Ln > r GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO 4 Redna izdaja Št. 12 December 1980 n sušil avtotehna Jubilej naše domovine Vsem delavcem Avtotehne Odgovorno delegiranje čestitamo ob Dnevu republike Stanovanja na beograjski način stran 4 Osebni dohodki stran 5 Planski dokumenti ali pogled v prihodnost stran 6 Obramba in samozaščita Nova stran današnjo številko smo pripravili: META BATIČ DSSS MATIJA CAJHEN tozd Zastopstva JURIJ ČERNIČ DSSS BORUT JANOVSKV tozd Zastopstva KATJA KRMELJ DSSS MILENA OBERMAJER DSSS CVETKA PERŠAK DSSS ZLATA SKOK DSSS NADJA URGL DSSS ERIKA ŽELEZNIK DSSS V OBJEKTIVU MESECA Jasno je, da stabilizacijska prizadevanja ne zahtevajo le več dela, ampak tudi boljše delo, nove tehnološke in poslovne pni,stope. Tega ao se zelo jasno in zelo zgodaj ovedli tudi v tozdu Servisi, tako, da v njihovem primeru gornji stavek ni le lep in blagozve-neč, ampak ima tudi svojo sol in težo. Usmeritev v pripravo specialnih vozil (v prvi fazi gre za sanitetna vozila) bo, tozdu predvsem omogočila prodajo vseh prostih delovnih kapacitet in zmanjšala vpliv sezonskega prihajanja na servise, tako da bodo delavci enakomerno zaposleni vse leto. Že letos mu bo novi predmet dela prinesel 10 odst. skupnega prihodka, v perspektivi pa računajo, da bodo z njim dosegli kar 25 odst. prihodka. Osnovno vozilo je Opel Karavan 6, predelava stane okoli 92.000 dinarjev. Ker pa so specialna vozila oproščena prometnega davka, bo njihova cena vendarle sorazmerno nizka in zato nadvse konkurenčna: okoli 40 starih milijonov. Da bi vozilo povsem ustrezalo željam in potrebam porabnikov, je tozd Servisi ob izdelavi prototipa pripravil interno predstavitev za potencialne kupce, kjer so zbrali njihove strokovne pripombe, ki so jih pri dokončnem oblikovanju vozila tudi v celoti upoštevali. In kateri so delavci, ki so se posebej angažirali pri tem projektu? Sprva je poslovni svet DO določil tričlanski tim, ki ga je vodil tovariš Sar-tori, ob njem pa sta bila še tovariša Kržan in Oblak. Sčasoma pa se je, ob vsestranski podpori direktorja tozda, vse bolj in bolj angažiral prav tretji član tega tima, tovariš Oblak, ki mu je uspelo iz tozda Zastopstva pritegniti tovariša Cesnika, ki zdaj z izredno, požrtvovalnostjo in strokovnostjo vodi operativni del tega projekta. Projekt specialnih vozil pa ima še eno prednost. k: jo velja še posebej omeniti. To1 je namreč proj ekt celotnega tozda Servisi itn ne le posameznih zastopniški’ grupacij. To dejstvo prinaša v začetni fazi sicer ogromne težave, saj je občutek pripadnosti principalu pri posameznikih še vedno izredno močan, če pa naj ta projekt v resnici zaživi, pa bo treba to napačno pripadnost delavcev Avtoteh-ne oimpirej premagati. T~-ko je to eden prvih in najpomembnejših korakov, da postane Avtotehna v res m ci homogen in dober kolektiv. Homogen in odgovoren. Kajti prav nespoštovanje dogovorov med tozdi in znotraj njih je največja zavora pri- razvoju novega projekta. To pa je že problem, ki mu bomo v eni naslednjih številk posvetili še posebno pozornost. Jurij Černič Sanitetna vozila Jubilej naše domovine Jubilej naše domovine je vsako leto tudi čas, ko je treba pogledati nazaj, kaj smo za našo republiko napravili, kaj smo ji dali. Kritično moramo pretehtati naše dosedanje delo, pregledati naše razvojne možnosti, oceniti, kaj naša družbena stvarnost od nas v prihodnje zahteva in kaj hoče od nas naš čas. Po osvoboditvi je domovina v ruševinah čakala na pridne roke našega človeka, da jo postavi na noge, da ji pomaga pri vzgonu. Časi delovnega zaleta, velikih delovnih akcij in vsestranske požrtvovalnosti naših narodov so svetla točka na niti našega razvoja. Volje naših delovnih in na vse pripravljenih ljudi ni mogla streti niti pretnja z Vzhoda, ko so nas povsem zapustili naši dotedanji prijatelji. Še več. Prav v času najhujšega pritiska smo se upogumili in tovarne dali v upravljanje delavcem. Spočela se je nova kvaliteta, ki je rodila današnje razvito samoupravljanje, nov odnos v gospodarskem in družbenem razvoju celotnega sveta. »Narod si bo pisal sodbo sam,« je zapisal že naš Cankar. Pol stoletja po preroških besedah smo to uresničili. Politični in gospodarski razvoj sta terjala nove spremembe. Vključevanje v mednarodno delitev dela, ki jo je pogojeval vedno večji ugled naše domovine v svetu, je zahtevalo gospodarsko reformo leta 1965. Racionalno gospodarjenje je postalo naš cilj. V šestdesetih letih smo razen gospodarskih sprememb dosegli še vidnejše rezultate. Tito, Nehru in Naser so bili pobudniki aktivne in miroljubne koeksistence neuvrščenih držav. Nadaljevali smo s tradicijo našega pozitivnega odnosa do neuvrščenih dežel. Ne le to, pravilna stališča ob okupacijah leta 1967 in 1968 so večale naš ugled na Vzhodu in Zahodu. Iz leta v leto pa smo večali moč našega samoupravljanja. Bilo bi nespametno, da bi tiščali glave v pesek in hkrati z vsemi dosedanjimi uspehi ne priznali tudi resnosti sedanjega gospodarskega položaja. Res pa je, da je tudi stabilizacijski preizkus pravzaprav samo ena od prehodnih oblik našega prizadevanja in uspehi, ki jih pričakujemo od naših sedanjih in bodočih srednjeročnih odločitev, bodo ponovno potrdili naše dosedanje družbenopolitične in ekonomske smernice. Delavsko samoupravljanje, osvobajanje človeka in politika neuvrščenosti bodo tudi jutri in pojutrišnjem temelj naše usmeritve. Prepričani smo, da je tako tudi edino prav. Katja Krmelj POGOVOR S PRINCIPAL! Rosemarie Moor Gospo Rosemarie Moor, ki je pri firmi Fischer Electronic odgovorna za izvoz, sem srečal na sejmu elektronike na gospodarskem razstavišču. Fischer Electronic je mala zahodnonemška firma za proizvodnjo pasivnih elektronskih komponent, to so razna hladilna telesa, podnožja za elemente, konektorji in ostali montažni pripomočki za elektroniko. V glavnem material, ki ima izredno nizko ceno in zahteva veliko dela ,če mu hočemo zagotoviti dobro prodajo. Sodelovanje s Fischer Electronic prinaša blagovni enoti elektronske komponente 1/4 skupnega prihodka. To je z vidika celotne Avtotehne seveda zelo majhen delež. Ta blagovna enota je namreč v grupaciji Elektronika zastopana s 15 odst., grupacija pa v tozdu Zastopstva s 16 odst. prihodka. Kil juto temu je mala za-hodmmemška ffiuma vse bolj zanimiva za Avtotehno. Njen kapital in proizvodnja se namreč povečata vsako leto za 30 odst., njen promet v Jugoslaviji pa za 50, tako da se je prodaja od leta 1972 povečala že kar za 15-krat. Približno enako rast pa lahko pričakujemo še naprej^ saj je beseda o 'reprodukcijskem materialu, ki ga stabilizacijske restrikcije ne bodo prizadele. In kako so pri Fisherju zadovoljni z našim delom? G. Moor: Sodelujemo že od leta 1972. Ves čas zelo korektno in brez večjih problemov. Prodaja stalno raste. Tudi letos, vsem stabilizacijskim težavam navkljub. Rosemarie Moor je v Jugoslaviji že četrtič in pričakovati je, da ji razmere pri nas niso španska vas. A o stabilizaciji govori tako samoumevno, obenem pa se tako jasno zaveda vseh spremljajočih pojavov, kot da bi imela naš ekonomski sistem v malem prstu. Njeno delovno mesto očitno zahteva visoko strokovno usposobljenost in ažurne vire gospodarskih in političnih informacij. Kako pa ste zadovoljni s sejmom samim? Na tem sejmu zelo radi sodelujemo, ker smo pre- pričani, da pomembno prispeva k stalni rasti prodaje na jugoslovanskem trgu. Mnoge konkurenčne firme pa ga ne cenijo dovolj, tako da se ml, ki smo spoznali njegovo vrednost in nastopamo solidno pripravljeni, tu še lažje uveljavljamo. Stabilizacija, ki ste jo enkrat že omenili, se kaže pri nas na vseh področjih. Ali ste kakšna negativna stabilizacijska prizadevanja opazili tudi pri postavitvi razstavnih prostorov? Prejšnja leta smo imeli v resnici več prostora, a je bil bolj prazen. Zdaj je prostor manjši, a je bolje zapolnjen. Tako je prav. Izdelki morajo biti tako postavljeni. da vabijo, delavci na sejmu pa talko, da so vedno na razpolago obiskovalcem. In kakšne izkušnje imate z obiskovalci? Pri vas zelo dobre. So resni, vedo, kaj želijo in postavljajo zelo natančna in konkretna vprašanja. Kontaktiranje z njimi zahteva že kar dobro strokovno pripravljenost. Prijetno, zanimivo in hkrati zahtevno delo z obiskovalci, od katerega si tudi obetamo poslovne rezultate, pa je tudi eden od vzrokov, da redno in rada prihajam k vam. Jurij Černič ZSMS Problemski utrinki mladinske politične šole Priznati moram, da je bila pobtična šola zanimiva predvsem zato, ker smo tako odkrito prihajali s problemi na dan (ne bi mogli trditi, da se isto dogaja na naših delovnih mestih). Vidi se, da nas praktično tarejo enako problemi, in sicer: nezainteresiranost mladih, neresnost, neaktivnost, neinformiranost ali pa ne-priznanje Zvezi socialistične mladine Slovenije s strani drugih družbenopolitičnih organizacij. Vendar nam je jasno, da bi veliko teh težav odpadlo z boljšim sistemom informiranja, s tem, da bi dosegli večjo aktivnost in spoštovanje družbenopolitičnih organizacij. Pri aktivnosti mislimo razreševanje oziroma pomoč pri problemih delovne organizacije, ne pa pripravo piknikov in izletov. Vemo, da se mladinec ne zanima za vse probleme, temveč ima eno ali več interesnih področij, ni pa organiziran. Zato bi morale mladinske organizacije imeti referente za: informiranje, stanovanjsko problematiko, splošno ljudsko obrambo in narodno zaščito, za pohodne brigade, za mladinske delovne akcije, za kulturo in šport, predvsem pa za idejnopolitično izobraževanje. Vsak referent tako lahko vodi svojo skupino, je njen informator in organizator ter skrbi za njihovo aktivnost. Mladinca ne bomo privabili s tem, da mu damo v roko zapisnik, ampak se moramo začeti ukvarjati z njegovim problemom in težnjami, a ga hkrati opozarjati, da mu vse to ne bo priletelo na krožniku, temveč se bo moral potruditi za to s svojim delom. Predvsem pa ga moramo vključevati v samoupravne organe in ga o problemih delovne organizacije informirati, tako da se bo čutil resnično prisoten. Zanimivo je, da vse mladinske organizacije dosegajo odlične rezultate v organiziranju športnih prireditev, piknikov in družabnih iger, skoraj nobenih pa ni s področja stanovanjske problematike, informiranja, o možnosti oziroma nemož-nosti napredovanja na delovnih mestih in še bi lahko naštevali. To so v grobem težave in poskusi reševanja proble- mov mladinskih organizacij. Ko smo o teh težavah kritično spregovorili, smo se z izmenjavo izkušenj (za kar so politične šole odbč-no mesto, ker vemo, da se mladinska organizacija preveč zapira vasej dogovorili, kako bomo poizkušali delovati naprej, če bomo ostali tako samozavestni, kot smo postali na politični šob! Vsi se strinjamo s tem, da pomeni dobro informiranje večjo zainteresiranost in aktivnost, zato bomo v našem Glasilu podrobno obveščali vse člane naše delovne organizacije o delu in načrtih mladinske organizacije osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije Avtoteh-na-DSSS. Milena Obermajer Odgovorno delegiranje V kratkem razmaku dveh mesecev posvečamo volitvam v samoupravne organe in delegacije skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti že drugi članek. Vzrok: izredna pomembnost teh volitev in naše jasno zavedanje te pomembnosti. Delegatski' sistem je namreč pomemben instrument v verigi odločanja v naši samoupravni socialistični skupnosti, delegiranje v združenem delu pa prav njegov najšibkejši Sen. Na prvi pogled je seveda tudi tu vedno vse v redu. Predlagatelj pripravi neoporečno shemo volilnih enot, upošteva, koliko delavcev voli enega delegata, poskrbi za ustrezno zasedenost. Postopek je znan in ustaljen. Nepravilnosti so tabo rekoč izključene. Kje je potem vzrok, da vse te delegacije, ki so sestavljene tako umno in nedvoumno ter ob široki politični akciji, ne delajo tako, kot bi morale? Da v resnici škriplje na vseh koncih, da je odločanje slabo in nekvalificirano, da je interes delegatov majhen, da o stvareh, o katerih bi morali preko svojih delegatov odločati mi vsi, odloča aktivna peščica zainteresiranih. Vzrok je v izbiri konkretnega posameznika. V posamezne delegacije bi morali voliti take posameznike, ki se nai določeno področje spoznajo in jih tudi zanima, obenem pa se jasno zavedajo svojih delegatskih dolžnosti. Kakor hitro pa le eden od teh pogojev ni izpolnjen, delegat ni primeren. Izbrati primernega delegata pa je mnogo pomembneje in tudi mnogo teže, kot držati se pravilne sheme volilnih skupin. Tega se moramo v ne le gospodarsko zaostrenih pogojih še posebej zavedati. Od delegatov in ne od volilnih shem je odvisno, kako bo naš delegatski sistem živel in kako kvalitetno in pravilno bo naše odločanje. Dolžnost predlagatelja je zato predvsem proučiti in upoštevati možnosti in interese evidentiranih možnih delegatov, potem pa šele razne teoretične sheme. Vsak drug pristop bo zagotovo prinesel le veliko in v tem mandatnem obdobju nepopravljivo škodo našemu samoupravnemu odločanju in pomeni še posebej v zaostrenih pogojih nedopustno dejanje. In da ne bo nobenih pomot: taka dejanja so do teh zaostrenih pogojev tudi pripeljala. Jurij Černič Stanovanja na beograjski način Veliko besed je že bilo izgovorjenih o tem, kako našim kolegom v Beogradu rešujemo stanovanjska vprašanja. Razlage in predlogi sklepov se vrstijo na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Dobronamerne, pa tudi hudo pikre pripombe letijo predvsem na delavce iz predstavništva Beograd. Ti pa tudi ne ostanejo ničesar dolžni in vneto zagovarjajo svojo plat medalje. Problem in nesporazum je preprost: Mi v Ljubljani mislimo, da dajemo vse preveč sredstev za reševanje vse premajhnega števila stanovanjskih problemov v Beogradu. Prepričani smo tudi, da se naši kolegi premalo potrudijo, da bi sami kaj naredili za svoje stanovanje. Beograjski sodelavci pa trdijo, da jih Avtotehna na tem področju že leta zanemarja, da niso krivi, da so stanovanja draga in da se celo za velike denarje le težko dobijo. Prepričani so tudi, da so že do konca zategnili pasove in da nimajo več kaj privarčevati. Celo modri kralj Salomon bi se namučil, če bi hotel rešiti ta problem. Člani delavskega sveta Avtotehne so nekako molče povedali, da imajo prav vsi po malem, zraven pa ugotovili, da je edini in največji problem vreča, ki se prehitro prazni. Za zaMjučeik bi dejala, da so sampupoiavMi organi Avtotehne ne le načeloma, ampak tudi z dejanji ures-ničildi zadnja leta takšno stanovanjsko politiko, ki je enakopravna za vse delavce Avtotehne. Žal pa so sredstva, s katerimi razpolagamo, omejena, dede na uspeh našega poslovanja letos in glade na gotovo ne preveč rožnato situacijo prihodnje leto, bo na razpolago vse manj denarja, beograjske obveznosti pa bodo, kot kaže, iz leta v leto naraščale. Nihče si tega ne želi, vendar je prav mogoče, da se bomo morali odpovedati kakšnemu od vseh teh »napol kupljenih« stanovanj. Zaradi časovne odmaknjenosti rokov, ko bodo ta stanovanja vseljiva, zaradi novih določil samo- upravnega sporazuma, ki so tik pred sprejetjem, in ne nazadnje zato, ker je potrebno prioritetne liste na novo sestavljati vsako leto (kaj šele v razdobju 3—4 let!), bo po vsej verjetnosti treba ponovno preveriti stanovanjske razmere naših beograjskih koleglov. Brez dvoma se bo v štirih letih pri marsikomu marsikaj spremenilo, kar mu bo prineslo alfi pa odvzelo kakšno točko. V naši družbi se stvari spreminjajo, zaradi višjih koristi prav na račun družbenega in osebnega standarda. Tlo je enostavno treba razumeti, pa naj gre za to ali ono predstavništvo ali centralo v tej ali oni republiki. Meta Batič Ostali bomo pod hrastom Kako smo gospodarili Pa poglejmo, koliko sredstev smo od oktobra 1078 do Oktobra 1080 (dve leti!) porabili za reševanje stanovanj ške problematike v Beogradu. Ali smo bili res tako mačehovski do našega predstavništva, kot nam očitajo? Vsi že vemo, da gre v Beogradu v glavnem za družbena stanovanja (posojil je bilo v omenjenem obdobju le za 483.200 din). To nam po eni strani pove. da imajo naši delavci dokaj nizke dohodke na družinskega člana, po drugi strani pa razgalja popolno pomanjkanje samoiniciative. Če bi se vsi delavci Avtotehne obnašali tako (in njihovi OD v povprečju niso nič večji), bi lahko letno rešili največ 5 problemov. V resnici pa se približujemo številki 35 rešenih zadev na leto, kar je nedvomno posledica maksimalnega angažiranja lastnih sredstev, dela lastnih rok in dolgoletnega varčevanja in odpovedovanja na vseh področjih. V dveh letih smo za nakup petih stanovanj v Beogradu vplačali 4.818.724 din. pa smo kljub tem plačilom danes šele sredi poti. Niti eno stanovanje še ni vseljivo. Prva bodo sprejela stanovalce nekje konec leta 1981, dk> takrat pa bo treba primakniti še marsikateri milijon (novi. seveda). Pri tem se nam je zgodilo tudi to, da gradbena delovna organizacija, pri kateri smo leta 1978 sklenili kupno pogodbo fin plačali izhodiščno ceno, nenadoma noče nič slišati o tej_pogodbi. V zameno nam ponuja v nakup drugo stanovanje, ki pa je še enkrat dražje že danes in bo gotovo šele leta 1982. In ker smo pri isti delovni organizaciji leta 1979 sklenili še eno kupno pogodbo (in tudi plačali, kar so zahtevali), lahko tudi tu pričakujemo vsaj drage, če že ne 'bistvene spremembe. Zaenkrat nam še ni jasno, kdo se tukaj norčuje iz nas: gradbeno podjetje, beograjska stanovanjska skupnost ali naši delavci iz Beograda, ki so ti stanovanji »priskrbeli«. V kratkem, upam, bomo ugotovili tudi to. Za primerjavo povem, da družbena stanovanja kupujemo tudi v Ljubljani. V istem dveletnem obdobju smo porabili 2.650.332 din, kupili s tem 5 stanov,anj. Od tega so trd že vseljiva, dve pa bosta prihodnje leto. Gire za štiri dvosobna stanovanja s 'tistimi najnujnejšimi površinami okoli 55 m2 in eno garsonjero. In kar je zelo pomembno: v glavnem smo dobili pri vseh stanovanjih pomoč v obliki lastne udeležbe delavcev in udeležbe delovne organizacije, kjer so zaposleni njihovi zakonci. Kaj si lahko očitamo? Očitamo si lahko, da nismo predvideli tako* velikega povečanja cen stanovanj v Beogradu. Tisto, za kar smo sklenili pogodbe leta 1978, je imelo takrat ceno 800.000 din, rok vselitve pa je bil 1080. Danes se soočamo s podražitvijo iste ponudbe na 1.400.000 din, s tem, da se rok vselitve podaljša na konec leta 1981 ali celo 1982. Ker je teh napol plačanih stanovanj kar 5, se bomo še dve leti potili okoli zagotavljanja dodatnih sredstev, ali pa bomo morrili zmanjšati- število stanovanj. Po svoje je »kriva« tudi Ljubljanska banka, ki daje posojila Sz vezanih sredste1'' samo na podlagi kupnih pogodb z gradbenimi podjetji, nikakor pa ne dovoli svojih posojil združevati pri Beobanki. Tako ugotavljamo-, da lahko uporabljamo za Beograd le gotovinska sredstva, teh pa nikoli ni dovolj in jih bo v bodočnosti še manj. Kaj očitamo delavcem iz predstavništva Beograd? Vsekakor ti delavci niso krivi, da je stanovanja v Beogradu tako težko dobiti in da se cene sučejo na točki, kjer se za naše pojme neha realnost. Drugače je z lastno ude-ležbo. Tako kot v Ljubljani, tudi v Beogradu in drugod po Jugoslaviji obstajajo banke, ki imajo stanovanjsko varčevanje. Doslej v svoji praksi nisem naletela na delavca iz Beograda, ki bi vsaj eno loto varčeval pri' banki,. Tudi za stanovanjska posojila ne prosijo, razen za kakšno adaptacijo. Dalje trdim, da so naši kolegi premalo skromni. Če so že, kot zatrjuje sindikat prisiljeni sami iskati stanovanja (?), 'zakaj najdejo vedno le takšna, ki se sučejo okoli 70—75 m2, medtem ko bi po logilM in po določilih samoupravnega sporazuma Avtotehne za njihove štiričlanske družine zadostoval tudi kakšen kvadratni meter manj? V sili se mora človek zadovoljiti z malim. Ko bo naša družba bogate, pa se bomo selili v večja stanovanja. Imamo tudi to smolo, da zakonske družice naših sodelavcev ali nišo zaposlene ali pa delajo v firmah, ki so na robu propada in niti slučajno ne morejo sodelovati z Avtotehno pri nakupu kakšnega stanovanja. (Tudi tu moram resnici na ljubo omeniti enjo samo izjemo, ki potrjuje pravilo. Gre za brezobrestno posolilo neke organizacije v višini 120.000 din, kar naj bi pomagalo pri nakupu stanovanja, vrednega danes 1.400.000 din) V oktobrski številki Glasila sem objavila anketo o stanju in načinu reševanja stanovanjskih problemov naših delavcev, v ponižnem (in naivnem) upanju, da bomo na ta način najlaže zbrali podatke, potrebne za srednjeročno planiranje. Bo preteku tridesetih dni od objave ankete z veseljem ugotavljam, da je v Avtotehni samo 10 (beri, deset) ljudi, ki bi radi zamenjali, si uredili, zgradili »bivališče«. Nič lažjega, tem bomo pomagali prihodnje leto, za naslednja leta pa bomo to nadležno stanovanjsko planiranje kar izpustili. Ali pa bomo kvečjemu dali »nekaj na stran« za tiste, ki bi slučajno na novo prišli k nam v službo in bodo hoteli vzeti kakšno poso-jilce, če jih bomo lepo prosili ... Pa šalo na stran. Hočem se samokritično vprašati: ali je bila anketa neumno sestavljena in je ljudje niso razumeli? Ali so bila vprašanja preveč nadležna? Mogoče ljudje ne berejo Glasila, pa tako anketo še opaziti niso mogli? Urednik sicer trdi, da je ljudem Glasilo tako všeč, da ga niso hoteli razrezati, ampak tega ne morem verjelti. Bolj verjamem, da gre za splošno brezbrižnost v smislu »kadar bom kaj potreboval, bom že na nek način dobil.« Premislite malo še vi, kolegice in kolegi. Lahko tudi poiščete prejšnjo številko našega časopisa, izrežete anketo ter izpolnjeno odpošljete. Če hočete, seveda. Če se vam ne ljubi, se pa tudi ni treba preveč sekirati. Srednjeročni plan reševanja stanovanjskih problemov si bomo kar izmislili, vi pa ga boste na samoupravnih organih potrdili... Meta Batič Osebni dohodki Zbor delavcev TOZD ZASTOPSTVA na Celovški 228 je dne 27. 10. 1980 zahteval, da se objavi informacija o osebnih prejemkih, ki so jih prejeli delavci te temeljne organizacije. Skušala bom s kratko obrazložitvijo in pregledom v tabeli odgovoriti na to vprašanje. Ob razlagah na zborih se vedno pojavljata dva izraza: izplačani osebni dohodki in obračunani osebni dohodki. Kaj pomeni eden in kaj drugi izraz? Pod izplačilom določenega obdobja so zajeti vsi prejemki, ki jih prejme delavec v tem času, ne glede, ali je bil za to izplačito obremenjen dohodek tekočega ali preteklega obdobja. Na primer: v januarju 1979 so bili izplačani osebni dohodki za mesec december 1978. Izplačilo je bremenilo dohodek leta 1978. Isto velja za izplačilo po zaključnem računu za leto 1978, ki je bilo izvršeno v mesecu februarju 1979. Pod obračunane osebne dohodke prvega kvartala 1979 pa so prišli zneski, ki so se nanašali na osebne dohodke za mesec januar, februar in marec, ne glede na čas izplačila. V tabeli so prikazana izplačila po mesecih. Iz kolone 3 in 4 se vidi poračun v breme dohodka, katerega leta je bilo izvršeno izplačilo. V koloni 5 je mesečna vrednost točke. Povprečno izplačani osebni prejemki na zaposlenega v letu 1979 so bili 10.699,00 din, medtem ko je dohodek leta 1979 bremenilo le 9,436,00 dinarjev na zaposlenega. Višina neto izplačanih in obračunanih osebnih prejemkov na delavca v letu 1980 proti letu 1979 je bila naslednja: Obdobje Izplačani neto OD na delavca Obračunani neto OD na delavca I. — III. 1979 11.022,00 7.793,00 1980 10.011,00 9.383,00 Indeks 90 120 I. — VI. 1979 9.873,00 8.571,00 1980 9.656,00 9.311,00 Indeks 97 108 I. — IX. 1979 9.965,00 9.084,00 1980 9.553,00 9.332,00 Indeks 95 102 I. — XII. 1979 10.699,00 9.436,00 I. — XII. 1980 — — IZPLAČANA IN OBRAČUNANA MASA ZA OSEBNE DOHODKE V LETU 1979 IN DEVETIH MESECIH 1980 Mesec Izplačilo 1979 Obračunano Leto 1978 v breme dohodka Leto 1979 Vrednost točke OD za mesec 1 2 3 4 5 6 Januar 1,888.660,85 1,888.660,85 2,105.787,05 27,00 december 1978 Februar 2,105.787,05 — 2,077.250,75 19,00 januar 1979 Februar po ZR 2,955.668,20 2,955.668,20 — — razlika ipo zaklj. računu 1978 Marec 2,077.250,75 — 2,191.976,55 19,00 februar 1979 April 2,191.976,55 — 2,266.129,95 19,00 marec 1979 Maj 2,266.129,95 — 3,042.299,95 20,00 april 1979 Junij 3,042.299,95 — 2,657.221,85 23,00 maj 1979 Julij 2,649.567,85 — 3,047.416,55 23,00 junij 1979 Avgust 3,047.416,55 — 2,976.186,00 23,50 julij 1979 September 2,976.186,00 — 2,609.880,25 23,50 avgust 1979 Oktober 2,609.880,25 — 4,267.024,60 23,50 september 1979 November 4,267.024,60 — 2,971.103,80 23,50 redni OD in poračun I—IX/79 December 2,971.103,80 — 3,418.238,25 23,50 november 1979 SKUPAJ I—XII/1979 35,048.952,35 4,844.329,05 33,630.515,55 Izplačilo 1980 Leto 1979 Leto 1980 Vred. točke Januar 3,261.149.45 3,261.149,45 2,938.736,95 24,50 december 1979 Februar 2,938.736,95 — 2,750.771,15 21,00 januar 1980 Marec 2,750.771,15 — 2,698.997,45 21,50 februar 1980 April 2,698.997,45 — 2,698.981,85 21,50 marec 1980 Maj 2,698.981,85 — 2,685.207,70 21,00 april 1980 Junij 2,685.207,70 — 2,651.218,55 21,00 maj 1980 Julij 2,635.414,80 — 2,770.078,40 21,50 junij 1980 Avgust 2,770.078,40 — 2,612.551,70 21,00 julij 1980 September 2,612.551,70 — 2,633.883,25 21,50 avgust 1980 SKUPAJ I—IX/1980 25,051.889,45 3,261.149,45 24,441.427,00 Priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (osmo nadaljevanje) Zavarovanec mora izpolniti vsaj 60 let in zavarovanka 55 let starosti, da lahko uveljavita pravico do starostne pokojnine. Dopolniti pa morata vsaj 20 let pokojninske dobe. Če tega ne moreta dokazati, pa lahko uveljavita pravico do starostne pokojnine tudi že s 15 leti pokojninske dobe, vendar se jima v tem primeru podaljša starostna meja za pet let. Stara morata hiti torej 65 oziroma 60 let. Pa še dva druga pogoja morata biti izpolnjena v tem primeru. Ne zadostuje namreč samo 15 let pokojninske dobe, am- pak mora to biti zgolj zavarovalna doba, med katero pa se tudi všteva udeležba v NOV, vendar le v enkratnem trajanju. Razen tega mora biti izpolnjen pogoj tako imenovane gostote zavarovalne dobe. Se pravi, da je moral imeti zavarovanec v zadnjih petih letih pred prenehanjem zavarovanja oziroma če je to zanj ugodnejše, pred izpolnitvijo pogoja za pokojnino 40 mesecev, ali pa v zadnjih 10 letih vsaj osem mesecev zavarovalne dobe. Vsi ti pogoji veljajo za pridobitev pravice oseb, ki so imele lastnost zavarovan- Povprečno izplačilo je bilo najvišje v prvih treh mesecih leta 1979, zaradi izplačane razlike po zaključnem računu za leto 1978 in visoke vrednosti točke v decembru 1978. Dosti ne zaostaja povprečje za celo leto 1979, zaradi novembrskega izplačila, ki je poleg rednega OD vključeval še poračun za prvih devet mesecev. Izplačila po zaključnem računu za leto 1979 ni bilo in so osebni prejemki, ki jih dobivajo delavci, odvisni zgolj od višine mesečne vrednosti točke.. Zaradi tega so ne glede na višje obračunane osebne dohodke nominalna izplačila nižja kot v letu 1979. Zlatka Skok Ca po 1. januarju 1965, čeprav le kratek čas. Zajose-be, ki po tem datumu.niso bile pokojninsko in invalidsko zavarovane, veljajo strožji pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Moški morajo dokazati vsaj 30 let pokojninske dobe pri starosti 65 let, ženske pa vsaj; 25 let pokojninske dobe pri starosti 60 let. Ugodnejši pogoji veljajo za pridobitev pravice do starostne pokojnine za borce NOV pred 9. 9. 1943. Le-ti pridobivajo pravico do starostne pokojnine ne glede na starost že pri 35 oziroma 30 letih pokojninske dobe. Sicer pa lahko uveljavijo pravico do te pokojnine, če so stari 55 (moški) oziroma 50 (ženske) in imajo vsaj 20 let pokojninske, od tega 10 let zavarovalne dobe, med katero pa se šteje tudi udeležba v NOV v enojnem trajanju. Z.a te borce se ne zahteva pogoj, da so morali imeti po 1. 1. 1965 lastnost zavarovanca. Omeniti je še treba, da lahko borcu NOV pred 9. septembrom 1943, ki ima vsaj 15 let pokojninske, od tega 10 let zavarovalne dobe, prizna posebna komisija izjemno pokojnino ne glede na njegovo starost, če spoznaj da je to potrebno glede na njegovo zdravstveno stanje in delovno zmožnost. Glede posebnih ugodnosti pri priznavanju pravice ter odmerjanju pokojnine so z borci NOV pred 9. septembrom 1943 izenačeni borci NOV, ki so postali jugoslovanski državljani po mirovni pogodbi z Italijo na podlagi memoranduma o STO, če so stopili v NOV oziroma začeli aktivno in organizirano delati do 13. oktobra 1943. Enake pravice imajo tudi udeleženci bivše španske republikanske armade ter udeleženci Eliasa. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v določenem odstotku glede na število let oziroma mesec pokojninske dobe. Pri 15 letih pokojninske dobe znaša za zavarovanca 35 odstotkov in za zavarovanko 40 odstotkov. Se nadaljuje N. U. Planski dokumenti ali pogled v prihodnost Pred časom je bil v Glasilu objavljen članek s programom in rokovnikom priprave srednjeročnega plana za posamezne TOZD in DO Avtotehno. Po tem programu bi morali v začetku novembra dajati v javne razprave osnutke srednjeročnih planov. V resnici se temu datumu hitro približujemo, osnutki planov pa so že narejeni. Odbori za pripravo srednjeročnih planov jih v času pisanja tega članka ravno pretresajo, zato še lahko pride do določenih sprememb, vendar pa se globalno pred razpravo prav gotovo ne bodo spremenili. Kako se bo torej razvijala naša delovna organizacija v naslednjem petletnem obdobju? V osnutku temeljev srednjeročnega plana so predvidene naslednje stopnje rasti dohodka TOZD Zastopstva 2,8 % TOZD Servisi 5,4 % TOZD Trgovina 4,5 % na oceno realizacije 1980, ko bo plan predvidoma dosežen v TOZD Zastopstva 85 odst, Servisih 100 odst.. Trgovini 85 odst. Za ilustracijo naj navedem, da osnutek petletnega načrta razvoja Slovenije predvideva letno stopnjo rasti celotnega družbenega proizvoda v višini 3,5 odst., rast produktivnosti dela (meri se z dohodkom na zaposlenega (za 1,7 odst, povečanje zaposlenosti za dva, porast izvoza blaga za 7 in uvoza za 3 odstotke. Glede na to, da omenjene stopnje rasti nameravajo doseči v TOZD Zastopstva s povprečno letno 2 odst. manj zaposlenimi, v Servisih z letno 1 odst. novo zaposlenimi in v Trgovini z 1,5 odst. stopnjo zaposlovanja, lahko torej govorimo o rasti produktivnosti v Zastopstvih 4,8 odst., v Servisih 4,4 odst. in Trgovini 3 odst, kar je vse daleč nad republiškim povprečjem. Da bi bila primerjava pravilnejša, je treba poudariti, da sta naša TOZD Zastopstvo in Trgovina nad povprečjem Slovenskega gospodarstva tudi sedaj, da imata torej višjo startno osnovo in zato vse možnosti za uspešen napredek, če bo srednjeročni plan tudi izpolnjen. TOZD Servisi je bil v dosedanjem razvoju pod slovenskim povprečjem, vendar je ohrabrujoče dejstvo, da so se kljub poslovnim težavam, ki izvirajo iz neredne in omejene dobave rezervnih delov, pričeli postavljati, na lastne noge in načrtujejo pogumen razvoj. Za doseganje omenjenih stopenj rasti načrtujemo poleg obstoječega predmeta dela nove programe: — v Zastopstvu-koopera-cije s proizvodnimi organizacijami združenega delana področju naših že obstoječih zastopstev. — v Servisih — nadgradnja specialnih vozil, — v Trgovini pa oživitev že sklenjenih sporazumov za pospešitev veleprodaje, zlasti pa razširitev sodelovanja z Livnico žel jeza i tempera iz Kikinde. Čeprav smo dosedanje delo razširili, menim, da je osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana najboli šibek na področju novih programov. Naše razvojne možnosti bi morali bolj pretehtati in najti več alternativ razvoja, predvsem zato, da bi lahko v trenutku, ko ta ali oni del našega poslovanja zaide v težave, laže in hitreje reagirali. Glede investicij se vsekakor pričakuje najbolj intenzivna razprava. Naša sredstva so omejena, zato jih bo potrebno uporabiti v najbolj racioalne namene. Tu gre za Odločanje o tem, kolikšen del ustvarjenih sredstev nameniti za nove investicije (kot so npr. predstavništva v Prištini, Titogradu, Kopru, Mariboru in še kje, novi servis v Beogradu ali poslovna stavba v Šiški (in kolikšen del sovlagati z drugimi OZD v npr. neko skupno proizvodnjo. Odločitev prav gotovo ne bo lahka, ker je naših sredstev planiranih le 93 milijonov, na kredite pri Ljubljanski banki pa zaradi tega, ker nismo v prednostni panogi, zelo malo lahko računamo. Iz tega izhaja, da bomo morali poiskati vse notranje rezerve, da bo naš dohodek največji možen, stroški na kar najmanjši. Takšne rezerve so naša predstavništva, ki zaradi neustrezne organizacije ne služijo, zadovoljivo svojemu namenu. Na področjih predstavništev se proda premalo zastopniškega programa, notranje trgovinski pa je skoraj nean-gažiran. Iz tega izvira vrsta problemov, ki so bili nakazani že na problemskih konferencah konec lanskega leta, pa se do danes niso bistveno izboljšali. V času javne razprave pričakujemo koristne predloge tako iz Ljubljane kot s strani predstavništev o tem, kako intenzivirati naša draga (v obeh smislih besede) predstavništva. Na področju izvoza načrtujemo 1985. leta za 300 milijonov din izvoza blaga, s povprečno 3-odstotno udeležbo na prihodku. Bistveno je, da gre tu za veliko količinsko spremembo, predvsem pa je pomembno, da se načrtuje »kvaliteten« lasten izvoz, ki bo našo organizacijo uvrstil med iz-vozniško z vsemi prednostmi, ki iz tega izhajajo. Do sedaj še ni bilo govora o. Delovni skupnosti skupnih služb.. Skupne službe prav gotovo čakajo velike naloge v naslednjem obdobju, saj je na njih naloga, da uredijo, vrsto sedaj perečih problemov, kot so svobodna menjava dela med TOZD in DSSS, nagrajevanje po delu itd., da ne naštevam že tolikokrat naštetih stvari. Njena naloga prav gotovo ne bo lahka, saj si je poleg vrste nalog zastavila tudi dvig kvalitete dela ob letno- 1 odst. manjšem številu zaposlenih. Zaposlenost se bo v naši delovni- organizaciji torej zmanjševala. Gre za naraven odliv kadrov, nove pa bomo le minimalno zaposlovali. Za dvig kvalitete dela in realizacijo navedenih srednjeročnih in želje-nih dolgoročnih ciljev, bo potrebno, vso, skrb nameniti izobraževanju ob delu. Glede osebnih dohodkov in skupne porabe se načrtuje bolj rožnato stanje kot ga imamo sedaj. Osebni dohodki naj bi povprečno naraščali za dva procenta letno, medtem ko je novost našega sklada skupne porabe sistemski zdravstveni pregled za vse delavce Avtotehne vsaki dve leti. Sredstva v ta namen se v celoti krijejo iz sklada. Vse stopnje in številke so izražene realno, torej po stalnih cenah. Letni plani se iz srednjeročnega izračunajo tako, da se vsako leto pomnoži z deflatorjem družbenega proizvoda (po domače rečeno — s stopnjo inflacije). Rrčd nami so torej osnutki planskih dokumentov, ki nakazujejo našo prihodnost. V izredno stabilizacijsko naravnanem srednjeročnem dbddbju prav gotovo ne bo- šlo z lahkoto. V času širših družbenih naporov za ustalitev našega celotnega gospodarstva, bo morala svojo vlogo odigrati tudi Avtotehna, z vsemi si» lami dvigniti produktivnost, rentabilnost jn Ekonomičnost, skratka izpolniti' svoje planske obveze. Cvetka Peršak Rokovnik volitev delegatov v organe samoupravljanja TOZD, DSSS in DO I. TOZD in DSSS 1. DS TOZD in DSSS 2. Odbori, samoupravne delavske kontrole II. DO 1. DS DO 2. Odbor samoupravne delavske kontrole DO 3. Disciplinska komisija DO 4. Arbitraža DO 5. Delegacija v SOZD LŽTK III. SIS in ZZD SOB Dopolnilne volitve po, potrebi. IV. IZVEDBA VOLITEV 1. Sklep o razpisu volitev in imenovanje volilne komisije. Rok: 17. 111. 1980 2. Kandidacijska konferenca za samoupravne organe TOZD in DSSS. Rok: 25.-28. illl. 1,980 3. Skupna seja konference sindikata DO in sekretariata OO ZKS DO. Rok: 24. 2. 1:981 Nosilec: predsednik konference osnovnih organizacij sindikatov in sekretar koordinator osnovnih organizacij Zveze komunistov 4. Izdelava in objava volilnega imenika. Rok: 8. 12. 1980 Nosilec: Komišiija za izdelavo volilnih imenikov. 5. Volitve. Rok: 16. 12. 1980 Rokovnik volitev je bdi dogovorjen na skupnem se-stankuvodij splošnih služb TOZD in DSSS dne 5. 11. 1980 in je v skladu s četrtim sklepom osme redne seje DS DO Avtotehna. Dogovorjeno je, da kandidate za samoupravne organe DO predstavimo z obraziložiitvdljo sindikata na kandidacijskih konferencah in v informacijah. OTROCI, NE PREZRITE! Dedek Mraz je že na poti Do Novega leta je še en sam mesec in kot se v mislih nanj pripravljamo in veselimo mi, se je moral pripraviti tudi dedek Mraz. On se je seveda začel pripravljati že mnogo prej, saj je moral zaviti na tisoče daril, popraviti sani, ukrotiti medveda, umiti zajcem ušesa in namazati jelenom parklje. In ker je že star, mu gredo stvari že bolj počasi od rok. A zdajle, ko to berete, je koš že poln in sani zaprežene. Z njegovega mrzlega doma na daljnem severu je namreč silno daleč, na ozkih gozdnih poteh so zameti, na mejah pa prav sitni in radovedni cariniki, ki bi radi brskali po njegovem košu z darili. Vsem težavam navkljub pa vemo, da bo dedek premagal vse ovire in v nedeljo pred Novim letom, 28. 12., se bo ustavil v sejni dvorani Avtotehne na Titovi 36/IV in pripeljal s seboj še celo lutkovno gledališče. Otroci, ki imajo svoje očete in mame zaposlene v Zastopstvih in Trgovini, ga bodo pričakali ob deseti uri, tisti, ki jih imajo v Servisih in skupnih službah, pa ob dvanajsti. Za dedka najbrž veste, da je takrat, ko je bil toliko star kot vi, hotel postati slikar in zato še danes silno rad gleda otroške risbe. Ce ga hočete razveseliti, torej brž narišite vsak eno sliko in jo pošljite tovarišici Meti v službo za družbeni standard. Zraven pa naredite še kakšen prav lep okrasek za novoletno jelko, da bo obisk dedka Mraza pri nas zares pravi praznik. Zdaj pa kar hitro na delo! OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA Nova stran v Glasilu Področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je eno najpomembnejših v naši samoupravni socialistični družbi, zato uredništvo predvideva v prihodnjih številkah objavo pomembnejših komentarjev s tega področja. Pred sprejetjem je predlog zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti tako v republiki kot v federaciji. Pred nami so volitve v organe samoupravne delavske kontrole in druge naloge s področja družbene samozaščite. Upamo, da bo obnovljena stran zanimiva in aktualna, zato pričakujemo prispevke tudi s tega področja. Uveljavljanje samoupravne delavske kontrole in naloge njenih organov K razmiišljamjru o vlogi in nalogah ter uveljavljanju samo upravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela me je spodbudil članek, objavljen v časopisu »Društvena samozaščita«. Osniovna oblika uveljavljanja in odločanja delavcev v združenem delu je tudi samoupravna delavska kontrola, ki jo izvajamo s kontrolo (izvrševanja odločitev in kontrolo dela organov in služb samoupravnih organizacij in skupnosti. Kontrola dela organov in služb v organizaciji združenega dela ni samo pravica, temveč tudi dolžnost delavcev, zato je samoupravna delavska kontrola dejansko dna izmed pojavnih oblik uveljavljanja samouprave v združenem delu. SDK predstavlja eno od samoupravnih funkcij, raz-lično od ostalih po vsebini in načinu izvrševanja, vendar popolnoma enako vsem drugim samoupravnim funkcijam. Osnovni cilj kontrole je zaščita socialističnih s,aimouipravn.iih odnosov v združenem delu. zato je kot taka tudi sestavni del sistema družbene samozaščite. Zato se naloge organov SDK izkazujejo kot aktivnost usmerjanja proti negativnim družbenim po-javanij ki kakorkoli ogrožajo ali poskušajo rušiti samoupravne socialistične odnose v združenem delu. V vsaki organizaciji združenega dela je nujno potrebno zagotoviti nemoteno delo organov samoupravne delavske kontrole. Delavec, ki v izvrševanju svojih nateg na področju SDK na zboru delavcev ali drugem samoupravnem organu postavi pripombo, predlog ali pa zahteva dopolnilne podatke in pomočila o poslovanju organizacije združenega dela, ali pa o medsebojnih razmerjih v združenem delu, ne more bdita poklican na odgovornost, niti Dostavljen v kakršenkoli položaj, ki bi mu lahko škodoval. Kdor pa v organizaciji združenega dela moti ali onemogoča samoupravno delavsko kontrolo, nosi odgovornost v slučaju, da poskuša klicati na odgovornost delavce zaradi njihovih izjav in stališč na samoupravnih organih, če onemogoča vpogled v poslovanje in dokumentacijo, ki je po 'mišljenju organa samoupravne delavske kontrole nujna za celovit kontrolni mehanizem. Ustava SFRJ in Zakon o združenem delu predvidevata, da imajo delavci pravico in dolžnost uveljavljati in izvrševati samoupravno delavsko kontrolo na tri načine: neposredno, preko organov upravljanja im preko organa samoupravne delavske kontrole. Izvajanje SDK ni mogoče samo na enega od teh načinov, temveč je zahtevano celovito izvajanje na vse tri načine Zato je potrebno, da se v statutu in v dirugih samoupravnih splošnih aktih organizacija združenega dela v skladu z zakonom natančno opredeli, kakšno kontrolo im na kakšen način delavci izvajajo neposredno, katero preko organov upravljanja in še posebej, katero preko organa SDK. Zakon o združenem delu pred- videva za omogočanje neposredne samoupravne delavske kontrole obveznosti DS, da zagotovi vsakemu delavcu v OZD vpogled v odločitvene akte in poročila zaradi spoznavanja z materialno finančnim stanjem združenega dela in njenim poslovanjem. Prav tako je predvidena obveznost poslovodnih organov, da omogočijo* vsem delavcem vpogled v vse akte in poročila, razen v primeru, da imajo le-ti značaj poslovne ali zakonske, ali na osnovi zakona predvidene skrivnosti. Poslovna skrivnost pa so tisti akti itn podatki*, ki jih organizacija združenega dela dotoči s samoupravnim sporazumom, statutom ali drugim splošnim aktom (na pr. podatki, ki predstavljajo proizvodno skrivnost, rezultati* raziskovalnega in konstruktorskega dela in drugi akti in podatki, s katerimi bi se seznanile nepooblaščene osebe zaradi njihovega značaja). Samoupravni splošni akt ne more vsebovati odločitve, da se vsi akti in podatki, kd se nanašajo na poslovanje, odredijo kot poslovna skrivnost. Prav tako za poslovno skrivnost ne moremo proglasiti aktov in podatkov, ki so pomembni za uveljavljanje medsebojnih odnosov v poslovnem povezovanju OZD, niti* tehnične rešitve in inovacije, ki so sicer registrirane, vendar služijo splošnemu družbenemu napredku. ZZD predvideva, da se način spoznavanja delavcev s poslovanjem, s planom, s poslovno usmeritvijo in drugimi zadevami, pomembnimi za de- lavce, določa s samoupravnim splošnim aktom OZD. Sklepi in stališča, pomembni za uveljavljanje samoupravne delavske 'kontrole, morajo hiti objavljeni na primeren način najkasneje 7 dni po seji, na kateri so* bili sprejeti. Iz navedenih določil zakona je razvidno, da je izvajanje samoupravne delavske kontrole potrebno predvideti s samoupravnim splošnim aktom, dotočiti zlasti načine, ki bodo zagotovili vsakemu delavcu vpogled v odločitve, akte in poročila zaradi spoznavanja z materialno finančnim stanjem OZD in njenim poslovanjem, ter način objavljanja izvlečkov iz zapisnikov s sej samoupravnih organov preko uradnega glasila, informacij, oglasnih desk, ipd. Prav tako Zakon o združenem delu predvideva zaščito delavcev pred neugodnostmi in škodljivimi posledicami zaradi tega, ker daje pripombe na delo samoupravnih organov, poslovodnih organiov ali zato, ker zahteva poročila in podatke o njihovem delu. Tudi to je eden izmed načinov zaščite pred onemogočanjem izvajanja samoupravne delavske kontrole. Uredništvo želi nadaljevati s serijo člankov s področja družbene samozaščite, zato želimo bralce spodbuditi k razmišljanju in še posebej k pisanju o izkušnjah pni izvrševanju kontrolnih nalog tako v odborih SDK v temeljnih organizacijah kot tudi v delovni organizaciji ter drugih samoupravnih organih. Borut Janovsky PREJELI SMO Zakaj tako? O tem smo že pisali pred dobrim letom, ker pa se ni še nič spremenlio, vam ponovno predstavljamo sliko iz arhiva, ki popolnoma ustreza dejanskemu stanju, dandanes seveda. Vsi obeti, načrti, interesi in želje se sčasoma razblinjajo, mi pa lahko rečemo, da so to le iluzije ali taktika zavlačevanja. Še več, če upoštevamo dejstvo, da je TOZD Zastopstva že odobril sredstva za zaščito hale pred nastajanjem materialne škode. Nato pa kar naenkrat novica, da bo halo uredil TOZD Servisi. In še vedno nič. Očitno je, da je vse to, kar je bilo do sedaj dogovorjenega, le pesek v oči. Matija Cajhen Avtotehna prvak SFRJ V začetku tega leta sta ljubljanski Avto klub DONIT OLIMPIJA in AVTOTEHNA TOZD Zastopstva sklenila samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Donit Olimpija se je, med drugim, obvezala, da sprednji pokrov vseh svojih avtomobilov opremi izključno z nalepkami firme ter principalov in njihovih izdelkov ter da v ekipo Avtotehne, ki tekmuje na državnem prvenstvu delovnih organizacij, vključuje svoje najboljše tekmovalce. ŠPORT Sodelovanje je bilo zelo uspešno žev prvem letu. Avto klub Donit Olimpija je sodeloval v letu 1980 s skupaj štiriindvajsetimii avtomobili na skupno triindvajsetih tekmovanjih, med drugim tudi na treh tekmovanjih za balkansko in evropsko prvenstvo v rallyju. Pri vsem tem je treba opozoriti na velike uspehe, ki so jih dosegli tekmovalci. S svojimi rezultati na prvenstvih SFRJ v rallvju, gorskohitrostnih in cestno-hitrostmih dirkah, je AK Donit Olimpija najuspešnejši jugoslovanski klub, ki je peti v cestnohitrostnih dirkah, drugi v gorskohitrostnih dirkah in državni prvak v rg|llyju. V klub je vključenih kar šestnajst državnih prvakov in reprezentantov. Ekipa Avtotehne je 'osvojila drugo mesto na prvenstvu SFRJ v gorskohitrostnih dirkah (drugo mešto na Lovčenu in Pohorju ter tretje mesto na Vodnu) ter naslov državnega prvaka v rallyju (prvo mesto na ra-Uyjih: Tara, Makedonija, Saturnus, Bratstvo in Enotnost ter Zastava; tretje mesto na railyjih: Delta TLX in YU rally). prišli ► -4 odšli DSSS Prišli: 15. 10. 1980 — Boris BOŽIC TOZD Zastopstva, n. sub. o. Odšli: Leposava PEŠKIR — inv. up. — Beograd 31. 10. 1980, TRKMAN Janez — sporazumno 31. 10. 1980, Ciril KNA-FELJC — sporazumno Izdaja DO Avtotehna, n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Vreja uredniški odbor: Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mesnih, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal, Andrej Urbas, Lučka Zorga. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72. Vrsto dobrih in tudi odličnih uvrstitev so dosegli tekmovalci Donit Olimpije tudi v konkurenci posameznikov. Vičentije Savič (Zastava 750 ccm) je dosegel že drugi zaporedni in skupaj tretji naslov državnega prvaka. Savič je kar štirikrat zmagal, dvakrat pa je osvojil drugo mesto. V isti konkurenci je bil Djalinac šesti, v prejšnjih letih dvakratni državni prvak, Simončič pa sedmi. V konkurenci serijskih stoenk je bil sicer štirikrat državni prvak in večletni reprezentant Vidic šele peti, Črnivec sedmi in zmagovalec rallyja »Saturnus« Košuta šele enajsti. V najmočnejši kategoriji (1150 ccm, grupa dva) je postal prvič državni prvak štiriindvajsetletni Stojan Pirjevec, ki je zmagal kar štirikrat, šti-rikrat pa je bil drugi. V isti kategoriji je bil Šuster tretji. Milovanovič pa četrti. V generalnem plasmanu je bil Pirjevec drugi, Šuster četrti in Vidic osmi. Tri posadke (Vidic-Bastar, Šu-ster-Matelič in Pirjevec-Pirjevec) so nastopile za reprezentanco SFRJ na balkanskem in evropskem prvenstvu. Na gorskem prvenstvu SFRJ je postal Dagmar Šuster državni prvak in to zelo prepričljivo, saj je po težavah na Lovčenu (4. mesto) prepričljivo zmagal na Pohorju in na skopskem Vodnu, kjer je postavil tudi nov absolutni rekord proge. Pirjevec je bil v isti konkurenci drugi, dvakratni državni prvak (1978 in 1979) Janez Urbančič pa četrti. V kategoriji serijskih zastav 101 je bil odličen drugi Jereb, tretji pa Kastelic. V cestnohitrostnih dirkah so dosegli tekmovalci Donit Olimpije dva opažena rezhltata. Janez Milavec (dvakratni državni prvak leta 1978) je bil tretji, Dagmar Šuster pa je osvojil letos še drugi naslov državnega prvaka. Milavec in Šuster sta tekmovala v najatraktivnejši kategoriji do 1150 ccm grupa dva. Milavec s fiatom 128 berllna, Šuster pa s fiatom 60 rit-mo-tri veli ato. Avto klub Donit Olimpija je sicer pretežno usmerjen v vrhunski šport, vendarle pri tem ne zanemarja ostalih področij delovanja. Tako je letos združil že 445 članov, ki imajo razen ugodnosti, veljavnih za vse člane AMZJ, še nekatere posebne ugodnosti, kot so na primer popust pri storitvah mehanikov in prevoznikov. Klub je posebno pozornost namenil tudi vzgoji mladih, novih tekmovalcev. V ta namen je organiziral akcijo selekcije, ki se ji je odzvalo preko 160 mladih iz cele Jugoslavije. Za leto 1981 ima klub veliko načrtov. Predvsem nameravajo okrepiti ekipo za rally in tako ponoviti letošnji uspeh. Svojo dejavnost pa načrtujejo tudi na vseh drugih področjih, posebno pozornost pa nameravajo nameniti vsem svojim članom. Zato naj velja ta zapis tudj kot poziv vam cenjeni bralec, da se včlanite v Avto klub Donit Olimpija. R. R. Telegrami ...Dne 6. 10. 1980 je bil sestanek OO ZK DSSS stop Člani ZK so obravnavali naloge v zvezi z volitvami, ki so pred nami stop ... IO OOZS TOZD Trgovina je na svoji seji dne 8. 10. 1980 že pripravil predlog kandidatov za volitve samoupravnih organov, ki jih je razpisal DS TOZD Trgovina stop ... Na 3. seji konference sindikata DO dne 14. 10. 1980 so delegati sprejeli sklep, da predlog volitev v samoupravne organe pripravijo vodje služb skupnih opravil TOZD in DSSS in predsednik konference sindikata DO stop ... Na 8. redni seji DS DO dne 17. 10. 1980 je bila obravnavana stanovanjska problematika na podlagi predlogov sklepov komisije za reševanje stanovanjskih problemov delavcev DO AT stop Na osnovi obrazložitev so delegati DS soglasno sprejeli sklepe: — Odobri se nakup dvosobnega stanovanja v soseski MS-12/2 v Novih Jaršah, velikosti 58,18 kv. m, po izhodiščni prodajni ceni 884.769,75 din stop — Odobri se nakup dvosobnega stanovanja v velikosti 56 kv. m v Kosezah stop Na podlagi sodne cenitve se kupi stanovanje za znesek 875.528,95 din stop Stanovanje bo vseljivo do 31. 3. 1981 stop Od DO, kjer je zaposlen zakonec delavca, ki bo dobil to stanovanje, se zahteva udeležba v višini najmanj 40 odst. od vrednosti stanovanja v obliki posojila AT za dobo 10 let stop — DS DO predlaga DS TOZD in DSSŠ uvedbo postopka o izvolitvi vseh njihovih samoupravnih organov in skrajšanju njihovih mandatov, kjer je to potrebno stop Datum izvedbe skupnih volitev AT se uskladi z datumom volitev v organe upravljanja in delegacije SOZD LŽTK stop — Avtotehna kupi dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 69,87 m2 po izhodiščni ceni 20.000 din/m2 v naselju II KS Batajnica, Beograd stop Na podlagi združenih sredstev pri Beobanki pridobimo super garancijo Beobanke, da razpolagamo s potrebnimi sredstvi stop Delavec AT, ki mu bo dodeljeno omenjeno stanovanje, bo dolžan prispevati lastno udeležbo v višini 5—10 odstotkov od vrednosti stanovanja na dan prevzema stop Tov. Tavčar je zastavil delegatsko vprašanje glede podaljška hale — objekta na Celovški 228, ki še ni dograjen in propada, voda pa teče tudi v spodnje prostore stop Tov. Kapus in tov. Zalokar sta mu poskušala delno odgovoriti stop Ker odgovor ni bil zadovoljiv, se na naslednji seji DS DO posreduje konkretnejši odgovor stop -------Dne 20. 10. 1980 je IO OOZS DSSS na svoji seji obravnaval evidentiranje kandidatov za volitve samoupravnih organov stop ... Na 29. seji DS TOZD Zastopstva z dne 21. 10. 1980 so delegati ugotovili, da še vedno ni realiziranih 6 sklepov, sprejetih na prejšnjih sejah stop DS je imenoval inventurno komisijo in komisije za popis zalog konsignacijskega blaga, komisije za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja in potrošnega materiala ter koordinatorjev stop ... Dne 27. 10. 1980 je imel OO ZK TOZD Zastopstva sejo, na kateri so obravnavali periodični obračun za obdobje od 1. 1.—30. 9. 1980 in odnose med TOZD in znotraj DO stop ... DS TOZD Servisi je imel 8. redno sejo dne 31. 10. 1980, kjer so potrdili 9-mesečni obračun poslovanja stop Potrdili so predlagane člane inventurnih komisij in rokovnik o izvedbi inventur v TOZD Servisi za leto 1980 stop ... Na 11. redni seji DS DSSS dne 30. 10. 1980 so delegati sprejeli sklep o imenovanju članov inventurnih komisij stop Rok popisa in uskladitev inventur za vse komisije je 31. 12. 1980, razen komisije za popis stanovanj in sredstev skupne porabe, ki ima rok 15. 12. 1980 stop ... Dne 27. 10. 1980 je imela zbor DSSS stop Sprejeli so poročilo o delu in poslovanju DSSS stop Celoten prihodek se razporedi tako, kot je predlagala devizno-finančno računovodska služba stop Potrdili so sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o stanovanjski problematiki s tem, da se črtajo predlogi dopolnitev, ki se nanašajo na deficitarne kadre stop Zaključi se javna razprava o osnutku samoupravnih sporazumov o temeljih plana za obdobje 1981—1985 stop Delavci DSSS DO AT dajejo pripombo na omenjene osnutke, ker v njih niso navedene konkretne prispevne stopnje po letih v srednjeročnem obdobju, tako da delavci ne morejo odločati o razporejaju svojega dohodka stop Zaključi se javna razprava o osnutkih Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in Družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog stop ... Dne 28. 10. 1980 je bil zbor delavcev TOZD Servisi in TOZD Trgovina stop Na obeh zborih so obravnavali rezultate poslovanja svoje TOZD za 9-mesečno obdobje 1980 in razdelitev dohodka stop Tozd Trgovina je na zboru edina obravnavala in sprejela listo kandidatov za volitve novih organov samoupravljanja TOZD za mandatno obdobje 1981—1983 stop TOZD Servisi je na zboru imenovala komisijo v sestavi: Blatnik Franc. Uhan Jože in Zrinski Milan, ki bo do 15 11. 1980 pregledala samoupravne akte. ki obravnavajo delitev OD TOZD in o tem vodijo razprave po OE v TOZD Servisi stop ... TOZD Zastopstvo je imel zbor delavcev dne 29. 10. 1980 stop Obravnavali so rezultate poslovanja TOZD za 9-mesečno obdobje v letu 1980 in razdelitev dohodka stop Obravnavali so odnose znotraj DO AT stop ... Telegrame pošilja Erika Železnik stop