h površi~.' ter ~amen proizvodnih, ekoloških m socwlmh vlog gozda v obmoeJU. Podana je tudi primerjava državnih subvenCIJ kmetijStvu m gozdarstvu. . . 
Kljucne besede: zarašcanje kmetijskih površin, vloga gozda, subvencija, Gozdnogospodarsko obmocJe Tolmm 
1 UVOD 
V mesecu juniju je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Posocja na Banjšicah organiziralo posvet z zgornjim naslovom. Povabljeni so bili razlicni strokovnjaki, ki so predstavili svoj pogled na temo, ki je zaradi intenzivnejšega zarašcanja na Primorskem nekoliko bolj aktualna, kot v nekaterih drugih okoljih v Sloveniji. 
Pogled »iz gozda« sva v lmenu Zavoda za gozdove Slovenije predstavila avtotja tega pri­spevka. Da bi lahko ovrednotili pomen in razsež~ nosti zarašcanja oziroma povecevanja gozdnatostt v Posocju, moramo ovrednotiti tako pomen gozdov, kot pomen kmetijskih zemljišc, najin poudarek je bil seveda na pomenu gozdov. 
V prispevku se bomo omejili na Gozdno­gospodarsko obmocje Tolmin (v nadaljevanju obmocje), ki približno sovpada z Goriško statisticno regijo, geografsko pa Zgornjemu in Srednjemu 
Posocju. 
2 SPREMINJANJE GOZDNATOSTI V OBMOCJU SKOZI CAS 
V zadnjem desetletju smo s pomocjo diplomskih in strokovnih nalog (LEBAN 1998 in 2000) sistematsko raziskovali razvoj gozda skozi stoletja po razlicnih virih. Podatki sicer niso mogli bili zajeti po enotni metodi, kljub temu pa nakazujejo trend spreminjanja gozdnatosti v zadnjih 240-tih letih. Najnižja gozdnatost v obmocju je bila okoli 30 %, sedanja je 65,8 %. Med letom 1760 do 1940 je površina gozdov narasla le za okoli 15 %. V povojnem obdobju, ko so bili procesi zarašcanja najbolj intenzivni, se je povrsma gozda celo podvojila. V zadnjih 40-letih se je vsako leto povecala gozdnatost na celotni površini za okoli 1 %. Zadnje desetletje se je to zgodilo delno zaradi vkljucitve rušja v gozdno površino, delno pa tudi zaradi podrobnejšega zajemanja gozdnega roba z digitalnimi ortofotoposnetki. 
Upoštevajoc projekt rabe tal se bo ob podobnih trendih (brez upoštevanja subvencij) v naslednjem desetletju površina gozda povecala še za okoli 8.500 ha, desetletje kasneje pa še za dobrih 5.000 ha (zarašcajoce površine), gozdnatost naj bi se približala 70 % obmocja. . . . 
Vzrok za povecevanje gozdnatosti Je zlasti spremenjen nacin življenja in vrednostnega sistema, manjša odvisnost od kmetijske proizvodnje in s tem povezane demografske spremembe na podeželju in opušcanje kmetijskih zemljišc. Gozd se zato vraca na svoja prvotna rastišca , saj so naravno negozdne površine le visokogorske trate in skalovja ter vodotoki in mocvirja. 
3 ZAZNAVANJE GOZDA DANES 
V novejšem casu razlicne javnosti gozd zaznavajo zelo razlicno. Umetniki in naravovarstveniki gozd gotovo drugace zaznavajo kot gozdruji, kmetijci ali krajinarji. Starejši domacini, ki z nostalgijo gledajo na nekdanjo kulturno krajino, spet drugace od 
' F. L., inž. gozd., strokovni sodelavec 1, odsek za gozdno­gospodarsko nacrtovanje , ZGS, OE !elmin •• E. K., univ. dipl. inž. gozd., vodja odseka za gozdno­gospodarsko nacrtovanje , ZGS, OE Tolmin. 
r.1rl7ri\/ ~? {')(\(\/!\ 7-0 

______ ___ L_eb_a_n_,_F_., Kozorog, E.: All je za rašcanj e kmetijskih površin problem? Grafikon 1: Delež gozdov v obmocju po razlicnih uradnih virih (stanje okoli leta 2001) 
80 70 60 50 40 30 20 10 
o 
-





mlajše generacije, zlasti tiste, ki prihaja na podeželje dolocbe povezane z gozdom premalo dorecene, le ob koncu tedna. Ce želimo gozd obravnavati med seboj neusklajene ali se ne izvajajo v celoti celovito in analiticno, se moramo opreti na merljive (denimo Zakon o kmetijskih zemljišcih, Zakon o kazalce. Na žalost pa so tudi nekatere zakonske zemljiškem katastru, Zakon o gozdovih, ipd.). Še 


Slika l in 2: Zarašcanje krajine v zadnjih 240-tih letih v obmocju 
Leban, F. , Kozorog , E. : Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? 
vecje neusklajenosti so zaradi razlicnih metod ovrednotenja (zajemanja) gozda. 
Odstopanje med najnižjim in najvišjim deležem gozdov v obmocju po razlicnih uradnih podatkih je presenetljivo, kar za 22,3 o/o gozd­natosti, indeks odstopanja je kar 1,45. Ce je že pri merljivih uradnih podatkih tako velika razlika, kako pestro je zaznavanje gozda šele na psi­hološkem in filozofskem dojemanju gozda pri razlicnih j av nostih? 
Najnatancnejši in zaenkrat najbolj ažuren podatek je po projektu rabe tal, pri katerem je sodeloval tudi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS), saj so bili na celotni površini podlaga za izlocanje gozda najnovejši digitalni ortofotonacrti DOF-5. Kljub temu, da se podatek na ZGS dopolni vsakih 10 let ob obnovi gozdno­gospodarskih nacrtov (v poprecju je torej stanje staro 5 let) in da je podatek pridobljen z znatno nižjimi sredstvi, kot p1i projektu rabe tal (ta je bil izpeljan z nemajhnimi krediti Evropske banke za razvoj na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), pa podatek ZGS odstopa sorazmerno malo, le 3,8 o/o (na nivoju Slovenije zaradi manjše intenzivnosti zarašcanja še manj, okoli 3 o/o). Vendar je projekt rabe tal enkraten in zaenkrat staticen projekt, podatki ZGS pa se dopolrljujejo vsako leto. Vzpostavlja pa se sistem dopolnjevanja podatkov rabe tal tako s podatki ZGS, kot s podatki drugih uradnih institucij. Tudi podatki katastra (za katere vodi uradno bazo podatkov podjetje Krim) oz. zemljiške knjige se bodo z dokoncanjem uradnih digitalnih katastrskih nacrtov in digitalizacija zemljiške knjige posodobili in poenotili z drugimi uradnimi bazami že v nekaj letih. Podatek Gozdarskega inštituta pa je bil pridobljen za raziskovalne namene iz satelitskega posnetka Landsat (KOBLER 2002). 
V prispevku se omejujemo na definicijo gozda po 2. clenu Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in 67/02-v nadaljevanju Zakon) in 32. clenu Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdno­gojitvenih nacrtih (Uradni list RS, št 5/98). 
Po Zakonu so za ovrednotenje gozda kljucne funkcije gozda. Celotni gozdni prostor je ovred­noten z ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami, vsaka je ovrednotena s tremi stopnjami poudarjenosti. 
Trenutno je v obmocju najpomembnejša varovalna funkcija, nato lesnoproizvodna, v 
najvecjem porastu pa je funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, ki se delno prekriva z biotopsko funkcijo. Projekti kot so Natura 2000 (ta zavzema preko 50 % gozdov v obmocju) in uveljavljanje predloga regijskih in krajinskih parkov v državnem planu (že sprejeti in nacrtovani parki bodo zajeli okoli 52% gozdov v obmocju) bodo pomen te funkcije izjemno povecali in vetjetno »potisnili« lesnoproizvodno funkcijo šele na tretje mesto. 
S prekrivanjem vseh funkcij gozdnega prostora ugotovimo, da je na 57.048 ha (36,8 o/o) izjemno pouda1jena vsaj ena funkcija in ima gozd absolutno prednost (tudi ce se zarašca), na 57.864 ha (37,4 o/o) je vsaj ena funkcija poudarjeno z 2. stopnjo, na 
36.360 ha (25,8 %) pa so funkcije pouda1jene le s tretjo stopnjo. To nam tudi nakazuje, na kolikšnem delu površine je zarašcanje s stališca funkcij gozda bolj ali manj zaželeno. Ce bi naredili presek še z interesi kmetijstva in vrednotami krajine, bi dobili gotovo celovitejšo podobo o koristi oziroma škodi tega pojava. 
4 GOSPODARSKI POMEN GOZDOV IN GOZDARSTVA 
Gozd je gotovo (poleg pitne vode, ki pa je povezana z gozdom) najpomembnejši obnovljivi naravni vir v Sloveniji, še bolj pa v obmocju . Dejanski pomen pa se kaže preko razlicnih pokazateljev. Naj­pomembnejši je trenutni posek, ki predstavlja le 44 o/o možnega poseka (v zadnjih treh letih se je v poprecju letno sekalo 171 .847 m\ letni možni posek paje 393.187). Stanje v obmocju nazorno kaže tudi bilanca poseka in porabe lesa v obmocju v preteklih letih. 
Zgornji okvirni podatki (KOZOROG et al . 2001) so presenetljivi zlasti zato, ker se kljub veliki gozdnatosti in sorazmerno bogati tradiciji gozdar­stva v obmocju, velik delež lesa »uvozi« v obmocje (poraba lesa je okoli 2 krat vecja od poseka lesa v obmocju!) . To je razumljivo, ko gre za kvaliteten tehnicni les, manj pa, ko gre za prostorninski les slabše kvalitete, ki ga je v obmocju veliko. 
Na ptikazano bilanco, ki je veljala v preteklih letih, je odlocilno vplivalo podjetje Meblo, ki je porabilo približno 4 krat vecjo kolicino lesnih ostankov, kot jih je na razpolago v obmocju iz secnih ostankov. Z zaprtjem Iverke Meblo se bo tako poraba lesa v obmocju bolj uravnotežila z 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Leban , F. , Kozorog, E.: Ali je zarašcanje kmetijskih površin pro_b_le_m_?_. ______ _ _ 
dejanskim posekom v preteklih letih, saj v naslednjih letih ni pricakovati pretiranega povecanja sicer ekološko zanimivega kurjenja na biomaso. Posek pa se v zadnjih letih kljub vsemu povecuje in se bo s pricakovanimi podražitvami elektrike, kurilnega olja (ta je v nekaterih clanicah EU bistveno dražje, kot pri nas) in drugih energentov še poveceval. Ta se lahko glede na možni posek še skoraj podvoji, vendar ob bistveno vecjih vlaganjih v gozdove, kot v preteklosti (zlasti v odpiranje gozdov). 
Relativni pomen kmetijstva, gozdarstva in lova v primetjavi z drugimi dejavnostmi kaže delež bruto domacega proizvoda (BDP). Ta je do leta 1996 padel na 5,3 %, leta 2001 pa ta predstavlja le še 3,3 %, kar je celo nekoliko nižje, kot v Sloveniji 
(3,6 %). 
POMEN EKOLOŠKIH IN SOCIALNIH FUNKCU 
Pomen ekoloških in socialnih funkcij se sicer mocno povecuje . Vendar metode za financno ovrednotenje teh funkcij pri nas še niso dodelane. Po Zakonu o gozdovih imamo sicer zagotovljeno vecnamensko vlogo gozdov, po drugih zakonih pa tudi na kmetijskjh zemljišcih, vendar z vecjimi omejitvami, kot na gozdnih zemljišcih (npr. po zakonu o ohranjanje narave se ta omejuje na neškodljiv prehod preko zemljišc). V 5. clenu Zakona je zelo konkretno zapisano, da morajo lastniki gozda dovoliti prost dostop in gibanje drugim osebam, ter dovoliti cebelarjenje , lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživecih živali v skladu s predpisi. V 38. clenu je tudi doloceno, da so gozdne ceste javnega znacaja (razen ce ni zaradi poudarjenih ekoloških funkcij gozdna cesta zaprta z rampo). Javno rabo gozda je seveda težko denarno ovrednotiti, celo v primeru, kadar se te funkcije direktno tržijo (npr. preko turisticnih agencij ali nabiralništva). 
Iz višine subvencij pa lahko ugotovimo, kako pomen funkcij vrednoti država, saj naj bi ta lastnikom gozda in kmetijskih zemljišc na­menjala proracunska sredstva. Lastniki imajo namrec zaradi javne rabe gozdov direktne in indirektne stroške pri uživanju lastnine (npr. omejitve zaradi vecnamenskega gospodarjenja, povecanje stroškov vzdrževanja gozdnih cest zaradi javne rabe, ipd.). 
Država zaradi tega financira javne službe (Kmetijsko gozdarski zavod, Zavod za gozdove Slovenije, veterinarsko službo, inšpekcijsko službo, ipd.) in namenja direktne subvencije lastnikom 
zemljišc. 
Podatke, ki smo jih pridobili od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja za leto 2003 (v tem letu je bil sistem subvencioniranja v vecji meri že prilagojen sistemu EU), smo prikazali na hektar kmetijskega in gozdnega zemljišca, ki je bilo kot tako prepoznana iz ortofotoposnetkov (Raba tal). Del subvencij se izplacuje direktno na hektar, del subvencij pa na glavo živine ali na razne projekte (obnova gospodarskih poslopij, promocija, ipd .). Tudi te smo zaradi nazornosti preracunali na hektar subvencionirane površine. 
V grafikonu 4 najprej preseneca, da je bilo v lanskem letu subvencionirano kar polovica vseh kmetijskih zemljišc v obmocju, medtem ko je v gozdarstvu subvencionirano le 0,2 % vseh gozdnih površin. Majhen delež subvencij je do neke mere razumljiv zaradi sonaravnega nacina gospodarjeJ1ia, ki ga predpisuje Zakon o gozdovih. Vprašamo pa se lahko, ali država namenja lastnikom gozdnih zemljišc zadostna sredstva kot »nadomestilo« za izjemno široko javno rabo gozdov? Medtem, ko je javni interes na kmetijskih zemljišcih vec ali manj vezan na estetsko funkcijo (urejena kulturna kraj ina). Fizicna raba kmetijskih površin je narru·ec zelo omejena zaradi ograj in predvsem zaradi škode na obdelovanih površinah, raba gozdnih površin pa je razširjena na nabiranje gozdnih sadežev, vožnja po gozdnih cestah in na prakticno povsem neomejeno gibanje. 
Za primerjavo smo vzeli še dve severno primorski obcini. V obcini Ajdovšcina prevladujejo kvalitetna kmetijska zemljišca v Vipavski dolini, ki so primerna za intenzivno kmetovanje, javni interes pa tu ni tako zelo izražen, saj je le majhen del obcine Ajdovšcine predlagan oz. izlocen v parke ali Naturo 2000. V obcini Bovec pa pre­vladujejo slabša kmetijska zemljišca na zah­tevnejših terenih, vec kot polovico obcine je že sedaj zajeta v Triglavski narodni park (in hkrati v Naturo 2000), dodatna cetrtina ozemlja pa je zajeta v Naturo 2000 -javni interes je torej tu izjemno poudarjen. 
Zato preseneca sorazmerno velik delež sub­vencioniranih površin v obcini Ajdovšcina (preko 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Leban, F .. Kozorog, E.: Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? 
Grafikon 2: Razvoj gozdnih fondov v zadnjih 240-tih letih v obmocju (v ha) 

. 1760 1830 1900 1940 1951 1964 1970 1980 1990 2000 2010 2020 
53 %) in izjemno majhen delež subvencioniranih sploh jasen)? V okoljih, kamor spada tudi obcina površin v obcini Bovec (okoli 22 %). Bovec, so terenske razmere, demografske težave Višina subvencij, ki je prikazana v grafikonu 5, in razdrobljena posest vzroki, ki onemogocajo 
je nekoliko bolj uravnotežena, vendar preseneca, kmetovanje in otežujejo uveljavljaje subvencij, saj daje tudi nekoliko nižja v obcini Bovec, kot v obcini tudi to opravilo zahteva veliko angažiranja. Ko 
Ajdovšcina. ne bo vec aktivna starejša generacija, ki je Gotovo za zgornja razmeija ni kriva le politika kmetovala predvsem zaradi tradicije, lahko z subvencioniranja, postavlja pa se vprašanje, ali veliko verjetnostjo napovemo, da bodo obdelane bo ta dosegla svoj namen (cilj, ce je ta seveda le še površine, ki bodo subvencionirane. Izjema 
Grafikon 3: Bilanca poseka in porabe lesa v GGO (v bruto m3) 

Leban, F. . Kozorog, E.: Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? 

Grafikon 4: delež subvencioniranih površin (v %)  
53,5  
0,2  
Kmetijstvo Obcina Ajdovšcina  Obcina Bovec  Gozdarstvo  

bodo le najkvalitetnejša zemljišca (Vipavska dolina). Ob podobni politiki subvencioniranja pa to pomeni, da se bo v bodoce zaraslo v obmocju še skoraj 50 o/o kmetijskih zemljišc, gozdnatost bi bila v tem primeru v plihodnosti celo 77 o/o. V gorskih in hribovitih krajinah pa se bo tako zaraslo še 70 o/o zemljišc, ki so danes še prepoznana kot kmetijska. 
Grafikon 5: Višina subvencij (STT /subvencionirani ha) 
90000 
6 RAZVOJNE USMERITVE IN 
ZAKLJUCKI 
Razvojne usmeritve za gozdni prostor v obmocju daje že Gozdnogospodarski nacrt gozdnogospo­darskega obmocja Tolmin (2001-2010) kot gozdar­ski strateški dokument za obravnavano obmocje. 
Zarašcanje je v njem zaradi velikih vlaganj in slabe kvalitete pionirskih gozdov opredeljeno kot 


___ ___ ___ _ ____F.,_oz_orog, E.: Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? 
Leban,_-''-K_

eden izmed temeljnih problemov pri zagotavljanju trajnosti gospodrujenja. 
Kjer so poudarjene ekološke funkcije , je zarašcanje opredeljeno kot pozitiven pojav, v primeru poudarjenosti socialnih funkcij pa vecinoma kot negativen. 
Iz tega izhajajo strateške usmeritve nacrta in sicer: 
-Omogocanje posegov (povratne rabe) na obmocjih, kjer funkcije niso izjemno poudarjene (s poudarkom na usmerjanje na nekdaj opušcene kmetijske površine). 
-Oblikovanje koridorjev in razglednih tock, kjer so pouda.tjene socialne funkcije. 
-Ob dejstvu, da se Posoška krajina razvija iz agrarne v gozdnato, je nakazana (so)vloga gozdarjev pri spreminjanju odnosa prebivalstva do gozda ("utesnjevanje gozda", odnos do zveri, gospodarska izraba obnovljivega vira, razvoj tmizma v gozdnem prostoru, ipd.). 
Posvet sicer ni imel ambicij oblikovati skupnih zakljuckov, ampak je bil namenjen izmenjavi strokovnih mnenj in izkušenj. Pokazalo se je, da so stališca do tega pojava med strokami zelo podobna. Zaznati je bilo predvsem tri skupna mnenja: 
l. Da se bodo morali problemi glede raz­drobljenosti posesti in opušcanje rabe na najboljših kmetijskih zemljišc reševali zlasti z aktivno politiko obdavcevanja. 
2. 
Da morajo biti ukrepi subvencioniranja v kmetijstvu v prihodnje še bolj diferencirani glede na javni pomen krajine oz. kmetijskih zemljišc in s tem ucinkovitejši. 

3. 
Da sedanja zakonodaja mocno otežuje povratno rabo nekdanjih kmetijskih zemljišc . 


7 LITERATURA 
Anonymus, 1940: Katasto forestale, Provincia di Gorizia. Istituto centrale di statistica del regno d'ltalia, Roma. 
Kobler, A., 2002: Kartiranje pokrovnosti zahodnega dela Slovenije s podatki LANSAT 7ETM+. Elaborat. Gozdarski inštitut Slovenije, 2002. 43 s. 
Kozorog, E., et aL 2003: Gozdnogospodarski nacrt gozdnogospodarskega obmocja Tolmin, Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin. 
Leban, F., 1998: Analiza zarašcanja v obmocni enoti Tolmin, višješolska diplomska naloga, Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo. 
Leban, F., 2000: Digitalizacija in analiza gozdnega roba na Jožefinskem vojaškem zemljevidu (1763-1787). 
Leban, F., Kozorog. E., 2004: Gozdnatost v Posocju v casu in prostoru, Strokovni posvet, DIT gozdarstva Posocja, Banjšice 2004. 
Marušic, I., 2004: A\1 je zarašcanje kmetijskih zemljišc problem? Strokovni posvet. DIT gozdarstva Posocja, Banjšice 2004. 
Šcuka, S., 2004: Ali je zarašcanje kmetijskih zemljišc problem, Strokovni posvet, DIT gozdarstva Posocja, Banjšice 2004. 
GozdV 62 (2004) 7-8 


Strokovna razprava 
GDK: 66:684:(497.12):(045) 

Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 
Franci FURLAN*, Iztok W1NKLER** 
Izvlecek: 

Furlan, F. 1 Winkler, I., Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003. Gozdarski vestnik 62/2004, št. 7-8. V slovenšcini. Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb se postopoma stabilizira. Povecuje se celotni prihodek od prodaje. Letos panoga spet izkazuje dobicek, realno se je povecala dodana vrednost. Stroški plac in amortizacije se realno zmanjšujejo, zmanjšalo pa se je spet število zaposlenih . 
.Kljucne besede: gozdarska gospodarska družba, prihodek, stroški, uspešnost poslovanja, število zaposlenih. 
1 UVOD 
V Združenje za gozdarstvo se po standardni klasifikaciji dejavnosti združujejo: 
A -02 -Gozdarstvo in gozdarske storitve 
A -01.5 -Lov in lovske storitve. 

Dejavnost A -01.5 je znotraj združenja ne­pomembna, saj znaša njen delež v prihodku celotnega združenja le l, 1%. Zato se bomo v nadaljevanju omejili le panogo A -02. 
Vir podatkov: AJPES; obdelava: CIS GZS; metodologija: SKEP GZS; distribucija: INFOLINK GZS. 


2 POSLOVANJE PANOGE 
GOZDARSTVO IN GOZDARSKE 
STORITVE V LETU 2003 

Najprej poglejmo nekaj podatkov o poslovanju vseh gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2003 . Podatke je posredovalo 39.837 (leta 2002 38.051) poslovno aktivnih družb. Skupaj so po nere­vidiranih podatkih ustvarili 12.029 mlrd SIT prihodkov leta 2002 11.115 mlrd . SIT, kar je nominalno 10% (leta 2002 10,9) %, realno pa 4,2 % (leta 2002 3,2) % vec kot v preteklem letu. Odhodkov je bilo 11.635 mlrd. SIT (leta 2002 
10.839 mlrd SIT), kar je nominalno 9 % (leta 2002 5,8) % vec, realno pa 3,2 % vec (leta 2002 1,6 % manj) vec kot v prejšnjem letu. Družbe so ustvarile 314,8 mlrd SIT(leta 2002 215,5 mlrd SIT) cistega dobicka, v povprecju pa so imele 464.381 zapo­slenih (leta 2002 469.166).Gozdarske gospodarske družbe so ustvarile 25.436 mlrd. SIT prihodkov, kar je nominalno 10,6 % (leta 2002 4,4 %) vec, realno pa 5,0% vec (leta 2002 3,3% manj kot v letu 2001). kot v letu 2002. Vseh odhodkov so izkazale 24,534 mlrd SIT (leta 2002 22,931 mlrd . SIT, kar je nominalno 9,2% (2002 3,6) % vec, realno pa 3,6 %vec kot v letu 2002. 
Prihodki so rasli pocasneje kot stroški. Trend padanja prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov, ki se je zacel že v letu 1996 in je do leta 2002 znašal 2-3 % letno, se je v letu 2003 nekoliko zmanjšal. Vendar moramo upoštevati, da se je temu pri­lagodila ponudba lesa, saj smo v letu 2002 in 2003 posekali komaj nekaj cez 2,6 mio. m\ kar je manj kot 40% pricakovanega prirastka za obdobje 2001 -2010. Povecujejo se stroški blaga, materiala in stoJitev. Zniževanje stroškov gre v veliki meri na racun nizkih osebnih dohodkov, ki znatno zaostajajo za rastjo inflacije. Interesa za izvajanje del v gozdovih, kjer se zagotavljajo tudi vse obveznosti do države, je zato vedno manj. 
Iz podatkov za leto 2003 lahko ugotovimo, da je znašal delež prihodkov iz gozdarstva v prihodkih gospodarstva komaj 0,21 % kar je enako kot v letu 2002, skupaj s kmetijstvom, lavam in ribištvom pa 1,2 (2002 1,4) %. 
V letu 2003 je v gozdarski panogi poslovalo 73 družb, ki so skupaj zaposlovale L749 delavcev. To pomeni po lanskemu povecanju za 6,25 % spet 3,2% padec števila zaposlenih glede na predhodno leto. Povprecno število zaposlenih po delovnih urah je bilo 2.040 (leta 2002 2.222). V 5 (leta 2002 4) velikih družbah je bilo 650 (leta 2002 587) 
* F. F. spec., univ. dipl. inž. gozd., sekretar Združenja gozdarstva, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana ** I. W. dr. gozd. zn., redni profesor, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Biotehniška fakulteta. Vecna pot 83, Ljubljana 
Furlan , F. , Winkler. l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 
zaposlenih, ustvarili pa so 40 % (leta 2002 32) celotnega prihodka panoge. Pet (leta 2002 šest) srednjih družb, kije zaposlovalo 54lljudi (leta 2002 713), je ustvarilo 28 % (leta 2002 35 %) medtem ko je bilo v 63 malih družbah zaposlenih 849 ljudi (leta 2002 922) ljudi, ustvarili so pa 31 (leta 2002 
32) % celotnega prihodka panoge. Najvecji prihodek na zaposlenega so ustvarile velike družbe, 
15.812 milijonov SIT na zaposlenega (leta 2002 
13.179 SJT). Srednje družbe so realizirale 84,1 % (leta 2002 86,6 %), male pa 59,3 (2002 62,4 %) p1ihodkov velikih družb na zaposlenega. Povprecen 
Preglednica 1: Prihodki 2003 
Preglednica 2: Odhodki 2003 
Preglednica 3: Dobicek in izguba v poslovnem letu 2003 
p1ihodek za vso panogo je znašal 12.469 milijonov SIT na zaposlenega delavca (leta 2002 l0.567 milijonov SIT). Povprecno povecanje prihodkov na zaposlenega je znašalo v letu 2003 kar 18 %, najvecje v velikih družbah, skoraj 20 %. To navaja k sklepu, da se pogoji gospodarjenja v srednjih in majhnih družbah zaostrujejo hitreje kot v velikih družbah. Zato bi lahko z združevanjem v vecje družbe ucinkovitost panoge še povecali. 
Poglejmo si nekaj poslovnih rezultatov, ki jih je gozdarska panoga dosegla v letu 2003. 
KAZALCI  2003 (v 000 SIT)  Indeks 2003/2002  
Prihodld  25.436.216  110,6  
Kosmati donos od poslovanja  24.816.702  113,4  
Cisti prihodki od prodaje  23.766.563  111,7  
Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu  20.451.525  114,0  
Cisti prihodki od prodaje na rujem trgu  3.315.038  98,9  
Financni prihodki  621.305  88,6  
Financni prihodki iz deležev  156.665  75,5  
Financni prihodki iz terjatev  464.640  94,1  
Izredni prihodki  315.728  109,1  

KAZALCI  2003 (v 000 SIT)  Indeks 2003/2002  
Odhodki  24.534.055  109,2  
Poslovni odhodki  24.210.802  109,7  
Stroški blaga, materiala in storitev  14.947.404  115,2  
Stroški dela  7.655.791  104,9  
Stroški plac  5.289.804  104,5  
Odpisi vrednosti  1.337.055  87,6  
Amortizacija  1.159.137  94,6  
Financni odhodld  299.680  85,4  
Financni odhodki od obresti  131.383  88,1  
Izredni odhodki  23.573  74,1  

KAZALCI  2003 (v 000 SIT)  Indeks 2003/2002  
Celotni dobicek  1.253.656  184,1  
Dobicek pred davki in obrestmi (EBIT)  1.385.047  166,9  
Dobicek pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT)  2.544.184  123,8  
Davek (iz dobicka)  195.251  217,4  
Cisti dobicek  1.058.413  179,1  
Celotna izguba  33.976  12,4  
Cista izguba  33.984  12,5  

GozdV 62 (2004) 7-8 

Furlan, F .• Winkler, l. : Poslovanje gozdarski Il gospodarskih družb v letu 2003 
Preglednica 4: Sredstva panoge (aktiva bilance stanja) 2003 
KAZALCI  2003 (v 000 SIT)  Indeks 2003/2002  
Sredstva  23.336.228  109,3  
Stalna sredstva  13.549.758  103,0  
Neopredmetena dolgorocna sredstva  93.086  104,4  
Opredmetena osnovna sredstva  10.398.814  98,4  
Dolgorocne financne naložbe  3.057.858  122,4  
Gibljiva sredstva  9.747.047  119,2  
Zaloge  1.403.974  147,2  

Preglednica 5: Viri sredstev (pasiva bilance stanja) 2003 
KAZALCI  2003 (v 000 SIT)  Indeks 2003/2002  
Obveznosti do virov sredstev  23 .336.228  109,3  
Kapital  16.695.748  104,3  
Dolgorocne financne in poslovne obveznosti  842.443  103,7  
Kratkorocne financne in poslovne obveznosti  5.265.072  129,5  

Panoga je skupaj izkazala 1.219,672 (1.253.656 SIT -33.984 SIT) dobicka. Ce pa upoštevamo samo rezultat panoge iz poslovanja ugotovimo, da je po izgubah v letih 2002 v višini -188,616 milijonov SIT in 2001 -152,775 milijonov SIT, v letu 2003 dobicek v višini 605,900 milijonov SIT. Polovica dobicka je torej ustvarjena v panogi, ostala pa v drugih dejavnostih s kateri mi se ukvarjajo v gozdarskih gospodarskih družbah in drugih organizacijah, ki se ukva1jajo s procesom pri­dobivanja lesa. 
Panoga je v preteklem letu ustvarila 9.599 milijarde SIT dodane vrednosti, kar je 1 1,3 (2002 4,9) % vec kot v predhodnem letu. Upoštevaje inflacijo-cene življenjskih potrebšcin, ki je v letu 2003 znašala 5,6 %, gre torej za 5,7 % realno rast dodane vrednosti. 
Primerjava med gozdarsko dejavnostjo in celotnim gospodarstvom kaže na relativno velika odstopanja pri posameznih kazalcih. Poslovanje gozdarstva je bilo v letu 2003 ugodneje kot v zadnjih dveh letih. Prakticno se je poravnalo s poslovanjem ostalega slovenskega gospodarstva in še vedno ni neto zadolženo. V letu 2002 je bila v gozdarstvu pomembno boljša donosnost sredstev in kapitala se je prakticno poravnala s celotnim gospo­darstvom. Letos pa donosnost sredstev že zaostaja za slovenskim gospodarstvom, mocan porast obveznosti in odstopanja od slovenskega gospo­darstva pa beležimo pri kratkorocnih financnih in poslovnih obveznostih. Prihodek na zaposlenega pa zelo jasno nakazuje, da je gozdarstvo delovno intenzivna panoga, saj ta znaša komaj 48 % celotnega gospodarstva. Tudi v letu 2003 so bili stroški dela na zaposlenega v gozdarstvu nižji kot v gospodarstvu. Bistveno se je spremenilo tudi razmerje v dodani vrednosti, ki se je v gozdarstvu glede na lansko leto zvišala za 11,3 %, v celotnem gospodarstvu pa za 10,5 %. 
Dodana vrednost na zaposlenega v gozdarstvu pomeni 76,8 % dodane vrednosti v celotnem gospodarstvu. Delež amortizacije se je realno znižal tako v celotnem gospodarstvu in še bolj v panogi gozdarstvo. Zniževanje amortizacije sicer izboljšuje tekoci rezultat poslovanja, je pa to slaba naložba za prihodnost. Za ostale stroške dela lahko ugotovimo, da njihov porast v naši panogi zaostaja za stroški celotnega gospodarstva kar je v nasprotju z visoko stopnjo tveganja pri izvajanju procesa p1idobivanja lesa. 
Preglednica 6: Primerjava nekaterih ekonomskih kazalnikov med gozdarstvom in celotnim gospodarstvom v letu 2003 
Furlan, F. , Winkler, l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 

KAZALCI  Vrednost kazalca  
Gozdarstvo  Gospodarstvo  
Financna neodvisnost (kapital/sredstva)  0,715  0,468  
Kratkorocni koeficient(kratkorocna sredstva 1 kratkoroc. obveznosti)  1,798  1,170  
Razmerje kratkorocnih poslovnih terjatev 1n obveznosti (kratkor. poslovne terjatve 1 kratkor. posl. Obveznosti)  2,443  1,471  
Financne naložbe v sredstvih (dolg. in kral. financne naložbe 1 sredstva)  0,173  0,264  
Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva)  0,446  0,431  
Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva)  0,060  0,082  
Koeficient zadolženosti (financne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.)  0,262  0,501  
Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev)  -0,227  0,031  
Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki)  1,037  1,030  
Dobickovnost prodaje(dobicek iz poslovanja 1 cisti prihodki iz prodaje)  0,035  0,051  
Dobickonosn0st kapitala (neto dobicek 1 kapital)-ROE  0,061  0,046  
Dobi ckonosnost sredstev (neto dobicek 1 sredstva) -ROA  0,044  0.021  
Prihodki na zaposlenega-v tisocih (prihodki 1 povp. št. zap.)  12.465,922  25.770,839  
Stroški dela na zaposlenega -v t i socih (str. dela 1 povpr. število zaposlenih)  3.751,933  3.805,348  
Place na zaposlenega -v tisocih (stroški plac 1 povpr. število zapos1enih)  2.592,457  2.700,487  
Cisti dobicek na zaposlenega-v tisocih (cisti dobicek 1 povpr. število zaposlenih)  5l8,713  1.116,727  
Cista izguba na zaposlenega ­v tisocih (cista izguba 1 povpr. število zaposlenih)  16,665  440,830  
DV na zaposlenega -v tisocih (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih)  4.704,207  6.125,689  
Osn. in neopredmetena sredstva na zap. -v tisocih (osn. In neopr. sredstva 1 povp. št. zap.)  5.141,929  14.064,426  
Delež prodaje na tujih trgih (ci s ti prih. iz prodaje na tuj . trgih /prihodki)  0,130  0,264  
Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. In dobicek zmanjšan za izg. 1 prihodki)  0,086  0,072  
Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki)  0,047  0,047  
Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki)  0,312  0,152  
Del e:.l prodaje na tujih trgih (cisti prih. iz prodaje na tuj. trgih /prihodk.i)  0,156  0,133  

3 TRENDIPOSLOVANJA spet zmanjšalo, za 2,9 %. Zmanjševanje pa glede Trende poslovanja prikazujemo za obdobje 1998-2002. na postopno uvajanje strojne secnje lahko pri­Realne trende smo izracunali tako, da smo upoštevali cakujemo tudi v prihodnje. stopnjo inflacije v posameznem letu. Nato smo vse Število družb se v letu 2003 v primerjavi z kazalce po letih preracunali na vrednost v letu 2002. lanskim letom ni spremenilo . V Združenju za 
Povecanje števila zaposlenih je bilo v letu 2002 gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je samo prehodno. Njihovo število se je v letu 2003 108 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z 
Preglednica 7: Inflacija in revalorizacijski indeksi v obdobju 1998 do 2003 
KAZALCI  Leto  
1998  1999  2000  2001  2002  2003  
Inflacija  7,5  7,6  8,9  7,0  7,2  5,6  
Letna revalorizacija poslovnih dogodkov (indek?)  107,5  107,6  108,9  107,0  107,2  100,0  
Indeks za preracun poslovnih dogodkov na leto 2002  143,5  133,4  124,9  114,7  107,2  100,0  
GozdV 62 {2004) 7-8 


Furlan, F., Winkler. l.: Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 
Preglednica 8: Zaposleni in število družb v obdobju 1998 do 2003 
KAZALCI  Leto  
1998  1999  2000  2001  2002  2003  
Število zaposlenih  1.959  1.782  1.739  1.695  1.801  1.749  
Število družb  60  59  67  65  73  73  

Preglednica 9: Indeksi prihodkov po cenah leta 2002 
dejavnostjo gozdarstvo in gozdarske stmitve. Slabo poslovno aktivnost ugotavljamo pri 35 ali 32% vseh subjektov. V glavnem gre za samostojne podjetnike z najveckrat enim, redko dvema zaposlenima. 

Po petih letih narašcanja cistih p1ihodkov na tujih trgih ugotavljamo v letu 2003 padec prodaje. Zato je padel tudi delež teh prihodkov v skupnem prihodku od prodaje lesa. Tako je v letu 1998 in 1999 delež cistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v cistem prihodku od prodaje lesa znašal 8 %, se povecal na 12% v letu 2000 in celo 16 o/o v letu 2001 in 2002, v letu 2003 pa padel na 14%. Kljub razmeroma zaostrenim razmeram na mednarodnem trgu lesa in nizki realizaciji secenj je delež izvoza še vedno visok. Vzrokov je vec. Na eni strani se manjšajo domace lesno predelovalne zmogljivosti, na drugi strani pa se gozdarske gospodarske družbe same ukvarjajo s primarno predelavo lesa in proizvodnjo plošc, kar povecuje vrednost izvoza in s tem njen delež celotnem prihodku. Glavni vzrok za nižji delež izvoza je padec in stagnacija cen žaganega lesa. 
KAZALCI  Leto  
1998  1999  2000  2001  2002  2003  
Prihodki  84  79  86  89  92  100  
Kosmati donos od poslovanja  80  77  85  85  90  IOO  
Cisti prihodki od prodaje  81  80  88  87  91  100  
Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu  86  85  89  84  89  100  
Cisti prihodki od prodaje na tttiem trgu  49  47  76  100  106  100  
Financni ptibodki  70  49  58  l40  114  100  
Financni prihodki iz deležev  84  74  103  168  134  100  
Financni prihodki iz terjatev  83  57  67  168  107  100  
Izredni prihodki  399  282  219  359  92  100  

Prakticna stagnacija plac v gozdarstvu nakazuje resno stanje v teh organizacijah. Velike obremenitve je možno kompenzirati le z nižjimi placami in nižjo amortizacijo. Oboje realno zelo hitro pada in ogroža poslovanje v bodoce . V letu 2003 so bili realizirani najnižji izredni prihodki v zadnjih petih letih. Prodaja razlicnih sredstev, zlasti nepremicnin, ki niso v poslovnih funkcijah , je v glavnem koncana in v družbah vse manj vplivala na tekoce likvidnostne stanje. 
Celotni dobicek se je v panogi po dokaj konstantni vrednosti v obdobju od leta 1999 do 
Preglednica 10: Indeksi odhodkov po cenah leta 2003 

KAZALCI  Leto  
1998  1999  2000  2001  2002  2003  
Odhodki  90  80  88  91  93  100  
Poslovni odhodki  84  78  85  88  93  100  
Stroški blaga, materiala in stotitev  74  70  81  86  88  100  
Stroški dela  98  88  88  85  98  100  
Stroški plac  99  89  89  86  99  100  
Odpisi vrednosti  115  100  
Amortizacija  ] 11  120  119  123  116  lO O  
Financni odhodki  210  158  195  187  118  100  
Financni odhodki od obresti  75  100  
Izredni odhodki  4361  1276  1766  2810  135  100  

GozdV 62 (2004\ 7-A 
Furlan, F., Winkler, l.: Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 
Preglednica Il : Indeksi dobicka 1n izgube gozdarstva v letu po cenah 2003 
KAZALCI  Leto  
1998  1999  2000  2001  2002  2003  
Celotni dobicek  37  59  59  59  55  100  
Dobicek pred davki in obrestmi (EBIT)  57  100  
Dobicek pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT)  80  100  
Davek (iz dobicka)  16  19  43  41  46  100  
Cisti dobicek  41  67  63  62  57  100  
Celotna izguba  217  1108  283  367  833  100  
Cista izguba  1975  1108  275  367  833  100  
Preglednica 12: Dobicek iz poslovanja družb za obdobje 1998 do 2003 (v 000 SIT) 



2001 in majhnemu padcu v letu 2002, v letu 2003 znatno povecal. Mocan realen porast je razviden tudi pri davku iz dobicka saj se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojil. Ce pa raziskujemo samo dobicek iz poslova~a, dobimo rezultate, ki smo jih strnili v preglednici 11. 
V zadnjih šestih letih je bil dobicek iz poslovanja le v letu 2000 in 2003 razmeroma visoko paziti ven. V treh od šestih let pa je izguba iz poslovanja presegala 150 milijonov SIT. 
Sredstva, ki so do leta 2001 kazala rahel trend povecanja in so pokazala v letu 2002 v glavnem trend padanja ohranjajo v letu 2003 raven prejšnjega leta .. Zlasti izrazit trend prejšnjih treh let se je jasno ohranil pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Pomembno so se do leta 2002 zmanjšale tudi zaloge, kar je vsekakor prispevalo k zmanjševanju stroškov poslovanja. Žal pa so se te zaradi zaostrenih tržnih razmer v letu 2003 spet povecale. 
Obveznosti do virov so imele po rastocem trendu do leta 2001 v letu 2002 rahel padec. Vendar pa žal beležimo izrazit porast dolgorocnih financnih in poslovnih obveznostih, kar nakazuje povecanje zadolževanja panoge. 
Preglednica 13: Indeksi gibanja sredstev po cenah leta 2003 

KAZALCI  Leto  
1998  1999  2000  2001  2002  200~  
Sredstva  97  94  98  99  96  100  
Stalna sredstva  101  103  104  102  100  100  
Neopredmetena dolgorocna sredstva  65  53  70  94  100  100  
Opredmetena osnovna sredstva  liS  118  114  IlO  106  100  
Dolgoro~ne financne naložbe  44  42  49  66  84  100  
Gibljiva sredstva  89  81  89  93  88  100  
Zaloge ......  89  71  90  103  91  100  

Preglednica 14: Gibanje indeksov obveznosti do virov sredstev po cenah leta 2003 
KAZALCI  Leto  
1998  1999  2000  2001  2002  2003  
Sredstva  97  94  98  99  96  100  
Obveznosti do virov sredstev  97  93  108  99  95  100  
Kapital  106  104  114  105  100  100  
Dolgorocne financne in poslovne obveznosti  23  84  80  74  104  100  
Kratkorocne financne in poslovne obveznosti  75  64  97  89  80  100  

1 

338 GozdV 62 {2004) 7-8 
Furlan, F. , Winkler, 1. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 

Preglednica 16: Indeksi financnih kazalcev poslovanja (leto 2003= 100) 

KAZALCI  Leto  
1998  1999  2000  2001  2002  2003  
Financna neodvisnost (kapital/sredstva)  237  220  208  198  !05  !OO  
Kratkorocni koefici ent(kratkorocna sredstva 1 hatkoroc . obveznosti)  156  156  134  116  lil  100  
Razmerje kratkor. posl. terjatev in obveznosti (kratkor. posl. terjatve 1 kratkor. posl. obveznosti)  75  84  80  78  123  100  
Financne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. financne naložbe 1 sredstva)  123  109  80  81  92  lO O  
Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva)  163  159  137  119  111  100  
Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva)  125  94  108  112  95  100  
Koeficient zadolženosti (financne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.)  95  82  90  94  87  100  
Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev)  126  115  99  92  96  100  
Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki)  127  123  114  105  99  100  
Dobickovnost prodaje( dobicek iz poslovanja 1 cisti prihodki iz prodaje)  - 64  90  79  42  100  
Dobickonosnost kapitala (neto dobicek 1 kapital) -ROE  - 39  61  54  33  100  
Dobickonosnost sredstev (neto dobicek 1 sredstva) -ROA  - 43  66  56  34  100  
Prihodki na zaposlenega ­v tisocih (prihodki 1 povp. št. zap.)  10.951 88  11.410 92  12.650 101  13.415 108  10.555 85  12.465 100  
Stroški dela na zaposlenega ­v tisocih (str. dela 1 povpr. število zaposlenih)  3.816 102  3.833 102  3.872 103  3.797 101  3.383 90  3.752 100  
Place na zaposlenega -v tisocih (stroški plac 1 povpr. število zaposlenih)  2.763 103  2.675 103  2.720 105  2.687 104  2.360 91  2.592 100  
Cisti dobicek na zaposlenega -v tisocih (cisti dobicek 1 povpr. število zaposlenih)  222 43  395 76  380 73  387 75  272 52  519 100  
Cista izguba na zaposlenega ­v tisocih (cista izguba 1 povpr. število zaposlenih)  333 1959  207 1218  52 306  72 424  124 729  17 100  
DV na zaposlenega -v tisocih (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih)  4.407 94  4.617 98  5.036 107  4.600 98  3.993 85  4.704 100  
Osn. in neopredmetena sredstva na zap. -v tisocih (osn. in neopr. sredstva 1 povp. št. zap.)  177  190  156  158  97  100  
Delež prodaje na tujih trgih (cisti prih. lz prodaje na tuj. trgih /prihodki)  77  76  103  122  115  100  
Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobicek zmanjšan za izg. 1 prihodki)  70  118  Ul  100  78  100  
Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki)  155  172  146  134  115  100  
Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki)  147  139  117  99  105  100  
Dejanska davcna stopnja dobicka (davek/celotni dobicek)  56  55  76  88  84  100  

Furlan , F., Winkler, l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 
Po štiriletnem padanju (1998-2001) se je število zaposlenih v letu 2002 povecalo za 6,2 % ali za 106 delavcev. K temu je po našem mnenju prispevala širitev v dejavnost lesarstvo. Zaostritve v panogi lesarstva pa vplivajo na zmanjšanje števila zaposlenih v letu 2003. Dodana vrednost iz leta v leto niha do leta 2000, za obdobje od leta 2001 do 2003 pa kaže izrazit in dokaj konstanten trend narašcanja in je v letu 2003 dosegla tudi najvišjo vrednost v celotnem obravnavanem obdobju. 
Financna neodvisnost, ki je bila v obdobju 1998 -2001 skoraj konstantna, se je v letu 2002 pomembno poslabšala in znaša le okoli 60 % vrednosti iz omenjenega obdobja . Zmanjšanje ugotavljamo tudi v letu 2003. Zato se kot je razvidno iz preglednic 12 in 16 ter ostalih podatkov družbe zaradi slabih poslovnih rezultatov za­dolžujejo. Z dolgovi gozdarstvo tudi v letu 2003 financira nove poslovne dejavnosti kar povecuje obseg celotne dejavnosti. Žal zaenkrat to še ne povecuje donosnosti kapitala, ceprav se to za leto 2003 nakazuje, dolgorocno pa pomeni mnogo vecje tveganje poslovanja. Gozdarske gospodarske družbe na ta nacin postajajo vse bolj podobne povprecnim gospodarskim družbam v Sloveniji. 
Trend upadanja opredmetenih osnovnih sredstev v obdobju od leta 1998 do leta 2002 se je v letu 2003 ustavil. Celotna gospodarnost gozdarstva pa v letih 2002 in 2003 ostaja v nasprotju z rahlim pozitivnim trendom, znacilnim do leta 2001, prakticno nespremenjena. Prihodki na zaposlenega so v letu 2002 realno padli (padanje cen od 1996 dalje) p1i cemur je porast stroškov realno še nižji (velika prizadevanja gozdarskih gospodarskih subjektov za znižanje stroškov). V letu 2003 pa so se nominalno in realno povecali, vendar še niso dosegli ravni iz leta 2001. V primerjavi s prejšnjim letom se je pomembno povecala dodana vrednost in kapital na zaposlenega. Zaradi vkljucevanja drugih dejavnosti (lesarstvo) se je delež prodaje na tujih trgih do leta 2002 poveceval, v letu 2003 pa spet padel. V skladu z dobickom je skok davkov razumljiv. Vedeti pa je treba, da je v veliki me1i rezultat realnega zaostajanja plac in znižane amortizacije. 
4 ZAKLJUCEK 
Pricujoca raziskava kaže še vedno na dokaj intenzivno dogajanje v gozdarskih gospodarskih družbah. Izrazitih enosmernih trendov ni. Gozdar­stvo spreminja svojo poslovno strukturo in je skušalo tudi v letu 2003 z vkljucevanjem drugih dejavnosti ohraniti število zaposlenih in zagotoviti vecjo stabilnost v poslovanju. S tem skuša cim bolj zmanjšati negotovost poslovanja, ki izhaja iz koncesijskega razme1ja in traja že od leta 1994. Pri tem se stanju na trgu tako okroglega kot žaganega lesa ne da izogniti. Prodaja okroglega lesa se zaostruje zaradi vse manjših kapacitet v primarni predelavi lesa (žagarstvo, proizvodnja ivernih in panelnih plošc) in kemicni predelavi lesa (pro­izvodnja celuloze). Konkurencnost na trgu žaganega lesa pa izgubljamo zaradi visokih stroškov predelave, ki so tudi posledica pomembno manjših predelovalnih kapacitet v p1imerjavi s kapacitetami v tujini. 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Gozdarstvo v casu in :Qrostoru 
--~------------~ 
KWF zborovanje -dogodek leta 2004 
Kuratorij za gozdno delo in tehniko (KWF) je v Gross-Umstadtu in okolici od 16. do 19. junija organiziral najvecjo evropsko oziroma svetovno gozdarsko priredi tev v letu 2004. Zborovanje je združilo celo vrsto strokovnih posvetovanj oz. kongres, sejem gozdarske opreme in predstavitve izvajanja gozdarskih delovnih postopkov (strokovno ekskurzijo). Ob zborovanju je bila še cela vrsta spremljajocih prireditev. Sobota je bila dan gozdarskih podjetnikov. Na sejmu je bilo izvedenih vec tekmovanj sekacev in tekmovanje voznikov zgibnih polprikolicatjev . Predstavili so se traktorji oldtime1ji, zakurili so oglarsko kapo. Sklican je bil obcni zbor clanov KWF in sklada GEFFA. Pre­bivalcem Gross-Umstadta so prikazali zgodovinski razvoj dela sekacev od rocnega dela do dela s sodobnimi motornimi žagami. Predstavila seje Elmia 2005. 
Kongresni del se je zacel s šestimi delavnicami: 

-Kakovost, varstvo okolja, varstvo pri delu -kako priti do celovitega vodenja na gozdnih obratih (moderator S. Lewark, univerza Freiburg) 
-S procesno usmeritvijo do optimiranih logi­sticnih verig ( G. Becker, Freiburg) -Usmerjanje sodelavcev v procesni organizaciji 
(H. U. Stolzenburg, gozdarski šolski center Mtinchehof) 
-Les za energijo-tržišce bodocnosti za gozdne obrate (V. Holtkampfer, gozdni obrat Olsberg, visoka šola Rottenburg) 
-Gozdarska podjetja v procesni ver~gi gozdar­stva in lesarstva ( J. Erler, univerza Dresden -Tharandt) 
-Gozdna tehnika: kje srno, kaj potrebujemo, kakšni so trendi? (H. Jacke, univerza Gottingen) 
Pri pripravi vseh šestih delavnic so sodelovale gozdarske šolske ustanove iz raznih nemških dežel. Delavnice so bile razlicno kakovostne in razlicno obiskane. Zlasti z zadnjo, šesto so bili nekateri slovenski udeleženci zelo zadovoljni. V prvi delavnici je bilo še najvec ergonomije, vendar ni prinesla posebnih novosti, tudi razprave ob pripravljenih referatih ni bilo veliko. V skladu z glavno temo celotnega zborovanja je bila pomembna ugotovitev delavnice, da samo vkljucitev varstva pri delu v procesno usmeritev poslovanja gozdarskih obratov lahko zmanjša neprimerno visoko število nezgod v gozdarstvu. Integralno procesno vodenje mora vsebovati skrb za kakovost, za okolje in za varnost. 
Varnost torej mora biti eden od prednostnih ciljev poslovanja. Vsi zaposleni morajo biti vkljuceni v njeno zagotavljanje in odgovornost vseh se povecuje . Delavnica je posvetila veliko casa certificiranju gozdnih obratov po ISO standardih 9 000 in 14 000. Ugotovi li so, da je tako cer ti fi ci ra nje za posamezne, zlasti manjše privatne obrate predrago. Rešitev je certificiranje za vec obratov hkrati ali vkljucitev manjših podjetij v poseben projekt stalnega internega preverjanja celovite kakovosti. 
Plenarno zasedanje ali strokovni kongres je osvetlil vodilno temo zborovanja : »Procesna usme1itev v gozdarstvu-nova tehnika, novi partnerji, novo razmišljanje« s treh vidikov -filozofskega, teoreticnega in prakticnega. Filozof prof. dr. dr. O. Hbffe z univerze Tiibingen je govoril o etiki humanega gospodarjenja in poskušal za gozdarsko dejavnost prikazati posebnosti šestih principov oziroma korakov do koncnega cilja: prednosti globalizacije, trajnosti koristi, optimizacije namesto rnaksimiranja dobicka, procesnega ravnanja. Prof. dr. 
G. Becker z inštituta za izkorišcanje gozdov in gozdarsko delo univerze Freiburg je ugotovil, da je gozdarstvo vse bolj izpostavljeno pritiskom zaradi vse vecje konkurence, tudi zaradi šitjenja Evropske unije in pritiskom družbe na zagotavljanje socialnih funkcij gozdov. Prisiljeno je v zmanjševanje stroškov. Samo tehnicna racionalizacija ne bo vec zadostovala. Le procesna orientacija poslovanja z opustitvijo funkcionalnega vodenja in uvajanjem k cilju zadovoljevanja strank usmetjenega verižnega procesa (npr. usklajenost gojenja in pridobivanja) lahko pripomore k boljši kakovosti (ceni) proizvodov in uslug gozdarstva. Dr. G. Erlacher, predstojnik avstrijskih državnih gozdov je prikazal, kako so prakticne rešitve procesnega vodenja izboljšale gospodarsko uspešnost državnega podjetja. S kombinacijami funkcionalnega in teritorialnega vodenja so mocno zmanjšali trajanje poti lesa iz gozda do kupca in preusmerili prodajo lesa iz gozda na skladišca kupcev po željah kupcev. Prikazal je tudi, kako to spreminjanje upravljanja še vedno poteka in kako bo teklo v bodoce . 
Že iz uvodnih pozdravnih nagovorov v plenumu je bilo mogoce povzeti nekaj temeljnih ugotovitev: 
-Gozdarstvo je v gospodarski krizi, vendar ni razlogov za malodušje. Gozdovi bodo še naprej rasli, ljudje bodo tudi v Evropi še potrebovali les, zlasti se povecujejo potrebe po bioenergiji -lesu za kurjavo. 
Gozdarstvo v casu in prostoru 
-Kljub vse vecjim zahtevam družbe za varovanje okolja in zadovoljevanje socialnih funkcij gozda je mogoce pridobi v ati les, seveda s stalnim racionaliziranjem poslovanja (npr. s pomocjo informatike). 
-Da bi gozdarstvo prebrodila krizo, mora vzpodbujati porabo lesa, sodelovati z lesno predelavo in se tržno usmeriti k kupcem. Svojo ponudbo mora razširiti tudi na uslužnostne dejavnosti. 
-Grobe ocene pokažejo, da na 115 mio hektarov gospodarskih gozdov v Evropi letno priraste 575 mio m3 lesa, izkoristimo ga pa samo 380 mio m3. Zato bi lahko brez škode podvojili porabo gradbenega lesa na prebivalca, ki je v Evropi v primerjavi z ZDA zelo nizka (z 0,3 m3 na 0,6 rn3 letno). Da je to mogoce. kaže finski primer, kjer je zadnjih 10 let letno rasla poraba industrijskega lesa za 1 do 1,5 mio m3, kar je povecalo zaposlenost in standard prebivalstva. 
-Tudi vremenski ekstremi poslabšujejo položaj gozdarstva, vendar veliko število lastnikov gozdov in zaposlenih v gozdarstvu potrebuje vzpodbude in strokovne, tudi ergonomsko prilagojene rešitve za bodocnost. 
V nadaljevanju plen uma je potekala naslednje dni razprava v ožjih krogih, v štirih forumih: -Raba debelega lesa kot optimirani proces od gozda do kupca. -Socialno trajnostno zaposlovanje v gozdarstvu. -Varstvo pri delu-nove strukture, novi procesi. Preboj? 
-Zakljucni forum: gozdna uprava-brez upanja?, gozdarski podjetnik -bo tolkel revšcino?, lesna industrija -mednarodno konkurencna? Strategija izhoda iz krize. 
Na forumu o zaposlovanju so vnaprej pripravljeni razpravljavci (uvodnica1ji na odru) in diskutanti iz publike ugotovili, da se je tudi v Nemciji mocno zmanjšalo število potrebnih gozdnih delavcev ob veliki mehaniziranosti oz. avtomatizaciji dela v gozdu s strojno secnjo. Izgube gozdnih obratov zahtevajo odpušcanje delavcev. Kako jim najti zaposlitev? Povecevanje porabe lesa, tudi kot energetskega vira (saj v gozdu ostaja ogromno lesnih ostankov) lahko poveca zaposlovanje. Delo v gozdu bo potrebno še naprej (rocno delo se seli v slabo dostopne in debelejše gozdove), vendar bo treba delo razširiti na uslužnostne dejavnosti, na izrabo še drugih gozdnih proizvodov, tudi nelesnih. Delo za zagotavljanje še drugih, socialnih in okoljskih funkcij gozda bo treba ovrednotiti in tržiti. 
Na forumu o varnosti pri delu so referenti govorili 

o novih organizacijskih strukturah varnosti na vseh poslovnih ravneh, ko naj bi bilo s sodelovanjem varnostnikov z uprave, pooblašcencev na obn.Hih. izobraževanjem in nadzorom ter premijskim nagrajevanjem delavcev. ki se pri delu varno obnašajo, mogoce zmanj.~ati število nezgod. Prav tako naj bi z obdobnim preverjanjem zdravstvenega stanja gozdnih delavcev (lahko tudi samo v pogovorih z njimi) zmanjšali obolevnost in absentizem ter prišli do delavcem sprejemljivih predlogov za izboljšanje ergonomske prilagojenosti dela. Inštruktorji za varno delo. ki opazujejo delavce in jih poucujejo na delu so bili dobro sprejeti in kadar so v tec<~je vkljuceni še vodstveni delavci lahko pricakujemo, dJ bo njihovo delo uspešno pri dolgorocnem zmanjšanju nezgod. Izobraževanje o varnosti je najuspešnejše, kadar poteka hkrati za vso skupino delavcev in vkljucuje tudi delovodje ali revirnega vodjo in pri tem sodeluje psiholog, ki upošteva skupinsko dinamiko (klimo v skupini). Vsaka skupina ima namrec svoje ustaljene norme in ucinek treninga posamez hitro ugasne, ko se delavec vrne v skupino. Na tem forumu so predstavili še pripravo novega panožnega pravilnika za gozdarstvo, ki jo zahteva spremenjena tehnologija dela zlasti pri pridobi vanju lesa. 
Osrednji najprivlacnejši del KWF zborovanja je bila predstavitev delovnih procesov ali delovnih postopkov na delovišcih v gozdu ali t.im. strokovna ekskurzija. Na dveh obmocjih, na ravnem in na nagnjenem terenu je bilo na 12 delovišcih prikazano v živo 26 delovnih procesov. Razdelili so jih v tri skupine: premena in osnovanje gozda, nega sestojev, secnja, logistika in še posebne teme. Nekoliko podrobneje so prikaze razdelili v naslednje teme: premena in osnovanje gozda, pridobivanje debelega lesa in lesa listavcev, pridobivanje lesa na nagibu, pridobivanje lesa za energijo, varnost pri delu, združljivost z okoljem, priprava dela in nadzorovanje strojev, uporaba konjev v gozdu, plezalna tehnika z vrvmi. Vsi tehnicni postopki in izbira delovišc je bila podrejena zahtevam in omejitvam gojenja gozdov na gozdnem obratu Dieburg. Uporabljena so bila predvsem tista delovna sredstva, ki jih je KWF že preizkusil ali jih še preizkuša in jih je bilo mogoce sestaviti v smotrne verige. Vsak prikazani delovni proces oziroma zaporedje delovnih postopkov je bilo v vodniku po ekskurziji natancno opisano. Opis je vecinoma vseboval: opis rastišca in sestaja, opis postopkov, posebnosti delovišca, procesno usmeritev in sticišca postopkov, delovne naloge, pripravo dela, 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
------------------------~ 
opremljenost delavcev, nagrajevanje, ucinke, stroške, kontrolo uspešnosti ter koncno presojo glede varnosti dela, sprejemljivosti za okolje, gospodarnosti, procesne usmerjenosti in izpolnjevanja zahtev certificiranja . Zares celovita ocena vsakega prikazanega delovnega procesa. V vodniku so še fotografije in tehnicni podatki uporabljenih sredstev. Na delovišcih je bilo mnogo od navedenega ob odvijanju procesa pojasnjeno še na posterjih in govorno. Seveda je bilo mogoce o vsem tudi povprašati predstavljalce, ki pa vecinoma niso bili zastopniki proizvajalcev opreme. 
V okviru varnosti pri delu so bile obravnavane štiri teme. Pri predstavitvi hessenskega modela organizacijske strukture vodenja varnosti dela kot oblikovalskega procesa je bilo pojasnjeno odkrivanje nevarnosti in izbira varovalnih ukrepov in tehnike dela pri usmerjenem podiranju s pomocjo žicne vrvi traktorja. Poskusni in šolski center Diemelstadt je prikazal zanesljivo usmerjeno in varno podiranje debelih dreves s pomocjo škatlastega oblikovanja korenovca in zaseka. Pri podiranju robnih nazaj nagnjenih težkih debel listavcev je bil za njihovo usmerjanje stran od objektov in cest uporabljen težak bager z vilicami na dolgi hidravlicni roki. Predstavljena je bila še internetna stran »Varstvo pri delu in ergonomija« za ucenje varne tehnike dela (www.waldaJ·beitsschule.de). 
Tudi sejem gozdarskih strojev in novosti je bil zelo obsežen. Ob okrog 5 km dolgi poti po travniku in gozdu je bilo razporejena 407 razstavljavcev. Med njimi so tudi mnogi prikazali stroje v gibanju ali celo pri delu v gozdu ali na žagarskem obratu. Prireditelji so tudi tu poskušali poudari ti nekatere teme s posebnimi prikazi: kurjenje z lesom, uporaba konj, plezanje z vrvmi, preizkušanje uporabnosti. Znacilnosti sejma je težko izlušciti zaradi tolikšne množice razstavljavcev, Enaka delovna sredstva razstavljajo poleg proizvajalcev še mnogi trgovci in se pojavljajo veckrat. Mnogo je bilo razstavljenih strojev za secnjo in zgibnih polpriklopnikov, številni tudi na sejmu rabljene opreme, ki je bil tokrat prvic na KWF zborovanju, medtem ko je na Elmii že ustaljena praksa. Kombiniranih strojev za secnjo in spravilo ni bilo veliko . Zanimiv je bil prikaz razkladanja zgibnih polpriklopnikov naravnost na kamionske polprikolice, ki so same stale ob kamionski cesti. Številni so bili cepilni stroji, sekalni stroji in stroji za spravilo secnih ostankov. Mnoge tehnicne novosti se pojavijo samo na sejmih, potem pa hitro izginejo iz uporabe. Tako se lahko vprašamo 
o smotrnosti stroja, ki v gozdu iz debelega lesa izdeluje polena za kurjenje v kaminu ali težkega bagra za naganjanje drevesa. Tudi cepilni stroji kot prikljucki traktorja za delo v gozdu niso ravno smotrni, saj bi bilo bolje transportirati dolg les in polena izdelovati na skladišcih . Sekalni stroji za secne ostanke pa nasprotno v gozdu omogocijo boljšo izrabo biomase. Med številnimi osebnimi varovalnimi sredstvi smo na vec mestih opazili hlace, ki niso podJožene samo znotraj, ampak so na kolenih zunaj prevlecene z nepremocljivo plastjo, ki omogoca sekacu delo klece z vzravnano hrbtenico. Na sejmu je bilo, kot vedno, tudi precej razstavljavcev, ki so le malo povezani z gozdarstvom, saj sejem obišce tudi mnogo laicne publike, pogosto cele družine z otroki. Ciljna publika so tudi mali lastniki gozda in drobni predelovalni lesni obrati. Med razstavljavci smo zasledili tudi nekaj slovenskih: Vilpo s traktorjem Woody, Tajfun z vitJi in LIV z nakladalniki. 
Še nekaj besed o spremljajocih prireditvah. Na obcnem zboru clanov društva KWF smo izvolili novega predstojnika in podelili so tri KWF medalje za zasluge za delo za KWF in nagrado sklada E.G. Strehlke za prispevek k humanizaciji dela v gozdu. Tovarne motark so priredile tekmovanja sekacev in prikaze športne panoge z gozdarskim orodjem (ameriški timber show). Ves cas sejma je potekalo tekmovanje voznikov zgibnih polpriklopnikov v prekladanju lesa. Ob kongresnem šotoru so paradirali stari traktorji. Gozdarska šola Magdeburgerforth je na trgu pred mestno hišo v Gross-Umstadtu za prebivalstvo privlacno prikazala delo sekacev od uporabe dvorocne žage in sekire prek dvorocnih motark in poljskih kopij enorocnih ter ruske Družbe do sodobnih motark. Pri tem so vse stare motorke še delovale in delavci so bili opremljeni v skladu s prikazanim zgodovinskim obdobjem iz nekdanje DDR. 
Zborovanje KWF je bila torej zelo velika in zelo pestra prireditev, tako da vsega ni bilo mogoce spremljati. Prireditev je bila zares zanimiva in lahko smo hvaležni prirediteljem. ki so povabili gozdarske strokovnjake iz novih dežel Evropske unije in iz vzhodne Evrope, da smo si jo ogledali in obnovili stare prijateljske stike med nami. 
Prof. dr. Marjan LIPOGLAVŠEK 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
VESTI IZ ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE 
Prireditve ZGS na 42. Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni 
ZGS že vrsto let sodeluje z razstavami in pri­reditvami na avgustovskem sejmu v Gornji Radgoni. Veliko število obiskovalcev in zanimive prireditve so priložnost za uspešno predstavitev organizacije in gozdarstva. 
>>Na sejmu v Gornji Radgoni se bo letos kadilo«, tak je bil naslov sporocila ZGS za medije o letošnjih prireditvah na 42. Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 28. avgusta do 3. septembra. In res se je kadilo. Najprej se je dvignil dim iz prave oglarske kope, ki smo jo slovesno prižgali v soboto 
28. avgusta 2004 ob 14. uri. Po oglarski tradiciji kopo prižge plipadnica lepšega spola. Tokrat je cast pripadla direktmici Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja Sonji Bukovec. Prisoten je bil tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Feri Horvat. Pozdravni govorniki so bili Andrej Kermavnar, direktor ZGS, Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma in župan Obcine Litija, gospod Kaplja. Andrej Kermavnar je poudaril pomen oglatjenja za razvoj podeželja in dopolnilno delo na kmetijah, Janez Erjavec paje dejal, da ga veseli odlicno sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije. Otvoritveno prireditev in razstavo oglarstva je v sodelovanju s Pomorskim sejmom organizirala Obmocna enota ZGS Brežice. Razstavni prostor na sejmu, kjer je bila postavljena oglarska kopa je bil izpostava Oglarske dežele iz Dol pri Litiji, odkoder so bili tudi oglarji, ki so kuhali oglje in nadzorovali kopo. Oglatjenje za prodajo oglja in turizem na podeželju se v Dolah pri Litiji razvija že nekaj Jet pod vodstvom Jožeta Praha, revirnega gozdarja iz Krajevne enote ZGS Radece in Dušana Maka, pxedsednika krajevne skupnosti Dole pri Litiji .V oglarski kopi se je kuhalo oglje vse dni letošnjega sejma, v družbi oglarjev so nastopali tudi ljudski godci in pevci. V torek 31 avgusta je bilo na sejmu posvetovanje o oglarstvu. Udeležili so se ga predstavniki razlicnih gozdarskih in drugih organizacij . Predstavniki oglarjev iz Kozjanskega, Škofjeloškega hribovja, Gozda Martuljka in Dol pri Litiji pa so ustanovili oglarski klub in izbrali iniciativno skupino za vodenje kluba. 2. in 3. septembra je bila ob kopi slikarska kolonija slikanja z ogljem. 
Kadilo pa se je tudi v nedeljo 29. avgusta, ko se je ob 10.00 zacelo 6. državno sekaško prvenstvo lastnikov gozdov na katerem se je pomerilo 54 posameznikov in 14 triclanskih ekip iz vse Slovenije. Tekmovali so v menjavi verige in obracanju letve na motorni žagi, kombiniranem prežagovanju, preciznem prežagovanju, zaseku in podžagovanju, klešcenju ter podiranju na balon. 
Vodja organizacije tekmovanja je bil Jmij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko ZGS, predsednik 25 clanske sodniške ekipe s predstavniki vec obmocnih enot paje bil Andrej Klinar, vodja odseka za gozdno tehniko na Obmocni enoti Bled. Tehnicna ekipa, ki je bila tudi sestavljena iz predstavnikov vec obmocnih enot je štela vec kot 20 clanov. Tekmovanje je vzbudilo izjemno pozornost med gledalci, po oceni si ga je ogledalo najmanj 3.000 gledalcev. Dogodek sta posneli in o njem porocali ekipi TV Slovenije in TV Malibor. 
Ekipno je prvo mesto osvojila obmocna enota Nazarje, drugo mesto Kmetijska zadruga Saleška dolina, tretje pa Obmocna enota Postojna. Med posamezniki je bil na prvem mestu Anton Planinšek iz Obmocne enote Naza1je, na drugem Janko Mazej iz kmetijske zadruge Saleška dolina in na tretjem Marko Jelšnik iz Fortija. 
Obisk gozdarskih strokovnjakov iz ZDA 
V zacetku septembra sta ZGS obiskala G. Keith Douce, profesor na Oddelku za entomologijo na College of Agricultural and Environmental Sciences Univerze Georgia, ZDA in dr. David J. Moorhead, profesor za gojenje gozdov na šoli za gozdne vire Univerze Georgia, ZDA. 
Želita se povezati in sodelovati pri osnovanju in oblikovanju spleta The Bugwood Network z informacijami s podrocja entomologije, gozdarstva, poškodovanosti gozdov, naravnih virov in kme­tijstva. 
Podlubniki pustošijo tudi letos 
Zaradi ekstremnega napada podlubnikov lansko leto, ki sta mu botrovala izjemna suša in visoke temperature, je bilo treba posekatj kar za 406.000 kubicnih metrov lesa iglavcev. Po pricakovanju se 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
napad nadaljuje tudi letos. Do konca julija je bilo napadenih že 266.500 kubicnih metrov iglavcev (v lanskem letu do tega casa 117.000 kubicnih metrov. Vecji del letošnjega napada izvira že iz lanske jeseni in je bil evidentiran še pred letošnjim rojenjem. Sanacija žarišc z napadom podlubnikov tece letos intenzivneje kot lani. Lansko leto je bilo v tem casu saniranih 40% letos pa kar 80%, nedvomno tudi zaradi utecenosti dela iz lanskih izkušenj ter prizadevanja revirnih gozdarjev ZGS, ki so obvešcali in akti v irali lastnike gozdov. Zelo intenziven napad podlubnikov se bo po prica­kovanjih nadaljeval tudi v drugi polovici leta. 
Crpanje financnih sredstev iz EU za vlaganja v gozdove 

Temeljni dokument za iz vaj anje evropske strukturne politike v Sloveniji-Enotni programski dokument, v tretji prednostni nalogi med šestimi doloca »prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva«. Ukrep štev. 4 v tej prednostni nalogi so »investicije v gozdove za izboljšarije gospodarske in ekološke vrednosti gozdov«. Koncni prejemniki financnih sredstev iz tega vira v Sloveniji so zasebni lastniki gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov. Do teh financnih sredstev lahko pridejo preko Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je upravicenec do sredstev iz EU za navedeni ukrep. Koncni prejemniki lahko pridejo do financnih sredstev le na podlagi javnega razpisa na katerega se prijavijo z vlogo katere del je izdelani projekt za izvedbo vlaganj v gozdove. Sestavni del projekta je seznam gozdnih parcel, kjer se bodo dela izvajala. Dela, zajeta v projektu, morajo biti vkljucena v gozdno­gojitvene nacrte z navedenimi cilji ter ute­meljitvami. V primeru skupnega projekta za vec lastnikov, mora biti v projektu naveden vsak lastnik gozda s površino in financnim deležem s katerima je udeležen v projektu. Vlogo morajo kandidati za koncne prejemnike oddati na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Strokovno pomoc lastnikom gozdov pri izdelavi projektov in vlog opravlja Zavod za gozdove Slovenije, vloge pa morajo oddati lastniki gozdov. Letošnji rok za oddajo vlog je bil 10. september 2004. Celotna financna kvota za vlaganje v nego gozdov za leto 2004 je 113 milijonov SIT, polovico 
GnuiV R? I?Oflil\ 7-R 
od tega so sredstva EU na osnovi EPD, polovico pa so financna sredstva iz proracuna Republike Slovenije. 
Novo o vlaganjih v gozdove iz državnega proracuna Republike Slovenije 
Izšel je novi pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, ki med drugim v 24. clenu doloca , da so najvišji stroški na enoto dela, ki se p1iznajo za izracun financiranja ali. sofinanciranja 16.000 SIT na delovni dan, ce dela izvaja lastnik ali zakupnik gozda oziroma 21.800 SIT na delovni dan, kadar mora Zavod za gozdove Slovenije izvesti izvršbe odlocb za dela, dolocena z zakonom. 
Naj višji strošek na enoto dela pri financiranju in sofinanciranju del v zasebnih gozdovih se je z novim pravilnikom torej povecal iz prejšnjih 12.600 SIT na 16.000 SIT oziroma za 27%. 

Udeležba ZGS na seminarju in delavnici Interpretacija narave 
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter Agencija Republike Slovenije za okolje sta v dneh od 6. do 8. septembra 2004 organizirala seminar in delavnico Interpretacija narave. Predavatelj je bil John Veverka iz Michigana, ZDA. Seminar je bil 6. septembra v predavalnici Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, delavnica pa 7. in 8. septembra v Bistri pri Vrhniki. Seminarja se je udeležilo okrog 1 OO poslušalcev iz razlicnih organizacij. Zavod za gozdove Slovenije je bil udeležen s 16 udeleženci iz vseh obmocnih in iz centralne enote. Udeleženci so bili sodelavci, ki se pri svojem delu veliko ukvarjajo z vodenjem raznih skupin javnosti na ekskurzijah, na gozdnih ucnih poteh in drugih oblikah obiskov gozdov. Delavnice se je udeležilo manjše število udeležencev kot jih je bilo ne seminarju, iz ZGS so bili na delavnici štirje. ti bodo svoja spoznanja prenesli tudi ostalim sodelavcem, ki so se udeležili le seminarja. 
Predavatelj seminarja je udeležencem na zanimiv, na trenutke tudi humoren nacin predstavil teoreticne in prakticne osnove interpretacije, psihološke vidike obiskovalcev, namen in cilje interpretacije, modele nacrtovanja, oblikovanje interpretacijskih razstav, evaluacijo interpretacije, ter izvedbo s financnimi, kadrovskimi in uprav­ljalsk.imi elementi. 

_____ Gozdarstvo v casu in prostoru 
Objave v medijih o gozdu, gozdarstvu in ZGS v prvi polovici leta 2004 
Kolikšna je pojavnost dolocene dejavnosti , organizacije in njenih prireditev ali dogodkov v medijih je mogoce reci le na podlagi sistematicnega spremljanja objav v medijih. To je profesionalno delo, ki je sestavni del odnosov z javnostmi ali ožje gledano odnosov z mediji . To delo obicajno opravljajo specializirane agencije, saj si le redko katera organizacija lahko privošci lasten tim za spremljanje objav v medijjh. V strokovnem žargonu odnosov z mediji se spremljanje objav imenuje kliping. 
Zavod za gozdove Slovenije s pomocjo spe­cializirane agencije že drugo leto spremlja kliping in sicer na gesla gozd, gozdarstvo, Zavod za gozdove Slovenije in nesrece pri delu v gozdu. 
Glavni podatki iz analize klipinga za prvo polovico leta 2004 kažejo: 
Obdobje od l. l. do 31. 4. 2004: 

Na vsa navedena gesla je bilo skupaj 137 objav od tega na geslo gozd 89, na geslo gozdarstvo 70 , na geslo Zavod za gozdove Slovenije 32, na geslo nesrece pri delu v gozdu 2. 
Teme, ki so bile najveckrat objavljene so po vrstnem redu: lovski zakon, lubadar, višje kvote odstrela divjadi in gozdne ucne poti. ZGS se je primarno pojavil v 56% objav. 
Obdobje od 1. 4. 2004 do 30. 6. 2004: 

Na vsa navedena gesla je bilo skupaj 528 objav od tega na geslo gozd 369, na geslo gozdarstvo 150 objav. na geslo Zavod za gozdove Slovenije 199 objav in na geslo nesrece pri delu v gozdu 2 objavi. 
Teme, ki so bile najveckrat objavljene si sledijo po vrstnem redu: denacionalizacija gozdov, teden gozdov, Natura 2000, predelava lesne biomase. ZGS se je primarno pojavil v 70% objav. 
Tone LESNIK 



Kadri in izobraževanje 
UNIVERZA V LJUBLJANI ­
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 
ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVUIVE GOZDNE VIRE 
Doktorske disertacije v letu 2003 
ŽITNIK, Sašo 
Vpliv metod dodelave in shranjevanje želoda doba (Quercus Robur L.) na kakovost semena in sadik: doktorska disertacija::: The infl.uence of treatment methods and storage of common aok (Quercus Robur L.) acorns on seed and seedling quality : doctoral dissertation 
COBISS -ID:::l101990 
Signatura (Gozdarska knjižnica): DD 65 
Izvlecek: 

Shranjevanje dobove ga žel oda za vec kot eno leto je zelo problematicno, zato je bil namen raziskave razviti metodo vecletnega shranjevanja želoda in priti do novih spoznanj o vlogi sladkorjev, fitinske kisline in fizioloških procesov dozorevanja želoda na vzpostavljanje odpornosti želoda na izsušitev na nizke temperature. Dva vzorca želoda smo nabrali na razlicnih rastišcih in v razlicnih letih. Po opravljenih predpripravah (posmaturacija, termo­terapija) in postopnem zniževanju temperature smo del želoda trajno shranjali pri temperaturi -3 C, ­6 C in -9 C: prvi vzorec 18 mesecev in drugi vzorec 6 mesecev. Med shranjevanjem smo analizirali vlažnost in kalivost želoda, vsebnost sladkotjev (glukoza, fruktoza, galaktoza, saharoza, rafinoza, stahinoza), škroba in fitinske kisline v želodu in rast sadik v drevesni ci. Želod smo uspešno shranili cez dve zinti na temperaturi -3 C, oziroma cez eno zimo na temperaturi -6 C. V obeh ptirnerih je bila kalivost ves cas shranjevanja okoli 90%. Vsebnost glukoze in fruktoze v želodu se je med prvo zimo shranjevanja povecala do spomladi . Vsebnost saharoze in rafinoze v želodu se je povecala do 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Kadri in izobraževanje 
.sredine prve zime shranjevanja in se nato do spomladi znižala. Rezultati raziskave so pokazali, da bi lahko nizka vlažnost shranjenega želoda ( 40,5%) povecala odpornost želo da na nizke temperature. 
POKORNY, Boštjan 
Notranji organi in rogovje srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikatorji onesnaženosti okolja z ioni težkih kovin : doktorska disertacija = Roe deer (Capreolus capreolus L.) organs and antlers as bioindicators of environmental pollution with heavy metals : doctoral dissertation 
COBISS -ID=494806 
Signatura (Gozdarska knjižnica): DD 66 
Izvlecek : 

Onesnaženost okolja lahko ugotavljamo s pomocjo bioindikatorjev -organizmov, ki omo­gocajo vpogled v prostorsko in casovno razsežnost vpliva onesnažil na življenjsko združbo. V kopenskih ekosistemih je srnjad ena naj­primernejših vrst za bioindikacijo onesnaženosti okolja z ioni težkih kovin, vendar bioindikacijski potencial vrste ni bil v celoti izkorišcen niti v slovenskem niti v evropskem prostoru. Zaradi tega smo v sklopu disertacije (i) dolocili vsebnosti težkih kovin (z metodami ICP-MS in AAS) v ledvicah ter jetrih 234 osebkov srnjadi uplenjenih v letu 1998; v vzorcih 116 rogovji srnjakov, uplenjeuih v obdobju 1961 -2002; v 104 kupckih iztrebkov srnjadi in damjakov; v vzorcih gozdnih tal ter prehranskih virih srnjadi.; (ii) dolocili nihajoco simetrijo rogovja 282 srnjakov; (iii) mikroskopsko dolocili pogostnost in vrstno sestavo spor višjih gliv v iztrebkih srnjadi. Najpomembnejše ugotovitve in zakljucki so: (1) Sezonska variabilnost vsebnosti Hg in Pb v organih srnjadi s kulminacijo v poznem poletju oz. zgodnji jeseni je posledica vecje intenzitete prehranjevanja ter pogostega prehranjevanja z gobami (spore višjih gliv smo našli v 89% pregledanih vzorcev iztrebkov) v tem letnem casu. (2) Vsebnosti težkih kovin v ledvicah srnjadi se med obmocji razlikujejo -najbolj obremenjena je srnjad na Pokljuki (posledica svojevrstnih abiotskih in biotskih razmer na visoki planoti) ter v Zgornji Mežiški dolini (posledica rudmjenja in topilniške dejavnosti). (3) Znotraj šaleške doline se vsebnosti kovin v ledvicah srnjadi prostorsko dobro ujemajo z dejavniki, ki vplivajo na razporeditev kovin v obmocju (smer 
vetrov, vpliv inverzijskih plasti), in tako potljujejo pomen vrste za bioindikacijo onesnaženosti okolja. 

(4) Relativna masa ledvic v primerjavi z maso telesa (SKI indeks) je enostaven, racionalen in zgoden pokazatelj izpostavljenosti populacUi svincu; najvecjo vrednost SKI ima srnjad iz Zgornje Mežiške doline. (5) Rogovje srnjakov zaradi sposobnosti kopicenja onesnažil , vsakoletne intenzivne rasti v tocno dolocenem obdobju leta in dostopnosti zgodovinskih vzorcev zelo primeren ciljni organ za dolocitev onesnaženosti okolja, in sicer tako v smislu prostorskih prime1jav kot tudi retrospektivnih študij. (6) Najvišje vrednosti PB v rogovju srnjakov smo izmerili v najstarejših najnižje pa v najmlajših vzorcih; onesnaženost okolja s Pb je torej v Šaleški dolini v drugi polovici dvajsetega stoletja kontinuirano upadala. (7) Soodvisnost med letnimi emisijami iz TEŠ in povprecnimi letnimi vsebnostmi Pb v rogovju srnjakov potrjuje, da imajo izvedeni sanacijski ukrepi v TEŠ za posledico manjšo obremenjenost življenjske združbe v obmocju. (8) Upad asimterije rogovja po izgradnji cistilne naprave na TEŠ in soodvisnost med povprecnimi vsebnostmi Pb v rogovju ter njegovo asimetrijo kažeta, da je onesnaženost okolja eden poglavitnih dejavnikov stresa, ki vpliva na odklon od idealne simetrije tega bilateralnega organa. 
JURC, Dušan 
Ekofiziološke znacilnosti gli ve Cenangium ferruginosum Fr. na borih : doktorska disertacija= Ecophysiological characteristics of the fungus Cenangium ferruginosum Fr. on pines : doctoral dissertation 
COBISS -ID=ll46278 
Signatura (Gozdarska knjižnica): DD 67 
Izvlecek: 

Opravljene so bile morfološke anaize konidiomov in apotecijev gli ve Cenangium ferruginosum, spremljan je bil razvoj simptomov bolezni in razvoj trosišc na vejah crnega bora. Glive obicajno obiskuje anamorfv stromah že v februarju, vedno pred razvojem teleomorfa. Apoteciji sprošcajo askospore do konca junija. Dolžina odmrlih delov vej, na kateri so rasli apoteciji, je povprecno merila 45 cm. Iz kvadratnega milimetra himenija se je na uro sporstilo med 2100 in 2800 

Kadri in izobraževanje 
askospor. Pomanjkanje vode v gojišcu zmanjša rast mi celija glive C. Ferruginosum bolj kot rast mi celija Spbaeropsis sapinea in Naemacyclus niveus, ne raste p1i dostopni vodi aW 0,95 in slabše raste pri aW l kot pri aW 0,995. Rast gliv S.Sapinea in Phialaphora hoffmanii v atmosferi razlicnih koncentracij terpenskih ekstraktov borovih iglic iz treh podvrst crnega bora (Bled-Slovenija, Ceveni in Korzika -Francija) se ni razlikovala od kontrol brez terpenskega ekstrakta. Gliva C. ferruginosum pa je v atmosferi z naj vecjo koncentracijo terpen av iz podvrste P. nigra ssp. Austriaca (Sloveniija), iz katere je bila izolirana, rasla najhitreje. Krašnja crnih borov na šestih poskusnih ploskvah so imele pozimi leta2001/2002 povprecno 17% odmrlih iglic zaradi sušenja vej. Opravljene so bile izolacije iz 1575 košckov skorje 525 odmrlih vej in iz 576 košckov 192 zdravih vej. Iz odmrlih vej je zraslo 68 taksonov in dolocenih je bilo 35 vrst, iz zdravih vej je zraslo 14 taksonov in dolocenih je bilo 5 vrst. Odmiranje vej je v najvecji meri povzrocila gliva 
S. sapinea (izolirana iz 64,4% okuženih vej). Domnevamo pa, da so ob mocni suši sposobne povzrociti odmiranje vej še naslednje izolirane glive: Hormonema dematioides, C. ferruginosum, Truncatella hartigii, Phomopsis occulta, Alternaria alternata in Trichoderma viride. Endofitno je od patogenov v skmji prisotna gliva H. dematioides. Število izolacij glive C. ferruginosum se je na splošno ujemalo s številom najdenih vej z apoteciji te glive. 
KADUNC, Aleš 
Vloga gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) v gozdnih ekosistemih: doktorska disertacija== The role of sycamore maple (Acer pseudoplatanus L.) in forest ecosystems : doctoral dissertation 
COBISS -ID==1165478 
Signatura (Gozdarska knjižnica): DD 68 
Izvlecek: 

Delo obravnava vlogo gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) na 4 tipih gozdnih rastišc. To so javorjeva rstišca (Aceri-Fraxinetum ill.), 
ohranjena bukova rastišca (Lamio orvalae­Fagetum), zasmrecena rastišca iste potencialne združbe in jelovo bukova rastišca (Omphalodo­Fagetum acer.). Za vsak rastišcni tip smo izvedli meritve na 5 ploskvah. Ugotavljali smo pomen in odzivanje gorskega javmja glede na talne razmere in kroženje snovi. V ta namen smo analizirali 102 javoJja v odvisnosti od rastišcnih razmer, proucili hitrost razgradnje v tleh glede na rastišcne lastnosti, ugotovili vpliv javorja na izboljšanje talnih in rastnih razmer v smrekovih nasadih ter povezanost preskrbljenosti s hranili s talnimi razmerami. Pokazalo se je, da gorski javor v smrekov ih nasadih s svojim odpadom ne prispeva znatno k hitrejši razgradnji v tleh. Vecji delež gorskegajavmja vpliva na povišano koncentracijo kalija v iglicah smreke. Debelinska rast smreke ni odvisna od pre­skrbljenosti iglic s hranili in od deleža gorskega javmja v njeni bližini. Hitrost razgradnje je odvisna od globine tal oziroma se s skalovitostjo upo­casnjuje. Višinska rast gorskega javmja je naj­mocneje odvisna od globine tal (pozitivno) in starosti (negativen vpliv). Debelinska rast gorskega javmja pa je hitrejša pri vecjih in manj utesnjenih krošnjah ter na globljih tleh. Pocasnejše debelinsko p1irašcanje je posledica višje starosti drevja, višje koncentracije dušika v listju in višjih razmerij med površino in prostornino krošenj. Proizvodna sposobnost rastišc, merjena z rastišcnim indeksom pri 80. letih, je pozitivni povezavi z globino tal, s fosforjem v listih, delno tudi s kalijem in t velikostjo krošenj . Vpliva preskrbljenosti z dušikom na višinsko rast in proizvodno sposobnost rastišc nismo potrdili. Starost sestojev je na vrednost rastišcnega indeksa ucinkovala negativno. Gorski javor, dokler še ni prestar, se lepo odziva na sprošcanje krošnje z redcenji. Širina branike pokaže tudi negativen vpliv višjih temperatur in prenizko kolicino padavin na lokacijah, kjer klimatske spremenljivke lahko zavzamejo kriticne vrednosti. 
Pripravila Maja BOŽIC, univ. dipl. bibl. Vodja Gozdarske knjižnice in INDOK dejavnosti 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Kadri in izobraževanje 
Prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli-Ambasador RS v znanosti 
Dne 30. 6. 2004 so v veliki dvorani Vlade RS podelili castne nazive Ambasador RS v znanosti prof. dr. Hannu Hardtu iz ZDA, prof. dr. Veri Pompe-Kirnovi, prof. dr. Alešu Leaonardisu in prof. dr. dr. h.c. Niku Torelliju. 
Profesor Torelli se je rodil 4. 7. 1940 v Ljubljani. 1959 je maturiral je na Klasicni gimnaziji v Ljubljani. 1964 je diplomiral na Gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete in za diplomsko nalogo prejel univerzitetno študentsko Prešernovo nagrado. 1968-68 je kot fitocenolog služba! na Biroju za gozdarsko nacrtovanje v Ljubljani. 1968 se je zaposlil kot asistent v Katedri za tehnologio lesa, kjer je 1974 magistriral. 5 let je bil aspirant v strogem akademskem okolju Humboldtove univerze v Berlinu, kjer je 1979 ubranil disertacijo z naslovom "Beitrag zur Okologie und Physiologie der fakultativen Farbkernbildung bei der Rotbuche (Fagus silvatica L.)". Istega leta je postal predstojnik Katedre za tehnologijo lesa, kjer je naslednjih dvajsetih letih ustvaril prepoznavno podobo Katedre v pedagoških in znanstvenih krogih doma in v tujini. 1990 je postal redni profesor za podrocje tehnologije lesa. Od 1999 je direktor Gozdarskega inštituta Slovenije. 
Pestro življenjsko pot profesorja Torellija dopolnjuje izredna širina raziskovalnih podrocij, na katerih je dosegel izjemne dosežke tudi po mednarodnih merilih. To so anatomija lesa in skmje, biološke, fizikalne. mehanske in tehnološke lastnosti lesa, zlasti manj znanih in neznanih tropskih lesnih vrst, pa drevesna fiziologija in arboristika. Posebej velja poudariti raziskave o odzivu drevja na mehanska in polucijska poško­dovanja, raziskave o kvaliteti lesa, ki nastaja v takšnih razmerah ter možnosti bioelektricne karakterizacije drevesne kondicije za napoved kakovosti lesa ter preživetvenih možnosti drevja v normalnih, stresnih razmerah in starosti. Z bogatimi raziskovalnimi izkušnjami je profesor Torelli vec 

Kadri in izobraževanje 
let uspešno opravljal delo nacionalnega koOt·dina­torja MŠZŠ za podrocje Gozd J gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo, od leta 2000-2003 je bil clan Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Vec let je bil nacionalni predstavnik v COST Ad hoc Tehnicnem komiteju za gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo in EUREKA. 
Njegov konjicek je in ostaja strokovna termino­logija. Med drugim je pripravil vec sto lesarskih gesel v Velikem splošnem Jeksikonu DZS in Velikem slovenskem leksikonu MK. 
Z izrednim obcutkom za povezanost obveznih študijskih snovi in lastnih raziskovalnih izsledkov je svoje bogato znanje posredoval številnim generacijam študentov lesarstva in gozdarstva, podiplomskim študentom v okviru obveznih in izbirnih predmetov ter študentom ALU-smer oblikovanje. Odgovorna mesta v lesni industriji in na Oddelku za lesarstvo danes zasedajo njegovi bivši študentje. Številnim je bil mentor, sedmim pa tudi »doktorski oce«, od tega dvema tujima. O njegovih izjemnih predavateljskih sposobnostih pricajo tudi številna vabljena predavanja v tujini. 
Kot direktor Gozdarskega inštituta Slovenije je bistveno pripomogel k uveljavitvi znanstvenih nacel in kriterijev odlicnosti v stroki. Zacel je utJjevati organske vezi med gozdarstvom in lesarstvorn v smislu sodobnega multifunkcionalnega trajnost­nega gospoda1jenja z gozdnimi ekosistemi. Dvignil je nivo znanstveno-raziskovalnega dela in komuniciranj tako v kolektivu kot tudi z zunanjimi sodelavci in uporabniki. 
Profesor Torelli je bil, kot le malokdo, znan­stveno in organizacijsko aktiven tudi v širših mednarodnih okvirih. Vodil je vec mednarodnih projektov v Afriki in Mehiki. Kot strokovnjak za trajnostno rabo tropskih gozdov je prouceval lastnosti manj znanih in neznanih tropskih lesnih vrst iz ekvatorialne Afrike in Mehike, skupaj preko 70 vrst. V letih 1977 -1988 je bodisi kot raz­iskovalec, bodisi kot svetovalec mehiške vlade ali kot izvedenec FAO devetkrat obiskal Mehiko. 1988 je bil glavni koordinator mednarodne skupine ekspertov pri izdelavi Tropskega gozdarskega akcijskega programa FAO za Mehiko (predhodnik današnjih Nacionalnih gozdnih programovv ). Na osnovi njegovih raziskav je nastalo 43 monografij 
o bioloških, fizikalnih, kemicnih in tehnoloških lastnostih najpomembnejših lesov Srednje Amerike. 
ProfesorTorellije objavil preko 130 znanstvenih in sh·okovnih razprav v domacih in mednarodnih revijah. Njegovo najobsežnejše delo je »Estudio promocional de 43 especies forestales tropicales mexicanas« SARH Ciudad de Mexico -Ljubljana, 692 s., ki vsebuje 43 monografij o najvažnejših Srednjeameriških lesovih. 
Za vrhunske znanstvene in raziskovalne dosežke je prejel vec nagrad doma in v tujini. Izpostavljamo predvsem Nacionalno priznanje Mehike »Merito Nacional Forestal« za podrocje gozdarstva in lesarstva, ki gaje 1986 kot edini tujec prejel za svoje raziskovalno in strokovno delo v Mehiki in castni doktorat (doctor honoris causa), ki mu ga je 1998 podelila dunajska univerza Universitat fiir Boden­kultur (BOKU). 
S povzetkom bogatega življenjepisa profesorja Torellija želimo opozoriti na njegove izjemne znanstvene in pedagoške dosežke in na njegovo neprecenljivo vlogo pri mednarodni promociji slovenskega gozdarstva in lesarstva ter mu cestitamo za pridobljen naziv ambasadorja republike Slovenije v znanosti. 
Dr. Tom LEVANIC 
GozdV 62 (2004) 7-8 

Društvene vesti 
PANNONIA 2004 
32. srecanje gozdarjev obmejnih dežel iz Slovenije, Avstrije in Madžarske 
Lasz16 Nemesszeghy je leta 1972 kot redni udeleženec zborovanj madžarskega gozdarskega združenja predlagal vzpostavitev stikov med gradišcansko in madžarsko gozdarsko zvezo. Kot utemeljitev za vsakoletna srecanja so navedli: 
1. Razvijanje strokovnih in medcloveških stikov. 
2. Podobnost med klimatskimi, rastišcnimi in gozdnogospodarskimi danostmi znotraj regije: obmurski in podravski pas v Sloveniji, SZ Podonavje na Madžarskem in AvstrUskem Gra­
dišcanskem. 
Tako kot prvo srecanje PANNONIA, ki je bilo leta 1973 v Sloveniji, je bilo tudi letošnje 32. tradicionalno srecanje gozdarjev obmejnih dežel v Pommju. Dva dni, to je 3. in 4. junija 2004 smo bili gostje Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Pomurja iz Murske Sobote v sode­lovanju Zavoda za gozdove Slovenije OE Murska Sobota, Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota, Gozdarstva Gornja Radgona in Lesno gozdarske zadruge Gornja Radgona. Tema le­tošnjega srecanja je bila primerna letošnjemu vremenu: voda, gozd in ljudje ob reki Muri. Vsako leto se srecanja udeležijo predstavniki društev kot je to doloceno v pravilih Pannonie. Prav tako je dolocen vrstni red gostiteljev in število udeležencev iz posamezne države. Iz Slovenije se je poleg gostiteljev srecanja udeležilo Podravsko gozdarsko društvo (Maribor), iz Avstrije Burgenlandischer Forstverein (Eisenstadt) in iz Madžarske Orszagos Erdeszeti Egyesi.ilet Nagykanizsai Hel yi Csoportja (Nagykanizsa) ter Orszagos Erdeszeti Egyesl.ilet Szombathelyi Helyi Csoportja (Szombathely), skupaj 15 gozdatjev. Posebnost letošnjega srecanja pa je bila, da smo se na srecanju prvic zbrali vsi udeleženci iz EU. 
Gostitelji so pripravili zanimiv in pester program. Prvi dan smo se zbrali v Gornji Radgoni, kjer nas je z uvodnim nagovorom pozdravil predsednik murskosoboškega društva Štefan Kovac. Od tam smo krenili do Murske Šume, kjer so nas seznanili s problemi gospodarjenja s hrastom, iz mrtvice reke Mure pa je odmeval orkester reglja­jocih žab, ki ga menda (zaradi sušnih let) tako glasnega niso slišali že nekaj let. Sledil je ogled 
cerkvice Sv. Trojice v Lendavskih goricah od koder je cudovit panoramski razgled tudi na Štajersko in ki hrani mumijo Hadika, legendarnega poveljn1ka protiturške obrambe lendavskega gradu. V na­daljevanju smo si v Ižakovcih ogledali še tmisticno znamenitost pravi recni mlin na Muri, katerega posamezni sestavni deli so zgrajeni iz tocno dolocene drevesne vrste. V logu mehkih listavcev, kjer smo se le s težavo otepali komarjev, so kolegi predstavili Naturo 2000. Da ne bi odšli na pocitek le z mislijo na nadležne komarje, so nas za zakljucek prvega dneva povabili še v klet Radgonske gorice, kjer so nam predstavili postopke pridobivanja znamenite Radgonske penine. Drugi dan smo si ogledali primestni gozd Gornje Radgone po imenu Lisjakova struga, kjer pa nas je že vztrajno preganjal dež. Posebno doživetje je bil obisk in ogled gornjeradgonskega gradu, saj smo bili deležni vpogleda v zasebne prostore tamkajšnjega najem­nika gradu g. Herzoga. Ljudske pevke so nam na gradu poleg ubrane ljudske pesmi ponudile še domace dobrote iz Apaške doline. Pot smo nadaljevali po tej dolini v Segovce, kjer je vodni rezervat obcine Gornja Radgona. Seznanili smo se s problemom pitne vode Apaške doline zaradi gnojenja kmetijskih površin in pomenom gozda za zdravo pitno vodo. Za zmanjšanje negativnih vplivov gnojenja v kmetijstvu in obremenitev podtalnice z nitrati, je obcina Gornja Radgona v sodelovanju s SKZG na najbolj ogroženih obmocjih odkupila del kmetijskih zemljišc in jih po nasvetu ZGS pogozdila. Dejanje vredno posnemanja. Za konec smo si ogledali še gozd v Konjišcu, katerega posebnost je, da se nekateri deli rastišca zaradi izredne sušnosti sploh ne zarastejo vec in spo­minjajo na stepski gozd. 
Tako smo sklenili prijetno dvodnevno druženje s stanovskimi kolegi iz sosednjih dežel. Pomurska kulinaricna ponudba je bila poglavje za sebe, gostitelji pa na nivoju, ki presega evropske standarde. 
Nasvidenje naslednje leto na Madžarskem v županiji Zala! 
Za Podravsko gozdarsko društvo Mateja COJZER 

Opravicilo V prispevku Rebula, E., Kotar, M.: Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju (Gozdarski vestnik 62, št. 4) je prišlo do neljube napake. Pravilni grafikon 4 na strani 195 je: Grafikon 4: Ci1jna vrednost bukovine na panju 
12 10 

6 Tr5 4 Tr7 
Tr9 
2 


o~~~~~~~T=~~~~~~~~~~~~ 
Debelinske stopnje 

Gozdarski vestnik, LETNIK 62 • LETO 2004 • ŠTEVILKA 7-8 
Gozdarski vestnik, VOLU ME 62 • YEAR 2004 • NUMBER 7-8 Glavni urednik/ Editor in chief mag. Franc Perko 
Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus. Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Zivan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomlr Svetlicic 
Dokumentacijska obdelava/ lndexing and classification Maja Božic 
Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski. vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-Jj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 
Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana 
Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22 .000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je efe ri ran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised Jn the international bibliographic databases: 
CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRJCOlA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/ Opinions expressed by aut ho rs do not necessari/y reflect the policy of the pubfisher nor the editoriaf board 
352 




žlahtni dar gozdov. 

www.ggp.si