Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA <*fcaja dvakrat tedensko, in sicer vsako »redo in vsako soboto. Uredništvo in sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornic* — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. N*fr«nkirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znala mesečno Din 19.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Ste v. 91 Maribor, sobota, dne 13. novembra 1937 Leto XII Pred velikimi odločitvami na Sredozemskem morju (Konec.) Italija se je proglasila za imperij. Ogrožena je bila pot Angležev v Indijo In druge njene kolonije. Anglija je videla, da gre za obstoj njenega imperija in se je začela oborože-vati. Toda italijanske ekspanzija še ni s tem končana. Sredozemsko morje hočejo spremeniti v »mare nostro« in iztisniti iz njega vse druge. Položaj Italije ni neugoden. Izkoristila je državljansko vojno v Španiji in zasedla Baleare in s tem: ogrozila zvezo Francije z njenimi seve-roafriškimi kolonijami. Za zaveznika si je Italija našla Nemčijo. Pisatelj Schopen smatra za najtrdnejšo vez med Italijo in Nemčijo potrebo za uveljavljenjem vojnega gospodarstva, Italija jc siromašna na surovinah za oboroževalno industrijo in je radi tega prisiljena že v času miru organizirati gospodarstvo za potrebe vojne. Tudi Nemčija išče novih dežel, da bi dobila surovine za vojne svrhe in prehrano za svoje prebivalstvo. Konflikta med Italijo in Anglijo ni mogoče izgladiti, o čemer najbolje priča kratko uveljavljanje tkzv. »gentlemen agree-ment«-a. Obstoj angleškega imperija je odvisen od sredozemske poti, ker bi iskanje poti preko Atlantskega oceana skozi panamski prekop v Tihi ocean privedlo Anglijo v odvisnost od Združenih držav Sev. Amerike. Že danes se angleške kolonije obračajo k Združenim državami, sluteč tam boljšo zaslombo, kot pa pri Angliji. Posebno Avstralija in Nova Zelandija silita k zvezi z Združenimi državami, ker jih veže skupni sovražnik, t. j. Japonska. Radi tega je nujen pogoj za obdržanje angleškega imperija ohranitev svobodne poti po sredozemskem morju. Toda Italija ne računa samo s seboj. Prebujenje arabskih narodov grozi prekiniti angleško pot ravno na najobčutljivejšem mestu, t. j. pri Sueškem prekopu. Zato Italija neti nemire in ščuva arabske narode proti Angležem. Palestinski dogodki so lep primer njenega dela. Italija, ki si želi ustvariti novi rimski imperij na obalah Sredozemskega morja, mora nujno priti v konflikt z Anglijo, ki hoče imeti zasigu-rano svobodo v Sredozemskem morju. Ali jejriogoč kak drug izhod iz tega položaja, kot vojna, se vprašuje Schopen. Po njegovem mnenju je mogoč. Anglija se naj priključi Italiji in Nemčiji proti tretji sili, ki se hoče polastiti ne le sredozemskega morja, ampak hoče s svojo destruktivno ideologijo uničiti cel svet. Ta sila je sovjetska Rusija. Rusija je že za časa carizma poskušala dobiti svoboden dostop do odprtega morja. To se ji do danes ni posrečilo. Njena pristanišča soi ali na zaprtih morj:h (Baltsko in Orno morje) ali pa so radi svojega severnega položaja daljšo dobo v letu neuporabna za promet (Arhangelsk, Vladivostok). Vsi noskusi so se do-sedaj ponesrečil. Sedaj pa so naredili sovjeti nov širokopotezen poskus. da pridejo do morja; hočejo se polastiti Španiir*. Pri tem jim pomagajo, »demokratično - marksistične od boliševiznn okužene države zapadne Evrope.« LjuJsft' tret ve potreouje po Narod živi tudi politično življenje svo islično bodo Narod se brez političnega življenja ne more razvijati, ker se mu jemlje s tem pravica, razpravljati in raz-motrivati o bistvu in pogojih življenja. Kršitev te svobode se lahko tiče delavcev in delodajalcev, meščanov in kapitalistov. V vsakem primeru je kršitev in ovira razvoja. Če pa pregledujemo različne- sisteme, s katerimi se kršita svoboda, opažamo, da se krši samo nekaterim državljanom, in to predvsem delavcem, nameščencem, malim obrtnikom in kmetom, Ti ne morejo nikjer povedati svojega mnenja, nikjer uspe-rno staviti svojih predlogov, ker imajo v nesvobodnih državah merodajni vpliv le mogočne gospodarske organizacije, ki sodelujejo z režimi v najtesnejših zvezah'. Predloge in nasvete delavcev in nižjih plasti navadno ti krogi le malo ali pa sploh ne vpošte-vajo, ker niso stavljeni v interesu »gospodarstva« ali kapitalizma, kakor bi to temeljiteje označili. Sistem absolutizmov ali diktatur, v katerih ni političnih svoboščin, so dejansko le poostrene kapitalistične diktature, ki so jih rodile razmere. V času liberalizma, ko je vršila svoje delo svobodna konkurenca, so je razvilo delavsko gibanje in se borilo za pravice delavstva in nižjih plasti. Kapital je takrat vršil svojo diktaturo z gospodarsko silo, ki so jo podpirale oborožene države in cerkve. Socialne krivice so se pa večale in večala se je delavska zavednost. Zato je kapitalizem še bolj vpregel svoja dva zaveznika v svoj voz in proklamiral nad narodi poostreno diktaturo, ki odreka vsem drugim državljanom socialne in politične pravice, oziroma pravico se boriti zanje in s tem onemogočil, da bi večji del državljanov razmot.rival o svojih bistvenih življenjskih potrebah. Ves ta proces mora biti šola za nas. Če so nam vzeli naravne pravice, zajamčene celo v ustavah, potem je tudi naša pravica in dolžnost, da vztrajamo na zahtevah in se borimo za svobodo do kraja. Socialistično delavsko gibanje ni otrok, ki šele napravlja prve korake. Socialistično delavsko gibanje je preizkušen vojak, ki bo vedno znal izbrati pravo taktiko, pravi pomoček, da vrši svoj boj, do katerega je opravičen, dokler se mu ne prizna enakopravnost državljana teoretično, še bolj pa praktično. Delo, akcija za zahteve in konsolidirane sile, vse to je potrebno. Če pa cepimo sile ali se med seboj prepiramo, tedaj delamo veselje nasprotnikom. In nasprotniki imajo prav, če se vesele naše nesloge! Razpišite volitve v Delavske Ob sestanku skupščine Delavske zbmice. V soboto, dne 13. t. m. se po dolgem času sestane skupščina Delavske zbornice, čije mandat je bil z ministrsko odredbo podaljšan na nedoločen čas. Skupščina, ki se sestane v soboto, bo obravnavala proračun za 1. 1938., med drugim pa bo v proračunu določila tudi kredit za izvedbo volitev. Skupščina, ki jo predstavljajo delegati delavstva in delavstvo v obra- zbornice! tih, sta soglasna v zahtevi: Razpmte volitve v Delavske zbornice! Soglasna pa sta si tudi v tem: Vzpostavite samoupravo delavskih zbornic! Da bodo lahko v svojem delokrogu svobodno odločali tisti, ki jim bo delavstvo izrazilo svoje zaupanje v svobodnih volitvah. Po zavzetju Sangala Nadvse hraber odpor kitajskih vojakov. Japonci so zavzeli Šangaj šele, ko so premagali strahovit odpor kitajske armade. Za okraj Nantov v Šangaju so se bili boji, ki so bili izredno krvavi. — Japonci so parkrat naskočili, pa so bili v Ijutih pouličnih bojih vedno odbiti. Kitajci so uporabljali za svoje kritje tudi podzemeljske kanale, od koder so streljali na naskakujoče Japonce. Ti boji niso imeli drugega pomena, kot da krijejo umik glavne kitajske armade v nove postojanke in to se je Kakšen bo konec tega boja : med angleškim kraljevim in italijanskim cesarskim imperijem? Edmund Schopen priznava premoč Anglije v materijalnem oziru, toda 011 zaupa »morali in požrtvovalnosti fašistov«, ki bodo s; svojim navdušenjem premagali »site in neborbene« Angleže. »To je boj Davida z Golijatom. Ta boj se že bije. Abesinija je bila prvi spopad. Sedaj je na vrsti Šrapja.« Ako se to posreči. dobijo Italijani v roke zapad-ni del Sredozemskega morja. Na vzhodu na čakajo Arabci, katere snubita Anglija in Italija. To pravi nemški fašist eni pisatelj. Bodočnost bo pokazala, koliko Kitajcem posrečilo. Zavzetje Šangaja je stalo Japonce ogromno žrtev, zmagali so pa le vsled tehnične premoči. FaSizem v Braziliji Državni udar. Tz Buenos Airesa poročajo, da je braziljska republika sporazumno s predsednikom Vargasom razglasila novo ustavo. Po novi ustavi bosta dve zbornici, parlament in. zvezni svet. Parlament volijo občinski sveti. Zvezni svet pa imenuje predsednik na predlog predsednikov dežel. Narodni gospodarski svet naj izvede stanovsko organizacijo. Predsednika republike volijo zastopniki občin, gospodarskega sveta in parlamenta. To je dobro, da v Južni Ameriki nobena stvar ne traja dolgo. Fašizem v Braziliji je vsekakor v zvezi z nezadovoljstvom ljudstva, ki trpi vsled nadprodukcije kave, katero vlada na ljubo kapitalistom uničuje. Nezadovoljno ljudstvo je nevarno vladi, zato diktatura. Svet socialistične stranke v Franclji odobril zadržanje ministrov v vladi Chautempsa, Svet socialistične stranke je imel svojo sejo, na kateri je razmotrival sklepe radikalnosociailstične stranke, ki se izrekajo za sodelovanje v ljudski fronti še dalje. Tudi socialistični je vredna bogata gospodarska podlaga angleškega imperija in francoi-ska demokracija in koliko fašistična dinamika. Fašistični autoritativni režimi lahko grozijo z vojno, saj ljudstvo, ki nosi vsa bremena vojnih priprav in ki bo dalo svoja življenja na bojnih poljanah, mora molčati. Demokratične države pa nočejo ha-zardirati z vojnimi grožnjami, ker one so zastopnice ljudstva in od njega odvisne. Delovno ljudstvo vse*a sveta, v tudi fašističnih držav noče vojne. Ce pa bodo fašistične države vsilile vojno, se bo delovno ljudstvo borilo proti fašizmu za svobodo, bratstvo in enakost vseh narodov sveta! svet se je po daljšem posvetovanju izrekel za sodelovanje v ljudski fronti. S. Leon Blum je poudarjal nujnost sodelovanja, ker danes druga vlada v Franciji ni mogoča ter da bi, če bi popuščali v svojem minimalnem programu, koristili reakciji na terenu. Svet je dopolnil deloma svoje zahteve ter zlasti zahteval nadzorstvo nad prometom kapitala v varstvo delavskih socialnih pravic. Delbos le obiSte srednjo in vzhodno Evropo pride tudi v Beograd. Francoski zunanji minister Delbos, kakor javlja Quai d'Orsay, obišče med 10. in 25. decembrom t. 1. Prago, Bukarešto, Beograd in Varšavo. Pozneje, morda januarja meseca, obišče Delbos še Atene in Ankaro. -)(- Angl • Č 11 ngiija in Jpanua Angleška politika pod vplivom angleških kapitalistov O zadržanju Anglije v španskem vprašanju piše londonski dopisnik čehoslovaškega socialnodemokratič-nega »Pravo. Lidu«, dr. Gust. Winter: »Ako je angleška javnost na splošno precej ravnodušna napram dogodkom v Španiji, tega ni mogoče trditi o finančnih krogih, ki jih kratko imenujejo Citiy. Četudi angleški finančnik ne ve o Španiji ničesar, pa sta mu vendar znani dve besedi »Rio Tinto«, ki označujeta ono ležišče rud v južno zapadni Španiji, ki ga izkoriščajo družbe, čijih težnja je samo ena, da jim to čim več nese, pa naj v Španiji izpade vojna kakorkoli hoče. v tem oziru vzbuja Franco več nad, kot pa republika. Citiy ne more odpustiti republiki, da je napravila konec suženjskim razmeram, v katerih so živeli delavci v teh rudnikih. Tem manj se dopade angleškim finančnikom možnost, ki bi lahko nastopila kot posledica zmage legalne vlade, da se rudniki podržavijo, četudi je republikanska vlada izjavila, da ne misli prikrajšati pravic tujih delničarjev pri rudnikih in železnicah . . . Franco izkorišča strah angleških finančnikov v svoj prid .. . Angleška javnost sicer še ne razume, za kaj gre, zdi se pa, da spoznanje vendarle prihaja. Debata o zunanji politiki ob priliki kralje- vega govora v parlamentu, izid volitev, ki so prinesle velik uspeh delavski stranki, debata v parlamentu v zvezi s sramežljivim priznanjem Franca, kaže, da je sicer večina ljudstva ravnodušna napram Španiji, da pa ni ravnodušna kar se tiče posledic, ki bi utegnile nastati...« Na španskih bojiščih ni nobenih posebnih dogodkov. Franco pravi, da bo zaprl z minami vso sredozemsko obalo Španije. Vlada odločno zanika vesti o. tem, da bi bila pripravljena ponuditi premirje. Konferenca devetih — brezuspešna Litvinov zapustil Bruselj. V Bruslju zaseda konferenca devetih držav, podpisnic washington-skega sporazuma, nazvana tudi kitajska konferenca, čije naloga je v tem, da najde sporazumno rešitev v japon-sko-kitajski vojni in napravi konec strahotnemu krvoprelitju. Konferenca je šepala že od vsega začetka, ker se je Japonska ni hotela udeležiti, udeležene države pa niso pokazale niti najmanjše volje, da jo s kakšnimi drugimi sredstvi prisilijo k spoštovanju mednarodnih pogodb o mirnem poravnavanju sporov. Med tem je sklenila Italija znani »protikomunistični pakt« z Nemčijo in Japonsko, ki ni naperjen samo proti Rusiji, ampak tudi proti Angliji, kar izhaja iz pisanja oficijelnih listov v Londonu, Washingtonu in Parizu. —-Na ta podpis Italije je sedaj odgovorila Sovjetska Rusija s tem, da je njen delegat, zunanji minister Litvinov zapustil konferenco z izjavo, da Italija ni več upravičena sodelovati, ker pa se Italija ne odstrani, se odstrani on, kot zastopnik Rusije. Bruseljska konferenca je, kot vse konference, obsojena na neuspeh, ker se na konferencah lahko izgladijo na-sprotstva samo, ako imajo vsi udeleženci dobro voljo, da se spori poravnajo in ne ustvarjajo novi. Osvajalni nameni, ki vodijo fašistične države, pa tako dobro voljo seveda izključujejo. Doma Ui fto svetu Tragično dejanje arm. generala Tomiča. Beograd, 10. novembra. AA. Davi ob enih je poskušal izvršiti samomor poveljnik Beograda, armijski general Vojislav Tomič. Poskus samomora je izvršil v svoji spalnici na postelji. Ustrelil se je z revolverjem v srce. Rana je zelo nevarna, tako da je v oipasnosti njegovo življenje. — Po naknadnih informacijah se v celoti potrjujejo prejšnja obvestila glede poskusa samomora armadnega generala Vojislava Tomiča, poveljnika Beograda. — Zdravniška komisija je ugotovila, da je bil general Tomič že nekaj mesecev bolan. Zaradi zdravstvenega stanja je že prej prosil za dopust, ki ga je takoj dobil, tako da je živel že nekaj dni na dopustu. Zato general Tomič v trenutku, ko je poskusil samomor, ni opravljal funkcij poveljnika Beograda. Pomlajevalna operacija bogataša na račun življenjskih sil ubogega mladeniča. Dva novosadska zdravnika, dr. Uzelac in dr. Kolesnikov sta izvršila na sinu neke revne vdove operacijo spolnih žlez, ki sta jih presa- dila v telo nekega beograjskega starikavega bogataša. Zdravnika sta bila obtožena in oproščena, državni tožilec se je pritožil, stol sedmorice je pritožbi ugodil in odredil novo razpravo. — Mati ubogega Mariča je očitala na prvi razpravi dr. Uzelacu, zakaj ni izvršil operacije na svojem sinu, ako je to tako brezpomembno, ampak si je za cenen denar izbral baš njenega sina, ki je v to privolil spričo pomanjkanja, v katerem živi. Brez dvoma ima mati prav! Belgijska vladina kriza še traja. Zunanjemu ministru Spaaku se ni posrečilo sestaviti vlade. Italijanske in nemške zastave po <>(..***««-< ozemlju. Angleški »Daily Express« poroča, da so po vsej Francovi Španiji izvešene nemške in italijanske zastave. Povsod naletimo kljukaste križe ali savojske grbe. Nemški in italijanski avijoni so tudi zlomili železni obroč okoli Bilbaoa. Italijanska in nemška služba je tudi organizirala špionsko službo, ki zasleduje vse nasprotnike fašizma. Zavedni 2elezniiarji so zmagali pri volitvah v upravo bolniškega fonda. Kakor nam poročajo iz Ljubljane, je pri volitvah v upravo bolniškega fonda železničarjev zmagala lista akcijskega odbora Goršeta Franca s 6032 nad listo nacistične zveze (nosilec Outrata), ki je dobila 4534 glasov. i Pri volitvah pred tremi leti so »zmagali« zvezarji. Letos, ko ni bilo več takega pritiska (vsaj ne ponekod) in kontrola v volilnem aparatu so izgubili, kar jim pravzaprav ni nikoli pripadalo. Centralni odbor borze dela za zimsko pomoi 1,500.000 din Seja centralnega odbora borze dela je sklenila, da izplača v l. 1938. za zimsko pomoč izredno znesek Din 1,500.000, ki se razdeli na področja posameznih borz dela sorazmerno z vplačanimi prispevki. Kmet seje — žanje verižnik Verižništvo z žitom. Mednarodni kmetiški urad v Rimu je ugotovil, da se ije letošnja žitna žetev bolje obnesla kakor lanska. Razen v Rusiji in na Kitajskem se je pridelalo devet odstotkov več žita 1937 kakor 1936. Glavni prirastek odpada na Ameriko. In kljub temu žitne pridelke draže razni verižniki, ki imajo projekcijo pri režimih — zaradi izboljšanja gospodarstva. Socialni efekt verižni-kov ne briga. Knjige Cankarjeve družbe so že razposlane. Dvignite jih pri poverjenikih! James Ramsay Macdonald umrl Kdcr je zgrešil pot v delavskem gibanju, zapade pozabljenju. Bivši angleški ministrski predsednik Ramsay Macdonald se je peljal v južno Ameriko, pa ga je v torek, dne 9. t. m. na parniku zadela kap. Ramsay Macdonald je bil od leta 1893. pa do leta 1930. vodilni član del. stranke, ko je delavska stranka odklonila njegovo politiko vlade nacionalnih strank, v kateri je potem ostal Macdonald tja do junija 1935. Macdonald je bil sin škotskega kmečkega delavca. Rojen je bil 12. oktobra 1866 v Lossiemontku. — V mladosti je odšel v London ter je sodeloval z radikalnim politikom Thomasom Longhom. Že 1884 se je jel uveljavljati v socialistični propagandi. V januarju 1893 pa je bila ustanovljena neodvisna delavska stranka, katere soustanovitelj je bil tudi Macdonald. Leta 1900. je Macdonald postal tajnik delavske stranke. Leta 1906. na je bil prvič izvoljen za poslanca. Ob svetovni vojni je bil Macdonald nasprotnik angleškemu vmešavanju v svetovno vojno. Leta 1923. je dobila delavska stranka mnogo poslancev in je Mlacdonald postal 22. januarja 1934 prvi delavski predsednik angleške vlade. Ta njegova vlada se je zlasti trudila za uveljavljenje Društva narodov in splošno razorožitev. L. 1929. je delavska stranka po volitvah bila večinska stranka. Macdonald je sestavil izključno delavsko vlado, ki je prevzela državne posle tik pred nastopom gospodarske krize in nekih razprtij s kolonijami, zlasti z Indijo. Glavno sporno vprašanje je bilo omejitev podoor za brezposelne, k čemur so kapitalisti prisilili vlado. Delavska stranka je stopila v opozicijo, Macdonald pa je začasno prevzel vlado nacionalnih strank. Predsedstvo delavske stranke pa je prevzel po njem Artur Henderson. Posle je prevzela vlada nacionalnega sporazuma avgusta meseca leta 1931. Macdonald je bil v zmoti, da bo tudi v taki vladi dosegal uspehe za delavstvo in Anglijo v zunanji politiki. Z njim je bilo iz delavske stranke le peščica ožiih njegovih prijateljev izključenih, ki so s tem izgubili vsakršne stike z delavsko stranko. Svojedobno je imel Macdonald za delavsko stranko velik pomen. Spominjajmo se samo njegovega velikega dela in programa angleške stranke, ki je politično izdelan do podrobnosti tako glede notranje in zunanje politike, in sicer po načelih socializma. Vrlo izobraženi mož je bil po poklicu učitelj ter si je pridobil poznanje socializma s samoizobrazbo. Le žal, da ga je morda zmotila »visoka« politika, na katero ima kapital prevelik vpliv. Vedeti bi bil moral, da ima delavska stranka svojo politiko in so uspehi odvisni le od nje realne moči. Naj počiva v miru! III A. M. de Jong: 70 I IZDAJA ; I Otroška leta Mereyntjeja Geysena »Ej ti presneti pobalin!« je odgovoril Vrč godrnjaje, vendar s pritajenim smehom. »Kaj pa je s teboj?... Vstani vendar, ti, mali navihanec ti... saj si vendar poln peska!« Mereyntje se je postavil zopet na noge in si smejoč čistil pesek z obleke. Sedaj je videl vo-i lipro, ki jo je delal divji lovec in začel izpraševati vse mogoče o celi tropi pisanih ptičev, ki so prepevali in cvrčali ter letali v veliki kletki sem ter tj e. kot da bi švigali svetlobni žarki... Petero jih je sedelo okoli mize. Dečku in Vrču je bilo silno nerodno, ker nista bila vajena sedeti pri belo pogrnjeni mizi, na kateri so se svetili noži in vilice, poleg njih pa stale lepe sklede in krožniki. Služkinja je jedla hitro in tiho. Njegova ljuba gospa je molčala in nakladala vedno nove zalogaje na Goortov in Mereyntjejev krožnik. Tudi gospod Valter je bil zelo redkobeseden. Raztresen in nervozen je s prsti vlekel brado, od 1 časa do časa je kaj rekel ali vprašal, zdelo pa se je, da odgovorov, ki jih je dobival, ni razumel. Enkrat je vprašal Mereyntjeja prijazno: »Ali si že prečital vsega Minnuchhausna, Me-reyntje?« Toda v hipu, ko je Mereyntjc ves navdušen hotel pripovedovati, se je ^gospod Valter obrnil do Vrča: »Ali je voliera že gotova?« »Da, gospod Valter, baš do malice sem jo bil izgotovil.« Toda gospod Valter je že zopet strmel pred se, drobil med prsti košček kruha in končno vstal. Pobožal je svojo ženo po licih rekoč: »Ti nisi huda na me, kaj ne? Grgm zope;), v ' svojo sobo... Na svidenje!« je pozdravil, in ne da bi kega pogledal, je že tudi izginil. Mereyntje je gledal nekam prestrašeno in pri tem opazil, kako mu je njegova ljuba gospa pokimala t' da njen pogled je bil tuj. mrzel. Malica je končala v nekem neprijetnem razpoloženju. Žurno govoreč je stopal Mereynutje z Vrčem preko polja. Vmes pa je obgrizoval veliko, rdeče ' jabolko in ves prevzel ni nehal govoriti o svoji 1 ljubi gospej, ki je tako lepo ležala v postelji in mu povedala tako sijajno pripovedko. Ponovil jo je Goortu, ki ga je raztresen poslušal, ne da bi se spustil z njim pobližje v razgovor. »Ali se ti ne zdi lepa, Vrč?« je vprašal pripovedovalec razočaran. »Krasna,« je odvrirl Vrč: toda deček se je hotel prepričati, ali se Vrč tudi v resnici zanima za njegovo pripovedovanje, pa je nadaljeval: »Lepa gospa je imela največ sočutja s princem., jaz pa z morsko deklico. In ti. Vrč?« »Jaz?« ... je vprašal divji lovec, ki si ni bil popolnoma na jasnem. »Jaz? Prav tako kot ti: Mereyntje. Tudi meni se zdi, da je morska dekliča najbolj obžalovanja vredna.« »Vidiš!« je vzkliknil Mereyntje zmagoslavno. »Ona ni imela duše, tak človek pa je tako ali tako že v naprej izgubljen. Nenadoma je obstal in se udaril z dlanjo po čelu. »Pri vsem tem' sem pa čisto pozabil povedati, da bom postal ministrant,« je vzkliknil prestrašeno. »Kakšen osel sem le!« ..... (Dalle prihodnllč.) 'lev. 91 >i-:lavska politika. 3 Stra> 7g HaiiU Ucafcv Trbovlje Zemlja jo je zagrnila. Na »Delavskem ‘domu« je zavihrala črna zastava. Preminula je žena sodruga Korinška, dolgoletnega elana strokovne organizacije ZRJ in člana zadruge »Delavski dom« ter mati občinskega tajnika Tinta Korinška. Lepa udeležba na pogrebu, ki je bil v četrtek, dne 12. t. m. Je pričala, da je bila pokojnica dobra žena, mati in soseda. Ohranili jo bomo v trajnem spominu, preostalim pa izrekamo naše sožalje! Žalostna slika. Od časa do časa se pojavi v našem mestu človeku podobni stvor, ki se plazi po cestah in potih po komolcih ■in kolenih. Strašna je bila ta slika zadnjič, ko je bilo na cestah blato. V blato povaljani človek, ki ne more ne hoditi, ne stati se ie vlačil po cestah. Bilo ga je grozno gledati. Ali nimamo pri nas zavetišča, kamor bi se ta nesrečni človeški stvor lahko zatekel v .oskrbo in pod streho, da bi se mu ne bilo treba z lačnim želodcem valjati po cestah. To je kulturna sramota in merodajni bi morali v tem pogledu že zdavnaj poskrbeti, da se najde kotiček za tako nesrečnega človeka. Vendar se najdejo nekateri, ki še uživajo nad tem, ko ga opazujejo, kako se valja po tleh in dviga po stopnicah vagonov. litija Da se ne pozabi! Preteklo je nad eno leto, odkar so bile pri nas občinske volitve. Sedanji župan je pred volitvami izdal letak, ki je vseboval te-le obljube: občinske doklade se bodo znižale, ustanovili bomo fond za brezposelne, izposlovali bomo pogodbo s kranjskimi deželnimi elektrarnami, da bo električna luč po vseh kmečkih domovih, ne da bi bilo za to pridobitev kaj posebej plačati. Kmetom bomo Preskrbeli podpore v obliki brezplačnega semena, cementa za popravilo hlevov in gnojnih jam, podpore za slučaj nesreče pri živini. Kaj se je v tem oziru storilo? Sedaj se bodo radi priključitve nekaterih vasi k Litiji v kratkem vršile nove volitve in smo Prav radovedni, s kakšnimi obljubami bo sedaj nastopil naš g. župan. Cestni odbor je kupil nov luksurijozen avtomobil, pravijo, v , i.ua da se lahko nadzira razna dela v Zasavju. Glede tega pred volitvami niso nič obljubovali. Pred občinske očete je prišla prošnja neke prosilke, da bi odprla na Glavnem trgu gostilno. Bili pa so vsi proti. A glej ga spaka! Omenjena prosilka je čez mesec dni že točila sladko vince in ga toči še danes. Esperantisti! Obveščamo Vas, da prične pouk esperanta v nedeljo, dne 14. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni ■s. Lopa v Gradcu pri Litiji. Tečaj bo vo-- e s- Kramar iz Ljubljane. Najskrajnejši t .I?riglasitev v tečaj je neposredno pred pričetkom pouka. Učnina ir nizka. Kdor ima veselje, naj pride! Borovnica Gibanje lesnih delavcev za kolektivno pogodbo Dne 16. avgusta je bila v tukajšnji občinski pisarni razprava za sklenitev kolektivne pogodbe med štirimi lesnimi industrialci in delavsko strokovno organizacijo. Kar se tiče mezd smo zahtevali take, ki jih imajo v Starem trgu pri Ložu. Ako primerjamo izdatke trgovcev' v Starem trgu, koliko jih stane prevoz lesa iz oddaljenih gozdov in potem zopet do postaje Rakek, imamo jasno sliko, koliko so gg. trgovci pri nas na boljšem.^ N. pr. v Starem trgu naloži voznik les že prejšnji dan, potem vpreže živino ob 3. uri zjutraj in se vrne šele ob 21. (9.) uri zvečer. Pri nas pa lahko napravi od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer 6 do 8 voženj, nekateri še celo več. Prepričani smo bili, da bodo gg. delodajalci imeli toliko volje in uvidevnosti, da bomo na tej razpravi uredili na lep in miren način dogovor glede mezd, kakor drugih določb na podlagi obrtnega zakona in, zakona o zaščiti delavcev, kar bi bilo obojestransko velikega pomena. Toda naleteli smo na trd oreh. Bili so razni izgovori, češ, da zakaj ravno od njih zahtevamo kolektivno pogodbo, ker jih druge tovarne še nimajo. Mi pa^ dobro vemo, da so kolektivne pogodbe že v vseh tovarnah, kjer je delavstvo organizirano. Da si nismo priborili kolektivne pogodbe, si je v prvi vrsti krivo delavstvo samo, ker se premalo zaveda, kako potrebna mu je skupnost. Kakor so naši gg. delodajalci organizirani v zvezi industrijcev, tako moramo biti tudi mi v svoji razredni organizaciji, ako hočemo doseči zaželjene uspehe. Zveza lesnih delavcev pripravlja teren za nova pogajanja v širšem obsegu, o čemer se bo govorilo ob priliki sestanka. Zato vsi v svojo razredno organizacijo. Segajte po »Delavski Politiki« in posečajte sestanke, da bomo o tem točno podučeni in pripravljeni za boje, ki nas še čakajo. — Družnost! Masarykova spominska svečanost bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 8. uri dopoldne v gostilni Petrovčič. Predavata ss. dr. ReiS-man in Eržen. Delavci, delavke, pripeljite s seboj tudi mladino! — Družnost' Sedaj vemo! Pred kratkim časom smo Poslali tukajšnjim gostilničarjem po eno •številko »Delavske Politike«, hoteč se prepričati, kako so razpoloženi napram delaven111 vtisku. Lista ni naročil nihče. Dva gostilničarja sta se celo jezila radi dopisa. Naj ne mislijo, da »Delavska Politika« ne bo izhajala, ako jo ne naročijo, izhajalo pa Ljubljana Petdeset let Združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov. Med lepe jubileje nesebičnega organizacijskega dela v dobrobit članstva in strokovnega napredka, štejemo proslavo 501etnice, odkar obstoja združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani. Leta 1887. se je osem brivcev v Ljubljani zbralo v cehu, kateremu je načeloval že pokojni Ivan Nepomuk Boltauzer. Iz skromnega drušva se je v teku desetletij razvila velika strokovna organizacija, ki zavzema ves teritorij dravske banovine. Proslava 50letnice je posvečena delu. Ob tej priliki, 14. novembra ob 16. uri, priredi do sedaj največje nagradno tekmovanje v friziranju in britju. Tekmovanje bo v vseh zgornjih prostorih »Kazine«. — Ob jubileju bodo prejeli vestni člani združenja, ki so že nad 10 let včlanjeni, spominske diplome. Predsednik združenja, g. Ivan Dorčec slavi ob tej priliki 10 letnico, odkar je predsednik, tajnik združenja g. Albin Šinkovec pa 15letnico tajnikovanja. Podpredsednik združenja g. Vili Franchetti je tehnični vodja tekmovanja. Od 11. do 16. novembra je dovoljena polovična voznina iz vseh krajev države v Ljubljano. Tudi mi čestitamo združenju k lepemu jubileju z željo, da bi združenje vsikdar imelo razumevanje za težnje pomočnikov. Maribor Zidarji tudi odpovedi nimajo Zadnjič smo poročali, kako se otresajo stavbeniki svoje dolžnosti, da bi plačevali stavbenemu delavstvu bolezenske šihte, kakor to že od leta 1932 naprej predpisuje obrtni zakon. Vsled neprestanih odpustov obolelih stavbincev je prišlo že res tako daleč, da se skoro nihče ne upa zahtevati plačila za bolezenski teden, dokler ni odpuščen. Pa tudi z odpovedjo je tako. Stavbeniki nastavljajo kar vsakega zidarja in pomožnega delavca, najsi bo še tako dober, vedno na »poskušnjo«. S tem dosežejo, da jim v prvem mesecu po zakonu ni treba odpovedati, ampak ga lahko vsak dan brez odpovedi odpuste. Potem ga že zopet lahko na novo sprejmejo, vnovič na »poskušnjo«. In tako je lahko stavbinec do svoje pozne smrti večno na poskušnji. Ce pa je že čez mesec v službi, imajo stavbeniki zopet drug recept, ki jih ravnotako nič ne stane, a vseeno izigrajo zakon, da ni treba stavbincem odpovedati na 14 dni. Mesto tega kar neprestano ob vsakem izplačilu vsem odpovejo službo na 14 dni in ko poteče 14dnevni rok, zopet vnovič odpoved in tako naprej. Na ta način imamo del stavbincev na večni poskušnji, drugi del pa je v večni odpovedi. - • i is t: igra- jo z zakoni in ljudsko usodo, da končno mora revež domnevati, da so zakoni samo za reveže, - . • < < ( t « «. t. j.- - Zato prosimo, da ce- njeni naročniki to pravilno razumejo. Z roko v tekstilni stroj je prišla tkalka Alojzija Bradačeva v Hutterjevi tovarni. Stroj ji je roko zmečkal. Delavke, bodite previdne, ne segajte v stroj, kadar je v pogonu. Poziv. Vodstvo mestnega vodovoda mariborskega poživlja hišne posestnike, njih namestnike (hišne upravitelje) in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in zapro vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obvarujete poškodb vsled mraza. Okna na hodnikih, v klosetih in kletnih prostorih naj bodo zaprta, da ne popokajo cevi. Jaški z vodomeri naj bodo vedno snažni. Predavanje Prihodnjo sredo, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer bo predaval v okviru predavalnega ciklusa »Vzajemnosti« zgodovinar prof. Baš o zgodovini delavskega gibanja v Mariboru. Pridite v čim večjem številu! S A TE priznano dobra rešila za ritje ■e dobijo povsod Delavska predstava v gledališču bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. uri pop. Igrali bodo Čapkovo »Belo bolezen« po zelo znižanih cenah. Opozarjamo na to predstavo delavstvo v Mariboru in okolici, da pride v čim večjem številu k tej predstavi, ki je izrazito protifašistična in protivojna. Vstopnice po Din 3 do Din 10 v predprodaji pri upravi »Delavske Politike« in v tajništvu Strokovne komisije. Po uspeSnem zaključku mezdnega gibanja v Sv. Lovrencu na Pohorju Preteklo nedeljo, dne 7. t. m., se je vršilo v dvorani gostilne »Pri Jelenu« zborovanje kovinarjev, ki ga je sklicala podružnica SMRJ. Zborovanja so se udeležili domala vsi kovinarji, ki so zaposleni v tovarni Kieffer. O kolektivni pogodbi, ki je bila pred kratkim sklenjena, je uvodoma zborovalcem poročal s. Slatinek, ki je podrobno obrazložil potek pogajanj, kakor tudi vlogo, ki so jo igrali »zeleni« pri teh pogajanjih. Prečita! je članek v zadnji številki »Slovenskega delavca«, v katerem skušajo »zeleni« prikazati, da so pravza- Veienje Rudarji odklanjajo od uprave državnih rudnikov n- •• - m tlj.ivljeno »povišanje« mezd. Sklicali so zborovanje in ga prijavili, nakar so dobili ta-le odlok: Sresko načelstvo v Slovenjgradcu, dne 5. nov. 1937. No. 10.989-3. Zveza rudarjev, podružnica Velenje. Podružnica Zveze rudarjev v Velenju je prijavila sreskemu načelsvu z vlogo od 31 okt. t. I. zborovanje Zveze rudarjev Jugoslavije dne 7. t. m. v hotelu Rak v Velenju ob 9.30 uri z dnevnim redom: 1. Mezdno gibanje rudarjev državnih rudnikov in vsiljeni diktat. 2. Protest proti diktatu in 3. Slučajnosti. Kot referent je prijavljen g. J. Arh, strokovni tajnik iz Zagorja ter even-tuelni člani podružnice. Ker je dnevni red zborovanja nevaren javnemu redu, prepovedujem najavljeno zborovanje, ki bi se moralo vršiti v nedeljo, dne 7. t. m. v Velenju. Zoper, to odločbo je dopustna pritožba na obče upravno dblastvo II. stopnje, t. j. kraljevsko ‘bansko upravo v Ljubljani — v 15 dneh od dne vročitve odločbe. Sreski načelnik. bo tudi delavstvo, ako ne bo zahajalo v gostilne. Povedati pa moramo tem gospodom, da je v boljših gostilnah in kavarnah v Ljubljani in drugod naš list na razpolago, ker se lastniki zavedajo, da jih delavstvo tudi podpira. prav oni tisti, ki so priborili delavcem pri tvrdki Kieffer kolektivno pogodbo. Tej samohvali se seveda delavci na vso moč smejejo, ker so dobro poučeni o zaslugah »zelenih« za sklenitev te kolektivne pogodbe. Nato je s. Čeh raztolmačil posamezne člene kolektivne pogodbe in. žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. O pomenu strokovne organizacije je poročal s. Jelen, ki je v svojih izvajanjih obrazložil razliko med posameznimi strokovnimi organizacijami. »Zeleni«, ki se skušajo sedaj uveljaviti, so rabili dolgo časa, predno so se spomnili na kovinarje v Sv. Lovrencu, sedaj se pa skušajo prikazati kot edino zveličavne odrešitelje in se poslužujejo v to svrho vseh mogočih sredstev, da bi dobili vsaj par kovinarjev na svojo stran. Namen se jim seveda ne bo posrečil. Govornik je pozval kovinarje, da se do poslednjega moža oklenejo SMRJ, ki je edina razredna strokovna organizacija kovinarjev. Pred zaključkom je spregovoril še s. Pernauzel, ki je pozval navzoče, da darujejo za tiskovni sklad (zbirko tiskovnega sklada smo priobčili zadnjič), in pridno čitajo »Delavsko Politiko« in zlasti redno plačujejo naročnino. Priglasilo se je takoj več novih naročnikov, tako da so sedaj domala vsi delavci pri Kiefferju naročeni na »Delavsko Politiko«. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo v Sv. Lovrencu v kratkem vršila Masarykova spominska proslava in predavanje o starostnem zavarovanju. Tožno pri Mariboru »Vzajemnost« vabi vse, da pridejo v petek, dne 12. t. m. ob 8. uri v gostilno k Feliču na spominsko svečanost za pok. T. G. Masarykom.; Predaval bo s. dr. Reis-man. Ali sl S« poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dollnost I Kranj Smrtna kosa. Deška ljudska šola v Kranju je pretekli petek izgubila svojega upravitelja g. Sebaherja Antona, moža, ki je bil skozf vse svoje življenje poštenjak, odkritosrčen in neupogljivega značaja. Rad je prepeval po pevskih zborih slovenske in koroške narodne pesmi. Še v zadnjem trenutku pred svojo smrtjo je z bolestnim, umirajočim glasom zapel: »Sedaj pa več pel ne_ bom...« Ob poslednjih stavkih te pesmi je ugasnilo njegovo življenje. Kako je bil mož priljubljen med kranjskim prebivalstvom je pričal pogreb, ki se je vršil preteklo nedeljo v Ljubljani. Delavstvo ga bo ohranilo v častnem spominu. Njegovi ženi izrekamo iskreno sožalje! Zimske potrebščine, kakor suknje, površnike, hubertuse in zimsko perilo dobite v trgovini z oblekami in manufakturnim blagom ALBINA JAZBECA V KRANJU Ptuj Občina kupuje Pirichovo poslopje? V četrtek se je vršila pri Pirichovi toivarni komisija mestne občine, ker namerava občina kupiti del tovarniškega poslopja ob Dravi, ko bo g. Pirich prenesel obratovanje v kupljeno »Petovio«. Mestna oibčina bi v kupljenem delu Pirichove tovarne podaljšala svoje kopališče ob Dravi. Končno novi avtobus. Tvrdka Lininger iz Maribora, ki izvršuje avtobusni promet na progi Ptuj-Maribor, je končno nabavila nov avtobus, ki bo prišel v kratkem v obrat. Bil je skrajni čas, da se odpravijo stare ropoitije, ki so že davno odslužile. Ravnotako je potrebno, da se prav temeljito popravi banovinska cesta med Ptujem in Mariborom, ki je v istem olbupnem stanju, kakor Linin-gerjevi avtobusi, da je vožnja na tej cesti res prava muka in življenjsko nevarna. Vabimo vse pevce, da se udeležijo seje, katera se bo vršila v nedeljo, dne 14. novembra ob pol 10. uri dopoldne v društvenih prostorih »Vzajemnosti«, Panonska ul. 5. Razpravljalo se bo o ustanovitvi pevskega odseka »Vzajemnosti« in določilo dneve vaj. — Družnost! Slovenska Bistrica Vpoštevajte predpise. Spričo težkih avtomobilskih nesreč, o katerih čitamo dan na dan, je treba priporočiti občinstvu, da se strogo drži prometnih predpisov. Med drugim je prepovedano pogovarjati se med vožnjo s šoferjem. In vendar so nekateri ljudje, ki se na to prepoved ne ozirajo in spravljajo s tem v nevarnost ne samo šoferja in sebe, ampak tudi vse ostale sopotnike. Na to grdo razvado nekaternikov za danes samo opozarjamo, ako opomin ne bo zalegel, bomo povedali še kaj. Zidani most S. Rudolf Jakoš. Sporočamo žalostno vest, da je umrl priljubljeni naš s. Jakoš. Pokojnik je kot zaveden železničar mnogo trpel radi svojega socialističnega prepričanja in kljub temu ni klonil. Sodeloval je vedno v svoji poklicni razredni organizaciji in delavskem zadružnem ter kulturnem gibanju. Bil je pred dobrim letom premeščen na Pragersko, a je to premestitev zamenjal in ostal še nadalje v Zidanem mostu. Ko je pa prišla premestitev na Jesenice, se pa ni dalo nič drugega ukreniti, kot da se je poslovil od nas in odšel na novo službeno mesto, kjer ga je dohitela smrt. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Zidani most. Na zadnji poti na pokopališče Loka ga je spremljalo mnogo prijateljev, sodru-gov, sodružic, železničarska godba gasilci itd. Vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali pokojniku zadnjo čast, iskrena hvala! Težko prizadetim bratom in sestram pa izrekamo iskreno sožalje. — Sodrugi iz Zidanega mosta. ^rauočasno še pred odhodom, je dospel 'ITuai’ huberlus plaŠč( xi nadknljuje moj ko- TEčaj S r na zalocja ITuai* oblek, v . A _ _ Man boru pr* m m Ali ,UI 'vuru JlLAn GLAVNI TRG2 Ne delamo reklame za češko blago ker vsakdo ve, da je češko blago najboljše in brez konkurence. Reklama pa je potrebna zato, da cenj. občinstvo ve, kje smo; zato vsi v Ceilii magazin" aribor Ulica 10. oktobra glavni policiji) kjer dobite veliko izbiro za ženske in moške plašCe, obleke, kostume In hubertuse po tovarniški h cenah. Vsakdo se lahko brezobvezno prepriča! trebičlne po najnižjih cenah! Tudi kroJaSke po- Mladinski vtsbuik Medžeral Mato: Proletarski mladini (Konec.) d) Delavska mladina naj se udejstvuje tudi na športnem polju. Vendar pa ji šport ne sme biti namen ali sredstvo za odvračanje pozornosti od vsakdanje borbe svojega razreda, temveč le sredstvo za utrjevanje zdravja, medsebojnega tovarištva. Zato naj se goji predvsem izletništvo, ta-borenje in družabne igre, ki tudi ostre um. Delavska mladina naj tudi aktivno sodeluje v drugih panogah in društvih, kakor espe-rantskem in drugih. 3. Skupnost vse mladine Delavska mladina v svojem boju ni osamljena. Sicer je res med vso mladino najbolj napredna in borbena, vendar pa je tu tudi kmečka in meščanska mladina. Delavska mladina mora vso ostalo mladino prebujati in ji kazati pot v novo družbo, v kateri bo mladina enakopravna in ji bo zagotovljen svoboden razvoj, razmah vseh njenih sil in normalno življenje. V organizacijah, v vseh akcijah in v sodelovanju z ostalo mladino moramo biti disciplinirani in lojalni. Tako bomo ustvarili močno skupnost vse delavske mladine in sodelovanje z ostalo mladino, kar bo trden temelj demokracije v državi. Socijalistična mladina pa bo kot najbolj napreden in borben del gradila nove osnove za bodočo družbo. — Torej, na delo v najširših plasteh proletarijata! Zbuditi moramo samozavest svoje lastne moči, krepiti bojevno energijo in s polnimi rokami sejati seme socijalizma. V tem boju in delu moramo in bomo zmagovalci. Esperanto Po uspešno končanem Jugoslovan skera esperantskem kongresu, ki se je vršil 5. in 6. oktobra v Zagrebu, naj poročamo nekoliko o 17 SAT kongresu, kateri je nadkrilil onega v Leipzigu 1. 1929. Na tem impozantnem internacionalnem kongresu v Roterdamu, obdržanem pretekli mesec se je zbralo 806 proletarskih esperantistov iz 16 držav. V vsakem oziru je kongres sijajno izpade!. Bil je izraz moči in napredka esperantske ideje in praktičnega idealizma. V polni harmoniji in vzornem redu so se vršile debate in sprejeli sklepi in resolucije, v katerih se ponovno povdarja pomen te svetovne organizacije, ki ostane slej ko prej nepolitična, a strogo : kulturnega in vzgojnega značaja. Omembe 1 je vredna naklonjenost socijalno demokratskega župana v Roterdamu, kateri je sprejel ko^gresiste v mestni hiši, jih pogostil, počastil z godbo ter po prisrčnem nagovoru dovoli! vsem IM urno brezplačno vožnjo z ladjo po obširnih lukah. Nad 1200 ljudi je bilo zbranih v največji dvorani tega mesta »Doelen«, kjer so imeli vsi ob zvokih godbe in petja priliko se uveriti o moči ideje, ki tako enostavno združuje srca vsega človeštva. Prihodnji kongres bo v Bruslju, 1. 1938. pa v Kopenhagenu. —ac— Jesenice IZJAVA. Ljudje, ki so svoj čas bili vodilni funkcionarji v podružnici SMRJ. na Jesenicah, so izdali letak z naslovom »Jeseniškemu delavstvu« v Materam pozivajo delavce, da vstopijo v SMRJ. in delajo za njegov prospeh. Ta letak je ponatisnil tudi »Delavski list« z dne 22. oktobra 1937. Pričakovali smo, da bo odziv na ta poziv velik, saj se je vedno naglašalo. da stoji »masa« za podpisniki tega letaka, toda ugotoviti moramo, da do danes organizacija ne zaznamuje nobenega prirastka in to, kakor smo se uverili, prav zaradi predmetnega poziva. Kar se pa tiče letaka samega, izjavljamo: Tudi mi pravimo, da se delavci morajo organizirati v SMRJ. saj je dela za vse dovolj, pri tem pa naglašamo eno: z nikomur se nimamo nič za pogajati, z nikomur nič »glibati« v organizacijskih vprašanjih. Tu je savezni štatut, ki pove in določa vse. Kdor z n}im soglaša in hoče poštem po niem delati, nam je dobrodošel, vse druge pa odklanjamo. Upravni odhr>r S. M. R. J., podružnica Jesenice. Zvočni l ino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Pat in Patachon kot slepa potnika«. Med dodatki tudi glazbeni fMrn »Ch. Ahearn in njegov orkester« ter zvočni tednik. — Sledita filma »Ulica do raja« in »Vse zaradi muzike«. KDOR BI VEDEL kje se nahaja Zidarn Frančiška, roj. Roban iz Trbovlja, naj sporoči na naslov: Roban Filip, rue Boussu 44, Hautreage Pr. Hainaut, Belgien. Sirite nas iisti Celle KINO METROPOL, CELJE prinaša: 13. in 14. novembra ZDRAVNIK IZ STRASTI (Arzt aus Leidenschaft). Zdravniška praksa na podlagi ponarejenih izpričeval. Resno delo z veselimi prizori. — V nedeljo, 14. t. m. matineja ob 10.15 in 14. »POD SENCO GILJOTINE«. PREKLIC. Podpisani Repnik Terezija in Roza z Leš preklicujeva žalitve, s katerimi sva žalila Banko Marijo z Leš, dne 11. okt. t.: 1. in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe proti nama. Leše, dne 8. novembra 1937. Repnik Roza in Terezija. Posteljno perje kgpoDms-io kemično člščeno, čehano Din 20—,25'—,30'— prvovrstno z roko čebano Din 43'— puh barvast In bel. P'otonlno lastnega izdelka po meri za odrasle in otroke, najceneje pri tvrdk „L U N A“ samo Glavni trg Stav. 24 SABA rezila za britje glavna zaloga v galanterijski trgovini DRAGO ROSINA, MARIBOR VETRINJSKA ULICA 26 zlatar KRANJ Priznano velika konkurenčna zaloga ur, zlatnine itd. Zahtevajte cen k Delavski pravni svetovalec Plačevanje rentnlne od neobstoječe terjatve (Celje) Vprašanje: Bil sem vknjlžen na posestvu svojega sorodnika za vsoto Din 8000, ki pa mi jo je leta 1935 izplačal. Ker pa moja terjatev ni izknjižena, moram od nje plačevati rentnino. Ali imam pravico zahtevati sedaj od svojega sorodnika obresti, od katerih moram plačevati davek. Odgovor: Obresti od terjatve, ki ne obstoji niste upravičeni zahtevati. Plačevanju rentnine pa se boste ognili s tem, da , pmttožite pristojni davčni upravi izjavo svojega dolžnika, da Vam je predmetno terjatev že izplačal. Plačevanje pokojnine po možu. ki Je sklenil več veljavnih zakonov (Ljubljana) Vprašanje: Poročila sem se po pravoslavnem obredu s svojim možem, ki je bil že poročen po rimsko-katoliškern obredu, a tedaj sodno ločen. Imam z njim dva otroka. Sedaj, ko je pa moj mož. ki je bil državni uslužbenec, umrl, prejema njegova prva žena od države celo pokojnino, dočim Mislili so, da je Majdkina oblekca bela... «> * mmmk ... dokler ji ini stric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionoml Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichtov »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! RADION pere sam Vsak naročnik gotovo želi, da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovi- rajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? jaz ne dobim ničesar. Ali nimam tozadevno nobene pravice? Odgovor: Glede na razsodbe Državnega sveta pripada v primeru, če je bil kdo sklenil ob trajanju enega veljavnega zakona drug veljaven zakon in zapustil ob svoji smrti dve zakoniti ženi, pripada vsaki izmed njih polovica od države priznane pokojnine. Vložite torej preko dotičnega urada, kjer je bil Vaš mož zaposlen, tozadevno prošnjo na pristojno ministrstvo. Če Vam pa od strani ministrstva ne bi bilo ugodeno, pa vložite tožbo na Državni svet. Neplačana najemnina Vprašanje: Hišni lastnik mi je stanovanje sodno odpovedal. Ob izselitvi sem mu ostal na dolgu stanarino za en mesec in pol ter tega dolga še do danes nisem mogel plačati. Grozi mi radi tega s tožbo. Ali sem dolžan plačati ostanek stanarine kljub temu, da me je hišni lastnik s sodnijo vrgel iz stanovanja? Odgovor: Zaostalo stanarino ste dolžni plačati. Nedosegljivi » e n n l i n o d o v r I e n l Mink OMi liviili s Hal! zopet v veliki Izbiri v zalogi. Retnek delo nemške radioindustrijc. Največja zanesljivost! Zamenjava starih aparatov! Prodaja na obroke! 3.500 sprej ma vse valovne dolžine z avtomatično regulacijo fadlpgi Vsi sestavni deli stalno v zalogi! Cene žarnic smo znižali za 3O°|0 RADIO MARIBOR, r.z.zo.z. Maribor, Glavni trg 1 Telefon 26-48 Moderno urejena spedjnlna delavnica za radlotehniko. Za konzorcij Izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.