(I ■ Danes prvič med vas vaše narodno glasilo ' LADA ERIIORSKA,da vam prinese vašo besedo,katero ate tako dolgo pogrešali. Namen j ena. je vam,fantom in dekletom.Vam ho -če govoriti in vam kazati pot.Bližajo se odločilni dnevi,in od nas samih,primor¬ skih Slovencev in Slovenk je v prvi vrsti odvisno,kaj bo z nami in našo domovino. Petindvajset let je padal po naših hrbtih bič fašistov.Petindvajset let je - skušala vsa Italija zatreti našo slovensko govorico,in nam vzeti našeslovensko- prepričan j e. Napraviti je hotela iz nas Italijane.Mi sinovi in hčere slovenskih - staršev,naj bi pljuvali na tisto,kar je bilo našim prednikom najdražjes na svoj slovenski jezik in slovensko narodno zavest. Petindvajset let so nas skušali podreti na tla,zdaj so se podrli sami.Itali¬ ja je zdrobljena in majhna.Biti Italijan pomeni biti intrigant in strahopetec.Vsi narodi sveta gledajo na Italijane kot na manjvreden narod.Zato je za vsakega Slo- venoa in vsako Slovenko sramotno,družiti se z Italijani,pa naj bodo fašisti ali komunisti. Za nas Primorce in Primerke ne sme biti nobene razlike med Italijani.Vsi s>< naši smrtni sovražniki.Vsi mislijo tudi zdaj samo na to,kako bi spet zagospoda¬ rili nad nami.Toda. zagospodarili ne bodo!Ne fašisti s črnimi srajcami,ne komu - nisti z rdečimi zastavami.Mi nočemo nobenih!«i hočemo biti sami svoji gospodarji na svojih primorskih tleh.Mi se hočemo združiti z vsemi Slovenci v veliki Slove¬ niji in z vsemi Jugoslovani v veliki Jugoslaviji pod žezlom našega kralja Petra II* Samo svobodna Slovenija v svobodni Jugoslaviji mora biti naša skupna domovi- na-»V njej._bomo mi .gospodarji.V njej bomo skrbeli za -to,da ne bo nikoli noben la- j MLADA PRIMORSKA Str. 2 čen■•■■Italijan prišel v naše l'epe kraje. Vse to bomo dosegli če bomo složni ..Složni pa motamo biti samo pod eno za¬ stavo s pod slovensko in jugoslovansko! Zato proč z vsemi drugimi! Ven z vsemi I- talijani! Niti eden ne sme po naši osvoboditvi ostati na Primorskem.Ra svojih prsih ne bomo več redili italijanskih gadov! Dan naše svobode se bliža..'Pripravimo se na tisti dan! Takrat, ne sme bi¬ ti med nami nobenega izdajalca! Ko boste Vi prebrali MLADO PRIMORSKO,jo dajte svojim prijateljem in pri -jateljicam,da jo tudi oni preberejo! ŽIVELA SVOBODNA ;■ ■ SLOVANSKA PRIMORSKA! PIVOLA. SLOVENIJAi ŽIVELA JUGOSLAVIJA! ne kot vojnikov izmučena vrsta, •kakor požar, ki izvrtinči se brizgne in plane v zubljih krvavih v drveči vihar — ah, in takrat šli bomo sami v Ljubljano iskat, v Zagreb in Belgrad si kralja iskat,- moji bratje z Gorice,bratje iz Trsta vv. Št.l MLADA PRIMORSKA Str.3. rimorsfc Od Triglava, do Jadrana od Snežnika do Lošinja, vse Slovence,vse Primorce ena misel le prešinja? Ven s Taljani čez Tilment! Sporazuma, ni s Taljani, ni ga bilo prej s fašisti, ni ga in ne more biti ga nikoli s komunistiv Ven s Taljani čez Tilment! Paša svobodna. Primorska, zeml.ia kraška. in jadranska 9 bt.r. MLADA '.UBiORSKA Wrj m orkare m Primorka. sem* dekle slovensko* Slovenca. :,ce sta. in mati*' Slovenci vsi so moji "bratje* Slovenka h:cem jaz ostatii Slovensko le bom govorila* slovenske pesmi le bom pela* svoj narod večno bom ljubila* dokler na svetu bom živela„ Zastava, belo-modro-rdeča* zastava moja je edina* samo pod njo me čaka. sreča in La-hov prosta domovina« Primorka sem*dekle slovensKO* Slovenca oče sta in ma.ti* Slovenci so vsi moji bratje* Slovenka hcčem jaz ostati! V\\ Str .4*« MLADA PKImORSKA Str.5. St.l. J UGOSLAVJJAnasKLIČeT Po vsej Primorski gre glas, od hiše do hiše in iz vasi v vas s JUGOSLAVIJA NAS KLIČE! Prišel je odločilni čas,da popelje v svoj novi dom vse Slovence,Srbe in Hrvate,da povsod kjer prebiva naš rod, zbere svoje otročiče. Tudi mi mladi in nsjmlajši Primorci slišimo njen glas,glas svoje ljublje¬ ne matere. Tujec nam je hotel iztrgati vero v Jugoslavijo,pa mu to ni uspelo.Potem je prišel med nas rodni brat v tuji službi in hotel nam je dopovedati,da Jugo¬ slavija ne more biti naša domovina. Bot el je,da bi zavrgli Jugoslavijo,kralja, državno jugoslovansko vojsko pod hrabrim vodstvom generala Draže l/dhajloviča in sploh vse,kar je res naše,vse,za kar smo se sami berili pred letom 1941 i n za kar so se borili naši očetje.Vse to noj bi zavrgli in zatajili na ljubo ne -kim novim "jugoslovanskim" bogovom,o katerih nismo dotlej še nikdar slišali. Kes je,vse to zapeljivo prišepetovanje nas je nekoliko zmedlo,toda oma¬ jalo nas ni.Naša vera v Jugoslavijo je ostala trdna,kakor je trdno in neomajno naše zaupanje v našega, mladega kralja Petra II. in njegovo junaško vojeko,]ci se pripravlja za našo osvoboditev.Vsi Primorci stojimo za njim in njegovo voj¬ sko, zlasti mi najmlajši,ki smo polni vere v našo boljšo bodočnost-Ta nam bo - zajamčena, šele,ko 'bodo padle vse sedanje nenaravne meje,ko bomo spet združeni s svčjimi slovenskimi brati, onkraj Snežnika, in naprej tja doli z brati Hrvati in brati Srbi - v novi,svobodni,močni veliki Jugoslaviji! , Naša mlada duša je nepokvarjena- - in takšno si mi želimo tudi našo bo- -dočo Jugcslavi jr .Želimo pa. si jo tudi močno,kot kraško skalo,da se bo obmje- -nih novih mejah razbil vsak tujčev pohlep. JUGOSIAVIJA NAS KLIČE,kliče nas v zbor,vse stare in mlade,ki hočemo v 'MLADA PRIMORSKA Str.6. sta. njen novi dom.Klice nos v zbor,da zavihamo rokave in tudi sami storimo posled¬ nje za svojo osvoboditev,za svojo rešitev.Kdor se bo zanjo boril,mu bo svobo¬ da najlepše plačilo, f. dor bi jo pa izdal,ga čaka samo smrt! Mi mladi Primorci in Primorke,ki se uvrščamo v vojsko našega kralja Petra. II. za svobodo naše zemlje,pa nočemo umreti,Mi hočemo živeti - živeti svobodni v sv: ji svobodni državi. Zato bomo s svoje svete zemlje pognali ne le vse tujce,temveč tudi vse domače izdajalce,ki so v tuji službi pljuvali na lastno mater - - Jugo¬ slavijo. Če nas sedaj Jugoslavija klice v zbor,mi mladi Primorci in mlade Pri -morke prav dobro vemo,da. je zbor samo za praporom kralja Petra.II, in njego¬ ve hrabre vojske pod vodstvom junaškega, generala Draže Mihajlcviča. PRIMORCI IM PRIMORKE, V ZBOR ZA SVOBODO! Oioviru.o-za, giovinezza zdaj bežimo iz Arezza, jutri bomo iz Treviza., vsak naj naglo se podviza! Viva duce Mussolini! Skriva se k:> polh v duplini. Eja, eja, alala, kdo iz luknje ga zbeza! Št.l. MLADI PRIMORSKA Str.7 Živela je nekoč žaba,ki ji je bilo ime Italija,Tista žaba je bila revna ko cerkvena miš,lačna pa. ko volk.Ker je bila torej vedno hudo lačna,soma. pa ni imela ničesar, je začela hlastati po svoji okolici.Kot rojena tatica je kradla v r: na vseh straneh in požirala vse kar je mogla, doseči.S požiranjem tujih kosov je pa dobivala vedno večji tek in pričela se je strahovito napenjati,da bi lah -ko še več požrla.Tako je požrla najprej vse primorske Slovence in Hrvate, po¬ tem se je spravila nad Abesince in Albance.Ker pa ni mogla nobenih prebaviti , je bila vseeno še bolj lačna in se je nazadnje lotila požirati še Grke,potem Francoze,Arabce,Črnogorce in Dalmatince in nazadnje je hlastnila, še po Ljubija -ni.Tako je bila že strahovito napihnjena in izgledala je kakor pošasten zmaj. Pa ji le še ni bilo zadosti.Pripravljala se je, da bo žrla še dalje.Tedaj so se pa čez morje pripeljali junaški vitezi,sunili žabo Italijo v 'i~ trebuh, in žaba se je v trenutku - ra znočila. Od vse prej tako velikanske žabe je ostala samo še gnusna sluzasta koža. Vsa ljudstva,ki jih je prej požrla,a jih ni mogla prebaviti,se zdaj izmotavajo iz te sluzaste kože. Tako se pač zgodi vsaki mali žabi,ki se za¬ radi lakotne požrešnosti preveč napihne. Št.l. MLADA PRIMORSKA Str.6. 77 C/O ^ujflrdSOtJdK/n AcjJ/^7', Bilo je pred skoraj 1400 leti,ko so živeli v Gradišču ob "avi trije bratje kneževiči;; Bricigoj ,Kra- sovan in Rezijon ! «o.Vso mrzlo zimo so sanjali o toplem soncu in ko je spomladi skopnel sneg, je ..dejal no j sta¬ rejši Bricigoj svojima bratoma s "Meni se je nocoj sanjalo,da se razprostira on¬ kraj zahodnih gor prelepa,sončna in topla, dežela.Ali bi šla z menoj?Pojdimo jo poiskat!" "fojdeva!"sta veselo vzkliknila Kr&sovan in Re¬ zi j onlco. Bricigoj je sklical na gradišče tri četo hrab¬ rih mladih Slovencev,se postavil sam na čelo prvi in dejal Krasovam; "Brat moj dragi,vzemi ti drugo četo in kreni ž njo proti jugozahodu,in ko dosežeš ravnino onkraj gor,se obrni proti severozapadu do velikega mesta ob ma¬ li reki!Tam se najdeva". "Storil 'bom tako kakor si mi ukazal",je odgovoril prvi brat Krasovah,se postavil na čelo svoji četi in odšel z njo proti jugo zahodu, korakal je mimo se -danje Vrhnike,čez Logatec na Col,odtam k reki Vipavi in ob njej do Gorice,kjer je krenil čez Krrain proti Čedadu. "Takoj za. prvim brstom je poklical najsterejši kneževič.Bricigoj svojega drugega, brata Rezijanka in mu dejal; Št. 1. MLADA PRIMORSKA Str.9- "Brat moj 1j ubijeni,vzemi ti tretjo četo in kreni ž njo proti severozaho¬ du in ko dosežeš dolino onkraj gor,se obrni proti jugovzhodu do velikega mesta, ob mali reki!Tam se najdeva". ."Storil bom kakor si mi -ukazal",je odgovoril brat Eozijanko,se postavil na čelo svoji čeli in odšel z njo proti severozahodu.Korakal je do izvira Save,čez sedanji Trbiž do reke Bele in ob njej do Tilmenta,kjer je krenil čez Tarčent pro¬ ti Čedadu. Najstarejši kneževič,Bric:Lgoj, je odšel s svojo junaško četo ka.r naravnost proti zahodu.Hodil je skozi gozdove okoli sedanje Idrije,ob reki Idrijci do Soče in potem čez gore do Nadiže,kjer je krenil čez Št.Peter proti Čedadu. Ko je preteklo devet dni in devet noči . od trenutka,ko so trije bratje kneževini zapu - stili svoje rodno gradišče ob Savi,so se vseka svojo, vojsko znašli pred obzidjem močno utrje - nega longobardskega. Čedada.Longobardski kralj Gizulf se je močno raztogotil,ko so mu njegovi stražniki sporočili,da so- se utaborili pred nje govim mestom trije slovenski kneževiči s svoji¬ mi četami.Ves zelen od jeze je skočil na. konja in odjezdil proti slovenskemu taborišču.Tam se je ustavil in vprašal tri brate,čemu so prišli in kaj bi radi.Kralj Gizulf je sicer zelo mrko / gledal in je bil do zob hudo oborožen,toda tri je slovenski bratje kneževiči se ga niso prav nič ustrašili in najstarejši Bricigoj mu je od govoril'."Zakaj smo prišli in kaj bi radi,vpra- šuješ?DohrO,pa ti bomo povedali.Prišli smo sem Št.l. MLADA PRIMORSKA Str.10 da postanemo tvoji sosedje.Te prisojne griče in doline med Sočo in Tilmentom bodo naselili moji ljudje". "Vso kršno planoto med Sodo in Jadranom bodo naselili moji ljudje",je^do -dal drugi kneževič Krasovan. "Vsa zahodna pobočja gor med Sočo in Belo bodo naselili moji ljudje", je dodal tretji kneževič Režijsako. Kralj Gizulf se je tedaj zaničljivo nasmehnil in rekel prezirljivo:"Zgo¬ di se lahko kakor želite,samo prej se morate pomeriti z menoj in mojo longobard sko vojsko.Če nas premagate,bo vse kar hočete vaše,če pa mi premagamo vas,bo - ste vi moji sužnji.Najbolje pa je,da kar odložite orožje,kajti ni jih še, mati rodila junakov,ki bo mogli premagati mene in moje vojščake". "To bomo žele videli!"so ponosno vzklik¬ nili vsi trije slovenski kneževiči in potegni¬ li meče iz nožnic.Tako so storili tudi vsi nji -hovi slovenski bojevniki in za njimi Gizulf in njegovi Longobardi. akor bi trenil se je — pričela strahovita bitka.Trajala, je tri dni in tri noči in bojna, sreča se je nagibala zdaj na slovensko,zdaj na. longobardsko stran,toda. četr -tega dne zjutraj so bili Longobardi z njihovim knezom Gizulfom popolnoma, poraženi in Slovenci so zmagoslavno vkorakali v starodavni Čedad. Devet dni in devet noči so trije sloven -ski bratje kneževiči s svojimi zmagovitimi - vojščaki slavili zmago nad Longobardi,potem so se pa napotili vsak na. svoje novo ozemlje in ga naselili s svojimi rojaki.Bricigoj je zase Št.l. MLADA PRIMORSKA Str.11 del Brda med Sočo in Tilmentom,in njegovi potomci se še danes imenujejo po njem Bri -ci.Krasovan je zasedel Kras med Vipavo in Jadranom in njegovi.potomci se še danes imenujejo Kraševci.Rezijanko je zasedel doline in pobočja ob Beli in njegovi potom¬ ci se še danes imenujejo Rezijani. K Bricem,Kraševcem in Rezijanom so pozneje cesto prihajali Longobardi,potem Furlani in nazadnje Lahi ter jim pravili?''Prodajte nam svojo domovino!Plačamo vam zanjo kar hočete". Brici,Kraševci in Rezijani pa so vselej odgovarjali? "Ne prodano je,ker je tudi kupili nismo.Pribojevali smo si jo s svojimi meči, zato je naša in bo ostala naša do konca, sveta". In tuji kupčevalci so morali oditi praznih rok iz Rezije,Brd in s. Krasa.Leta 1918.so pa prišli znova. Lahi in ker so vedeli,da jim naše zemlje ne prodamo,so ho¬ teli kupiti naše duše,češ,ko bodo naše slovenske duše,bo tudi naša slovenska, zemlja Pet in dvajset let so pa zaman čakali,da bi jim potomci Bricigoja,Krasovana in Rezi -janka prodali svoje duše.Niso jih in ne bodo nikoli. št.l. MLADA PRIMORSKA Str.12. Ne dam'.; Lahom naših tal, ne damo govorice, mi smo semen slovenskih kal, rod Trsta in Gorice; naj se glasi ko hojni rog, da. sliši zemlje širni krog; v to nam pomagaj Bog! 'I I • .V.! ' J Dokler je v žilah kaj krvi, hranili homo zvesto, kar terja vest,kar čast veli - v zbor Jugoslavije čet<5; prost bodi Soče bistri tok in prost Jadrana sinji tok, in to nam pomagaj Bog! Od Gospe svete do mo jd, Od Vidma do Dunšva naj prapor en sam vsem vihrd, naj beli .orel plava; junaških src in čilih nog gremo za Petrom v bratski krog, v to nam pomagaj Bog! Št.l. MLADA PRIMORSKA Str.13. Bratje in sestre!Italijani so pregnali že pred mnogimi leti slovenski jezik iz naših primorskih šol in odpodili naše učiteljstvo.Mi vsi,ki zdaj doraščamo,smo hodi¬ li v italijanske Šole,govorili smo v njih samo italijansko in imeli za učitelje in u- čiteljice same Italijane.Ti so nam hoteli dopovedati,da je italijanščina, na.jlepši je¬ zik. Ja.z pa vam pravim,sošolci in sošolke,da. ni naš slovenski jezik nič manj lep ka -kor je italijanski,za nas Slovence in Slovenite je pa. še dosti lepši,ker je naš ma - temi jezik.Slovenščina je eden najlepših slovanskih jezikov.Slovenščina, je pa tudi star jezik in V njej so se ohranile mnoge slovanske besede,ki jih dragi slovanski je -ziki nimajo več in morajo zato uporabljati tu j e, neslovanske. Slovenščina, je tudi naj -bolj čist slovanski jezik.Za vsako stvar ima svojo slovensko besedo. Mi mladi primorski Slovenci in Slovenke zdaj tega žal ne vemo,ker se nismo mog -li v šolah učiti čiste-in lepe slovenske govorice kakor so se jo lahko učili mladi Slovenci in. Slovenke v Jugoslaviji,kjer so bile vedno vse šole.,od ljudskih do naj - višjih,samo slovenske.Mi tega tudi zato ne vemo,ker nam Italijani niso dovolili,da bi brali slovenske knjige in liste. Zdaj take liste in knjige že lahko dobimo in kmalu bomo dobili tudi slovenske šole,sloverske učitelje in učiteljice in italijanščina ho izginila s Primorskega. Bratje in sestre,pričnimo se zato sami učiti lepe svoje slovenščine!Berimo sloven¬ ske knjige in liste kjer in kolikor jih moremo dohiti!Slovenci imamo na. tisoče in tisoče prelepih slovenskih knjig,ki so lepše in boljše kakor italijanske* MLADA PRIMORSKA St. 1. Str*14. Obenem vas pa prosim,ne govorite nikjer in nikoli več italijansko!Pozabite ta jezik naših tiranov,ki so nas mučili pet in dvajset let bolj kakor afriške zamorce. Pred petindvajsetimi leti ni noben Slovenec na Primorskem -razen v Trstu in Gorici - znal italijansko.Zato tudi mi ne maramo več znati.zato slišite še koga med vami, da hoče govoriti italijansko,mu obrnite hrbet in izločite ga. iz svoje družbe!Tudi po -saraeznih besed in izrazov no uporabljajte.čo za kakšno italijansko besedo ne veste lepe slovenske,vprašajte svoje starše al-i kakega drugega človeka,ki to ve,da vam bo povedal. S tistim dnem,ko bo Primorska dokončno in popolnoma svobodna in ko bomo pogna¬ li zadnjega Italijana,mora biti za vselej konec vsake italijanske besede pri nas. • NIKDAR Nk BOMO POZAB ILI : Leta 1918.SO prišli k nam Italijani z belo za- j stavo in godbo.Njihov kralj in njihovi ministri so se svečano obvezali , 1 da. bodo spoštovali na.še pravice.Čez nekaj mesecev pa so prelomili bese-j do[Pričeli so barbarsko preganjati naš narod,nalivali so nas s ričinom,I pretepali,mučili in ubijali so naše ljudi.Kradli in ropali ter požiga- . li so naše lepe domove.Na deset in deset tisoče naših bratov in sester j .!, je bilo pregnanih v svet!Kdo ju delal to?Italijani,brez razlike če je j j kdo gospod,delavec,kmet,obrtnik ali trgovec.Vsi so bili enaki,in so tu !j -di danes, pa naj bodo fašisti,socijalisti ali komunisti.Vsi nas sovraži: ;j -jotZato z Lahi ni mogoč nikak sporazum! ■ . j; ■ Št« Ih MLADA PRIMORSKA. Str.15 4 * (Po napevu laske himne "Inno di Mammelli") Vsak grob oživi se,- vsak•mrtve c zbudi s e , muconei vsi naši, iz grobov so vstali. Zdaj me§ zagrabimo in v srcu nosim..* s 1jubavjo plamtečo • slovanski Balkan! . Zdaj. ven iz domovine V' zdaj ven,ker je čas že! Zdaj ven,ker je čas že, . ne s ramni T a 1 i j mi ! (To pesem so prepevali naši očetje r * /Xf> / / M MLADA PRIMORSKA. 'tol, Str.16. K ir' ■L j jv 1 /' 05HIHA- r V preteklih časih so živele v nanoških gozdovih gorske vile.Podnevi so bivalo v podzemeljskih gradovih,ponoči so odhajale na plese v mesečini.Gamo kadar je pihala burja. z Nanosa,so se spustile na njenih krilih čez Vipavo,Kras do morja ter trosile na tihe vasi Slovencev svoj vilinski blagoslov in trte so potem rodile najboljše vi¬ no, sadno drevje se j šibilo pod plodovi in njive so dajale stoteren pridelek. Lepo je bilo tedaj življenje Slovencev,da bi ga znali še ceniti* Prevzeli so se in se začeli med seboj prepirati.In prepirali, so so tako dolgo,da so izgubili svobo¬ do •Zaman so jih vile rotile in prosole,naj se spametujejo in postanejo zopet složni, zato so se žalostne umaknile v svoje gradove ..Nikoli več niso odletele nad Vipavo,Piv -ko,Kras,Brda in morje,da bi še trosile blagoslov Slovencem.In Slovenci so se prepi¬ rali dalje, sprti'na nešteto stranic, šele ko je prišlo nad nje na j več j e zlo, zlo črnega fašizma,so se znova združili v eno.In vale z Nanosa so spet obljubile svoj blagoslov. Toda hudobni divji mož sodrasovec s Čavna,ki mu je trpljenje Slovencev prijal#, se je tedaj dvignil v grmečem oblaku nad Primorje ter zasejal po njem gadove zobe.In iz teh gadovih zob so zrasli čez noč bojevniki za rdeče zlo-komunisti-se združili z vsemi sovražniki ljudstva in znova razdelili Slovence na dva dela.Rdeča groza je na¬ polnila P rimorje,in tekla je kri in goreli so domovi. Nanoško vile zdaj jočejo in žalostne Čakajo v svojih podzemeljskih gradovih,fedaj se bodo primorski Slovenci spet spametovali in se bratski združili le za en boj,boj za slovensko svobodo v Petrovi Jugoslaviji»0,kada.r se bodo,potem se bo vrnil blagoslov nanoških vil v vse• domove,in lepo,silno 'lepo bo na Primorskem. i št.i. MLADA PRIMORSKA Str.17. A M OR PRIDE ITAI MAN - PRIDE REVŠČINA Ko so 1 o 1918.prišli k nam Italijani,so rekli,da nam prinašajo kulturo v resnici pa so nam prinesli rev¬ ščino. Pod Italijo so Primorci obubožali.Glavna pridelka naše dežele sta vino in sadje.Ne vina ne sadja nismo mog -li spraviti pošteno v denar.Vse smo morali prodajati tako poceni,da nismo nič zaslužili.Tako jč bilo na de¬ želi. In kako je bilo v primorskih mestih?Še slabše. Poglejmo si samo Trst!V pet in dvajsetih letih pod Ita¬ lija je ostal tak,kakršnega je zapustila stara Avstrija. Na prste lahko seštejemo hiše,ki so jih sezidali v Trstu v tem času.Tudi število prebivalstva se ni pomnožilo. Nikjer ne vidimo v okolici Trsta nobenih vil in hiš,ki bi si jih zgradili manj premož -niljudje.Pra-v tako je po drugih primorskih mestih.Povsod zanemarjenost in revščina. Pa poglejmo čez staro mejo v Jugoslavijo! Beograd se je povečal od 1.1918.,ko je štel nekaj nad 85 .000 prebivalcov na skoraj pol milijona ljudi.Zagreb je narastel od 90.000 na 350 * 000 ,Ljubljana od 40.000 na 100.000,Maribor od 30.000 na 60.000,Celje od 7000 na 20.000 prebivalcev.V nekaterih teh mest je bilo sezidanih v času od usta¬ novitve Jugoslavije več novih hiš,kakor je bilo prej vseh.In kar je najbolj važnosnaj- več hiš so sezidali mali trgovci,obrtniki,uradniki in delavci.Ko boste stopila v naša mesta,trge in vasi onkraj sedanje meje,boste videli,da je to res.Povsod boste videli lepe hišice z vrtovi,videli boste ogromne stavbe s trgovinami,pisarnami in lepimi sta- novahji,videli boste nove tovarne kjer dela na desettisoče delavcev in'delavk. Str.18. St. 1„ MLADA PRIMORSKA Če nam ne bi bili Lahi leta 1918.ugrabili Primorske,bi bil Trst že davno doso- gel 300*000 prebivalcev ali pa šc več.Prav tako bi bila. narastla Gorica in povečala bi se druga naša mosta.Okoli teh mest bi bilo nastalo na tisoče novih vil in hiš manj premožnih ljudi.Primorski kmet bi lahko prodajal svojo vino in sadje,pa tudi povrtni¬ no v slovenske in druge dežele,v katerih ne rastejo trte in ne uspeva žlahtno sadje. Prav tako se ne bi bili pritepli k nam lačni in sebični Lahi,ki so nam vzeli še tisti zaslužek,kar ga je bilo.Ne bili bi privandrali k nam italijanski učitelji, podeštatijkarabinerji,obrtniki,trgovci,delavci in na tisoče raznih laških lenuhov in zajeds-lcev/Vsa ta mesta in službe bi imeli mi.Bilo hi še preveč mest ze pridne roke. In ka.r je glavno,bili hi gospodarji svoje lastne zemljo. Po vsem tem lahko res rečemo s KAMOR PRIDE ITALIJAN, PRIDE TUDI REVŠČINA! St. 1 MLADA PRIMORSKA Str.19. ' KAJ A/IORAŠ VEDETI? DVATISOČLETNA KULTURA .Italijanski učitelji in učiteljice so nas učili v ita¬ lijanskih šolah,da so Italijani že več kot dvatisočlet kulturen narod.Riso nam pa povedali,da so njihovi predniki,stari Rimljani,kulturo ukradli.Ukradli so jo starim Grkom.Od Grkov sc stari Rimljani vzeli svoje Logove in vero.Od Grkov so vzeli vso znanost.Od Grkov so vzeli orožje in način vojskovanja.Od Grkov so vzeli vzorce za gradnjo ladij.Od Grkov so vzeli tudi mnogo besed in izrazov,ki jih sami niso imeli, V zahvalo za to se pa Grke zasužnjili.Sploh so stari Rimljani živeli samo od tega, da so kradli in ropali premoženje in dežele drugih narodov.Bili so pač vredni pred¬ niki svojih tatinskih naslednikov - Italijanov, SLOVENCI SMO KULTIIRNEJŠI OD ITALIJANOV . V Italiji je še zdaj na milijone Ita¬ lijanov in Italijank,ki ne znajo ne pisati ne brati.V nekaterih pokrajinah jih zna. pisati in brati komaj polovico,v južni Italiji pa le 25 od 100.Slovenci smo se že p pred četrt stoletja lahko ponašali s tem,da smo imeli na. vsakih sto Slovencev in Slo -venk koma.j pet takih,ki niso znali pisati in brati.V Jugoslaviji se je število ne¬ pismenih še znižale,tako,da lahko rečemo,da ni nobenega odraslega Slovenca in nobene Slovenke,ki ne bi znala pisa.ti in brati. SLOV ENSKE KNJIGE .Slovenci smo pred to vojno izdajali v Jugoslaviji dosti Več knjig kakor Italijani če vzamemo za razmerje število Slovencev in število Italija - nov.Italijani so tiskali n.pr.največ 10.000 izvodov mladinskih knjig,v Sloveniji je I Št. 1. MLADA PRIMORSKA -Str. 20. tiskala Mladinska Matico, po 20.000 knjig.Knjige Mohorjeve družbe so se tiskale običaj¬ no nad 100.000 izvodov.Slovenci smo sploh glede izdajanja in branja, knjig sorazmem« prvi narod v Evropi.Razen tega so slovenske knjige povsod priznane kot najlepše,ki da¬ leč presegajo posebno italijanske.Kaj bi bili pa šele dosegli,če nam tatinski Itali - jani ne bi vzeli naše Primorske!P a naj polentsrji še rečejo,da smo barbari. SI0V3NSKI TRST .Pred 300 leti je živelo v Trstu več Slovencev kakor Italijanov. Šele potem so se začeli v Trst priseljevati Italijani iz Italije.Še’bolj so se prise¬ ljevali potem,ko je 1.1918.prišel pod Italijo.Italijani so pregnali iz Trsta okoli 50.000 Slovencev in drugih Slovanov,prignali pa v Trst dosti nad 100.000 Italijanov. Ker je 'bil Trst nekoč naš in ker stoji na slovenski zemlji,mora postati spet sloven¬ ski.Italijane bomo iz Trsta pognali nazaj tja od koder so prišli.Potem se bodo vrnili v Trst vsi oni naši ljudje,ki so jih naduti Lahi pog¬ nali na vse strani sveta.V slovenskem in jugoslovan - skem Trstu bodo našli delo vsi naši ljudje.Tako bo po¬ stal Trst res slovenski»Trst bo ponovno oživel v vsej svoji veličini in bogastvu ter bo rešen pogina,kateremu je zapisan če bi še nadalje ostal v rokah zanikrnih I- talijanov. TRST MORA PRIPADATI SLOVENIJI IN SLOVE¬ NIJA JUGOSLAVIJI!