RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORIČANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m 2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m 2 za naslovnico 37 ¡ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Izraba agroživilskih ostankov kot surovine za izdelavo trajnostne papirne galanterije Valorisation of agri-food residues for the production of sustainable paper accessories IZVLEČEK Agroživilski rastlinski odpadki so zaradi visoke vsebnosti lignoceluloze in velikih količin fenolnih spojin primerni za valorizacijo v embalažnih materialih. Ti materiali lahko ponujajo papirni industriji konkurenčne prednosti kot specializirani embalažni materiali, kar jim omogoča uporabo nizkocenovnih surovin za izdelavo po meri visokokakovostne proizvodnje. V našem prispevku se osredotočamo na proizvodne ostanke različnih rastlinskih tokov (pridelava in predelava čebule, oljk in granatnih jabolk), da pokažemo, kako bi lahko tako raznolike agroindustrijske biološke odpadke izkoristili že pred uporabo v papirni industriji. Tako čebulne lupine kot oljčni listi so pokazali visoko antioksidativno aktivnost in sposobnost obnavljanja visokih donosov bioaktivnih kemikalij (približno 100 mg kvercetina ali oleuropeina na g suhega ekstrakta). Količina antocianinov v lupini granatnega jabolka pa je bila skromna (približno 0,3 mg antocianinov na g suhega ekstrakta). Kar zadeva izdelavo papirja, opazimo, da je papir izdelan iz omenjenih tokov medsebojno popolnoma drugačen, tako na videz kot tudi, kar zadeva optične in mehanske lastnosti. Oljčne liste in čebulne ostanke smo uporabili samostojno, medtem ko je bilo treba granatnemu jabolku dodati komercialna celulozna vlakna. Izdelani papirji imajo dobre tehnološke lastnosti ter nenavadno teksturo in videz, kar kaže, da bi jih lahko uporabili za izdelavo posebnega papirja. Ključne besede: ostanki pridelkov, rastlinski ostanki, bioaktivne spojine, proizvodnja papirja ABSTRACT Agro-industrial vegetable waste is ideally suited for valorisation of packaging materials due to its high lignocellulose content and high amount of phenolic compounds. These materials provide competitive benefits to paper companies as specialised packaging materials, allowing them to use low-cost feedstock for a bespoke, high-quality output. In our feature, we focus on the production residues of various plant streams (e.g. growing and processing of onions, olives and pomegranates) to demonstrate how such diverse agro-industrial bio-waste materials could be fully exploited even before their reformulation. Both onion skins and olive leaves demonstrated high antioxidant activity and the ability to recover high yields of bioactive chemicals (roughly 100 mg of quercetin or oleuropein per g of dry extract). The amount of antocyanins in pomegranate peel, on the other hand, was modest (approximately 0.3 mg of antocyanins per g of dry extract). Each of the three plant residue sources yielded a different type of paper. Olive skins and olive leaves were employed as separate feedstocks, but pomegranate peels had to be mixed with commercial cellulose fibers. The produced papers have good technological properties as well as an unusual texture and look, suggesting that they could be used to make specialty papers. Keywords: crop residues, vegetable residues, bioactive compounds, paper production Mija SEŽUN 1 , Tea KAPUN 1 , Ilja Gasan OSOJNIK ČRNIVEC 2 , Mihaela SKRT 2 , Nataša POKLAR ULRIH 2,3 1 Inštitut za celulozo in papir, Bogišićeva ulica 8, 1000 Ljubljana 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilsko znanost in tehnologijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana 3 Center odličnosti za celostne pristope v kemiji in biologiji beljakovin (CipKeBiP), Jamova 39, 1000 Ljubljana 1. UVOD Kopičenje bioodpadkov agroindustrije je ogromen neizkoriščen vir in v primeru, da se ne izkoristi, ima številne negativne vplive, kot so na primer visoki stroški ravnanja z odpad- ki, okoljska vprašanja, kot so evtrofikacija in emisije toplogrednih plinov ter številni z njimi povezani socialni vidiki. Leta 2018 je Evropska unija ustvarila 85,4 milijona ton bioloških od- padkov iz kmetijstva in proizvodnje hrane (brez živalskih iztrebkov, urina in gnoja), kar je predstavljalo 3 % vseh proizvedenih od- padkov. Prevladujoča obdelava teh odpadkov je vključevala reci kliranje (93 %, vključno s kompostiranjem in anaerobno razgradnjo) in pridobivanje energije (5 %) [1]. Takšen način ravnanja z odpadki je sicer učinkovitejši in okolju prijaznejša od odlagališč in sežigalnic. Vendar je treba tako raznolike agroindustrij- ske biološke odpadke v celoti izkoristiti pred biološko razgradnjo in/ali pretvorbo v ener- gijo, saj lahko končna obdelava in izkorišča- nje uniči številne neizkoriščene dragocene sestavine. Kmetijsko-industrijski ostanki rast- linskega izvora so običajno še posebej bo - gati z bioaktivnimi spojinami in vsebnostjo lignoceluloze. Bioaktivne vsebnosti ostankov v agroindustriji, zlasti fenolnih spojin v od- padkih sadja in zelenjave, pridobivajo pozor- nost v živilski industriji. Kot je obsežno poka- zala raziskovalna skupina [2–5], se ti deli lah- ko uporabljajo kot naravni, poceni in lahko dostopen vir antioksidantov za obogatitev hrane. Poleg tega dolgoročno rast embalažne in- dustrije poganja razvoj visokozmogljivih ob- novljivih materialov. Nedavni trendi na po troš - niškem trgu v Evropi so se premaknili v smeri trajnostnih rešitev embalaže (tj. embalaže iz recikliranih materialov, embalaže za večkratno up o rabo, zmanjšanja uporabe materialov z lahkimi in polimerov na biološki osnovi) [6]. Okoljske politike spodbujajo ustvarjanje izdel- kov na osnovi naravnih vlaken in ponovno uporabo čim več materiala [7]. Razvoj emba- lažnega ma teriala iz obnovljivih virov in virov na biološki osnovi je postal ključnega pomena ne le za reševanje in preudarno vrednote - nje odstranjevanja odpadkov, ampak tudi za zmanjšanje gorenja strnišč in za prihranek les- nih virov. Valorizacija in pretvorba obnovljivih kmetijskih od padkov v biorazgradljive kompo- zite se je izkazala za pomemben preboj na po- dročju embalaže [8]. V tej študiji želimo prikazati nadaljnje mož nosti uporabe vlakninskih sestavin v rastlinskih ostankih, bogatih z bioaktivnimi snovmi in lignocelulozo (čebulne lupine, lu- RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORIČANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m 2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m 2 za naslovnico 38 ¡ | Jesen 2021 | 26 | XLIX pine granatnega jabolka, listi oljk) in prou- čiti vidike, ki bi omogočili njihovo kaskadno upo rabo (tj. izkoriščanje ekstraktov za hrano ali drugo uporabo na prvi stopnji, ki ji sledi preoblikovanje v nove ma te riale). 2 MATERIALI IN METODE 2.1 Vzorci V raziskavo smo vključili tri vzorce agroživil- skih ostankov in mešanico komercialne beljene celuloze iglavcev in evkaliptusa v razmerju 20 : 80, predhodno pomletih na stopnjo mletja 30°SR. Prvi agroživilski ostanek so olupki rume- ne čebule brez listov, stebel in/ali korenin, ki smo jih pridobili iz pridelave čebule iz celjske re- gije v Sloveniji. Drugi agroživilski ostanek so olupki granatnega jabolka različnih sort, ki smo jih pridobili z lokalnih kmetij v slovenski Istri. Plo- dove smo ročno olupili, lupino pa dodatno po- sušili in zamrznili do -20 °C do nadaljnje upo- rabe. Tretji agroživilski ostanek predstavljajo olj- čni listi in vejice sorte istrska belica. Zbrani so bili iz sadovnjaka Školarice iz slovenske Istre. Olj- čne liste smo 7 dni sušili na zraku pri tem pera - turi 25 °C. 2.1 Kemijska in fizikalna analiza vzorcev agroživilskih odpadkov Čebulne liste, olupke granatnega jabolka in oljčne vejice smo zmleli v laboratorijskem mlinu Retsch ZM200 (Retsch GmbH & Co. KG, Nem- čija) do velikosti < 0,5 mm in jim določili vsebnost suhe snovi (T264:1997) in pepela (T211:1993). Sledila je ekstrakcija na aparatu Soxhlet (T204:1997, modificiran) v dveh topilih; najprej s heksanom (n-heksan za analizo EMSU- RE® ACS, Reag. Ph. Eur; Merck KGaA Nemčija), kjer smo izločili hidrofobne spojine, kot so maš- čobe, voski in olja, in nato še z etanolom (etanol 96 %, Ph. Eur., Pharmachem Slovenija; Hungra- na), kjer smo odstranili spojine topne v polarnih topilih. Naredili smo 8–12 ciklov. Po ekstrakciji smo v preostali biomasi določili še deleže glav- nih gradnikov biomase – celuloze, lignina in he- miceluloze. Delež celuloze smo določili po dobro poznani metodi Kürschner-Hoffer [9], medtem ko smo hemicelulozo do lo čili po klo- ritni metodi [10], lignin pa je bil do lo čen kot Kla- sonov lignin v skladu s T222: 2011. Vse analize smo izvedli v dveh ponovitvah. Povprečne vred- nosti so izražene kot m/m % suhe snovi. 2.2 Določanje bioaktivnih snovi Antioksidativno učinkovitost rastlinskih ostan - kov smo določili z DPPH antioksidativnim te - stom [11]. Zmogljivost antioksidantov je bila iz- ražena v masnih ekvivalentih Troloxa (TE). Za analizo vsebnosti vzorčnih bioaktivnih spojin ali skupin spojin v vsakem rastlinskem viru smo uporabili visokozmogljivo tekočinsko kromato- grafijo (HPLC; Infinity 1260; Agilent Technolo- gies). Analizirane bioaktivne snovi (kvercetin, antocianini in oleuropein) smo izbrali glede na njihovo prevladujočo aktivnost in/ali vsebnost. Analitski izvlečki so bili prepuščeni skozi pred stolpec C18 (Eclipse XBD; 4,6 × 12,5 mm, ID 5 μm) in kolono C18 (Zorbax Eclipse Plus; 4,6 × 150 mm, ID 3,5 μm) (oba iz Agilent Techno- logies). Komponente so bile ločene z gradien- tnim eluiranjem z analitsko specifičnimi mobil- nimi fazami in določene na detektorju z ni- zom UV-VIS diod (kvercetin smo spremljali pri 370 nm, antocianine pri 520 nm in oleuropein pri 280 nm). Zmogljivost antioksidantov smo določili s te- stom DPPH, ki zagotavlja bolj robustne vred - nosti v primerjavi z drugimi testi antioksidantov, Slika 1: Olupki granatnega jabolka, zunanji suhi čebulni luskolisti in oljčni listi, vejice Figure 1: Pomegranate peels, onion skins and olive leaves Lastnost / metoda Standard Oprema Gramatura SIST EN ISO 536:2012 Analitska tehtnica Radwag Debelina in specifični volumen SIST EN ISO 534:2012 Frank PTI, Birkenau, Nemčija, 2018 Natezne lastnosti SIST EN ISO 1924–2:2009 Alwetron TH1, AB Lorentzen & Wettre, Kista, Švedska 1990 Raztržna odpornost SIST EN ISO 1974:2012 Elmendorf, AB Lorentzen & Wettre, Kista, Švedska, 1969 Razpočna trdnost SIST EN ISO 2758:2014 Karl Frank GmbH, 1969 Belina SIST ISO 2470–1:2017 Elrepho 450X, DataColor , 2003 Opaciteta SIST ISO 2471:2011 Barvne lastnosti, L*a*b* ISO 16692 Hrapavost Bendtsen ISO 8791–2:2013 Frank PTI, Birkenau, Nemčija, 2018 Poroznost Bendtsen SIST ISO 5636–3:2014 Preglednica 1: Osnovne fizikalno-mehanske lastnosti vzorcev papirja Table 1: Basic physical and mechanical properties of paper RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORIČANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m 2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m 2 za naslovnico 39 ¡ | Jesen 2021 | 26 | XLIX zato je lahko bolj primeren za primerjavo bio- mase v razsutem stanju in za načrtovanje po- tencialnih aplikacij [5, 11] 2.3 Delignifikacija vzorcev agroživil- skih odpadkov Vlakna smo iz grobe biomase izolirali v po- stopku delignifikacije, ki smo jo izvedli v 5-litr- skem avtoklavu (Universal Engineering Corpo- ration, Indija) pri delovnih pogojih, ki smo jih določili za vsako biomaso posebej. Delignifika- cija čebulnih olupkov je potekala 1 h, na tem- peraturi 160 °C, z dodatkom 18 % NaOH in 6 % Na 2 S). Sledila je dezintegracija in prebiranje na Sommervilleu (Universal Engineering Corpora- tion, Indija) z režami 45 mm x 0,15 mm. Deli- gnifikacija olupkov granatnega jabolka in oljč - nih listov in vejic je potekala 3 h na temperaturi 160 °C, z dodatkom 18 % NaOH in 6 % Na 2 S). Sledilo je prebiranje na Sommervilleu (Universal Engineering Corporation, Indija) z režami 45 mm x 0,15 mm. Dobljenim vlaknom smo na aparaturi Valmet Fiber Image Analyzer FS5 (Valmet Automation Inc., Finska) v skladu z navodili proizvajalca do- ločili osnovne morfološke lastnosti; povprečna dolžina vlaken Lc(l) ISO, ki je opredeljena z ISO 16065–2, premer vlaken, ukrivljenost, vsebnost finih delcev in fibrilacija. Pripravili smo homoge- ne vodne suspenzije. 2.4 Izdelava laboratorijskih listov papirja in določanje fizikalno- mehanskih lastnosti Laboratorijske liste smo izdelali na oblikoval- niku listov Rapid-Köthen (Rapid-Köthen, PTI Paper testing Instruments GmbH, Laakirchen, Avstrija, 2018), v skladu s SIST EN ISO 5269– 2:2005 in jim določili karakteristike, ki so zbrane v Preglednici 1. Pred samo izvedbo meritev smo v skladu s standardom ISO 187 liste ustrezno kondicionirali pri temperaturi 23±1 °C in relati- vni zračni vlagi 50±2 %. 3. REZULTATI Z RAZPRAVO Začetne rastlinske proizvodne ostanke smo opredelili glede na kemijsko sestavo (vsebnost celuloze, hemiceluloze, lignina in ekstraktivov), delež bioaktivnih komponent (kvercetin, oleu- ropein, anocianin) in antioksidativno sposob- nost. Rezultati so zbrani na Sliki 2 in v Pregled- nici 2. 3.1 Kemijska sestava vzorcev agroži- vilskih odpadkov Kemijska sestava vzorcev agroživilskih od- padkov je zelo raznolika. Čebulni olupki vsebu- jejo visok delež celuloze (36,4 %) in hemice - luloz (33,1 %) in nizek delež lignina (3,5 %), kar jih uvršča med zanimive alternativne suro- vine za pridobivanje celuloznih vlaken, možno celo brez procesa delignifikacije [13]. Tako oljčni listi in vejice kot tudi olupki granatnega jabolka pa po drugi strani vsebujejo visok delež ekstra- ktivov, iz katerih lahko izoliramo bioaktivne komponente in antioksidante, ki so prikazani v Preglednici 2. 3.2 Vsebnost bioaktivnih snovi in antioksidativna sposobnost vzor- cev agroživilskih odpadkov Slika 2: Kemijska sestava vzorcev agroživilskih odpadkov Figure 2: Chemical composition of the samples Parameter Vzorci Zunanji suhi čebulni luskolisti Oljčni listi, vejice Olupki granatnega jabolka Kvercetin (mg/g ss) 10,0 ±0,29 n.d. n.d. Oleuropein (mg/g ss) n.d. 37,2 ±0,1 n.d. Anocianin (mg/g ss) n.d. n.d. 0,169 ±0.0001 DPPH test (mg TE/g ss) 19,8 ±0,17 212 ±2,0 0,0116 ±0,0041 Preglednica 2: Bioaktivne komponente in antioksidativna sposobnost vzorcev Table 2: Bioactive components and antioxidant capacity of the samples ss – suha snov, TE – Trolox equivalent Parameter / Vzorci Zunanju suhi čebulni luskolisti Oljčni listi, vejice KCV + 15 % olupkov granatnega jabolka Komercialna celulozna vlakna (KCV) Gramatura (g/m 2 ) 67,9 37,4 63,6 65 Debelina (μm) 115 144 161 116 Specifični volumen (cm 3 /g) 1,69 3,85 2,53 1,78 Utržni indeks (Nm/g) 39,3 9,9 41,4 53,3 Utržna dolžina (km) 4,01 1,009 4,222 5,334 Hrapavost Bendtsen (ml/min) 518 1991 1677 342 Poroznost Bendtsen (ml/min) 2,75 / 3791 1844 Raztržni indeks(mN·m 2 /g) 2,09 2,8 7,35 7,85 Razpočni indeks (kN·m 2 /g) 1,75 1,02 2,65 3,48 ISO belina (%) 14,5 18,4 41,4 77 Opaciteta (%) 99,7 94,4 96,8 86,6 L*a*b* barva 51,3/6,24/11,3 59,4/4,4/16,6 73,3/0,3/5,4 91,1/-0,4/1,4 Preglednica 3: Fizikalno-mehanske lastnosti laboratorijskih vzorcev papirja Table 3: Physical and mechanical properties of the laboratory sheets RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORIČANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m 2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m 2 za naslovnico 40 ¡ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Rumena čebula vsebuje veliko količino bio - aktivnih snovi, kar omogoča pridobivanje 200 mg kvercetina na kg suhega pridelka. Ker je glavna vrsta čebule na trgu in v predelavi, nje - ne ostanke lahko opredelimo kot najbolj obe- tavna frakcija za ponovno uporabo. Vsebnost bioaktivnih spojin je visoka pri čebulnih olup - kih in nizka pri lupini granatnega jabolka, kar nam je na koncu omogočilo predelavo 100 mg kvercetina, 80 mg oleuropeina in 0,3 mg an- tocianinov na g suhe snovi ustreznega izvle - čka. Zmoglji vost antioksidantov je odražala ko- ličino analiziranih spojin in je bila najvišja za oljčne liste in vejice in najnižja pri olupkih gra- natnega jabolka. 3.3 Fizikalno mehanske lastnosti laboratorijskih vzorcev papirja Na laboratorijskem oblikovalniku Rapid Köthen smo za vse tri vrste agroživilskih od- padkov izdelali laboratorijske liste papirja, pri čemer lista iz 100 % »vlaken«, pridobljenih iz olupkov granatnega jabolka, nismo mogli na- rediti, saj smo namesto vlaken dobili delce brez vezivnih sposobnosti, ki so bolj spominjale na polnilo kot na vlakna. Da ne bi šla dobljena biomasa v nič, smo se odločili, da 15 % do- bljene snovi vmešamo v mešanico komercialne beljene celuloze, sestavljene iz 80 % evkalip- tusa in 20 % iglavcev, mletih na stopnjo mletja 30°SR in naredili primerjavo med njima. Doda- tek olupkov granatnega jabolka zniža utržni, raztržni in razpočni indeks, medtem ko se spe- cifični volumen poveča kot rezultat višje debe- line lista. Z dodatkom olupkov granatnega ja- bolka se povečata hrapavost Bendtsen (iz 342 ml/min na 1677 ml/min), poroznost Bendtsen (iz 1844 ml/min na 3791 ml/min) in opaciteta (s 86,6 % na 96,8 %), zniža pa se belina (s 77,0 % na 41,4 %). Laboratorijski listi oljčnih listov in vejic so imeli nižjo gramaturo, saj je bil postopek deli- gnifikacije neustrezen in smo večino dobre snovi izgubili skupaj s črno lužnico. Kljub temu smo izdelali liste, gramature 37,4 g/m 2 in debe- line 144 μm. Specifični volumen dobljenih listov je 3,85 cm 3 /g. Listi so hrapavi (1991 ml/min) in zelo porozni (> 5000 ml/min). Raztržni indeks (2,80 mN·m 2 /g) in razpočni indeks (1,02 kPa·m 2 /g) sta v povprečju trikrat nižja v primerjavi z indeksi mešanice komercialno beljene celuloze, med- tem ko je utržni indeks (9,9 mN/g) kar petkrat nižji. Belina listov je 18,6 %, med tem ko je opa- citeta visoka, in znaša 94,4 %. Največ materiala smo dobili po delignifikaciji čebulnih olupkov. Brez težav smo izdelali labo- ratorijske liste ustrezne gramature in jim izmerili fizikalno-mehanske lastnosti, ki so zbrane v Pre- glednici 3. Listi imajo dobro mehansko jakost (39,3 Nm/g), zaradi kratkih vlaken pa sta raztržni in razpočni indeksa nizka v primerjavi s komercialnimi celuloznimi vlakni. Med vsemi iz- delanimi listi papirja imajo vzorci iz čebulnih olupkov najnižjo belino in najvišjo opaciteto. 4. ZAKLJUČKI V našem prispevku dokazujemo proizvodnjo papirja iz ostankov rastlinske proizvodnje in na- vajamo nadaljnje poti za predhodno predelavo bioaktivnih snovi iz teh tokov biomase, saj lahko med proizvodnjo papirja uničimo številne dra- gocene sestavine. Naša začetna opredelitev prav tako kaže, da za razvoj kaskadne uporabe teh ostankov še ni mogoče ugotoviti izvedlji - vega kompromisa med delnim raztapljanjem celuloze (z mešanicami etanol-voda) in prede- lavo bioaktivnih spojin. Znano je, da cel svet stremi k trajnostnim re- šitvam na različnih področjih, kot je tudi pa pir - no predelovalna industrija. Preliminarni rezultati naše raziskave so pokazali potencial za uporabo alternativnih vrst biomase na področju trajno- stne embalaže in papirne galanterije, predvsem na področju gostinstva in turizma. Obseg takšne proizvodnje je majhen in zato izvedljiv tudi s strani vhodne surovine, v našem primeru so to agroživilski ostanki. Z uporabo rastlinskih ostankov ali dodajanjem rastlinskih ostankov celulozi so nastale tudi zanimive in privlačne barve in teksture, ki zagotavljajo lastnosti, ki lahko izboljšajo videz in občutek, kar je še po- sebej dragoceno za specialne papirje. 5. REFERENCE [1] EUROSTAT (2021) https://ec.europa.eu/euro- stat/web/waste/data/database (accessed 26.07.21). [2] Terpinc et al. (2012) Ind Crop Prod 39/210- 217. https://dx.doi.org/10.1016/j.indcrop. 2012.02.023 [3] Abram et al. (2015) Ind Crop Prod 64/124- 134. https://dx.doi.org/10.1016/j.indcrop. 2014.11.008 [4] Cifà et al. (2018) Food Sci Nutr 6/1128- 1137. https://dx.doi.org/10.1002/fsn3.654 [5] Osojnik Črnivec et al. (2021) Waste Manage 126/476–486. https://dx.doi.org/10.1016/j.wa- sman.2021.03.033 [6] Parker (2008) Measuring the environmental performance of food packaging: Life cycle as- sessment. In Chiellini (ed.), Environmentally Compatible Food Packaging, Woodhead Publis- hing Ltd., 211–237. [7] Kozlowski and Mackiewicz Talarczyk (2020) Handbook of Natural Fibres. Woodhead Publis- hing, p. 838. [8] Bhardwaj et al. (2020) J Package Technol Res 4/205-216. https://doi.org/10.1007/s41783- 020-00089-7 [9] Kürschner, K.; Hoffer, A. Eine neue quantita- tive Cellulosebestimmung. Chem. Zeitung 1931, 17, 161–168 [10] Wise, L.E. Chlorite holocellulose, its fractio- nation and bearing in summative wood analysis and on studies in hemicellulose. Pap. Trade. J. 1946, 122, 35 [11] Brand-Williams et al. (1995) LWT 28/25-30. https://doi.org/10.1016/S0023-6438(95)80008-5 [12] Miklavčič Višnjevec et al. (2017) Food Tech- nol Biotechnol 55/151-163. https://dx.doi.org/ 10.17113%2Fftb.55.02.17.4786 [13] Yahya, M. H. M. et al. Physical and mecha- nical properties of thin paper sheets made from onion peels (Allium cepa). Journal of Academia Vol. 8, Issue 2 (2020) 15–21 Slika 3: Laboratorijski vzorec papirja iz komercialnih celuloznih vlaken (levo) in mešanica komercialnih celuloznih vlaken z dodatkom olupkov granatnega jabolka (desno) Figure 3: Laboratory samples of commercial cellulose fibres (left) and a mixture of commercial cellulose fibres with pomegranate peels as a filler (right) Slika 4: Laboratorijski vzorec papirja iz zunanjih suhih čebulnih luskolistov (levo) in oljčnih listov in vejic (desno) Figure 4: Laboratory samples of onion skins (left) and olive leaves (right)