O Tj t> O rP
>o
><a
■H X»
>N
rH
rH
r-a
>V
JiliMlU iHlmmliiit
>o
yll4IIU»imo„IU,ihH
>N
"tooiii/tHniitiiiUnJ/
>W
>o
rH
rH
K//niniiiiiiiulinnut~
co
rH
>N Q
rH
rH
'nnnifimnnniiiintuh
>W
rH
Priprave na VIII« kon res ZISJ so bile f( usmerjene po gradivu s	ji
ji
1, VI« plenuma CK ZKJ
2, V. kongresa ZSJ 3* Predkongresne konference Osnovne
organizacije Zveze komunistov.
Osnovna organizacija v podjetju je na nekaj sestankih obravnavala snov predvolilnih konferenc in vsklajevala svoje r Sprejet je bil sklep za odstopitev
Poročevalci naj bodo kratki. -Posebno skrb moramo posvetiti volitvam v no-| ve delavske svete.
j- Pogodba z Zavodom za izobraževanje I kadrov je v zaključni fazi in se bo ■ izdelal šo elaborat o dosedanjem de-l lu in zaključki, ki se bodo predložili j organom upravljanja.
delo v podjetju po navedenih smernicah!
- predkongresni aktivnosti Z.GJ
- o vlogi ZK v družb, političnem Siv—
j \l
t j
ljen0U	I	;
- o nadaljnj ki}epitvLi ranjo politične
iu Jfazvojuihbi-
U*>!	•	.....	*
% i fi
en;
O
fo ! Ivi
itr
tv;
i-A
o;
A <' ]
jfcv O. *
!ta ;
M >
v CD C" i •»
2 !
H-! Ib'
__n
tl!\
Slf"
i Ej
!S ol .1 ;• t? I
1 w o<[ •
prostora, ki bo namenjen za delo političnih in uružbenih organizacij in organov upravljanja v podjetju, Ta prostor,V bo tudi v pomoč pri reševa -nju izobraževanja v podjetju.
i o to
' ' i >*< | • O r-.-' |0-> j.^|
’ -, -l
- enotnost ZK j
- živijenski s
- samoupravljanj^! i
- zunanja politika;	sli^^ie
Nadalje :
- vloga sindikatov v današnji družbi
- problem osebnih dohodkov pod 23*ooo.~
- problem investicij
- zboljšanje del, pogojev delov,ljudi
- skrajšanje delovnega časa.
Na sestanku predkongresnih priprav so sprejeti predvsem sledeči zakljuški i
rsi
- zasedanja organov upravljanja naj bodo čim krajša in strokovna. Ha delavskih svetih naj se dajejo poročila uprav1- | nega odbora in komisij delavskega 3veta
sija je ugotovila, da so se pri delj^bvii' les. odpadkov pojavile nekatere pomanjkljivosti, Določilo se je, kdo jel.'upravičen za lesne odpadke,upravni ;odbor pa bo dokončno ^oločil kriterije za delitev odpadov,
- Šef gospodarsko rač, sektorja se je dotaknil osebnih prejemkov ‘naših delavcev in ugotovil, da so se popravili in da ne bo prejemkov izpod din 25*000,-, seveda razen primerov neza^-interesira^osti posameznih delavcev,Za zboljšanje osebnih prejemkov smo predvsem dvignili nižje kategorije in bomo zaradi tega v letošnjem letu izplačali preko 3o,ooo,ooo,- din, ,več»
- Predvsem obstoja problem rekonstruk-
cije in investicijske izgradnje v podjetja za izpolnitev planskih nalog, kar nam onemogoča takojšnjo uvedbo 42 urnega delovnika,
- Ugotovili smo, da so zasedanja delavske* ga sveta in ekonomskih enot premrtva
in ni take diskusije, ki bi morala biti Sekretar 00 je o tem že razpravljal z organi, ki naj bi zagotovili res uspej[ no delo organov upravljanja v podjetju. Nujno je, da daje porodila tudi Inštitut športnega orodja " Elan", da bodo organi upravljanja seznanjeni z delom in uspehi te ustanove.
- V lanskoletni razpravi za uvedbo 42 urnega delovnika je bilo ugotovljeno, da bomo z večjo delovno disciplino, po^ sebno pri prihajanju in odhajanju z dola prihranili cca 8 % izkoriščanja delovnega časa, Verjetno niso uspehi toliko pozitivni, ker je disciplina
v podjetju še vedno slaba, rezultati analize pa nam niso še poznani.
Na podlagi diskusije je bil sprejet sklep, da naj komisija za uvedbo 42 urnega tednika ugotovi koliko smo pri hranili zaradi uvedbe ekonomičnej šega izkoriščanja delovnega časa in naj o tem poroča na prihodnjem sestanku Osnovne organizacije.
- Sekretar Obč, komiteja Radovljica se je na osnovi današnje diskusije dotaknil nekaterih problemov in sicer*
vprašanje priprav 00 na VIII, kongres ZKJ in sicer predvsem afirmacijo in vlogo organizacije ZK, vprašanje reševanja medsebojnih odnosov v podjetju, vprašanje izobraževanja v podjetju, ter nekaterih aktualnih pci litišno- gospodarskih problemov, Tov, Bem je govoril tufli o potrebi sodelo* vanja med našo 00 ter Krajevno skupnostjo in ostalimi družbeno političnimi organizacijami na področju kra*-jevne skupnosti.
Pred Osnovno organizacijo ZK v podjetju so postavljene velike naloge, predvsem reševanje zgoraj navedenih problemov, katere bo obravnaval VIII, kongres ZKJ,
Slani ZK ne bomo smeli reševati in ugo-, tavljati samo obstoječega stanja pri de|-lu naše organizacije in ostalih družb, političnih organizacij v podjetju.
Stremeti moramo, da gremo vzporedno z razvojem časa in napredka naše socialistične družbe*
O o
O
( po novem načinu nagrajevanja )
Meseca maja so bili prvič po novem sis-f temu nagrajevanja, obračunani v osebne dohodke sledeči procenti na preseganje plana proizvodnje :
- smučarski obrat	137	i°
- spl, lesni oddelek	,	.	,	,	140	°fo
- kovinski obrat ,,,,*•»	132	i<>
- sedlarski oddelek	•	.	•	. •	115
i
- čolnarija..........................HO
\
- lesni obrat skupaj , . « .,	138	%
- PODJETJE SKUPAJ
138 %
I sindikalni podružnici tovarne
I	"Elan"	I
| Iskrena hvala za izkazano pozornost 1 ob smrti mojega očeta ,
Jože Vidic
riHOHMlMlIltHllMltlllltlillllMittlttlMlillKiltlilJHilHIiiilliiIrlllllllMIHIKHMifllMIllllliMMffilllflllMrKMJMlfittMlIlllHJill
OBRAVNAVA IN SPREJEM SFR3LELČB PO PRAVILNIKU O RAZDELJEVANJU
OSEBNIH DOHODKOV .
Šef finančnega sektorja je obrazložil v zvezi s koregiranjem osnovnih obražun»jios-tsvk predlog po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Za boljši pregled i se prilaga obširnejši prikaz kot sledi :	J
1« Realizirano v aprilu 1964	J
Odde- lek	število zaposlenih	plan na zaposlenega	mesečni plan	izvršitev	% preše«.		-J-j 1 i 1
SM	25o,9	211.5o7	53.o67	lol.76l	91	1 1
TO	4o,9	168.988	6.912	11.336	64	1 1
KO	34.o	247.795	8.425	17.75o	lo5	1
SO	- I6.0	254.0I6	4,o64	, .. 5.8?1		44	l 1
SKUPAJ	518	139.890	72.468	136.598	89	1 1
2. Preračunano na novi plan SM 25o,9 275.8oo			69.198	lol.761	47	■	 1 1 1 1 1 l |
TO	4o.9	22o.5oo	9.ol8	11.336	26	1
KO	34,o	323.4oo	lo.996	17.75o	61	1
SO	16,o	3o8,ooo	4.928	5.851	19	1 1
SKUPAJ	518	182.000	94.14o	136.598	45	’ 		'1 l —	=a
3. Primerjava vpliva na osebne dohodke pri režij sitih delavo ih
a) primer X# kateg. s faktorjem 0,2
obračun, postavka na plan (8ox 1,2) = 96 %
soaro
29.328.-
28.155.-
n o v o 39.728,-
! I J
slcapaj	57.4*53.-	58.797.-
b) primer XII, kategorije s faktorjem 0,3		
obračun, postavka na plan ( 8o x 1,3 ) = lo4 fo ( 4o x 1,3 ) = 52 f	33.776,- 37.207,-	47,632.- 24,768,-
skuj.aj	72,983r-	72 e4oo
c) primer XIII« kategor. s faktorjem 0,5		
obračun, postavka na plan ( 8o x 1,5) = 12o fo ( 4o x 1,5) = 6o 'fo	6oa944 e.-73.133 c-	79,248.- 47*549,-
skupaj	134.o77.-	126,797.-
Problem :
Iz primerjava je razvidne, da so izračun occbnoga dohodka ujema je pri doktorju 0,2 ( v X« kategoriji), da pa v XII, kategoriji s faktorjem 0,3 znaša novi osebni dohodek manj >:ot pri starem izračunu. Zato bi predlagal, da se faktorji spremenijo in sicer ;
_JL.P_.Y_2.
- faktor	0,1	o,l
- faktor	0j,2	°?2
faktor	o,3	o,4
- faktor	o,4	p,6
- faltfjor	'o,8
4,	Primerjava vplivu na osebne dohodke pri prcaultivn' delavcih
Da na delovnih mestih z visekira preseganjem norme, kjer je tarifa za enoto dela ostala ista kot do sedaj t nebi sk.ipni at’a oni dohodi'i znašali manj kot do sedaj, bi produktivni d&lavoi morali prejeti za v.^ak fo preseganja plana
0,7 fo ne pa kot do sedaj 0,5 fa
Primer izračuna za o,pril v V, kategoriji
3-0 ero
- osnova za izračun gibljivega <3e3a	13„923*-	27<vo4o«“
- po starem 0,5 fo od 8o = 4o fo	7.571»~
- po novem 0,5 f od 4o fo = 2o fo	5,408,.-
V	kolikor pa se določi faktor 0,7, bi gibljivi del znašal 4o % x o,,7 - 28 f, kar znaša 7»571s~ din»
li
aradi tega, da nebi nastali katerikoli probl;mi med delavci, predlagani, da se določi po novem za vsak fo preseganja 0,7 f° za produktivno delavce0
5.	Določitev višino plana proizvodnje, ki je osnova za nagrajevanje
Ker so tako dopolnilni, kakor tudi osnovni faktorju, ki so zgoraj analizirani, odvisni od višine plana prtnzvedrtje, prečlgano, da se osvoji predlog za 182,ooo*i-
j plana proizvodnje na zaposlenega v povprečju za celo podjetje. Višina plana po enotah se bi na tej osnovi nato tudi izračunala oziroma naj bi veljala višina po tem predlogu iz zaporedne štev* 1.
Delavski svet podjetja je na svojem rednem zasedanju dne 4, junija 1964 sprejel predlog dodatnih meril po planu proizvodnje s tem, da se že upoštevajo od 1, maja 1964,
DUH
V	izvlečku so najvažnejši sklepi sprejeti v mesecu maju s
1, Razpis volitev v delavski svet podjetja in delavsk: svete ekonomskih enot,
2, Dokončni sprejem statuta z ozirom na pripombe občinske komisije#
3, N0v sistem nagrajevanja naj se temeljito prouči. Ugotovi naj se vse event, neskladnosti, ki bi nastale v zvezi s tem,
4, Glede na ugotovitve prodaje v izvozu;
a) uvesti moramo organizirano reklamno službo
b) reklamacijo kupca Rheinbriicke Basel bomo odpravili tako, da se ca 3o % reklamiranih metalnih smuči pošlje v Elan v popravilo. Poiskati moramo ti di možnost popravila teh smuči pri Ferropolu*
5, Imenuje so komisija za priznanje polkvalifikacij delavcev v podjetju,
6, Določiti moramo faktorje, ki bodo odstranili neskladnosti novega načina nagrajevanja pri merilu za nagrajevanje po planu proizvodnje.
7, Sprejet je bil drugi dodatek k investicijskem elaboratu za II, etapo rekon-strukcije tovarne.
8, Podaljšana je bila veljavnost pravilnika o denarnem nadomestilu za letni oddih. Denarni prispevki pa so povišani,
Franck ! - Ej
Saj praviš, kakšno obleko bi bilo najbolj primerno obleči za malico v naši menzi ?
-	Progasto I
; ffiesbadenski sejem športnih artiklov ! je bil pred leti dvakrat letno in sicer I v januarju za letne in v juniju za zim-I sko-športne artikle, Ta sejem je orga-I niziralo Združenje nemških specializi-I ranih športnih trgovcev,
i V letu 1961 se je pojavil nov organiza-! tor mednarodnega športnega sejma v zap,
■ j Nemčiji in sicer Združenje nemških j športnih proizvajalcev, s sejmom v ICel-| nu, Ta sejem je bil enkrat letno prav I tako kot wiesbadenski v mesecu januar-| ju.
, Prišlo je do razkola in ostrega spora I med prireditelji —trgovsi na eni stra-I ni in med prireditelji sejma -proizva^-*
I jalci, na drugi strani, Eazstavljalci, kakor tudi redni obiskovalci, posebno I inozemski, so bili popolnoma dezorien-[ tirani in sejmi so bili slabo obiskani,
I Lahko trdim, da je Kipln bolj privlačeval, [ ker je razstavljala industrija, ^aza—
I lo je, da se bo središče mednarodne poss j nudbe in povpraševanja športnih artik-I lov premaknilo v Francijo in da bo vo-j dilno vlogo v areni športne trgovine I prevzel sejem v Grenoblu, ki je vsako j leto v mesecu marcu in je med najbolj I znanimi mednarodnimi sejmi te vrste«
[ Zadnji trenutek so Nemci iG opazili,da I gre ta interni spor le v njihovo ško-{ do in so se sporazumeli, da Koln orga^-I nizira letni sejem v mesecu novembru,
I medtom ko bo Wiesbadaa organiziral le I zimski sejem v mesecu aprilu*
I Po navedenem sporazumu med priredite-j ljema sejma se je kmalu pokazal uspeh,
I Viesbaden je ponovno pričel pridobiva-I ti razstavijalce in kupce; ter se je I razvil v pravi specializirani sejem za I zimsko športne artikle mednarodnega slo-I vesa. Kooln pa je uspel ravno tako z I letnimi artikli in vrtnim pohištvom, toda vedno z lepo ponudbo tudi zimskih j artiklov, kajti producenti naše velikos-
(Vinko Bogataj )
ti prodajajo svojo proizvodnjo 1 leto naprej, tanjši in nekateri zelo reno-mirani (l&stle) pa le od polletja naprej, Ponudba v zimsko-športnih artiklih v ¥iesbadenu tako narašča, da je sejmišče tkzv* Rhain-Main Halle postalo premaghnoo Tudi z manjšimi dozidavami, ki so jih izvršili, niso rešili problema. Letos so postavili začasno halo kot priključek sejmišču, taroimenovano halo P. V to halo so poiskušali preseliti tudi nas in nam je po trdovratnem vztrajanju uspelo ostati na sedanjem razstavnem prostoru v Hali Ay ki je naj lepša in kjer se zbira vsa elita smučarske proizvodnje« Preutesnjenost v večjih halah daje slab videa sejmu in je med obiskovalci ves čas gneča,
Letošnji vrilesbadenski sejem je bil ponovno rekordno obiskan^ tako po kupcih, kot po razstavijalciho Poseben naval je bil prvi dan, ker je bila ravno nedelja, Ta dan obiščejo sejem vsi de, -tajlisti, ki so ob delavnikih zaposleni v svojih prodajalnah, Večina obiskovalcev- aetajlistižnih trgovcev, izhaja iz 'Nemčije, zelo veliko pa jih prihaja tudi iz sosednih držav, ki prirejajo avtobusne ali pa avionske skupinske izlete v 7/iesbaden, Šele drugi dan ter tretji dan trajanja sejma se sejmišče malo umiri in dobi svoj pravi videz zaprtega komercialnega sej_ ma, V teh dneh tvorijo obiskovalce le grosisti in importerji.
Zanimivo je, da kljub visoki konjuktu-ri v smučarskem športu s sejmom niso bili zadovoljni vsi ponudniki smuči. Posebno švicarski razstavljalci, ki niso razprodani, enake vesti pa so
sirili tudi zc, nekatere avstrijske in druge producente.
Ves čas sejma smo napeto pričali kje in kdo se bo pojavil z novi* mi - seveda.višjimi cenami za smuč Toda nerazprodanost nakaterih izgl da, da je povzročila preplah in s tako prav vse cene ostale 'na lanskoletnem nivojuo
Has so na sejmu obiskali vsi naši kupci, s katerimi smo obravnavali tekočo problematiko v zvezi s plas m^nom in z naročili„ Potrebe za leto 1965 nam je uspelo izvedeti le od firme Gresvig 0slo za skandinavske tržišče » Potrebe so sledeče i
lo	Vse smuči razen cenejših otroških ( Viking) s
.)/
Norveška
Švedska
■
Danska
Finska
SKUPAJ
7eooo parov
16a00O "
3i?ooo "
 Ooooo 11______
34,,poo parov
r
i	Cenejše otroške smučis Norveška	4o«ooo	parov
Švedska	60ooo	"
Danska	5~ooo	"
Finska	_____3,000 ^
SKUPAJ 540ooo	parov
avedeni podatki so plcgirni
!i
\
*' /i , \
J
^---
s lL ^ \ /.) '
-"Kako pa kaj nove plače"?
8
" Mojo dvanajsto grupo bom za—• menjal za dve šesti "
(Nižje so se največ dvignile )
lahko do jeseni še spremenijo« Od vseh ostalih kupcefr pa bomo dobili njihove okvirne potrebe na novemberskem sejmu v ICdliiUj
/si icupci želijo, da bi bila naša nova kolekcija smuči in celoten program za 1965 izdelan najkasneje v mesecu juliju^ ko bi nas večina od teh obiskala ob priliki svojega dopusta v Jugoslaviji 1 ali v sosednih državah, da bi nam dali svoje predloge in pripombo in da bi le ti imeli primemo orientacijo že za n:;,slednje leto in za planiranje naročil j aa 1965c
Edino kritiko? ki. smo jo doživeli, razen manjših primerov v smučeh; pa je reklama«) Prvi oster napad so nam pri- i pravili žre nemški ,j:upci na sestanku na j predvečer vdesbadonskega sejma, podobno 1 pa smo slišali tudi od ostalih v ča&u sej premrlo podpira svoje kupce v I roklaEDPL' .čn P Vri proizvajalci j smuči r inoc'?Tist/vu, tudi najmanjši, iz. 1 dajajo vsako loto lepe barvno tiskane kataloge cii prospekte 2,a smuči in ostai
lo	artikle o d redkimi, ki do danes v tem pogledu uiso uspeli smo mi* Kriti--airala so naš, fla se po velikosti in kvaliteti uvrščamo n.ed največ je in re~ nomirana na svetu, v reklamnem pogledu pa smo najmanjši-) Saloatno, toda resnic") 110 5 V reklami smo do danes napravili j zelo ma.l.oa Današnji razvoj in ponudba v svetu zahtevata intenzivno obdelavo i trga tudi s to strani0 Naša konkurenca ' troši ogromna sredstva, v reklamne s vrhe in mi smo pričeli ža njimi premočno zaostajati, če pogledamo naše mesto in
in pozicije, Iti jih imamo v mednarodni lonudbi zimsko- športnih afetiklov.
S čim hitrejšo in uspešno akcijo, ki mora biti dobro pripravljena, se moramo približati ostalim znanim proizvajalcem tudi v tem pogledu. Kot drugje, se bo tudi pri nas sčasoma moral pričeti ukvarjati s torni vprašanji in s temeljito analizo trga poseben štab
ljudi, kar bo sicer stalo tovarno mno-go sredstev, toda naše bodoče pozicijo na mednarodnem trgu bomo obdržali le na ta način,- V kolikor s prospekti in podobnim materialom ne bomo uspeli
v	c.omačih tiskarnah, to velja pred -vsem za smučif se bomo morali obrniti na tovrstna podjetja v inozernstvue
n □
if
A
Zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolovanja) je podjetje izplačalo za 330 dni 396,305,- din.
Izostanki so bili zaradi;
Nesreče pri delu	3	primeri	4-9	dni	izplačano	61,118,-	din
Nege družinskega člana-ov 5	primerov	18	dni	izplačano	19*169--	din
Spremstva drui, člana	3	primeri	3	dni	izplačano	3.775 -	din
Ostalih bolezni	47	primc-rov310	dni	izplačano	3.12.243.-•	dih
Izostanki in dajatve po oddelkihs
Tel. orodje
Smučarija
Kov, in sedi. del.
Razrez, sklad« lesa,
komunala
Uprava
Inštitut	-
10	primerov	82	dni	izplača/o	105r073.-	din
28 nrimgrov	19?.	dni	izplačate	170,153,-	dm
10	prime rov	48	dni	izplačano	53-880*-	din
3	primeri	20	dni	izplačano	22.535.-	din
5 primerov	19	dni	izplačano	26*349»-	din
2	primera	20	dni	izplačano	17,515din
SKUPAJ: 53 primerov 380 dni išplr»8cjio 396-305v- din
V	mesecu maju co se boleznine v primerjavi z mesecem aprilom zvišalo ira 27..635.- din«
-PV '• "J
j Na račun naših prvih plastičnih smuči,
! proizvedenih v malo večji količini smo I slišali kar dosti kritik, veliko upra-I vičenih, še več pa neupravičenih. Po* l polnoma je razumljivo, da začetek pro-I izvodnje nekega novega artikla ne more I kljub vsej " teoretični naštudiranosti"
I ( ta izraz se pri nas veliko rabi )
I dati nekaj izrednih rezultatov, saj se I pomanjkljivosti opazijo šele po prvih : poskusih na terenu. Tako ni nič čudno,
I če so imele naše smuči še veliko otroj^ j kih bolezni. Kljub vsemu pa so preisku j šnjo dobro prestale. Zavedati se nam -j reč moramo, da naše " FIBERGLAS 11 smuči I kljub sorazmerno visoki ceni niso name-| njene krhunskim smučarjem, marveč tu-I rističnim. Vse smuči, ki smo jih dali J v jbreiskušnjo, pa so dobili ravno taki I v roke, več ali manj " vrhunski " vo -I zači, ki povsem normalno zahtevajo za I svojo vožnjo trše smuči in jim naše ! niso odgovarjale. Kljub temu, je vsak I pripomnil, da lahko na smučkah " dela I kar hoče ", za smučarskega učitelja pa* da so naravnost idealne. Prve kri-I tike so nas prizadele mogoče še preveč,
1 zato smo se odločili, da bomo te smuči I proizvajali iz drugega materiala, ker j smo bili.prepričani, da material, ki ga ^porabljamo ni kvaliteten,
| Ker smo imeli več vrst laminatov na izbiro, nismo vedeli za kateri material j bi se odločili. Iz enega smo dobivali j trše, iz drugega mehkejše smuči, Vpra-I šanje, kakšne smuči naj proizvajamo,
I	trše ali mehkejše, je bilo nerešeno,
I	Na domačem trgu je povpraševanje po
trših "FI3ERGLA3 " smučeh večje kot po j mehkih, na tujih tržiščih pa je razlic_ | no. V dogovoru s komercialo smo se odločili, da še nadalje forsiramo " FI- I 3ERGLAC " smučko mehkejše kvalitete za manj zahtevne smučarje, da se pa istočasno naredi tudi manjša količina u
smuči v trši kvaliteti«	II
II
Kljub temu, da nismo imeli veliko ma- j| terialov na razpolago, smo z odločit- n vijo imeli velika težave. Naše labora- jj torijske teste so smuči, zalepljene iz n različnih laminatov, enako dobro pres- 11 tale» Ker doma nismo mogli več izvr - _■< šiti nobenih testiranj smo se odločili;' da nam na Zavodu za raziskavo materia- 1 lov v Ljubljani naredijo še meritve kako smuči prenašajo tlačne obremenit- i ve«
Za natezne obremenitve vemo, da naša i lesena smučka prenese približno 55o kg, metalna 12oo kg, plastična smučka j pa 14oo kg« To se pravi, da na en par | fiberglas smuči lahko obesimo kar j 4 11 fičkote
Kax tiče natesnih trdnosti, že les dosega zadovoljive rezultate, zato pa I je bolj občutljiva točka materialov za smučarsko industrijo obstojnost na i tlak. Ravno premajhna obstojnost na | tlak je 'ariva velikega števila lomov I pri smučeh. Zato smo na Zavodu za raz- | iskavo materialov izvršili še testiram i nja v tej smeri. Smučko smo vpeli med dva bata in s pritiskom v smeri konica I
—	peta ugotavljali kakšno obremeni- | tev prenesejo.
Lesena smučka JST je pri teh preis--kuoih prenesla obremenitev 147 kg$ OLYMPIC HIC KORI 16o kg, metalna SUPER | 18o kg, vendar se pri tej obremenit ~
vi	ni zlomila, ampak samo trajno de -formirala. Piberglas smuči pa so zdržale različno, odvisno od materiala iz katerega so bile zlepljene in to od 18o kg do 23o kg9
Ta velika razlika v odpornosti do tlajS nih obremenitev PIBERGLAS11 smuči iz različnih laminatov nam je služila kot vodilo za pravilen izbor mater ia^-la» Smučka zlepljena iz tega materiala v standardni kvaliteti ( mehkejša) je izredno elastična in brez robnikov, praktično neuničljiva« Saj je zdržala obremenitev 23o kg, pri tem pa je razpon med bati prišel od ze>~ četnih 2o5 cm ( kolikor je dolžina smučke ) na samo 121 cm.
Testiranje smuči na Zavodu za raziskavo materialov nam je dalo dragocene rezultate. Z njimi smo dobili temeljit vpogled v kvaliteto našega materiala kar je za. nemoteno solidno proizvodnjo izredno važno.
230k9
(ing. Petriček )
S7 o
»■r—1— M/	-r.;7 /;■/
RStSro tiL kOiS m k
«9	fot.	f. J
RAZGOVOR S ERICSM DETIČŽOk IZ PREDOLII/IPIJSKIH, OLIMPIJSKIH IN DRUGIH
TEKMOVANJ V SEZONI 1963/ 1964
( S»K. )
Prav'gotovo je še nekaj članov našega kolektiva, ki ne vedo, da jo njihov sodelavec Pric ^etiček, elektrikar, ki ga srečujejo po obratih- eden najboljših jugoslovanskih alpskih smu -čarjev.
V	zim3kdm času je vedno na tekmovan-
jih in treningih, sato nam tedaj ni utegnil por deti zanimivosti z zimskih prizorišč. Sedaj smo nadoknadili zamujeno in smo ga povabili na kratek razgovor «
Na katerih mednarodnih tekmovanjih, razen na olympiadi, ste zastopali erSavne barve ?
Na tritedenski januarski turneji, v glavnem brez snega, smo se pripravlja-- I
11 v Franciji, Italiji inšvici, Nazad- j nje smo sicer uspeli z okrnjenim eno- l tedenskim treningom v Cortini d\Ampezzo«! Od tam smo odšli na prvo preiskušnjo v I Kiitzbichel, toda žal brez nastopa* To { tekmovanje je bilo prestavljeno v Spii*» I tal. Tudi tam je zaradi pomanjkanja snega odpadel smuk,	I
Tako smo le šibko pripravljeni prišli I na olimpijado v Innsbruck,	I
Po olimpiadi sva s Petrom Lckoto odšla | v Nemčijo v Garmisch- Partenkirchen na te km, "Kandahar", i'oral bi nato nas- | topiti še v Sestrieru v Italiji, ven- J dar mi poškodba noge tega ni dopuščala« |
Tekmoval sem še na PIS-a tekmi v Kranj** I ski gori in na državnem prvestvu na Sar planini. ‘	I
In rezultati, ki ste jih dosegli ?
Rezultati vedno niso merilo sposobnosti 1 tega ali onega tekmovalca, ^anje vpliva- | jo še druge okolnostis kot oprema, starti na številka in druge. Zase lahko rečem,**] da sem poleg' smole imel še kup drugih I težav, Te so vsekakor vplivale na uspeh,j
V	Kuutzbichlu sem v veleslalomu od 12o l tekmovalcev zasedel s padcem dobro 4o,	|
12
mesto, Čeprav mi je vodstvo neobjektiv no zamenjalo startno številko 16 s šte* vilko 66 ! V slalomu pa bi zasedel odlično 3o, mesto od 12o nastopajočih, vendar sem spustil vratca« Imel sem le
4	sek, slabši čas od Stieglerja v prvem teku.
Smola !
Na olimpiadi so bili moji rezultati ved, no v prvi polovici od vseh nastopajo -čih, čeprav sem v smuku padel* Tako sem bil drugi od Jugoslovanov. V veleslalomu pa sem z dvema padcema kljub temu zasedel zadovoljivo 47« mesto,
V	Garmischu za pokal "Kandahar" sem od 16o tekmovalcev zasedel 61, mesto, torej dve mesti pred Petrom Lakotom, Pri tem sem imel hujši padec in sem si poškodoval nogo. Od tam sem moral domov preko Avstrije, kar me je stalo za vož, njo lastnih 3o DM, ker sem imel vizo za Italijo, nisem pa imel izhodne vize.
Na I7IS~a tekmi v Kranjski gori bi lahko d segel zelo dober čas v veleslalomu, vendar sem dobil slabo startno številko (40), kar je povzročilo, da sem imel dva padca in sem bil diskvalificiran. Kljub temu pa bi bil moj čas med II, -III, mestom od Jugoslovanov. Pri slalomu pa je tekmovalec IvJrak kljub startni številki 55 dosegel drugo najboljše mesto od Jugoslovanov z Elanovimi smuČntfj'
Na dršavnem prvenstvu na Šari so bili | pogoji za smuk izredno slabi. Med tem, ko sem čakal na start lo minut, je za-' | padlo lo cm novega snega« Po uradnih rezultatih, ki so bili kaj nesigurni, |
; sem dosegi 4« mesto. Odlični teloovaleo j&trak, ki je bil med najhitrejšini, pa iuradno 14. mesto, Oba sva vozila :: E.".g— jnovimi smučmi. V slalomu je bil najboljši Soklič, tudi z članovim smučmi. 7 | ve le slalomu pa sem zavzel dru;;o mesto«
j Tu so naše smuči dosegle največ najbolj-IŠih mest.
»
I
JKo še omenjate Elanove smuči na drčav-;nem prvenstvu, kaj p,a je bilo z njimi j pri nastopih v tujini ? ?
i-Edino jaz od vse reprezentance som vse-Iskozi nastopal z njimi, pa zati nisem bil jprav nič prikrajšan. Mogoče samo v toli-• ko, da nisem kot ostali ho nel nastopiti ina Eistlerjevih, ki so jih dobili v dar.
IZato sem ostal brez njih. Trener 1'iagu-išar se je celo izrazil neodgovorno, češ, |da sem edini jugoslovanski profesionalec! ‘(Beri; Saj te Elan vzdržuje in plačuje« |op, ur. ).
1
{
IAli so Elanove tekmovala© smuči enakovredni
ine inozemskim ?
I
I
lAbsolutno ! Celo boljše so, oz« hitrejše. jjNa treningu v Cerviniji v Italiji smo jlpreiskušali drsenje s teiamovalcis Jpchranzom, Zimmermanom, Bartelsom, 7fag-jfiebergerjem,Nenningom in drugimi, ki so IVozili Kneisslove, Fischerjeve, Erbacher-l!]jeve in Kastlerjeve smuči. Ugotovili smo l:&a so naše s srebrnim kofixom drsele najini tre je • Izjava trenerja Italijanske- reprezentance Noglerja je bila ta, da od— jlloča o uspehu pol oprema, pol pa znanje, [Italijanska reprezentanca kompletna vozi jdomače smuči Rosso, ki so slabše kot naše
!Zakaj pa potem po vašem mnenju niso naši Itekmovalci nastopali z domačimi smučmi ??
I
ITo je bilo odvisno od njih samih in morda j tudi še od vodstva.
j Če so Italijani , kot že omenjeno, lahko (nastopali z njihovimi lastnimi smučmi, j slabše kvalitete od naših, bi tudi mi ivsi lahko z Elanovimi« Predvsem pa zato, ker se je tovarna potrudila in pripravi-
la za vsakega olimp. kandidata po o in še več parov tekmovalnih smuči. Nastopa-
li	so z njimi le doma, ne pa v inozemstvu«
To je podcenjevanje naših lastnih proizvodnih sposobnosti in slabo vračanje Slanu« Vsi, razen Pustoslemška, niso do danes dali od sebe nikaJkega glasu in ocene od prejetih Elanovih smuči, čeprav je potekel dogovorjeni rok 25. aprila. Vsak proizvajalec bi jim te prejete smuči v takih okolnostih odvzel* Tudi v Elanu o tem še n:l bila izročena zadnja beseda.
Primer leta 1962$ ob svetovnem prvenstvu smo prejeli 4 Jugoslovani po en par EListler^ jevih smuči, ir pa iz političnih razlogov| nismo mogli nastopiti, smo morali smuči po tekmovanju " Kandahar ", ki je sledilo, vrniti tovarni, čeprav je bilo pred nami še dva meseca zimske sezone .
In še kaj o organizaciji tekmovanj ?
0	sami organizaciji ne bi bilo pripomb,pač pa mogoče več o taktiki vodstva naših reprezentantov« Piav o nje mnogo zavisi uspeh vsakega posameznika. Sprašujem se, zakii so mi v Spittalu odvzeli startno številko
16	in mi dodelili št, 66 ? če tega ne bi bilo, bi nedvomno izboljšal že itak dober čas. Prav tako v Kranjski gori, kjer sem d-bil št« 48« Isto velja za nadarjenega lirska i Pustoslemška.
Posebej bi še omenil uržavno prvenstvo na ŠcjT planini, kjer so prav naši slovenski tekmovalci - Lakota in Dornik - samovoljno prestavljali traso proge. To je nedopustno in krši vsa pravila. Posamezne primerjave časov so bile precej različne. Od tam nismo odnesli najboljšega vtisa.
Pa še eno. Primer FIS-a v Kranjski gori je pokazal, da bi prav na domačem terenu morali izbrati najboljše razmerje sil startnih številk, t,j.rtaktike, ki bi našim smu čarjem prinesla boljši uspeh v tako močni mednarodni konkurenci«
Op« Urednika; K gornjem razgovoru postavi jp. uredniški odbor vprašanje :
" V kakšni profesionalni službi pa so potem ostali tekmovalci, ki so vozili av -strijske smuči ??? "
Z veseljem, zadovoljstvom in saraoztv-vestjo ugotavljamo, da se naše podjetje iz leta v leto uspešneje razvija« V vseh oddelkih opažamo nenehno rast proizvodnje, katere finančni efekt omogoča poleg dviga osebnih dohodkov se pomembne investicije v novogradnje in za izpopolnitev ter nabavo opreme. Glavno zaslugo za napredek nosi delovni kolektiv, ki smelo rešuje najtežje probleme in vztrajno , požrtvovalno, z elanom gradi veliki " ELAN ",
Od vseh obratov najbolj napreduje smučarski, ki je mejo stotisoč parov letno že prekoračil in stremi za tem, da se čimpreje približa drugemu stotiso— eaku. Zanimivo je, da je smučarski obrat v preteklem mesecu izdelal trinajst tisoč parov smuči, torej v enem mesecu toliko, kolikor je pred kakitti sestimi leti znašala celoletna produkcija.
Na dlani leži, da je z tako velike količine izdelkov potrebno poleg ustreznega strojnega parka ter sposobnef vestne delovne sile tudi ogromno lesa in to prvovrstno kvalitete, pravilno sušenega v določenih sortimentih, Tu pa imamo ozko grlo v naši sušilnici. Štiri sušilno celice,zgrajene pred sedmimi leti niso več kos rastočim zahtevam, Priznati je treba, da se zaposleno osebje prizadeva doseči res optimalni izkoristek sušilnice, saj znaša doseženi odstotek v preteklih petih mesecih kar 99,2
V	letošnjem letu se je neprekinjeno
aelalo še 11 nedelj in vse prvomajske praznike, V petih mesecih se je osušil in to pri isti kapaciteti sušilnih celic, in isti delovni sili- ie nekaj manj kot v letu 1953, T
Na tern mestu bi dal rad priznanje našim kurjačem, ki so preko cele zime, skoraj vse doslej žrtvovali svoj tedenski počitek, da je sušilnica lahko nemoteno obratovala in da je bilo o-mogočeno delo na stiskalnicah. Tudi to je elan ! Vendar so tudi tu pos -tavljene meje. Pri sedanjih razmerah bi se potrebno povečanje količin posušenega lesa doseglo le še na škodo kvalitete,
Res je, da so novozgrajene sušilne lope za zračno sušenje frizov dale prav dobre rezultate, kajti procent začetne vlage lesa, ki prihaja v sušilnico se je*znišal, s tem pa se je skrajšal tudi čas sušenja. Vendar se tu pojavi ekonomsko vprašanje, ali in do katere meje je še rentabilno povečevati pokriti prostor in imeti na skladišču velike količine lesa v frizih, ki vežejo mnogo denarnih sred -stev na daljšo dobo, ali preiti na povečanje kapacitet obstoječe sušilnice ,
Tako je prišlo do odločitve, da se k obstoječim štirim enotirnim celicam dogradi še ena dvotirna, z obojesmernim prevetrovanjem, ki bo sprejela približno 2o m3 frizov. Od tipe z enotirnim in enosmernim kroženjem zraka smo odstopili, ker so dvotirne celice bolj ekonomične in so v praksi
, ,rs
rErr.
sušenja dale boljše rezultate. Predvi* dena je tudi sodobna oprema projekti ■
I Stanje delovne sile dne 1, 5*1964, j Podjetje:
V rednem delovnem razmerju :
moških	252
žensk	241
SKUPAJ 493
V začasnem delovnem razmerjul
moških
žensk
SXUPAJ
Vajenci
2
7
3 moški
Inštitut $
V	rednem delovnem razmerju! moških	12
žensk	2
SKUPAJ	14
Jbrat družbene prehrane :
V	rednem delovnem razmerju; žensk	6
SKUPAJ	6
Stanje delovne sile dne 31*5» 1964 Podjetje:
*
rednem delovnem razmerju: moških	253
žensk	243
SKUPAJ 496
rane sušilne celice in izpopolnitev primitivne opreme starih. Novo instalirani aparati bodo omogočili natančnejšo kontrolo sušenja in pričakujemo lahko nadaljno znižanje sušilnih časov in s tem povečanje količine posušenega lesa. Vsi moramo vedeti, da je to povečanje eminentne va.žnosti, kajti nadaljni dvig proizvodnje smuči je mogoč le, če mu sledi nabava, razrez in sušenje lesa.
R - r
V	začasnem,delovnem razmerjus
moških
žensk
SKUPAJ
Vajenci
5
2
7
3 moški
InJtitut j
V	rednem delovnem razmerju: moških	12
žensk	2
SKUPAJ	14
Obrat družbene prehrane i
V	rodnem delovnem razmerju žensk	6
SKUPAJ	6
GI3AIU3 IBLOVHB	SILE
V	maju so se zaposlili v podjetju :
ŠTRITOF Pranjo -ključavničar v kovinskem obratu 1.AZITIK ALOJZ -delavec, žaganje na
krož.žagi v razr.lesa,
-	delavec, žaganje na krož.žagi v razr.lesa, delavka, žaganje na krož.žagi v razr.lesa, TURŠIČ H3IENA - delavka,mizar.roč.dela v smučar, odd.,
SE7ER IRANC PAIJG3RC ANA
VOVK FRANCI — tesar, tesarska dela pri komunali.
Vsem novim članom kolektiva želimo
MNOGO USPEHOV IIT ZADOVOLJSTVA PRI DELU!
V	maju so zapustili podjetje!
Pintarič Andrej- delavec pri komunalnih de lih-v poskusnem roku,
Jakše Ivan- delavec na manipulantskih delih- samovoljna zapustitev dela,
Kajdiž Marjan- delavec v sedlarskem obratu - po sporazumu,
POROKE
Poroči1, se je :
GAŠPERIN Florjan- zaposlen na tesar — skih delih v obratu vzdrževanja.
Če stitamo !
ROJSTVA
Rodil se je I2>JAVS MARIJI - deček ,
m G S P G
Ambrožič (Pavel) Alojz, KV mizar, zaposlen v oddelku telovadnega orodja, je dne 7.5 c 1964 obdeloval les na rezkalnem strojuc Med delom mu je model potegnilo preblizu vrtečega rezila in mu teže poškodovalo prste leve roke o
VZROK: nevaren način dela ,
Je še v bolniškem staležu«
Češnovar (Franc) Ladislav, KV tapet-nik, zaposlen v sedlarskem obratu, je šel dne 12« 5» 196s- iz obrata na upravo službeno« Iz neznanega vzroka mu je klecnila noga tersi^je pri pad-
poškodoval dlan desne roke,
VZROK: ni faktorja v delovnem okolju, izgubljenih 9 delovnih dni,
Tavčar (Andrej) Andrej, KV mizar, zaposlen v oddelku alu smuči, je dne 28, 5» 1964 brusil spodnje robnike z napravo za brušenje, Pri tem mu je ta naprava spodletela in je zadel s prstan cem leve roke ob oster rob robnika, VZROK; nevaren način dela.
Izgubljenih 7 delovnih dni.
Bojan Zajc
f
/USf/
/A
'	^	Jt
* ..........
-
S/fr-z'
No - ta je pa dobra , o akademikih' pišejo kot da bi bili nogometaši I
c
y
//"••n// /V'l >
fr1"” i
%\>////‘
Ivan Kavčič
Ne bo dolgo, ko bo zažarel ponovno olimpijski ogenj v daljnjem Tokiu na Japonskem in zopet se bodo pomorili narodi vsega sveta v plemenitih športnih igrah za zlate, srebrne in bro -naste medalje. Olimpijske igre bodo doprinesle velik delež za spoznavanje narodov med seboj, za mirno sožitje, ki je svetu v tem nevarnem atomskem času tako potrebno.
Preteklo leto je bilo v Jugoslaviji evropsko prvenstvo v telovadbi na telovadnem orodju, ki ga je izdelala naša tovarna. Vrhunski telovadci Evrope so pohvalili nq,še kvalitetno izdelano o-rodje, posebno še naš prvak Miro Cerar.
Japonci so pridno fotografirali in nas ne bo presenetilo, če bomo srečali kopijo tudi na olimpijskih igrah v Tokiu*
Vsa pripravljalna dela za izvedbo ev -ropskega prvenstva so terjala ogromno naporov in finančnih sredstev naše druž be, kar pa ne moremo primerjati z or -ganizirahj.em olimpijskih iger«
Angleški časopis "Financial Times" je objavil članek specialnega dopisnika z naslovom s
"1.5oo miljonov angleških funtšterlin-gov za Olimpijado ",
Dopisnik pravi,da trenutno ni najvažnejši ekonomski faktor na Japonskem problem uravnovešenja plačilne bilance, ampak dvotedenski športni dogodki, ki bodo v Tokiu od lo, do 24. oktobra 1964 - Olimpiada. Najbolj aktualni vsakodnevni izraz je "Grimpikku Made-ni", kar pomeni "VSE PRAVOČASNO ZA OLIMPIJADO "„
Med projekti, ki bodo pravočasno zgra^ jeni za Olimpijado je tudi superex -pres TOKAIDO, to je linija med Tokiom in Osako, dalje 5o milj ( okoli 9o km) krožne avto ceste za izredno hitro voj; njo okoli Tokia, dve novi tokijski pod zemski železnici in železnica po enem tiru med centrom japonske prestolnice in mednarodnim aerodromom "HANEDA" in
17	nadstropni hotel s lloo sobami.
Skupne izdatke projektov, ki so več ali manj namenjeni za Olimpijado, to so prometni, športni in gostinski objekti ocenjujejo do lo„ oktobra 1964 cca l,5oo miljonov funtov šterlingov (3,15ot,ooo.ooo.ooo0-r to je 3.15o mil-jard din). Za vsaki dan olimpijade je izdatek loo miljonov funtov šterlingov
V	glavnem gre 8o % izdatkov za novo 32o milj( 576 km) dolgo TOKIADO, t0j<> za izgradnjo podzemske železnice v Tokiu in gradnjo novih cest. Vse te ceste bi gradili, če tudi ne bi bilo olimpiade, toda ne s takim tempom in odločnostjo.
Vlada je onemogočila večno zaviralno birokracijo z uveli j aviivi j o zakona, kj. je prvikrat dovolil odvzem zemljišč za javne namene, katere so kasneje plačalit Za razširitev in zgraditev nove ceste za glavni olimpijrki stadion je bilo porušenih na tisoče hiš in prodajalno Niti: veliki potres lota 1923 niti podari, ki so uničili v dri>-gi svetovni vojni 80 % Tokia, niso privedli do takih urbanističnih preureditev mestaa Ozke ulice brez pločnikov z grdo zgrajenimi 1, ali II. nadstropnimi hišami 30 zamenjali široki ploč^' niki in '4 - 8 nadstropne zgradbo iz ognjevarnega jekla in bo tona'«
Dokončani odseki nove ceste dajejif)	,
Tokiu visijo prihodnosti0 Z dokončno j izgredujo mreže avto - cest v Japonski prestolnici j se bo promet močno izboljšal in pospešil„	|
Po ocenitvi so v Tokiu gradi okoli loa000 objoktov, Iti morajo biti gotovi j do začetka Olimpiado0 Več tisoč objek-i tov gradijo tudi po drugih krajih dr- j zave , kee vsi japrnski turistični cen--i tri pričakujejo do bo Olimpijada turizmu doprinoala velik delež#
t
I
( so nadaljuje )
'J
Povzeto iz knjige "Slovenski Etnograf" 1956
Klima s posebnim ozirom na, snežno odo jo« Za Vidovske hribe, predvsem pa za Bloško planoto velja, da imajo,gorsko klimo., z določenimi elementi kontinentalne
-r
klime in da so izpostavljeni močnim vetrovom j, dk.? celo burji 5 ki ima svoj odmev tudi v ljudskih rekih s Ha Blokah je barja doma; burja ima na Blokah svoje mlade? na Resju ima burja svoj -vragov ples, če groš na Bloke, greš vragu v roke ipd, Od letnih oa^ov je za našo raz! pravo o ljudskih smučeh važna zlasti ziP ma, od padavin pa sneg,. Ljudstvo pravi, da je na Blokah in v Vicovskih hribih devet mesecev zima, tri mesece pa mraz,
Ta rek prav dobro označuje bloško- • vidovsko klimo> Ljudsko ustno izročilo mnogo pripoveduje o hudih snežnih zimah v preteklih časih, pa tudi o tako milih, da so včasih o pustu listje grabili za steljo,, Če je prava zima zapade sneg na Blokah in v Vidovskih hribih že okrog sačetka novembra ali pa še prej in obleži do Jurja v aprilu ali vsaj do začetka marcaf Sneg torej obleži v hudih zimah 4 do 5 mesece, o-bičajno pa 3 mesece ? kar je po ljudskeriji mnenju slabo za bodočo letino, zakaj pregovor praviš Če sneg loži sto dni, žita mori, Pri tem moramo upoštevati
tudi takšne aj zelo običajne snežne razi mere, ko je' zapadel sneg, nekaj časa | obležal, nato skopnel, a čez čas je zapadel nov sneg. Snega zapade normalno do višine % ra, v izrednih primerili pa
l,5o m in celo več. Podgrivarski piše v Novicah, da je sneg na Blokahl3,4 in včasih tudi 5 čevljev debel. Starejšim Vidovcera in Bločanom je še močno v spominu izredno huda zima leta 1C95, ko je zapadlo toliko snega, da so bilo 14 dni zaprte vso poti in so ljudje mogli hoditi samo na smučeh in deloma tudi po krpi j ah, V Otairah in drugih vaseh pa se spominjajo, da je bilo nekoč toliko snega, da so hodili po snegu od ene strehe do druge, Hudi vetrovi povzročajo velike, 4 do' 5 m visoke snežne zamete, ki morejo biti v veliko oviro krajevnemu prometu,1 Tudi o .tem piše omenjeni Podgrivarski v Novicah, ko pravi, da " navadna burja silne zagrnete dela, skidane poti kmalo spet zašuje in večkrat za pešcam komej toliko sledu odgazi, kolikor pred njim pusti, "
Poleg podatkov iz ustnega izročila in razne starejše literature prihaja za naš pregled in"opis ljudskih smuči z Blok in od drugod v poštev predvsem zbirka smuči v Etnografskem muzeju v Ljubljani, Ta zbirka jezizjemo enega para smuči nastala v letih 1953/56$ t« j, v času etnografskega dela na smuških ozemljih.
Posebno vprašanje pomeni par smuči, ki smo ga na splošno označili, da je z Blok, Te smuči so edine, ki. jih je EM že pred drugo svetovno vojno hranil v svojih zbirkah, in imajo, če se ne motimo, že kar svojo zgodovino« Kot no inventariziran predmet so bile najdene v Narodnem muzeju. Po osvoboditvi smo jih spoznali za bloške smuči in jih uvrsti-
li	v posebno razstavno skupino v dvoran ni ljudske noše. Kdaj in kako naj br. te smuči prišle v muzej ? Odgovor na to vprašanje najremo v starejši literaturi o bloškem smučanju0 V mislih imamo Jožefa ^evka, kaplana z Blok, ki
je leta 1845 objavil v Novicah pod psevdonimom Podgrivarski krajše poročilo o hudi zimi in rabi smuči na Blokah, Iz tega poročila moremo med drugim posneti, da je Bevk poslal en par bloških smuči, narejenih v Metuljah, Kranjski kmetijski družbi v Ljubljani " za poskušnjo ", kasneje pa še en par krpelj. Uredništvo Novic se zahvaljuje Bevku v pripombi k njegovemu članki za poslane smuči in prav tako za krpije, mimo
\ x	I
tega pa je' tudi v seznamu daril, objavt-ljenem v letopisu Kranjske kmetijske družbe j navedeno darilo Jožefa Bevka s Herr Josef Bevk, Kaplan in Oblak : 1 Paar Sehneeschuhe, Ker ni verjetno, daj bi v Ljubljani tedaj že poznali in upoi-rabljali nordijski naziv "Ski " za smuči namesto starega nemškega imena "Schneeschuhe", menimo, da so v seznar-mu darov navedeno Bevkovo darilo, smuči, ne pa krplje« Nadaljnjo usodo tej; bloških smuči si moremo prav lahko pojasniti« Kaj neki naj bi bilo verjetneje kakor to, da je Kmetijska družba kasneje te smuči in bržčas tudi krplje predala Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani,
( se nadaljuje )
Ni se moč privaditi, da bi kolesa in motorje postavljali na zato določena mesta, ker jih še vedno nekateri naslanjajo ob zidove.
Vprašajmo se, še delamo doma tudi tako ? !
Kdo bo nosil odgovornost, če se slaba tla v kolesar -nici uprave vderejo na avtomobile V garaži,pod njo. Kolesarji ali šoferji ?
Smučarski klub v podjetju obstoja že nad tri leta, vendar do sedaj še ni imel občnega zbora*
Kako to mislite ?
^odoben primer je s stanovanjsko zadrugo " Begunj -ščica ", Hiše že rastejo, ne vemo pa kako teče gradnja ali kako ne teče •
Nimamo poročila !
Potok Zgoša ob zapornici je postal zbirališče odpadkov#
Bojimo se sanitarne inšpekcijel
Tudi motorka ne bo požirala take nesnage !
Kje so gasilci ?	y
Postavljamo okrog tovarne novo ograjo, Ta problem bo kmalu rešen« Ne bo pa kot kaže istočasno rešeno vprašanje novih poti, ki vodijo skozi podjetje,
Ali smo s tem dosegli zašeljeno ?
Mogoče smo se stvari lotili na repu ?
REŠITEV KRIŽANCE iz prejšnje številke s
1.	kocka, 6.svod, lo. kamera, 11, pokol, 13;. koleno, 14,polotok, 16.or,17, tanker,19- i iti,2o, kar, 22.alt, 23,uskok, 25»skiro, 28. aroma,3o,ai,31.Makedonija, 34,zp, 36,j civil, 37. keksi, 4o.notes,42,vek,44. tiri' 45, ata, 46. majnik, 49.ta, 5o,kolesar,
53. Ulomek, 55. pamet,56, Atičan, 57.raki 58. karat,
Žrebala sta Marta Bertoncelj in Jože De man.
1 Z~
[, nagrada 6oo,—din — Ivan Finžgar
II.	nagrada 3oo.- din - iziajda Dobida
IRAPOVima
MO
IMSKO ZLATO- italijanski vojni film
6, VI. torek od 2o uri
7, VT« sreda ob 2o uri
iADAME SANS GEN- španski barvni CS
8, VI, četrtek ob 2o uri
9, VI, petek ob 2o uri
1.	VI, nedelja ob 16 in 2o uri
)REVO ZA OBEŠANJE — amer,vestern,barvni
2o,	VI, sobota ob 2o uri
-	francoski film
3, VI, torek ob 2o uri
4, VI, sreda b 18 in 2o uri
A DALJNJI SEVER GREkO Ivi— amer,vest.barv aradi izredne dolžine filma so cene stopnicam zvišano za din 3o,-
5,	VI,	četrtek	ob	2o	uri
6,	VI,	petek	ob	2o	uri
7,	VI,	sobota	bb	2o	uri
8,	VI,	nedelja	ob	17,3o in 2o uri
ZLATI CADILLAC— LSPOTICA-amer,film.komed. 3o. VI, torek ob 2o uri 1« VII sreda ob 18 in 2o uri
OBALA ZELJA - amer,barvni CS
2, VII,	četrtek	ob	2o	uri
4, VII.	sobota	ob	18	uri
5* VII.	nedelja	ob	16	in 2o	uri
TRIGLAVSKE STRMINE- slovenski film
3, VII.	petek	ob	2o	uri
4, VII.	sobota	ob	16	in 2o	uri
DUBROVSid- franc.jugosl. film
5, VII, nedelja ob 18 uri
rJ..5l.."/iT0STMA GROFICA - zap.nem,krimin,
7. VII, torek ob 2o uri
8, VII. sreda ob 18 in 2o uri
LCCITE/ PO ITALIJANS2C0 - itali jan.,drama 9V VII. četrtek ob 2o ujri
lo,	VII, petek ob 18 in 2o uri 12, VII, nedelja ob 18 uri
'TELIjAN IZ RKODOSA - ital,špan,barv.CS zaradi .izredna dolžine cene vstopnicam
zvišane
10, VII, petek ob 2o uri
11, VII, sobota ob 2o uri
12, VII, nedelja ob 15,4o in 2o uri
G3EAČUN V TRIJ.jL iriOKU- amer,vestr,barv,CS
11,	VII, sobota ob 18 uri
PASJE ŽIVLJENJE - ital,dokum.barvni 14. VII, torek ob 2o uri 15« VII, sreda ob 18 in 2o uri
VINMETOU po iQirl L'iayu-nem,jug,pust.barv,
16,VII, četrtek ob 2o uri
17, VII, petek ob 2o uri
18, VII, sobota ob 18 uri
19, VII, nedelja ob 16 in 2o uri
NAGRADNA KRIŽANKA
= 1 :	ItHMIItltillMHI 2	IJMIMlKdlihilMlIHItmitlittlllti i 1		lnMlIllOlMUh 5		7 |	f a ■ 5 ' 1 i i i a	8 ’; 9 i		lo 11 j * 1 !		lUllllllIllUllJl 12 !	13
14		t ■ j 		]										15 i i	•	I i			
16		j		O	17		18			o	19		
; 26			O	21					O	22		! • S	
123 ■		O	24					O	25			■	■/wmn»u• ! ' -tiniHiiiiHiH 33
j		26					O	27				a * 5 3	
i : 1 3o .	28					O	29					i 'iHIMKUitm 32 i	
	.				O	31					O		
134				O	35					O	36	|	
137 E			O	38	*		1		o	39			i
|4o t ■			41	.		: ■ \ V	;42 i |	1 i i	43				
|44	UliimiHIIIHtll	illKIHliltilllMII	i i -: | iifdlllHlHIIMtljiiMlIllIHMIH				145 9	tMittitiiitMim		i	tiiiiHititmitHf	1 MIIMMilllilll	i lilllllllMIMMI
VODORAVNO; 1,torba za spise, 8, delo, elovanje, 14 pristanišče,luka,15 * globoko mesto v plitvi vodi,16.pleme,rod, 17. stara dolž«mera(laket)19, oseb,zaimek,2o. okrajšano žen.ime,21, shramba :Ja seno,22. jutranja zarja,
23»avtom,oznaka ljubljan.okraja, 24.bojazen, 25.poganjek, kal, 26. stanje zamaknjenosti spiritističnega medija(is istih črk kot STRAN) ,27*pt>ljedelj, orodje,28,domača molzna šival,29.ime film*igralke Dors, 3o«zaponka,31.živalska vrsta, 32.kazalni zaimek, 34.boleča poškodba,35.oteklina,ki nastane pri udarcu, 36.pripad,južnih Slovanov,37. konica, 38,zbirka listin,39.snov, tvarina, 4o,protestni izostanek delavcev od dela, 42,igl,drevo, ki raste ob parkih in pokopališčih, 44,junak številnih filmov o džungli, 45»napad na politično osebo,	'
NAVPIČNO:1,pomlad,mesec, 2»industr,mesto na Gorenjskem,3, pritok Donave pri Slankamnu,4,žuželka s strup.želom, 5»soglasnika s konca abecede, 6.rana na pljučih,7. sladek južni sadež,8, očka,9. priostrena palica, lo.kemič^znak za, klor, 11.imetje, 12.mlada krava, 13.ime filnuigralke Ekberg, 18,molčeč,
21,tvegana napoved, 22«škod,padavina, 24,znojna kaplja,25»drobno prod,blago, 26,prebivalec Trente, 27, prepečene c, 28*stmjeaa kri na rani,29. jutr.^vczda,
3o.svoboden,31,fino perje,32,izmerjena črta za gradnjo proge,33»ok±et,35«obrrun ba,36,Zemlja,38,pristanišče v Izraelu,39«rastlin»bodioa,41»kratica za "Vinarska zadruga”, 43.avtomobilska oznaka Peruja,
.
Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih!
Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo!
Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce!
Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana!
Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna!
V	lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika!
Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd.
Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu!
Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna!
Prehodi morajo biti vedno prosti!