Kolposkopija v nosečnosti
Tatjana Kodrič, dr. med.
Zdravstveni dom Lenart v Slovenskih goricah
Uvod
Kolposkopija v nosečnosti se ne razlikuje od običajnega kolposkopskega pregleda. Kolposkopska preiskava je zaradi fizioloških sprememb težja. Zaradi spremenjene histološke zgradbe materničnega ustja je spremenjena tudi kolposkopska slika. Nosečnice sodijo v starostno skupino žensk s povečano inci-denco prekanceroz. Večina nosečnic opravi prvi pregled pri ginekologu in ob pregledu odvzem brisa materničnega vratu. Po podatkih je delež patoloških brisov pri nosečnicah 5% - 8%, invazivni karcinom je redek.
Tehnika
Kolposkopska preiskava je v nosečnosti ovirana, ker si težje prikažemo maternični vrat. Pri pregledu uporabljamo zelo Široka spekula. Sluznica materničnega vratu je zelo ranljiva; pri pregledu lahko povzročimo krvavitev, zato mora biti preiskava zelo nežna. Pregled moti obilna sluz, ki prekriva maternični vrat. Sluz odstranimo s 5% ocetno kislino, ki ima učinkovito mukuli-tično delovanje. Neprimerna kolposkopska preiskava je redka, saj je pri večini nosečnic v 20. tednu nosečnosti transformacijska cona vidna v celoti na ektocerviksu.
Fiziološke spremembe v nosečnosti
V nosečnosti opazimo spremembe pri kolposkopski preiskavi kot tudi pri mikroskopskih preiskavah (citologiji in histologiji). Pri pregledu materničnega vratu opazimo hipertrofijo materničnega vratu kot posledico hipertrofije fibromuskularne strome. Povečano število žilja (vaskularnost) se kaže kot cia-noza in kongestija.
Mikroskopsko so vidne spremembe na ploščatem epitelu, in sicer hiperplazi-ja bazalnih celic ter proliferacija intermediarnega sloja. V citološkem brisu so vidne čolničaste (navikularne) celice. Na žleznem epitelu opazimo endocer-vikalno glandularno hiperplazijo ter metaplazijo.
39	
Vstromi je izražena decidualna reakcija z edemom strome ter hipervaskulari-
zacija. Opisane spremembe so vidne na epitelu že v prvih tednih nosečnosti, jasno vidne pa so v drugem tromesečju. Zaradi hormonalnega vpliva pride v nosečnosti do mehaničnega ektropija oz. cverzije centralnega epitela, hktro-pij je izrazitejši pri prvorodkah. Na površini ektropija ni reepitelizacije.
Glandularna cistična hiperplazija se pojavi zgodaj, Kolposkopsko vadimo številne hiperplastične retencijske ciste zaradi povečanega števila žlez.
Polipi so v nosečnosti pogosti. Nastanejo kot posledica glandularne hiperpla-
zije ter edema.
Deciidualna reakcija je značilna kolposkopska .sprememba, ki se pojavi pri tretjini nosečnic v stromi. Kolposkopsko se kaže kot ploščato, rdečkasto področje. Vidimo tudi žariščno manjša, privzdignjena penlročja epitela, včasih tudi psevdo-polipoidnega videza ali pa kot površinske razjede (ulceracijc).
Ektropij (cervikalni epitel) je grobega, grozdastega videza zaradi hiperplazije žleznega epitela in decidualne reakcije strome ter povečane prekrvljcnosti.
Transformacijska cona (TZ) - vidna je povečana vaskularizacija. Žile so pravilne, prav tako razvejanost in medžilne razdalje. Preiskavo motijo velike retencijske ciste ter nabreklost strome.
Atipična transformacijska cona (ATZ) kolposkopske slike se ne razlikujejo od kolposkopskih slik, ki jih opazujemo izven nosečnosti. Fiziološke nosečnostne spremembe materničnega vratu le poudarjajo patološke prckancero-zne lezije.
Spremembe, ki se pojavijo v nosečnosti nekaj tednov po porodu izginejo. Mehanični ektropij regredira v dveh do treh mesecih. Decidualne reakcije strome in hipertrofije žlez v nekaj tednih po porodu pri kolposkopski preiskavi ne vidimo več. Patološke spremembe na materničnem vratu v določenih odstotkih izginejo.
Po priporočilih za kolposkopijo v nosečnosti, ki sso objavljene v Smernicah za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu, sta pojasnila dolžnosti in soglasje pomembne del kolposkopije in celotne obravnave. Kolposkopsko preiskavo opravimo pri ugotovljenem GIN 2 in 3 v začetku nosečnosti. Kolposkopijo ponovimo v 24. in 36. tednu, da izključimo progres oz. raka na materničnem vratu. Zdravljenje GIN odložimo
na čas po porodu. Priporočljiva je konzilijarna obravnava in posvet z izkušenim kolposkopistom.
40___
Nosečnice s patološkimi spremembami spremljamo s citologijo in kolposko-pijo v času nosečnosti in po porodu. Endocervikalni bris je dopusten.
Biopsija se lahko opravi v času nosečnosti v vseh tromesečjih in je primerna metoda. Ponovne biopsije so v nosečnosti priporočene pri spremembi kolpo-skopske slike.
j»
Abrazija cervikalnega kanala v nosečnosti ni primerna. Diagnostično omejena ekscizija je priporočena le pri sumu na invazivni proces.
Sklep
Kolposkopija v nosečnosti je izredno pomembna in zahtevna zaradi odložitve operativnega posega na poporodno obdobje. Prekancerozne in karcinom-ske lezije ne napredujejo hitreje v nosečnosti. Delež regresije PIL-VS v normalni epitel, ki so bile le kolposkopsko spremljane in pri katerih ni bila izvršena biopsija je 30% - 50%, Priporočeno je konzervativno spremljanje cito-loških abnormnosti v času nosečnosti. Kolposkopsko preiskavo naj vedno opravi izkušen kolposkopist.
Viri
Apgar, B.S., Brotzman, G.L., Spitzer, M., Colposcopy, Principles and Practice, Second Edition, 2008, Saunder Elsevier
Kurman, R. J., Blaustein's Pathology ofthe Female Genital Tract, Fourth Edition, 1994, Springer Verlag New York, Berlin, Heidelberg
Nayar, R., Solomon, D., The Bethesda System for Reporting Cervical Cytology, 2004, Springer NewYork, Berlin Heidelberg
Smernice za celostno obravnavo žensk s predrakavami spremembami materničnega vratu, 2011
41