Za poduk in kratek čas. Freima^rerji, sedanji antikristi. f 2. Freima^rerstvo je popolno naaprotje kršSanstva; njihovo dejanje in nebanje je obrneno nara^nost proti Bogu in proti celi od Boga razodeti 7eri. To že precej jasno izpo7. družbin obrednik od leta 1721, kder beremo: ,,freima7i°er mora nraTske postave držati, in že ou dobro razumi umetnoat (freima^rer biti), ne bo niti top bogotaj niti brez^eren razujzdanee." To se pra^i: freimarrer mora pošteno živeti, 7ero7ati mu ni treba niS, da le Boga ne taji. Kako pa oni to zapo^ed držijo in kako si Boga mislijo, razlaga brat TrentO7ski tako-le: ,,freima7ierst70 5aati 7 avojih templjih Boga, ki ga 7 8vojern jeziku imenuje 7elikega atavitelja celega sveta. Jego7 stavitelj sveta pa je in ostane naj^išje bitje, pod kterim ai 51ovek more misliti, kar ho5e, kteregamore pripoznavati krščenik tako, kakor židov, mobamedan ali pagan, monoteist, deist, pauteist in tudi ateiat, ki splob kak uzrok 7seh diugih uzroko7 priznava. Iz tega je pač jasno, kdor se take vere drži, nima ne kiščanske, ne židovske, ne turške vere. To je vera popaSenega razuma, ki drži piirodo za Boga, in uživanje prirode za 5eščenje božje. Najplemenitniši 5in tega ceačenja jim je oni, s kterim se neposredno slavi b6ginja prirode, kakoršno so freiniavrerji fraticoske prekucije postavili na altar v eerkvi Notre Dame v Parizu *). Prav imajo toiej u5eni vladika francoski Dupanloup, da imenujejo freiinavi erje zaprisežene aovražuike krščanstva. Pišejo : ,,v ložah lebko zmiiaj slišiš, da je kršcanstvo gola hinavščina, glupost in neumnost, ktt-ro zdrava 61oveška pamet zametuje, zato se mora zatreti; da je krščaustvo polno basni in laži, podobno piraveuiu poslopju, ki ae mora 5im prej titn bolje zrušiti in freimavrerskemu teinplju piostor narediti." Učeni vladika so to samo piepisali iz freimavrer skih spisov, v kterih se to tidi. Izmed teh sanio navedfmo J. MUlleija, ki piše: ,,piiprosto, pravo paganstvo (neverstvo) je nam fienuavierjem bliže, nego tesnosrSno krščanstvo." S tem je menda zadosti dokazano, kar smo zgorej trdili, da so freimavrerji Eapriseženi sovražniki vsega krščanRtva. Da oni tega očitno, niti vsem svo.jim udom ne povejo, je razumljivo; vsaj ao otroci teme modrejši od otrok Iu6i. To modrost vidimo tudi povsod v fieimavrerskein početju. Oni vse okoliŠ5ine presodijo, preden začnejo delati zato pa ima delo tudi vspeh. Zavolj tega pri sprejemu od nikoga ne zabtevajo, da bi vero zatajil, ampak še zagotovijo vsakemu, da lebko pri svoji veri ostane. Vsi smo bratje, pravijo, in vaaka vera ima pri nas enake pravice. To ae piavi: rui ne maramo za nobeno vero. — Modroat jibova se kaže tudi v tem, da ne sovražijo vseb kristijanov enako mo5no. Na protestante niso tako hudi, kakor na katoličane, pa ne kakor da bi jim bili oni po volji, ampak oni so njim manj na potu. Piotestanfje namre5 freimareije bol.je pri miru pustijo, in mnogo jib že itak ni5 ne veruje. VeSkiat se teh in drugih krivovercev tudi radi poslužujejo v boju zoper katoliako Cerkev, kteio pred vsetn najbolje citijo. Drugače tudi ne more biti. Katoliaka Cerkev hrani, uči in razširja kračanatvo, freimavrerji pa ga hočejo zadušiti in iztrebiti; kako bi tcdaj med njima mogel biti mir in prijateljstvo ? Katoliška Ceikev pa je samo moralična oseba, ktero zastopajo sv. O6e, rimski papež 8 celim akofijstvom in dubovništvorn, /ato se jeza freimavrerjev v prvi vrsti proti ujim obrača. Glavar katoliške Cerkve, rimski papež, pravi freimavrer Franchi, je naravni in smrtni neprijatel.j freimavrerstva." Ž njirui se vojskujejo nepreuclioma posluževajč se vseb mogočib sredstev, obrekovanja, nevednosti in strasti ljudstva in 5e je treba — sile. Če pridcjo kde do oblasti, silijo z ustavami in postavami Cerkev *) Kakoršna je njihova vcra, taka je tudi niali(ev. Toiand nain j« cno zapisal: 0 sompit(;rne Bacche, qui reficis et rccreas viies dcticientiuui, adsis nobis propilius in pocula poculoruin. Ainan. k nasprotovanju, kar jim je povoljen uzrok, razkričati jo, da je državi nevarna in sovražna. Vsled tega zahtevajo, naj se dižava od Ceikve loči, in ves red na brezversko podlago poatavi. Če se Cerkev ne more obraniti, podvržejo njo ter s5asoma ves njeni upliv zadušijo; sicer pa na svoje postave se upirajoči pahuejo Cerkev iz postavo- dajnih zborov, iz javnih zavodov, iz šol, iz družiuskega življenja in slednjič iz src podložnih. Goije, 6e tako daleč pride. Fiancoska prekucija nam ae zmiraj kaže podobo takega 6asa. Takrat so kričali zoper katoliako Cerkev: ecrasez 1' iufame, t. j. iztrebite nesramnico; krščauako vero so postavuo prepovedali in Boga odstavili. Altarje so mšili, kmatu pntem pa tudi kraljev sedež; za dubovuiki je moral kralj Ljudevit XVI. položiti glavo pod rabeljuovo sekiro, — ocitno znamnje, da imajo freiuiavrerji zravenve rskega tudi političen namen. (Nastavek prih.) Smešničar 42. Jurja Pavlibo je nekdo botel v zadiego spraviti, ker je bil na njega hud, da , je vedel na vsako prašanje spretno odgovarjati./ Re5e tedaj v pričo mnogih ljudi reko5: prebrisan/ Juri! ker že vse veš, povej še nam, koliko ma6kinjih repov je treba, da se ž njimi segne do solnca. Dobri Juri Pavliha pa se vsem posmehlja in re5e: ne ve6, kakor jednega, 5e je ta zadosti — dolg.