•• 0ŽIL8 ■:
Mái-^HS

«&JX.1930
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, dne 25. septembra 1930.
Štev. 9. Letnik LXXI. (Šol. leto 1930131)

Za izvajanje šolskega zakona.
Edina pravica, ki jo imamo pni učitelji — je zdkon. \ On nam daje, kar imamo, z njim bomo dobili, kar <upamo še jdobiti in kar nam za delo pripada.
Zakon pa ni dovolj da izide, ampak ga je treba tudi izvajati.
Težko se je dvigniti iz starih kolovo» zov. (Lažje je hoditi po njih in komodneje je, kakor stopiti na neizhojeno pot in jo šele uglajevati, često graditi. — Tako lahko cincarimo še dolgo dobo, lepo po istarem, ne oziraje se na novo, predpisano.
Škoda, 1 ki nastaja zaradi odlašanja izvedbe novih predpisov in pristopanja k k novim ciljem zakona, je velika, je nepre» cenljiva in se zamujene prilike in zamujeni čas razvidi šele tedaj, ko ga ni mogoče več nadomestiti. Tako je šele pozneje potreba graditi ono, kar bi bilo z ozirom na čas, ki je bil na razpolago, že zdavna lahko izgra» jeno.
Tudi mi, učitelji smo dobili svoj zakon.
Ne moremo sicer preko ugotovitve, ki so jo zastopniki učiteljstva iznesli tudi na merodajnih mestih, da se s tem zakonom ni izboljšal materijalni položaj učiteljstva, am« pak da se mu je celo poslabšal. Toda v za* konu je toliko 'lepih in dobrih smotrov za šolo in učiteljstvo, toliko točk, katerih iz» vršitev in izvedba bo značila velik napredek za šolstvo in narod ter bo dvignila tudi naš stan, da ni v našem interesu odlašanje izva« janja zakona, bodisi s sklicevanjem na pra« vilnik, bodisi z ozirom na druge okoliščine.
Leto dni bo skoro, kar je bil zakon iz« dan. In če listamo danes po njem, vidimo, da je polno stvari v njem, ki so jasne in ki ne potrebujejo ne pravilnika in ne poseb« nega tolmačenja za izvedbo. Preglejmo pa, koliko se že ravna po teh določbah in ko« liko so se že izvedle, pa bomo *lobili nedo« statke in bomo lahko ugotovili, da se ni sto« ■rilo vse, kar bi se lahko storilo.
Težko je priti iz starih kolovozov ...
Treba železne roke, treba energije in treba vztrajne volje in načrta, da se zapelje voz v novi pravec, da se ovrže energično zastarelo in se nadomesti z novim. V prvi vrsti je pa treba točno in vsestrano pozna« vanje novega zakona Isamega, njegovih ci« ljev in duha tega zakona, ki ga je treba iz« vesti. Treba programa tudi v podrobnem, v izvedbi.
Ovinkarstvo nas ne bo dovedlo nika« mor; izjeme se ne bodo mogle vzdrževati. Tudi trdote in neprilike bo treba premagati; razvade, ki jih zakon ne pozna, je treba od« praviti.
Kdor je prebiral parlamentarne govore raznih držav ob priliki obravnav šolskih za* konov, ta je razvidel, da so vsi govorniki neprestano poudarjali, da je življenje zako« na in izvedba istega vselej v rokah učitelja. Učiteljstvo je ono, ki bo dalo šolskemu za« konu živo moč, moč življenja in izvajanja; brez resne in trdne volje učiteljstva ostane zakon mrtev.
Tega se moramo zavedati.
Vprašajmo se sami — še preden poka« žemo drugam — ali smo sami dodobra pro« učili zakon; ali smo sami ukrenili že vse, da preuredimo šolo in pouk po njem; ali se ravnamo po njem in ga izvajamo?! Morda bo kdo rekel, da ni oportuno, da prihaja to z naše strani. Njim naj odgovarjajo naši za« namci, njih sodba o nas, ki se bo sigurno glasila: da smo bili iz interesa do šole in na= roda dolžni to storiti. Zavedati se moramo dolžnosti napram času v katerem živimo, da ne bo zgodovina kazala na nas, kakor da se nismo zavedali momenta v katerem smo ži« veli in da nismo bili kos svoji nalogi.
Pa še eno je, na kar moramo misliti. Zgodovina šolstva lin izvedbe šolske zako* nodaje ni ravno rožnata. Vsi dobro vemo, da so se ravno šolski zakoni provedli z naj« večjimi težavami in da so imeli nebroj na« sprotnikov. Ne samo načelne stvari, tudi v malenkostih je bilo polno nasprotnikov, ki so sabotirali šolsko zakonodajo, ki so ovi« rali nje izvedbo in ki so direktno hujskali proti šolski zakonodaji in odredbam.
Kar smo si priborili učitelji, smo si mo« rali priboriti z veliko težavo, z velikim napo« rom, z žrtvijo lastnih osebnih interesov, iz idealizma do stvari. Za šolske zadeve smo se morali boriti, kakor bi se borili za svoje osebne zadeve.
Šli smo in zmagovali smo preko nasprot« nikov in preko oblasti, ki so .nam iz nera« zumevanja do stvari delale ovire, čeprav smo se borili za interese napredka šole in prosvete. To je naša zgodovina!
Danes se premalo zavedamo, da teh ovir v marsikaterem oziru ni. Premalo izra« bimo to ugodnost, preveč smo še skromni glede zahtev, ki nam jih daje zakon.
Danes niso časi za hujskanje proti šolskemu zakonu; t d a n e s niso časi za saboltažo šolskega zakona.	I
»Zakon se mora striktno i z v a s jati!« Tako se glasi odgovor v slučaju pro« šenj za popustljivost.
In mi, učitelji, ali dovolj opozarjamo sebe in druge na izvedbo nujno potrebnih zakonskih določb. ¡Poslužimo ise vsepovsod in ob vsaki priliki pravic, ki nam jih daje zakon ter zahtevajmo tudi javno njih izva« janje. Ako bomo sami zahtevali izvajanje zakona se bo izvedel, ako bomo pa sami opuščali in prepuščali času izvajanje dobrin zakona, potem bomo sokrivi nad usodo šol« stva in usodo lastnega stanu.
Na nedostatke je treba opozarjati; ne« dostatke je treba bičati! Tudi javno je tre« ba opozarjati na nje, seveda v dopustni in povsem verodostojni obliki •— z neoporeč» nimi konkretnimi dokazi.
To ni zabranjeno!
Prav v zadnjem času smo čitali o tem sledečo oficijelno odločbo:
»Predsednik ministrskega sveta, general Peter Živkovie, je dobil z raznih strani po« ročila, da se v tisku ne sme kritizirati delo« vanje javnih organov državne, banovinske in občinske oblasti. Pooblaščeni |smo ¡obja« viti: Z nobenim zakonom in tudi po tiskov« nem zakonu ni prepovedana objektivna kri« tika dela in ponašanja organov oblasti, mar« več je vsakomur svobodno, da lahko potom tiska svobodno kritizira in opozarja na ne« pravilnosti vsakega organa oblasti, ,seveda pod osebno odgovornostjo za resničnost svojih navedb. Gospod ministrski predsed« nik je izdal potrebna navodila za pravilno uporabo in izvajanje tiskovnega zakona.«
Kar smo zamudili v prvem letu glede izvajanja šolskega zakona, ne zamujaj mo še nadalje, temveč pojdimo vsi na delo, da pri« borimo zakonu polno veljavo in s tem uve« ljavimo šolo in svoj stan.
Pokažimo javnosti in merodajnim fak» torjem, da stoji za tem zakonom učiteljstvo strnjeno, enodušno, ki zahteva, da se zakon izvaja ter hoče biti tudi njega čuvar in ne bo dopuščalo, da bi se mu rušila edina trdna podlaga na katero se lahko opira — izpod nog.
Naš rod" in „Mladinska Matica

9*>
Letošnje leto smo združili obe mladinski literarni podjetji.
Ker se pa čas za naročilo prvega zvezka »Našega rodu« naglo približuje, se obrača« mo tem potom na vse učiteljstvo naše bano« vine, da čim preje pobere članarino za mesec oktober in isto pošlje na naslov: Poverjeni« štvo UJU, Ljubljana, Mladinska Matica.
Članarina znaša za oboje skupaj za ,vsak posamezni mesec 2-50 Din.
Evidenco naročnikov naj si uredi vsak tovariš(ica) po svoji uvidevnosti.
Od strani uprave odpadejo iod sedaj da« lje: dopisne naročilnice in naročilne pole. Seveda je treba potem ob vsaki pošiljatvi natančno navesti koliko učencev je plačalo naročnino in za koliko mesecev vsak naroč« nik. Tega dela se je pa treba nemudoma los titi, da bo naročnina pravočasno došla na upravništvo in tako |ie bo zamude s tiska« njem. Naročilo se bo izvršilo po sledeči raz« predelnici na zadnji strani poštne položnice. Na primer:
Za mesec	izvodov	znesek	
oktober	20	50 —	Din
november	5	12-50	99
december	5	12-50	99
januar	5	12-50	99
februar	5	12-50	9*
marec	5	12-50	99
april	5	12-50	99
maj	5	12-50	99
junij	5	12-50	99
Na zastankih	—	—	*,9
Za vezavo	2	26 —	99
Za poštnino 1 1	—		99
Skupaj
176 — Din.
Naročnino bodo pošiljali poverjeniki po« tom položnic, na katerih bodo zadaj v nas ročilni razpredelnici natančno vpisali:
Koliko izvodov naročujejo. (Glej mesec oktober).
Ako je kaj učencev vplačalo naročnino zla Iveč mesecev, se to število zabeleži pM
vsakem naslednjem mesecu v rubriko za iz« vode in znesek, spodaj se pa označi vsota za zastanke in vezavo, na kar (sledi skupna vsota.	i <
Celoletna naročnina znaša devet meseč« nih obrokov po 2-50 Din in velja za skupno naročilo na »Naš rod« in »Mladinsko Ma« tico«. Naročnikov samo na »Naš rod« ali »Mladinsko Matico« uprava ne sprejema. Če bi se hotel kak učenec naročiti v kakem pos znejšem mesecu, mora doplačati tudi za vse pretečene mesece, t. j. od oktobra dalje. Ta doplačila se vpišejo na položnicah v pred« zadnji rubriki — zastanki.
Za učence, ki bi hoteli imeti vezane izvo» de »Mladinske Matice«, je treba tudi pose« bej označiti poslani znesek v rubriki »za ve« zavo«. Prispevek zanjo znaša, kakor doslej 13 Din.
Vsa praksa naročevanja bo Ina ta način precej enostavna. Nekoliko bolj komplici« rano postane obveščanje le V tistih slučajih, če se naročniki izsele 'na drugo šolo. Kakor bi uprava zelo rada prihranila vsako poseb« no dopisovanje vendar je zaradi evidence naročnikov v naših knjigah neobhodno po« potrebno, da nam cenjeni tovariši in tovariš šice poverjeniki naznanijo take slučaje pos sebej na dopisnicah takoj ob preselitvi. Tas ko obvestilo bi se izvršilo takole:
»Meseca januarja se je preselil en naročs nik v Dob, plačal je na tej šoli za 3 mesece in za vezavo.« Če se izseli vd3 učencev na različne šole je treba ¡vsako šolo in število učencev v sporočilu posebej omeniti. Stros ške za poštnino takih sporočil naj si vsak poverjenik odtegne od naročnine in to oznas či ina položnici v za to namenjeni rubriki.
Ker je zahteva novodobne moderne šole, da otroci posvečajo svojo pozornost ne sas mo čitanju šolskih knjig, ampak tudi mlas dinskim listom, inaj učiteljstvo stori vse, da se število naročnikov v primeri z onim lan« skega leta, letos ne bo znižalo, ampak če mo« goče zvišalo. Predvsem pa pošljite čimpreje naročnino za mesec oktober.
Uprava »Našega roda« in »Mladinske Matice«.
Tečaj škole rada u Krku.
Učitelji i učiteljice osnovnih škola sa« kupljeni u tečaju škole rada u Krku za vrije« me od 6. VIL do 14. VIII. 1930. god. podnose slijedeču
resolucijo:
Škole su od uvijek bile društveni i narod« ni faktori u kojima se čuvala i njegovala na« rodna tradicija, kristalizirana narodna duša u svim svojim kulturnim pokretima i težnja« ma i gdje su se pribirale i jačale nove narodne snage koje če čuvati i unapredjivati sve na« rodno blago, stvarati bolje izglede u buduč« nosti i saradjivati na opčim i ljudskim kul« turnim težnjama. Zato je od velike važnosti sami rad škola njihova spoljašnja i unutarnja organizacija, te duh koji u njima vlada. Nije svejedno da ili se u školama radi kako bilo, samo da se one održe kao stvarne pojave,
loiiatišlte, Ml Doila le doba za tím naroihov za Ji nf. Pomimile tudi lis z vsem elanom. da dosežemo častno Mo. kakor lani.
LISTEK.
SLAVKO 1MROVLJE, gl. pov. U. F. S.:
Jugosiovensko ferijalno učiteljstvo na Jadranu pod okriljem U. F. S.
»Mile mi Dalmacije, za« boravit ne ču j a...!«
Učiteljski Fer. Savez je že po prvem letu svojega obstoja realiziral glavni program in to je: prva samostojna učiteljska kolonija. Kakor morda pri malokateri organizaciji, je veljalo za U. F. S.: »Vsak začetek je težak« zaradi tega, ker nismo prejeli od nikoder tako potrebne finančne podpore za nabavo postelj, slamnjač in drugo. Upravni odbor U. F. S. je prevzel finančno garancijo na svoje rame. Drugo vprašanje je bilo kraj letovanja. Pri izbiri kraja nas je vodila stara izkušnja, da si izberemo tak kraj, kjer ni iz« ven kolonije draginje. Po mnogih informaci« jah smo se morah odločiti ali za mesto Vis ali za Velaluko, ker sta v teh mestih najbolj pripravni šoli za kolonijo in sta na otokih. Izbrali smo zaradi večje zveze b Splitom mesto Velaluko na otoku Korčuli, kjer je po izjavi meteorološke postaje Velaluka eno izmed najboljših krajev glede podnebja. Nabavili smo si popolnoma nove železne po«
stelje s slamnjačami v veletrgovini Kaš« man v Škofji Loki kot najugodnejši 1 po« nudnici. S poverjenikom Dunavske banovi« ne sva potovala 5 dni preje v nepoznano Ve« laluko v svrho ureditve in priznati moram, z ne kaj lahkim srcem, ker sva prevzela vso odgovornost proti članstvu glede kraja. V Splitu sva se ukrcala na parobrod »Crikve« niča« in po 4Murni krasni vožnji prispela v našo Velaluko. Parobrod pristane samo na Hvaru, kjer se je nama pridružil naš pover« jenik za Vardarsko in .Moravsko banovino.
V	svojem dobrem razpoloženju smo verovali, da prinaša število 3 srečo in naša trojica se je s skrbjo izkrcala. 2e oddaleč smo opazili največjo in ponosno dvonadstropno stavbo sredi mesta ob obali, in veličina stavbe sre« di malih, običajnih dalmatinskih hišic je pri« šla še bolj do veljave. To je šola (osnovna in meščanska) — naša bodoča kolonija, ki jasno argumentira, kako ceni tamošnje pre« bivalstvo šolstvo in prosveto. Mestna obči« na jo je zaradi nas lepo uredila. Pobarvala vse sobe in jo temeljito osnažila. V spod« njih prostorih smo uredili 2 jedilnici, kar je zelo praktično, ker se nahaja tudi kuhinja v parterju. V vsako sobo v II. nadstropju smo namestili 10 do 15 postelj, odkoder je lep razgled na veliko luko (odtod ime Velaluka).
V	kuhinji je kraljeval kuhar z 2 pomočni« koma in se je po mnenju vseh izborao od« rezal s svojo kuharsko umetnostjo; saj ni bil zastonj dolgoletni /kuhar mornariškim častnikom in kar je za nas najslavnejše, bil je domačin. Skavtinje iz Sombora so prihra«
nile preko 4000 Din zaradi tega, ker so jim nakupovali hrano naši kuharji, ki poznajo vse konzumente in vedo, kje je najboljše blago po najnižji ceni. 11. julija so prišli »istražitelji« Velaluke, naši kolonisti, ki smo jih pričakovali v Splitu.
Na ¡tem '.mestu najprisrčnejša zahvala »Direkciji državnih železnic Zagreb«, ki je kljub velikemu prometu ustregla naši proš« nji in irezervirala dva pulmana II. razreda, da so lahko ikomodno potovali.
Ali na žalost je bilo morje tako nemir« no, kar se je šele poznalo, ko smo prišli od otoka Hvara na odprto morje, in nastala je epidemija »morska bolezen«, in malokateri se je »junački držao«. Dolga pot je povzro* čila, da si je želel vsak samo posteljo in ob 8. uri zvečer je bilo popolno mrtvilo v kolo» niji, ki je drugi dan oživela kakor mravlji« šče in z njo celo mesto, saj smo bili mi prvi »stranci«, ki smo posetili Velaluko, razen potnikov, ki so se mudili po trgovskih pos» lih in po par dneh odpotovali, zato smo bili povsod najprisrčneje dobrodošli! V koloniji je bil seveda red, kakršen mora biti povsod, kjer je skupno društvo; kar je le v korist vsem, Od '7. do 8. ure zajtrk (kava ali čaj), od 12. do 13. ure kosilo (juha, menjaje mes» na ali' umetna, dve prikuhi z mesom ,in sadje ali močriata jed), od 19. do 20, ure pa večerja (ribe ali meso s prikuho). Porcije niso bile odmerjene, kruh na razpolago v poljubni množini. Cena vinu 3 do 6 Din, črna kava 1'50 Din, limonada 1 Din itd., vse v koloniji. Od 23. ure do 5. ure je moral biti v koloniji
popolni mir. — Kopališče s 30 kabinami je 5 minut od kolonije, kamor sta nas vozila dva čolna, ki smo jih rezervirali samo za nas, za malenkostno ceno {vsak je plačal 30 Din za ves mesec 3n 20 Din za kabino za ves čas), Tamošnji g. kanonik in nadžupnik nam je radevolje posodil klavir, ki smo (ga namestili v jedilnici, kar je še bolj poživilo našo kojonijo, v kateri smo preživeli mnogo lepih večerov v petju, plesu itd. iZ moderni« mi plesi so se seznanili kolonisti pri plesnih vajah pod vodstvom moje malenkosti, Do» stikrat smo se zbirali v »podrumu«, kjer nas je poživil pristni dalmatinec a 3 Din liter in se vadili v petju: »Primi ga, drži ga, nič se ne boj!« A drugi dan se ga je bali marsikdo, kajti pravi dalmatinec ne pozna »špasa«. Marsikdo /je pa svojo korajžo na solncu po« šteno preplačal, ker se namreč ni stopnje« ma solnčil, ampak je hotel zdravilno soln» čno toploto kar prve dni ustrahovati, če« prav se je vedno poudarjalo, da se z ognjem in južnim Isolncem ni dobro igrati.
Kolonijo je obiskal sam prosvetni mini« ster g. Maksimovič Božo, pregledal jedilnice, sobe in se podrobno informiral o organiza« ciji U. F. S. in se o uredbi kolonije izrazil zelo laskavo. Obiskali so nas tudi angleški učitelj i(ice) s profesorji in so v petju naših in škotsko»angleških pesmi prebili lep večer z željo, da bi nas pozdravili v Angliji ravno tako prisrčno, kakor smo jih mi pozdravili.
Evo kratek opis mesta Velaluke, ki ima preko 5000 prebivalcev in leži (v 6 km dol* gem zalivu. Hiše so zidane po pobočju hri*
o».	*	, vi	J •»	TJ ITT	r%	•	• <•<	T • 1 ¥•	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska alica 6 1. Rokopisov nt vratamo. Ne/rankiranih pum
Stanovsko pohtisko glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana
'»imTttmMn. jili u imohiiH'-» "r . ••• -.v«^-.- —rrT"t«m'iir-'-ii i r rr--rr-r rr MVfffiffltr rriai'<iin v-vn i .....m i L ...... ......mu» hhiijmi»! .......... rawiitr«Mr»iniir*irfi—Mi
Vse tov. opozarjamo na navodila za nabiranje naročnikov za „Naš rod" in „Mladinsko Matico"!
nego je od eminentne nacionalne i kulturne važnosti, da se u njima osječa intenzitet, bodrost i duhovna pronicavost dakle vrhovni elementi opčeg progresnog razvoja. Ako ka« žemo, da naše škole nisu do sada niti izda» leka davale sve ono duhovno jako, Isve ono lečno produktivno i sve ono kulturno što je eminentno našoj narodnoj duši i našoj na* rodnoj kulturnoj volji, onda kazujemo jednu činjenicu koja se nemože ničim pobiti. Na« protiv, posve se sigurno može tvrditi, da naša školovana mladež ne unosi u život one produktivne funkcije i sadržaja koji su od prijeke potrebe, i da u svim oblastima našeg društvenog javnog života manjka lična inici« jativa, unutarnji široki poriv i voljno trajno usavršavanje. Nadoknaditi sve ove minuse, znači široko i svestrano pomoči našoj narod« noj volji do izražaja, znači pokrenuti na svim linijama naše nacionalno i kulturno svaženje. Da se zaista do toga dojde, smatramo školu, njezinu organizaciju i njezin rad vanredno važnim faktorom.
Sve ovo što rekosmo, bilo u pozitivnom ili u negativnom značenju, shvaeamo mi uči« telji od srca i željni smo, da svim snagama saradjujemo na jačanju naše škole, što za pravo znači na jačanju naše nacije i naše na« cionalne materijalne i duhovne kulture. A da je fakat tako, najbolje potvrdjuje činje« rilca, da se mi učitelji več nekoliko godina iz lične inicijative, uz žrtve i vremena i no« vaca sastajemo na ljetnim tečajevima u ko j ima stičemo naše dalnje obrazovanje i tražimo načina za bolje izgradjivanje našeg školskog rada. To nastojanje, da se rad učitelja odu« hovi, da mu se dadne poleta u radu i da svu onu našu djecu, koja dolaze na nauke, po« dignemo kao žive snage, obilježujemo u školi rada kao najpodesnijem obliku učiteljeve bo« lje orijentacije i faktičnog podizanja moral« nih i duhovnih snaga naših novih generacija. Kao naročito podesne tečajeve u ovom dal« njem obrazovanju učitelja ističemo ove, koje je organizovao Crveni Krst u Sušaku i u Kr« ku, gdje se u nekoliko sedmica nastoji uve« sti učiteljstvo u praktični školski rad prema principima radne škole, Kod njih se pak te« čajeva opazilo, da nedostaje vremena, kako bi se neosporno važni principi teoretski i praktički obradili. Zato se živo očituje po« treba kako bi se trajanje tih tečajeva pro« dužilo.
Sakupljeni učitelji i učiteljice osnovnih škola iz sviju krajeva Jugoslavije na tečaju škole rada u Krku uvaživši sve gornje, a u živoj želji za dalnjim usavršavanjem drže, da je gornje nedostatke moguče ukloniti jedino na ovaj način. Več je prije spomenuto da nedostaje vremena da se u 5 tjedana učitelji, polaznici tečaja škole rada, potpunoma upu« te u principe škole rada i da po njima rade na svojim školama, pa bi bila potreba, da se ovaj tečaj nastavi kroz (bar 3 do 4 koga bilo mjeseca škol. god. 1930./31. pa da se učitelji« ma polaznicima sadanjeg tečaja škole rada u Krku i prošlogodišnjeg tečaja u Sušaku dade ono, što im se sada zbog kratkoče vre« mena ne može dati. A što je još važnije bilo bi od kardinalne potrebe, da se stavi polaz« nicima tečaja na raspolaganje jedna osnovna
škola ili bar nekoli odelenja te škole, gdje bi oni pod vodstvom svojih nastavnika prak« tično provodili principe škole rada.
Da se postigne prava svrha tog tečaja želimo i molimo, da se na vodstvo toga te« čaja postave istaknuti i prokušani radnici koji su praktično radili po principima škole rada i koji su i prošle godine na Sušaku, a i ove godine u Krku propagirali te ideje a to su gg. Stjepan IZanovič i Šalih Ljubinčič koji bi se za 'saradnike uzeli ¡ostale radnike na pronicanju principa škole rada i koji bi iz« radili program rada tog tečaja kao i vrijeme i trajanje tečaja, te ga podnijeli Ministarstvu prosvete na prihvat.
Ovaj tečaj sa proširenim radom imao bi zadatak, da sprema učitelje kao aktivne rad« nike, koji bi u svojim školama bili živi pri« mjer boljeg i opravdanijeg načina rada. I dok bi se ovi tečajevi mogli da stalno održa« vaju kroz godinu, prema taktičnim potreba« ma, mi želimo i tražimo, da se za sada barem u banovinskim centrima podignu pokusne škole, koje bi opet bi!o kao matice daljnjih pobuda okolnim učiteljima. Svakako je želiti, da bi ovakav rad u školama postajao inten« zivniji i da bi se škole sa ovakovim načinom rada širile i množile sve više u unutarnjost, sve do naših najzabitnijih sela.
Gornja naša molba u potpunom je skla« du sà Zakonom o narodnim školama, koji u § 78., čL 10. »Pod dužnost nastavnika« citira da su svi nastavnici dužni pohadjati uz pri« pOmoč države i banovine naučne i praktične ličitfeljske tečajeve i predavanja, koja se pri« redjuju radi upoznavanja naučnih novina ili radi postizavanja jednoobraznosti u na« stavi i vaspitanju.
Polaznici toga tečaja bili ¡bi izvrženi materijalnim poteškočama, \ pa molimo u smislu gore navedenog člana Zakona o na« rodnim školama, da im se uz plačen dopust dade i novčana pomoč bilo iz državnog ili banovinskih budžeta. Najpodesniji mjeseci za održavanje tečaja bili bi novembar, de« čembar, januar i februar, jer je u to vrijeme u školi najintenzivniji rad obzirom na preda« vanje gradiva svih nastavnih predmeta. Naj« podesnije mjesto za održanje tečaja bio bi Zagreb, jer su tu i gg. koju želimo za vodi« telje tečaja.
Iz gornjih navoda vidi se potreba reor« ganizacije naših osnovnih škola prema prin« cipa škole rada, koja če dati ljude konstruk« tivne radnike za socijalan, ekonomski i kul« turni život, a nadasve nacionalni uzgoj djece koji če znati, htjeti i moči raditi za napredak prostrane nam otadžbine Jugoslavije.
U Krku, augusta 1930. god.
•
Za polaznike tečaja škole çacta:
Hâjek Mara, učiteljica, Nova Gradiška, Sav« ska ibanovina. — Ivkovič Radmila, učiteljica Rač. Kragujevačko, Dunavska banovina. — Dirčic Milovan, Čazma, Drinska banovina. — Zvonimir Puselac, učitelj, Belaj, srez Kojnič, Savska banovina. — Sabol Kazimir, učitelj, Koprivnica, Savska banovina. — Stojan Ma« nič, učitelj u Romanovcu, Kumanovo, Var« darska banovina.
Nekaj o naši domači radio-industriji.
Znano je, da smatrajo inozemske radio« tvornice našo in druge balkanske države za kulturno zaostala tržišča, ki so zgodna in pripravna, za razpečavanje vseh zalog zasta« relih radio«aparatov, ki so vsled napredka v radio tehniki izgubili svojo nekdanjo vred« nost in ki jih v onih državah, kjer je orienti« ranošt glede napredkov splošna, nihče ne kupi. Naši prekupčevalci pa prav radi pre« vzemajo take cenene zaloge ter jih po deželi prav ugodno prodajajo, računajoč z našo ne« vednostjo o faktičnem stanju moderne radio tehnike. Neovrgljiva resnica je, da se je zad«
nje leto pri nas razpečavalo premnogo apa« ratov prav nizke vrednosti.
Zato je potrebno, da vemo, da imamo v letu 1930. beležiti 3 znamenite napredke v radio«tehniki iz laboratorija znanega dan« skega fizika inženjera Gl. Vhenebrocka, kate« rega sodelavec je vodja naše radio«tvornice »Slord v Ptuju, g. inženjer A. Mlaker.
Kot prvo pridobitev je omeniti preure« ditev usmerjevalne stopnje, ki je postala po« trebna vsled moderne polne modulacije od« dajnih energij. Ta preureditev znači prilago« ditev prejemnika moderni konstrukciji od« dajne velepostaje.
h3 ' it'»-* «Vri- ■-	i*	1M* - ».i -' -
ba, kar napravi najlepšo sliko. Mesto ima »Soko^ski dom«, pevsko društvo »Hum«, za zabavo in promenadne večerne koncerte pa 2 'godbi, in sicer sokolsko godbo in »Narod« no glasbeno društvo«, ki prireja redno vsa« ko nedeljo popoldne plesno zabavo, ki se pa konča že'ob 8. uri zvečer. Meščani se pe« čajo poleg obrtnikov in trgovcev v največji meri z ribolovom in vinogradništvom. Če« prav živi večji del meščanov siromašno, ;so zelo gostoljubni, simpatični in pošteni in nikdar ne pijančujejo, čeprav je tako poceni vino; v tem oziru bi nam Slovencem mogli biti vzor!
V času našega letovanja je bila ekskur« zija preko Visa z motornim čolnom do več« nolepe jame Biševo, s parobrodom v mesto Hvar z mnogimi znamenitostmi: najstarejše gledališče, stara palača grofa Lune, stara trdnjava...
Iz Velaluke je mnogo izletov: z avtobu« som v 6'km oddaljeno mesto Blato z 10.000 prebivalci, pešizlet na 375 m visok hrib Hum, kjer je trdnjava s «talno mornariško posad« ko in lepim razgledom na Hvar, Brač, Sušeč, Lastovo.	i 1
¡Prehitro so minuli dnevi kopanja in solnčenja, (zabave, i družabnosti in zapustiti smo morali IVelaluko, meščane in naši spo« mini, ko smo z jadrnico in čolnom odjadrali v lepo špiljo, kjer smo ob petju in gramo« fonu pekli jagnje in še z večjo slastjo po« jedli, bodo trajni samo za one, ki so se ude« le ž i-1 i 'tega banketa v prosti naravi na odpr« tem 'morju, kjer sta naš Jaša in Pera doka« zala, kaj znata, posebno, ker so se bližali »Zadnji dani od naše ljubavi!«, pesem, 'to«
Drugi važni napredek radio«tehnike je takozvana »Thenebrokova vezava v razde« litvi frekvenc (Frequenzteilerschaltung), ki omogoča izredno čistoto in nespačeno pri« rodnost prejema. Ta napredek pride v dobro posebno priključenim aparatom.
Kot tretjo važno pridobitev je omeniti idealno izpopolnitev elektromagnetičnega zvočnika, ki na primer v »Slord««Brokton« zvočniku glede lepote in prirodnosti prejema nadkriljuje elektrodinamičnega za srednje stopnje ter ga za velike energije popolnoma doseže. Z izredno dobro zamišljeno konstruk» cijo niso samo enakomerno ojačene vse mu» zikalne frekvence, nego je reprodukcija tudi popolnoma očiščena vseh motnih glasov oma« rice in konusa. Znano je, da predstavljajo ti glasovi tuje zvočne primesi, ki nastanejo vsled rezonance omarice in konusa na neka« tere glasove in ki se primešavajo reproduci« rani glasbi ter ji dajejo metalično, oziroma zastrto kvaliteto.
Vse tri spopolnitve:
1.	spopolnitev usmeritve,
2.	spačenja prosta reakcija in
3.	prirodna, absolutno čista reprodukcija po izboljšanem zvočniku, je vrednotiti že za poslednje približevanje idealnemu sprejemu sploh. Vsled tega vsakdo danes lahko kupi aparat, ne da bi se mu bilo treba bati, da se bo prejem še nadalje izboljšal.
Preureditev usmerjevalne stopnje je iz« redno povečala občutljivost in jakost apara« ta. Trocevni Thenebrokov Slord«aparat, eden izmed najboljših konstrukcij sploh, ki sem ga nedavno imel priliko poslušati, je podajal zvočno jakost 5 (pet) cevnega aparata. Ta zvočni podvig v zvezi s plemenitostjo in kra« soto glasov, napravlja na poslušalca, ki je na« vajen poslušati druge aparate, 'najboljši ut;s.
Tu pravijo, da ležijo naši kraji okoli Ma« ribora za oddajno postajo Ljubljana v tako zvanem mrtvem pasu in se zaradi tega čuje oddajna postaja Ljubljana zelo slabo na vseh aparatih. Na omenjenem Thenebrokovem trocevnem »Slord««aparatu pa sem postajo Ljubljano čul istotako odlično kakor vse druge postaje. Tako sem prišel do prepriča« nja, da slabemu prejemu naše oddajne po« staje ni kriv namišljen »mrtvi pas«, nego zgolj nepopolnost, bolje pomanjkljivost tod razširjenih aparatov.
Thenebrokove konstrukcije se izdelju« jejo v tuzemski, domači tovarni »Slord« v Ptuju. 'Ta tvornica predstavlja danes v istini domačo, jugosiovensko radio«industrijo, ki zasluži vso pozornost širše javnosti v mero« dajnih krogih, ki jim je lastni gospodarski razmah na srcu.
Obrat vodijo priznani strokovnjaki, ter se poslužujejo sleherne Thenebrokove kon» struktivne pridobitve. S tem je predvsem vsakemu odjemalcu dana popolna garancija, da dobi za svoj denar najmodernejši in naj» novejši aparat.
Kakor nam je mogoče opaziti, donašajo nam letos inozemske tovarne z ozirom na le« tošnji napredek zgolj aparate res zastarelih tipov. Ako upoštevamo potrebno predhaja« jočo proizvajalno dobo, predstavljajo ti ino« zemski aparati stanje radiotehnike iz leta 1927. k večjemu iz leta 1928.
Z o-zirom na ta dejstva in v očigled le« tošnjemu doseženemu napredku v Slord=apa« ratu, je previdnost pri nakupu dragih ino« zemskih aparatov, podvojeno potrebna.
Upirati se moramo poskusom prekupče« valcev, agentov in raznih prodajaln aparatov, da bi ravno mi Jugosloveni in drugi Balkanci morali biti odjemalci inozemskih zalog zasta« relih tipov ter problematične vrednosti, ne samo iz narodnogospodarskega stališča, da se obvarujemo škode, nego to nam veleva narodni in državni naš ponos. Ne priporočam torej tukaj kakega aparata v reklamne svrhe. Veleva mi narodna dolžnost, da opo« zarjam merodajne kroge in bodoče naku« povalce aparatov na izredni vtis, ki ga na vsakogar napravlja odličnost našega doma« čega proizvoda. Vsega priznanja vredna je resnost, najodličnejša strokovna sposobnost, izkušenost in znanje tehničnega vodstva pod« jetja, ki se tolikanj prizadeva, da pribori prej ali slej domačemu radio«podjetju v naši državi tisto pomembnost, ki mu po pravici že davno pripada. Učni zavodi, uprave sred« njih, meščanskih in osnovnih šol, ki mislijo nakupiti kdaj kak radio«aparat, naj ne zamu» de prilike seznaniti se s Slord«aparatom. Ko bodo primerjali kvaliteto teh aparatov s po« ljubnimi inozemskimi aparati, se bodo lahko prepričali, da ne priporočujem brez razlogov. Tvornica bo javnim ustanovam gotovo nu« dila pri direktnem naročilu v tovarni lažje primerne cene in plačilne ugodnosti, nego ka« terakoli prodajalna tujih proizvodov. Saj ima tudi tvornica interes na tem, da seznanja širšo javnost, javne ustanove, razne učne za« vode s kvaliteto svojih izdelkov, da vzbuja tako zanimanje za odličen domač proizvod in da se tako pospešuje domača, lastna radio« industrija.
Glede posebnosti Thenebrokovih kon« strukcij bom poročal podrobno v posebni razpravi.
Tvornica »Slodg« je razstavila svoje apa« rate in zvočnike na ljubljanskem veesejmu.
D. K.
Naša okra na učt. društva so rričela z del m.
likokrat peta na plaži, na obali, 'ičez dan, zvečer. Da je bila ločitev težka, jasno pri« ča pismo, ki nam ga je ob odhodu izročila mestna občina v imenu meščanov in ki je tudi dokaz njihove iskrenosti, poštenosti in pristno jugoslbvenskega srca, zato ga dobe« sedno citiram: Uglednom U. iF. S. — Ugled« nb gospodo! Došli iste kao gosti, kao brača, da nas posjetite j1 da proboravite u odmoru ovaj kratek razmak vremena medju nami, čijom posjetom bila je izvanredno počašče« na i zadovoljna ova naša ubava varoš Vela« luka. Mi sVam kao odličnim gostima ikao pionirima prosvete, kao vjernim sinovima 6ve naše prostrane domovine majke Jugo« slavij e na Vašem dobrom posjetu od srca riajvečma zahvaljtijemo.
Ovim posetom zadužili ste nas ¡dobrom ušpenom i neprekidnim sječanjem, 1 jer ¡ste bili kao dobri, odlični gosti, kao rodjena brača, medju kojom bratimska ljubav ne» smije da pregara ni preko groba, jer na lju« bavi i sllogi, te podraavanje dobre harmo« nije nacijonalnog osveštenja našeg naroda, učvrstiti čemo nerazrušene temelje današnjoj našoj mladoj državi.
U to ime gospodo i bračo i sestre, želj« no Vas i u budiiče očekujemo, želeč Vam sreču dobro i najstiretniji povratak na mje« sta Vaših dužnosti u ithe celokupnog naro« da ove varoši! Sa odličnim pozdravom!
'Načelnik: Jurkovie; prisjednik Gugdč.
Prva in največja (zahvala ¡»Diruštvu za saobračaj stranaca« za vsO pomoč in naklo« rijenost. Naš pozdrav zadnji: »Do svidenja« hočemo druge pbčitnice podvojeno uresni« čiti!
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
ik GORNJEGRAJSKO UČIT. IDRU* ŠTVO ima 4. okt. svoje zborovanje na Rečici ob Savinji. Pričetek ob Ji 11. uri. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročilo delegatov pokr. skupščine, 3. Tajniško An blagajniško poročilo. 4. Volitev novega odbora. 5. Govor: Desetletnica koroškega plebiscita. 6. Slučaj« nosti in predlogi.	I
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PO« LITIČNI SREZ LJUTOMER zboruje v so« botd, dne 4. oktobra 1930. v Radincih v zdraviliški restavraciji pri Maršeku z začet« kom ob 10. uri. Razen običajnih točk so na dnevnem redu poročila b pokrajinski in državni skupščini. — Udeležba obvezna. Od« sotnost se mora opravičiti. — Odbor.
= LITIJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 4. oktobra 1930. ob 8. uri zjutraj ¡na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. 'Temu dodenemo samo volitev nove«
odbora in poročili o obeh skupšč nah. Poverjeništvo naprosimo, da nam poroča o dogodkih, ki so se pojavili v dobi, odkar smo se videli ¡poslednjikrat. ¡Pridite vsi, oso« bito novinci, ki ste dospeli v naš srez, da si povemo vse, kar nas teži, in kar je 'za nas potrebnega an aktualnega! (Iskreno tovari« štvo naj združi nas vise! — (Pelko Matija, t. e. predsednik. Vrščaj Zinka, t. č. tajnica.
= SMARSKO=ROGAŠKO UČIT. DRU« ŠTVO bo zborovalo 11. Oktobra ob YA0. v Rogaški Slatini. Zborovanje je obenem občni zbor. Dnevni red: 1. zapisnik; 2. dopisi; 3. po« ročilo o pokrajinski skupščini (tov. Sotošek); 4: poročila društvenih funkcijonarjev; 6. vo« litve odbora; 7. razgovor o moderni šoli: a) »Učna slika v smislu kompleksnega po« uka« (ref. tov. Verk), b) debata; 8. slučaj« nosti. Volitve se vrše v smislu spremenjenih pravil po proporcu. Priporočamo, da članstvo prečita Kotnikov uvodnik V zadnjem Tova« rišu ter se občnega zbora udeleži v polnem številu.
= SLOVENGRAŠKO UČIT. DRUŠTVO
bo zborovalo v ¡soboto 4« oktobra 1930. ob 9. uri v IV. razredu osnovne šole v Slovenj« gradcu po sledečem dnevnem iredu: 1. Zapis« nik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poro« čilo delegatov pokrajinske in glavne skupšči« ne. 4. ¡Predavanje »Pomen in namen Učitelj« skega doma in Učiteljske gospodarske pošlo« Valnice«. 5. Letno poročilo društvenih odbor» nikov (taj. in blag.). 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev proračuna za poslovno leto 1930.»1931, 8. Slučajnosti. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA« RIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ vabi vse svoje tovariše člane(ice) k občnemu zboru, ki se
bo vršil v soboto dne 11. oktobra t. 1. ob pol 10. uri predpoldne v mali dvorani Na« rodnega doma v Mariboru. Dnevni red:
1.	Letno poročilo a) predsednika, b) tajn ka, c) blagajnika. 2. Poročilo pregledovalcev ra« čuna. 3. Volitev novega predsednika in od« bora. 4. Poročila delegatov(tinj) o pokrajin« ski jin državni skupščini. 5. Delovni program (proračun) Idruštva za bodoče leto. 6. Slu« čajnosti in predlogi. Glede zadnje točke iz« volite morebitne samostojne predloge po« slati najpozneje do 7. oktobra, da lahko od« bor, ki 'ima sejo v četrtek 9. oktobra ob
2.	uri popoldne v klubovi sobi hotela Zem« ljič, o Vjih vrši predrazpravo. Zborovanje naj ,bode ».manifestiranje za dvig našega gmotnega položaja in neomahljivosti naše stanovske zavesti, vsled česar si dovolim vab'ti vse ¡članstvo, da si ponovno .¡prečita in prisrči uvodni članek »Organizacija in članstvo« v 8. Številki »Učit. Tovariša« z dne 18, septembra t. 1. i— V smislu sklepa letos« nje pokrajinske skupščine pozivam vse čla« ne(ice), ki še niso poravnali zaostale člana« rine, da 'to takoj urede, ker se jim sicer od dneva zapadlosti zaračuna v 1 % Zamudnih obresti ter se ,jim pb 3 mesecih (t j- julij, avgust, september) ukine pošiljanje listov; tovariši šolski upravitelji -naj pri svojih to« vžirišli takoj pobero zaostalo članarino 'in jo po 'naši položnici nakažejo. — Poverjenik za Šolsko Matico, tov. Podgornik bo pobiral članarino za bodoče leta ter so vabljeni vsi tovariši(ice), da pristopijo k iSlov. (Šolski Ma« tiči, vse šole pa so obvezne naročiti matične knjige. — Prosim in vabim k polnoštevilni udeležb1. V ¡slučaju nesklepčnosti se vrši občni »zbor pol iure pozneje ter je sklepčen pri vsakem številu zborovalcev. Tov. pozdra« ve — predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo zborovalo dne 4. oktobra 1930. ob 15. uri v Dolnji Lendavi (v sokolski dvorani — Krona). Ta dan zve« čer je 'tudi učiteljski družabni večer. Čisti dohodek te prireditve bo učiteljstvo poklo« nilo odboru za postavitev spomenika kralju Petru v Dolnji 'Lendavi. Naj ne bo učitelja v srezu, ki se ne bi udeležil tega zborovanja iri družabnega večera. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. — Peternel, t. č. predsednik. Horvat Bela, t. č. tajnika.
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KR» ŠKI OKRAJ vabi k rednemu občnemu 'zboru, ki se bo 'vršil v soboto dne '4. oktobra t. 1. ob 9%. uri v prostorih osnovne šole v Kr« škem. Dnevni red: 1. Kmetijski pouk v osnovni šoli, predava tov. Jos. Pire. 2. Poro« čilo odborovih funkcijonarjev. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Poročilo o po« krajinski skupščini. 5. Poročilo o 'glavni skupščini, ft. Proračun za upravno 1. 1930./31. 7. Volitev odbora, računskih pregledoval«
Oprimite se vsi dela in pošljite pravočasno naročilo za „ NAŠ ROD,,.
cev »ter delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. 8. Volitev referentov za samoiz* obrazbo, šolsko reformo in izvenšolsko delo. 9. Samostojni predlogi. 10. Slučajnosti. — Udeležba je za vse članstvo obvezna. Ako bi bil kdo zadržan, naj to javi 'tov. predsed* niku z dopisnico do 2. oktobra t. 1. Eventu* alni samostojni predlogi naj se pošljejo na isti naslov do 1. oktobra t. f. Do 2. oktobra t. 1. sprejema isti tudi prijave k 'skupnemu kosilu.
=± UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA bo zborovalo v soboto dne 4. oktobra 1930. ob 9"30 uri \\ Murski Soboti. Na dnevnem redu je poleg situacij* skega poročila in poročil o pokrajinski in dr« žavni; skupščini tudi predavanje o Sokol* stvu. — Tov. blagajnik prosi vse člane, da poravnajo zaostalo članarino in članarino za tekoče leto. — Odbor.
Učiteljski pevski zbor UJU.
—pev Pevski tečaj za mešani zbor se bo
vršil 4. in 5. oktobra v Ljubljani. 4. oktobra od 9. do 11. in od 16. do 19. ure, 5. oktobra od 8. do 11. ure. Prečitajte natančno okrož* nico, da ne bo nepotrebnih pomislekov. — Odbor.
Ferijalni Savez učitelistva,
—f Po sklepu I1, kongresa U. F. S. je kon« gres UJU v Beogradu pozdravil in podal krat? ko poročilo o programu U. F. 'S. njegov pred* sednik tOv. jMrovlje Slavko. Na pokrajinski skupščini UJU sekcija Beograd v Beogradu namesto zadržanega predsednika tov Vuka« šinovič Jezdimir, kjer je tudi podal poročilo o U. F. S. in koloniji, kar je skupščina z odo« bravanjem vzela na znanje. — Ministrstvu prometa smo poslali prošnjo glede četrtinske vožnje za članstvo U. F. S., o uspehu bomo še poročali. Isto glede prošnje na g. ministra prosvete za podporo.
Nove kniige.
—k SchreinersErjavec: Čitanka za obče osnovne šole. II. del. Ljubljana \1930. Kot učno knjigo odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom O. <N. br. 36.727 od 16. maja 1930. Cena Ivez. knjigi 32 Din. Založila banovinska zaloga šolskih knjig in učil. Ilustrovana izdaja v treh delih za srednjo stopnjo eno* do tri« razrednih osnovnih šol.
Knjiga je razdeljena v IV. oddelke, kate* rih prvi je posvečen zabavi, drugi človeku, njegovi družbi in okolici, tretji naravi ¡iin če« trti razgledu po domovini. Bogato je ilustri* rana ter opremljena s tiskom vseh vrst črk, tako da se otrok lahko privadi čitanju vseh tiskovnih oblik. Kakor so čitanke izdaje Učiš teljske tiskarne opremljene v zadnjih izdajah s slikami naših pesnikov ¡iin pisateljev, tako je tudi ta čitanka ilustrirana z glavnimi za« stopniki naše literature ter vsebuje tudi druge slike, ki so jako poučne. Sestavki so kratki in zato zelo prikladni za šolo. Jezik je gladek in ne težak ter odgovarja stopnji, kateri je knjiga namenjena. Tudi snov je dobro iz» brana.	1
—k »Mali sadjar«. Spisal Josip Štrekelj, nadz. šol. vrtov v p.. Knjižica stane Din 10"— ter je naprodaj pri avtorju, v »Jugoslovanski knjigarni« in v »Knjigarni ftskovne za* druge«. !
Na željo izdajateljice »Nabavljalne za« druge uslužbencev drž. železnic« v Ljubljani je podal avtor obširno snov v kratki, jedrnati obliki in v priprostem slogu, da je vsakemu umljiva. To ¡se mu je posrečilo, saj to potrju* jejo pisma strokovnjakov, kateri so jo pre* jeli v presojo in tudi -strokovna lista »Kmeto* valeč« in »Sadjar iin vrtnar«. Snov je razde* Ijena na enajst poglavij, ki so: razdelitev sad* nega drevja, drevesnica, presajanje dreves, vzgoja krone, obrezovanje sadnega drevja, pritlikavci, sadne sorte, trte, gnojenje sad. drevja, škodljivci sadnega drevja, sadjarstvu koristne živali. Važnejša sadjarska opravila tolmačil 41 slik. V odstavku o cepljenju sad* nega drevja je podrobno opisal one načine, ki so najvažnejši. K tem spada tudi cepljenje pod pol luba in Is piščalko, ki sta za cepljenje kostanjev najpriporočljivejši. Vzgoja pritlis kavcev, ki dela ¡sadjarjem iin ¡ljubiteljem vrtov največ preglavic, je opisana tako točno, da sledeč navodilom je vsako ponesrečenje iz* ključeno. Poudarjal je one važnosti, ki jih je pri vzgajanju takih dreves spoznal kot najpotrebnejše in temeljne. Kdor si hoče svoj vrt Okrasiti z oblikovanimi pritlikavci, naj sledi pouku v tej knjižici. Jako nazorno je povedano o vinski trti na špalirju in latniku, kii jo na vrtovih vobče gojijo. Založnica je razdelila svojim čIanom*železničarjem 3000 izvodov, da si po danih smernicah v knjižici ob železniških progah okrase in urede ležeča zemljišča v lepoto in dobro splošnosti, sebi pa v zabavo in korist. Knjižica bo dobra vo* diteljica vsem sadjarjem in vrtnarjem, zlasti je pa potrebna učencem osnovnih in kmetij? sko*nadal jevalnih šol, da jih uvede v sadjar* stvo iin da postanejo odlični sadjarji, kakršne potrebuje domovina.
—k Dečji list. Izašao je iz štampe »Dečji list« za septembar (br. 1., god. IV.), lepo teh* nički opremljen, obilato ilustrovan i sa ovom interesantnom sadržinom: Sv. R. Miilosavlje* vič: Prestolonaslednik na ikrmi. — Radul Ve* ljic: Odnjeni cvetici. — Rikard Katalinič Je* retov: Poziv u šoklu. —■ S. Radojiičič: Sudije.
—	Čika*Pero: Kako je Rista postao sportista.
—	Male pouke: IKako se stvara veštački led. Plovna ostrva. Brašno od Ikikiriki. Kineske gljive. —iStjepan Vuksan: Dijete vragolanče.
—	Hrvat. nar. pjesma: Vrbniče nad morem.
—	Bran. D. Todorovič: U polju. —fiiika*Pero: Mornar i ornac. Zadaci za rešavanje. — iPri*
meri za ugled. — »Dečji list« izlazi jedanput mesečno. Godišnja pretplata 20 dinara. Poje* dini brojevi 2 dinara. Rabat 30%. Čekovni ro* čun 55.041. Kompleti za prošlu godinu po isto j ceni. Adresa: Uredništvo »Dečji list«, Beograd, Kralja AleksandTa, 107.
Splošne vesti.
—	Stanarina in kurivo. Obveznost dajat* ve stanarine iin 'kuriva je zagibala v mrklo razpoloženje občin in krajevnih šolskih od* borov napram šoli in učiteljstvu. Od vseh strani se slišijo pritožbe,' češ, tako ne gre. Županska zveza se je obrnila s prošnjo na ministrstvo in banovinsko upravo, naj se občine teh dolžnosti razreši, učiteljstvu kot državnemu uslužbenstvu pa se naj dajo pri* merni prejemki iz državnih virov, da si za* more vse potrebno nabaviti iin oskrbeti. To je tudi klic učiteljstva samega. Neprijatelji šole so to bilko stanarine in kuriva kaj spret« no zagrabili, da nastopajo proti »hlapcu Jer* neju« iin se mu še več bodic nasuje na nje* govo itak trnjevo pot. Učiteljstvo rabi miru, da se posveti v polni meri »Jugoslovenski akciji«. Dajte mu mir, da bo vzklilo iz njega zdravo bilje domovinskega plodonosa. Brez miru — ni plodu. Sokol kraljevine Jugoslavije je z jasnim vidom premotril naše rane, našo voljo, naš nemir ter usmeril svoj lečilni klic v nujno odpomoč na najmerodajnejše mesto. Zvestoba za zvestobo. Hvala mu! Učiteljstvo se diivi in krepi ob njegovem poletu svita in moči. Pa naj navedem par slučajev iz sodob* nega položaja: Po milosti strankarstva bivši oblastni veljak in še drugo — to je neslo za nadpar učiteljskih plač postranskega zasluž* ka, pa še avtomobil za razne službene eks* kurzije -— je bil seve po razpustu strank zo« pet postavljen na svoj stari položaj. Pa tajno upanje na morebitno zopetno povr* nitev ga še vedno miče in bodri, pokazati svojo »tvorno silo«. Najlepšo priliko za to nudi zdaj »stanarina in kurivo«. Torej lop po šoli. Neumorno dela med prebivalstvom, da opozori, da j;e še on vedno važen nekdo. »Kam |pa pridemo! Ce hočemo dati učiteljem zahtevano kurivo, ne bomo imeli v 10 letih nobenega gozda več!« — Tako in enako sem ga slišal razpečavati občanom svojo modrost. In takih slučajev je nebroj. Zopet: Učni osebi so odkazali tik za ostrešno opeko liki kurnik majhno podstrešno sobico. Seve ne more spraviti pohištva v njo, vhod pa vodi skozi izbo istotako prizadete tovariške osebe. To* rej nima ne stanovanja pravega, ne stanarine, pa se pravi, saj ima sobo. Tako ne sme biti, ako nočemo splasniti. — Obdravski učitelj.
—	Sprejem v tečaj za usposobljenje uči» teljev defektne dece v Beogradu. V tečaj je sprejetih 8 prosilcev iz Dravske banovine. Tečaj prične 8. oktobra in bodo pros'lci ob* vešoeni 'o ¿sprejemu potom banskih uprav. Ker so nekateri prosilci izrazili željo, »da bi radi potovali skupno in se tudi dogovorili glede prehrane, stanovanja itd. naprošamo vse prosilce, 'da javijo svoj naslov uredni* štvu po dopisnici, ki bo obvestilo o odhodu in drugih podrobnostih vse. Dosedaj so že javili štirje prosilci svoje naslove. Prosimo še ostale.
—	Z dvema slabima ocenama ne more učenec IV. razr. ne v mei >ansko in ne v srednjo šolo. Ministrstvo prosvete razglaša: Učenci, ki so končali četrti razred ljudske šole z eno ali dvema slabima ocenama, se ne morejo vpisati ne na gimnazijo ne na me* ščansko šolo. Tem učencem je izjemoma do* voljeno, da se ponovno vpišejo v četrti raz* red ljudske šole, ako žele, da se prihodnje leto vpišejo v gimnazijo ali v meščansko šolo.
—	Vsak šolski upravitelj(ica) podari po 25% [čistega dobička od UGP Učiteljskemu domu v Mariboru in Ljubljani, ako naroči po* trebščine potom Učiteljske gospodarske po> slovalnice v IMariboru. Vzemite v roke naro* čilnice UGP in naročite potom nje!
—	Prošnje za ukinitev odtegljajev za Sa* vez nabavljalnih zadrug. Ministrstvo prosvete je z odlokom P. br. 18.940 z dne 22. maja 1930. vrnilo nekaj prošenj učnega osobja za uki* nitev odtegljajev za Savez nabavljalnih za* drug in sporočilo, da se je obrnilo v zadevi na ministrstvo pravde, ki je z aktom br. 44.715 z dne 18. maja 1930. odgovorilo, da je vpra* šanje ukinitve odtegljajev še sporno vzlic rešenju ministrstva pravde Br. 100.598*29, ker tega stališča še ni osvojilo ministrstvo financ. — ¡Da pa se vprašanje reši, se je obrnil g. mi* nister pravde do g. ministra financ, da iznese to vprašanje pred ekonomsko*fmančni komite ministrov, ki naj da zadevno definitivno re* šitev. — Nadalje je ministrstvo prosvete z odlokom P. br. 20.793 |z dne ¡27. junija 1930. in P. br. 18.368 z dne 24. julija 1930. vrnilo še ostale prošnje s pristavkom, da je potreb« no prošnje, ki bi bile event. ponovno vložene, kolkovati in vsako zase predložiti po uradni poti s posebnim poročilom ministrstvu pro* svete v nadaljnje poslovanje. — Ako bi že* leli imeti prosilci zadevna rešenja, morajo kolkovati prošnje še z Din 20—. Prošnje vrne kraljevska banska uprava s posebnimi spisi v vročitev prosilcem.
—	Kam ¡z deco, ki dovrši poedine šole? Graverska in kovinskosfiligranska šola v Ljubljani. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 14. maja je državna puškar* ska šok v Kranju premeščena iz Kranja v Užice. Z odlokom istega ministrstva x dne 14. t. m. je ves inventar graverskega in ko* vinsko*filigranskega oddelka puškarske šole dodeljen Tehniški srednji šoli v Ljubljani in se bo ž"e v letošnji jeseni otvorila graverska in ¡kovinsko=filigranska šola. Vpisovanje se vrši začetek septembra kakor na drugih stro* kovno*obrtnih šolah pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Sprejemni pogoji; 14 let starosti
in šolska izpustnica. Pri večjem številu pri» javljencev se bo oziralo v prvi vrsti na učence z višjo šolsko predizobrazbo. Šolanje traja tri lete. Odhodno izpričevalo nadomešča obrt« niško učno pismo. ,— Nova državna usnjar: ska šola. V Visokem (Drinska banovina) je bila ustanovljena državna usnjarska šola. Pouk traja dve leti. Šola razpolaga z dobro opremljenimi delavnicami. Pouk je teoretičen in praktičen. Sprejemajo se učenci, ki so se izučili usnjarske obrti in ki so dovršili obrtno ali vajeniško šolo. Obrtniki, ki se žele vpisati v šolo, morajo imeti dovršena dva razreda srednje, meščanske ali druge slične šole. -s-Sprejem gojencev v vojaško glasbeno šolo. V vojaško glasbeno šolo v Vršcu se sprejme letos do 100 mladeničev v starosti 14 do 16 let, ki so dovršili osnovno šolo. Šolanje traja štiri leta. Gojenci se obvezno uče dva instru* menta. Prošnje sprejema komandant omenje* ne šole do 11 novembra. — Sprejem gojenccv v vojaške zavode. Komanda mašiinske morna* riške šole v Kumboru — Boka Kotorska raz* pisuje tečaj za sprejem 100 gojencev z našim državljanstvom. Sola traja tri leta. Prednost imajo mladem .5, ki so dovršili najmanje 4 razrede osnovne šole, ali so se učili 2 leti kovinarske obrti. — Vojno*obrtna šola v Kru* ševcu sprejme 50 gojencev v zavod Obiličevo. Prednost imajo vojne sirote padlih in težkih invalidov. — Artiljerijska podoficirska šola v Čupriji sprejme 150 gojencev. Prosilci ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. — Natančnejši pogoji se dobe pri občin* skih vojaških referentih. — .Nujno potreben bi bil ¡seznam vseh šol in pogojev, kamor pre* stopijo otroci lahko iz poediniih šol.
—	Upravitelji in upraviteljice! Naslov za naročilo šolskih potrebščin je: Učiteljska go* spodarska poslovalnica v Mariboru.
—	»Uradniški dom«. Mestni magistratni gremij v Ljubljani je izdal Hranilnemu in po* sojilnemu konsorciju stavbno dovoljenje za gradnjo poslovne in stanovanjske hiše na par* celi ob Gajevi ulici. Stavba naj bo po tem načrtu v pet nadstropij. V poslopju bodo spodaj poslovni lokali, med drugim tudi za pisarno konsorcija samega, v zgornjih nad* stropjih pa zasebna stanovanja. Cujemo, da bo stavba baje nosila naziv »Uradniški dom«. Z gradnjo prično menda še to jesen. — »Naš Glas«.
—	Učne knjige na osnovnih šolah. Po
brzojavnem odloku ministrstva prosvete ONBr. 63.632 z dne 30. avgusta 1930 ¡smejo za šolsko leto 1930./31. vse osnovne šole in starši otrok po svojem preudarku nabavljati učne knjige, ki so priporočene od glavnega prosvetnega sveta in odobrene od ministrstva prosvete.
—	Šolske potrebščine naročamo potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mari* boru. i
—	Realki v Ljubljani in Mariboru pretvor« jeni v realni gimnaziji. Ker je nastala potreba, je minister prosvete na podstavi čl. 3. zakona
0	srednjih šolah podpisal odlok, s katerim se realka v (Mariboru z oddelki realne gimnazije pretvori v realno gimnazijo z ločenimi od* delki realke od V. do VIII. razreda. Zr istim odlokom je pretvOtjena realka v Ljubljani z oddelki realne gimnazije v I. realno gimna* zijo s posebnimi oddelki čiste realke od V. do VIII. razreda.
—	Popravek. Ker avtor opisa beograjske razstave UJU v 7. štev. »Učit. Tovariša« pri* pisuje razstavljene zemljepisne mape posa* meznih kontinentov meni, izjavljam, da je omenjene mape razstavil tov. Štefan Blažič, učitelj VI. razreda naše šole. Tudi pri mojih načrtih in slikah kompleksnega pouka je iz* ostalo njegovo ime, čeprav je večino slik iz* vršil on in sem razstavni odbor izrecno na* prosil, da na razstavni tabli omeni tudi nje* govo ime. Studenci, 15. septembra 1930. — E. Vrane, učitelj.
—	Učiteljska društva, ki za lansko po* slovno leto še niso v celoti poravnala svojih obveznosti napram glavni upravi, naprošam1, da store to najkasneje do 30. septembra f. I.
in nakažejo zaostanke s prispevki za septem* ber vred glavni blagajni. V nasprotnem slu* čaju bo treba izvajati sklep letošnje pokra* jinske skupščine v Novem mestu, ki zahteva
1	% zamudnih obresti od dneva zapadlosti plačila in po 3 mesecih ukinitev pošiljanja stanovskih listov (julij, avgust, september). Še enkrat prosim. — Rado ¡Grum, glavni bla* gajnik.
—	Cenjenim šolskim vodstvom in pred* stojništvom se tvrdka I g n. V o k , Ljub* ljana, kar najtopleje priporoča za nakup event. potrebnih šivalnih strojev za šolsko uporabo, katere dobavlja šolam po izjemnih cenah in pod zelo ugodnimi plačilnimi po* goji. i— Glej današnji inserat!
—	Tovariši! Nabavljajte svoje potreb« ščine pri tvrdkah, ki oglašajo v »Učit. tov.«. Pri nakupu se sklicujte na naše glasilo. Kdor podpira nas, tega podpiramo mi.
—	Smrtna kosa. Umrla je tovarišica gdč. Jalen Terezija, učiteljica v Gorjah pri Bledu. Pred nekaj dnevi je še poučevala; v pone* deljek 15. t. m. pa je nenadoma preminula. Pokopana je bila 17. t. m. v iRodnah pri Brez* niči na Gorenjskem. Pogreba se je udeležilo mnogo učiteljstva iz radovljiškega okraja ter celo iz Most pri Ljubljani, kjer poučuje njen brat pisatelj Ivan Jalen. Na zadnji poti jo je spremljala tudi šol. mladina iz Gorij in Brez* niče z učiteljskim zborom. V imenu učitelj* stva sta spregovorila poslovilne besede njen bivši upravitelj in sedanji sreski šol. referent g. Josip Vider in gdč. Hafnarjeva. Domač pevski zbor, pomnožen z učiteljstvom, je za* pel nekaj v srce segajočih žalostink; marši* komu je zarosilo oko, ko so se poslovili od nje njeni učenci*ke pojoč, pod vodstvom to*
varišice Denis Belarjeve, nagrobnico »Spo« mladi vse se veseli...« Pokojnica je uživala velik ugled in spoštovanje Gorjancev. Bila je vseskozi vestna in marljiva učiteljica, ki je z največjo vnemo izvrševala svoje šolske dolžnosti ter se tudi izvenšolsko udejstvo« vala. Svojim tovarišem in tovarišicam je bila dobra koleginja, zato jo bodo težko pogre« šali. Naj v miru počiva! G. Jalenu, katehetu* pisatelju v Mostah ter ostalim naše iskreno sožalje! —ok.
—	Upravitelji in upraviteljice 1 Potom Učiteljske gospodarske poslovalnice lahko naročite blago pri vseh tvrdkah, pri katerih sami želite. Poslužite se naročilnic! Ako jih nimate, pišite UGP v Maribor, da Vam jih pošlje!
—	Imam v zalogi vol 3 rabljenih učnih knjig (Wider — Prva čitanka, Črnivec — Ra« čunica I. in II. del ter Katoliški katekizem iz 1. 1923.). IProdam jih po znižani ceni. Šolsko upraviteljstvo v Kostanjevici na Krki.
—	Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob priliki završitve nadvse pri* čakovanje lepo uspele 41. velike skupščine v Ribnici kar najiskreneje zahvaljuje ondotni« ma C. iM. podružnicama za ves trud in brez* primerno požrtvovalnost, 'ki sta jo izkazali za to slavje. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. strokovnemu učitelju Janku Troštu, ki je bil duša vsej prireditvi. Prisrčno se zahvalju« jemo za lepe sprejemne govore g. Josipu An* čiku, Branki Peterlinovii in Božo Erjavcu, dalje g. Ivanu Novaku, gospe M. Klunovi, g. Jurjevčiču, g. Lesarju, ribniškemu Sokolu in gasilskemu društvu. Iskrena hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 41. velika skupščina tako veličastno izvršila. Iskrena hvala zavednemu prebivalstvu trga Ribnica za nepričakovano pozornost.
—	Tri muhe na en udarec. Naročite šol* ske potrebščine potom UGP, ker s tem pod« prete oba Učiteljska doma in pov. UJU.
—	Društvo upokojenega učiteljstva javi svojemu članstvu, da so bili v društvo spre« jeti: gg. Reich Roza v Mariboru, Sošterič Aleš v TvrdkoVi pri Mur. Soboti, Kocbek Fran v Garnjem gradu', Llecker Matilda v Mariboru. Umrli so: Rojina Pavlina v Zg. Šiški, Tramte Mar. v Kamniku. Kabaj Miha v Komendi Kolnik Augusta v Ljubljani, Raunacher Ema v Ljubljani, Kocbek Fran v Gornjem' gradu. Izstopila je Bartl Josipina v Ljubljani.
—	Uspeh anket za naš radio. Kakor lani, je naša postaja tudi letos razposlala vsem svojim naročnikom dopisnico s podrobnimi vprašanji o mnenju glede posameznih točk njenega programa. Odziv iz vrst poslušalstva sicer ni velik, vendar kažejo došli odgovori za našo postajo prav ugodne rezultate. V na« slednjem hočemo podati na kratko v odstot« kih zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo z delovanjem našega radia. Oddajni čas — ne* zadovoljnih 2%. Prosvetni program na sploš« no 3% nezadovoljnih. Kmetijska predavanja 3'4% nezadovoljnih, gospodinjske ure 4"25% nezadovoljnih, obrtna predavanja 6"5% neza« dovoljnih. Proti literarni uri je 5'7%. Za francoščino se je izjavilo 33%, za nemščino 27-5%, za srbohrvaščino 22%. za češčino 13'4%, za ruščino 21%, za poljščino 11"4%, za italijanščino 11"4%. Z glasbenim progra« mom na splošno so nezadovoljni 4%. Podrob« no glasovanje pa kaže naslednjo sliko: Za reproducirano glasbo je 64%, proti 3'4%. Za zborovo petje je 46%, proti 9'4%. Za citre je 69%, proti 5%. Za harmonike je 64%, proti 12*3%. ¡Nezadovoljstva je nadalje z radio orkestrom 10%, z radio kvartetom 7%, s so« listovskimi nastopi 8*6%, z opero 7%, s tam« burkami 9"4%, s'cerkvenimi pesmimi v stu« diju 7"4%. Proti zabavnemu čtivu se je iizra* žilo 109%, proti otroškemu kotičku 7'4%, proti poročilom in športnim vestem ter proti drami in ljudskim iigram pa 8%. Svoje zado« voljstvo s prenosi je izrazilo 61%, proti njim se je izjavilo 8'3%. Najboljši uspeh vsekakor kaže napovedovanje, ki je doživelo le 0"9% nezadovoljstva. — T. R. L.
Dravska župa 'skavtov in planink v Ljubljani javlja, da se bo vršila njena redna letna ¡skupščina 'dne 28. septembra 1930. ob 10. uri dopoldne ^ v ¡mali dvorani hotela Union v Ljubljani Vabljeni so vsi prijatelji skavtizma!
—	Učiteljica gdt Inka Bercetova je da*
rovala pev. zboru UJU znesek 130 Din. ¡Za velikodušni dar iskrena zahvala! — Odbor.
A. Črnivec, Petdelna računica za osnovne
šole, I. in II. del (ločeno kakor doslej). Bano* vinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjig, po katerih je bilo že del j časa stalno povpra* ševanje. Knjigi, prilagodeni novemu učnemu načrtu, je pregledal tudi že Glavni prosvetni svet; nista pa odobreni kot učni, knjigi, ker se po učnem načrtu v I. in II. razredu osnov* nih šol ne sme 'razen čitanke rabiti nobena druga knjiga pri pouku v šoli. Prav dobro pa bosta Računici služili učencem kot pomožili knjigi doma. Praksa je pokazala, da sta knjigi brezpogojno potrebni; zato se je Zaloga od« ločila za novo izdajo. Obe knjigi bosta na razpolago takoj prve dni oktobra t. 1., založ« niča pa sprejema naročila že sedaj.
Obleke kemično čisti, barva, plisira ta lika tovarna JOS. REICH.
Iz Zveve drž. nameščevcev.
—z Tajništvo zveze državnih nameščen« cev in upokojencev posluje za stranke vsak dan razen sobot in Jdni pred prazniki ter ne* delj« oziroma praznikov, od 18. do 20. ure v prostorih Zveze v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstropje, desno. Telefon Zveze ima štev. 3473.

—z 'Dom Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu. Glavna uprava Zveze nabavljalnih zadrug Zveze državnih uslužbencev je zgra» dila v Beogradu veliko poslopje, v katerem je v V. nadstropju tudi prenočišče za zunanje Slane zadrug, kadar prihajajo po poslih v Beograd. V sobah so po dve do tri postelje z vso potrebno udobnostjo. V vseh prostorih vlada vzoren red in popolna snaga. Razen tople in mrzle vode, ki je vpeljana v vse sobe, se lahko zadružniki poslužujejo tudi kopah nie. — V podzemlju te zgradbe je otvorila uprava Zveze nabavljalnih zadrug uradniško menzo, ki je dosegla take uspehe, kakor do» slej še nobena druga v Beogradu Menza daje hrano 350 uradnikom. Kosilo in večerja velja 15 Din na dan. Zunanji zadružniki, ki priha^ jajo v Beograd, plačajo za kosilo 10 Din, za večerjo pa 9 Din. Hrana je prav dobra po« strežba pa točna in snažna. Za kosilo se nudi juha. pečenka, goveje meso z zelenjavo in so« lato, kruh je pa na razpolago po želji. Večerja obstoji iz juhe in pečenke s solato. Ob če« trtkih in nedeljah je še poleg tega močnata jed. — Za prenočišče plačujejo zadružniki po 20 Din na dan. smejo pa prenočevati v Domu največ 3 dni. To zadružno prenočišče in urad« niška menza je nedvomno eden največjih in naj realnejših uspehov glavnega odbora Zveze nabavljalnih zadrug. — »N. G.«
Šolski upravitelji — poslovodje
krajevnih šolskih odboi ovl Poslužite se naročilnic „Učiteljske gospodarske poslovalnice" in naročite potrebščine za šole polom UGP.
Ušiteliskš pravnik.
—§ Odmera potnih trOškovnikov. Kra» jevna kontrola pri ljubljanski finančni direk» ciji je opozorila le»to, da se v predloženih potnih računih državnih uradnikov običajno ponavljajo vedno iste napake, tudi formalne« ga značaja, posebno pa glede izračunavanja posameznih zneskov pristojbin. Da bi se po« navijanje teh napak vsaj za bodoče preprečiš lo, je izdala finančna direkcija odločbo, da bo vse potne račune, kate reibi krajevna kon» trola v kakršnemkoli smislu popravila, ozi» roma dopolnila po odmeri in odobritvi pot» nega računa poslala polagaču računa na vpo» gled, še preden se izda računovodstvenemu odseku nalog za izplačilo. Urad, ki prejme tak vrnjen potni račun, naj ga dostavi predlaga»
telju računa s pozivom, da si zabeleži grajane napake in naj jih v bodoče pri sestavljanju potnih računov upošteva. Tudi uradni pred» stojnik naj, si napake zapomni, ter naj v pri» hodnje napačno sestavljenih računov ne odo» brava in ne predlaga več. Tp postopanje je bilo potrebno predvsem zato, ker predlaga» telj računov, čim prejme povrnjene potne stroške, nima več pravice do pritožbe proti odmeri. Takih zakasnelih pritožh krajevna kontrola namreč ne bo več upoštevala. Zato naj predlagatelj računov vselej po upogledu zapiše na koncu računa: bVzel na znanje. Z odmero se strinjam in se ne pritožim« ali pa: »Videl. Hkrati vložim pritožbo zoper od» mero«, Na podlagi potnega računa, na kate« tem je dostavljena izjava, da predlagatelj soglaša z odmero, izda finančna direkcija ra» čunovodstvu nalog za izplačilo. Pritožbe se pa odstopajo obenem z računom krajevni kontroli, ki bo poslovala po določbi' čl1. 59. zakona o glavni kontroli in v smislu odloka obče seje glavne kontrole od 4. marca 1926. Opozarjamo na prednje vse uradništvo, ka» terega se ta odločba tiče, posebno še vse uradne predstojnike, naj se v interesu hitrega poslovanja teh navodil točno drže. Podrob» nejše podatke o sestavljanju potnih računov pa vsebuje izčrpna in temeljita razprava »Povračevanje potnih in selitvenih stroškov«, ki jo izpod peresa znanega strokovnjaka na tem polju priobčuje že delj časa naše gla» silo. — »Naš Glas«.
—§ Oprema šolskih računpv — kolkova« nje in prometni davek. Zaradi nejasnega poj» movanja okrožnice kraljevske banske uprave odd. iV. S. No. 829 glede taksiranja se pojas» njuje: Prosti kolkovanja so vsi računi in po» botnice, ki imajo označeno z žigom, da so oproščeni taks, navedenih v uradnem listu št. 3/1 iz leta 1924. in štev. 94/21 iz leta 1926. glasom rešenja finančnega okrajnega ravna» teljstva v Ljubljani. V nikaki zvezi pa ni taksiranje računov z odtegnitvijo 1% davka na poslovni promet. Ta davek mora plačati stranka tudi takrat, če ima račun opombo, da se davek na poslovni promet plača nepo» sredno.
—§ Rodbinske pokojnine vdov drž. upos kojencev. Obči oddelek finančnega ministr» stva je izdal pojasnilo št. 8731 od 20. febru» arja 1930., po katerem more vdova drž. usluž» benca navzlic določbi čl. 153. uradniškega za» kona prejemati svojo osebno in še moževo rodbinsko pokojnino, toda le v Islučaju, !če je pridobila obe ti dve pokojnini po zakonskih predpisih, ki so veljali še pred uveljavljenjem uradniškega zakona iz leta 1923., oziroma če je ti dve pokojnini prejemala že ko je ta za»
kon stopil v veljavo. V nasprotnem primeru ima pravo samo do ene pokojnine in sicer do večje. Če je vdova državnega uslužbenca sama državna uslužbenka, potem izgubi pravo do rodbinske pokojnine, dokler sama aktivno služi ne glede na to, na podlagi katerih zako» nov si je priborila pravo do moževe rodbin» ske pokojnine. Prav tako nima tudi pravice do dveh pokojnin, če je eno od njih ali pa obe pridobila šele po uveljavljenju sedanjega uradniškega zakona. — »N.G.«
Po sklepu lista.
DVE VAŽNI IZJAVI G. MIN. PREDSEDs NIKA O URADNIŠKEM ZAKONU IN SOKOLSTVU.	\
Ob svojem bivanju v Zagrebu je g. mi» nistrski predsednik general Peter Živkovič, sprejemajoč razne deputacije, dejal zastop» nikom uradništva, ki so ga prosili, naj se uradniški zakon popravi zlasti glede določil, ki se tičejo nižjih kategorij in upokojencev, sledeče:
»Tukaj je mnogo stvari, ki se morajo izenačiti. Uradniški zakon ni baš posebno dober. Sedaj sem odredil komisijo, ki ima reševati samo materijalno vprašanje in na katerem temelju naj rešimo vprašanje, kako izboljšati položaj nižjih kategorij: ali naj znižamo plače onim, ki imajo preveč, ali pa naj samo zvišamo plačo onim, ki imajo pre» malo. To je odvisno od budžeta in od fi» nančnih možnosti. To je torej čisto finančno vprašanje, čisto tako, kakor vi sami pravite, kolikor je mogoče. Treba je zbrati statistič» ne podatke o upokojencih in aktivnih urad» nikih, da se vidi finančni efekt. V vsakem slučaju vlada ne bo gluha za potrebe uradni» kov'nižjih kategorij in upokojencev in bo storila vse v mejah finančne možnosti. V tem oziru moram posebno opozoriti na poštarje. Toda preveč, gospodje, ne smete pričako» vati. Kajti, kdo bo plačal? Država, to smo mi sami in mi moremo od nje jemati samo toliko, kolikor ji moremo dati.«
Zastopnikom Sokola kraljevine Jugosla» vije je g. ministrski predsednik dejal:
»Treba je vsakemu tolmačiti pravo so» kolsko misel. Treba je posebno bivšim So« kolom povedati, kakšne so nove intencije v razliki od starih, ki so bile. Staro je zame« njano z novim, v katerem je enako mesto za vse, za bivše Sdkole in za nove Sokole, naj so pripadali katerikoli prejšnji telovadni or= ganizaciji.«	»Slovenec«.
— Delovno občestvo za učitelje kmets sko»nadaljevalnih šol Dravske banovine se bo vršilo dne 3. in 4. oktobra 1930. v Ljub«
ljani. Poleg poročil gg. voditeljev so na spo« redu aktualna predavanja. Važnejše pred« loge glede organizacije, oziroma pouka na kmetsko«nadaljevalnih šolah je poslati kme» tijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani do 26. septembra. Delovno občestvo je ob» vezno za vse voditelje. Istočasno z fcbčest» vom bo razstava učil in učnih pripomočkov za pouk na kmetsko»nadaljevalnih šolah. Za to razstavo naj pošljejo voditelji primerna učila, ki so jih ali sami izgotovili ali pa so jih za šolo nabavili in ki so se izkazale kot dobra. Vsa učila se naj uradno pošljejo kme» tijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani vsaj do 27. septembra 1930. Za učiteljice gos spodinjskih nadaljevalnih šol se vrši delovno občestvo z razstavo dne 6. in 7. oktobra 1930. v Ljubljani. Za to razstavo so merodajne iste smernice, kakor za razstavo učil za kmetsko nadaljevalne šole. — Ponatiskujemo to notico iz dnevnih listov, istočasno pa ob» žalujemo omalovaževanje učiteljskega stanu in njega organizacije, da se pri taki objavi prezre glasilo organizacije, ki je zelo mnogo storila za razvoj omenjenega šolstva in je žrtvovala celo ¡lastna sredstva v to svrho.
— t Zupanec Ivana, učiteljica v pokoju. V Ribnici na Dolenjskem je umrla učiteljica v pokoju gospa Zupanec Ivana. Preostalim naše sožalje!	i
Listnica uredništva.
Ostali so sledeči članki: Gospodarsko zadružni tečaj belokranjskega učiteljstva. — Domačički tečaj v 'Pančevu. — Vprašanje n(|šAh .šolskih stavb in šolske Ihigijene. .— Pevski zbor UJU. '
MALE OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana
Stari trg 19.
kopiti najbolje pri Fr. P. ZAE optik
Ljubljana — Stari trg 9.
Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, sli« »carske potrebščine nabavite ugodno pri firmi
[EliTRALA K LJUBLJANI
MEDIC-ZANKL
TOVARNE OLJA, FIRNEtA, LAKOV IN BARV
LASTtlK FRfillJD MEDIC
Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emaj'no-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe baive, steklarski klej, čopiče itd.
TOVARNE LJUBLJANA
MEDVODE
DOMŽALE. P O D it C X SI 1 C E IK SKLADIŠČA \ MAHIBOKC IM WO VEM SADU
Najbolj priporočljivi so
„Pffiff" šivalni stroji
posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. Pouk o vezenju in krpanju
perila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke Šolska vodstva dobe popust.
IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7
Kranj,
Glavni trg 140
Podružnice: Novo mesto
Glavni trg
Celje,
Miklošičeva ulica 2
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
J Vse potrebščine za	j
j ročna dela dobavlja	•
! L. Putan	j
CELJE
I	|
I UČITELJICE DOBIJO	j
:	: : 10°/o popusta.
i.___________________________i
★
L. M1KUŠ
LJUBLJANA MBSTNI TRO St. Ii
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko.
0$tMR»t>ljeno let» 1839.
Ttltfon it«», tJS2. *
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.

m
m
3
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist .Učiteljskega domam v Mariboru in HUčiteljskega doma" v Ljubljani

BBMftttaiKIBMtfMHMMHftlilMWUaH