i Ste se prijeli za gumb, ko ste pogledali sliko? — Foto: Franc Perdan Stran 3: I PAPUANCI privatno Kranj 9. maja 1964 Prihodnjič: ... Med vrati letala je zasvetila zelena luč. Znak za skok. Janez se je pognal v navidezen nič pod seboj. Zagrnila sta ga noč in tišina. Pišč zraka. Skali višinomera in štoparice sta se svetlikali v bledi zelenkasti barvi. Rdeča luč na čeladi mu je obraz pošastno osvetljevala. On in noč. Bila sta sama ... Vaše mnenje, tovariš Stran 5: »Dober prijatelj« je Janezu namenil smrt Stran 6: »Beograjska pomlad« v molu Stran 7: Prešernova podoba Stran 8: Ali je filmska vzgoja res nepotrebna? Stran 10: Zala — najmanjša vas številni intervjuji, ki so jih ob letošnji obletnici napletli nadebudni novinarji z VVilliamom Shakespearjem, so nas napotili, da smo tudi mi izbrali za žrtev podobnega pogovora našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Imeli smo nekaj težav z iskanjem njegovega sedanjega naslova, toda naposled smo prav domiselno premostili tudi t« prepreko. Naši vrli dacariji smo dali zaupno vedeti, da nameravamo doktorju za odgovore plačati masten honorar in lahko si mislite, da vneti možje pri davkariji niso odnehali, dokler niso staknili Prešernovega naslova in mu pcslali terjatev za plačilo davka na izredni dohodek. Tako smo prišli do naslova tudi mi in jezičnemu dohtarju je bila naša potegavščina tako všeč, da nam je rade volje poslal odgovore na prav vsa vprašanja! I VPRAŠANJE: Kot sina kmečke matere vas gotovo za-; nima gorenjsko kmetijstvo. S kakšnimi težavami se sre-1 čuje upravnik kmetijske zadruge? ODGOVOR: Al spet velika bo izguba, sam ne ve, al občina pokrila jo bo, sam ne ve, al konec leta bo rotiral, sam ne ve. I VPRAŠANJE: Ali ste opazili, kaj se je že večkrat zgo-I dilo s travo, pokošeno na zadružnih travnikih? ODGOVOR: Zg'nila je, ak pobrana ni bila ob uri pravi. I VPRAŠANJE: Problemi prehodnega turizma na Go-| renjskem? ODGOVOR: Turist pride v Gorenjske puščavo, asfalta zmanjka, noč na zemljo pade, nobena luč se skoz temo ne vkrade, po motelu hrepeneč se vleže I v avto. j VPRAŠANJE: Kako bi delovnemu kolektivu razložili po-I jav, da se delavski svet po izvršeni integraciji kar naen-I krat spet odloči za odcepitev in samostojnost? ODGOVOR: Direktor ti je v skrbno sestavljen eia-\ borat nestanoviten ujel DS. I VPRAŠANJE: Kakšna je pot poštenega kritika razmer I v podjetju? ODGOVOR: Kjer kritizira, mu je z odpovedjo pot posuta, kjer si poišče službo, sovražnikov jezero nabere si okrog, in v eno mero s togotnimi jeziki vodilni aparat vanj buta. f VPRAŠANJE: Prosvetni delavci so močno nezadovoljni J s prejemki in pogoji za delo. Kaj jim svetujete? ODGOVOR: Popusti prosvetno rabo prosvetarček in fluktuiraj v upravo. j VPRAŠANJE: Ali ima človek brez zvez upanje, da bo j dobil stanovanje? ODGOVOR: Okrog ga drvita skrb in potreba, stanovanja ne najde revež, ak preiše vse pisarne, kar jih strop pokriva občinski. I VPRAŠANJE: Kaj pa bi rekli o upokojencih? ODGOVOR: Prijazna povišica predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz draginje mesta tja, kjer cen veriga nas ne zgrudi. f VPRAŠANJE: Izvozni probUmi nekaterih podjetij? ODGOVOR: Videl si Nemško, Francosko, Britansko, videl s{ švajca visoke gore, videl si jasno nebo italijansko, kupcev ni k.viz Iačr.o našlo srce. I VPRAŠANJE: Zakaj imajo nekateri 'isližbenci veliko I več ugodnosti kot njihovi kolegi čeprav rr.mo toliko na-| rede ali pa še več? ODGOVOR: Novica pravi se na g'as. da hodi k šefu pogosto v vas. 1 VPRAŠANJE: Kaj pravijo naši mladi zakonci k nizko- i mu številu rojstev na Gorenjskem? ODGOVOR: Brez otrok moj zakon bodi, ako ne povišajo dokladc, ako standard ne poraste! j VPRAŠANIE: Za zaključek pa nam še povejte, kako f naj na sploh gledamo na naše težave? ODGOVOR: Pečene, ljubček! pl-ičeta na sveti nikomur niso v grlo priletele! I VI! X'O MOV4K / in prihodnost Svetovna razstava v New Yorku Videl sem prihodnost NI NIČ čudnega, če je največji »shovv«, svetovno razstavo na Flushing Meadovvu najvišje zgradbe na razstavišču, saj sta visoka 69 metrov. (Kranjski nebotičnik je visok 54 metrov). Ves svet ni zastopan KER Velika Britanija m Sovjetska zveza ne sodelujeta na razstavi, je pomen letošnje prireditve okrnjen. Med 70 deželami, ki razstavljajo na newyorškem travniku, ni veliko paviljonov, ki bi se lahko kosali s 120 ameriškimi razstavljalci. Ameri-. ški razstavni prostori so ve-ogled zanimivosti, ki so jih ]jko bo]j domise]no urejeni pripravili razstavljavci. V pa- kot razstavni prostori tujcev. viljOBU ameriške zvezne dr- Prireditelji pa kljub temu zave VVisconsin lahko obisko- pričakujejo, da si bo razsta-valci vidijo hlebec sira, ki vo ogledalo 70 milijonov obi-tehta 17 ton. Dva razgledna skovalcev. Vrata razstave se Na travniku blizu New Yorka so odprli svetovno razstavo — Dve leti si bodo obiskovalci iz vsega sveta ogledovali razstavo, ki skuša povedati, kakšen bo svet čez nekaj desetletij. Ameriški predsednik pravi, da je videl svet 25 let naprej. V ZDA prirejajo iz leta v leto zanimive gospodarske razstave, ki so sestavni dela ameriškega načina življenja. Nevvvorška svetovna razstava pa pomeni prav gotovo višek tistega, čemu v Ameriki pravijo smisel za organizacijo in vizijo prihodnosti. Razstava je dogodek leta in mnogi ljudje si jo ogledujejo s takšno pobožnostjo, kot da bi prišli na božjo pot. odprl sam predsednik ZDA ^TtolPavv Paviljonu države bodo namreč zaprla šele pri-Lvndon Johnson. Razen nje- New York Pr'stevajo med hodnje poletje, ga in visokih osebnosti sodobne Amerike je otvoritvi prisostvovalo okoli 11.090 gostov, ki so bili v nepokriii Singer-Areni do niti premočeni. Ameriški predsednik je pod baldahinom, ki ga je zaščitil pred »božjo roso«, razglasil, da je videl-prihodnost. Do nove svetovne razstave se bo po besedah ameriškega predsednika svet še neprimerno hitrejše spremenil kot se je od zadnje razstave leta 1939/40. Johnson je v otvoritveno besedilo vpletel tudi politične napovedi, da ob novi razstavi obiskovalci ne bodo več videli Amerike, kjer bi se ljudje delili na bogate in siromašne, pa tudi razlike v barvi kože bodo odpravili . . . Od visokih osebnosti, ki so jim ob otvoritvi ponudili televizijski mikrofon, je filmski igralec Henrv Fonda povedal, da v našem času, ki ni revno z razstavami, še ni videl razstave, ki bi se tako vsestransko zaposlila s prihodnostjo. Vožnja v prihodnost ' Simfonija za teleprinterje in orkester Na švicarskem velesejmu so bili obiskovalci presenečeni, ko so slišali za nenavaden orkester. Sestavljen je iz 16 pisalnih strojev, 9 siren, 10 blagajn, 8 teleprinterjev, 2 železniških signalov in 1 računskega stroja. Orkester zaigra celo kompozicijo v ritnm mamba. Ce je meč le simbol Ko so v Stockholrnu odpirali novo podzemsko železnico je prišlo do majhnega zastoja. Kralj bi namreč moral z mečem presekati vrvico, vendar je bil njegov meč premalo oster. 500 inžinirjev in povabljenih je nemočno gledalo, kaj se bo zgodilo. Po nekaj mučnih trenutkih je suverenu le uspelo, da je »prežagal« vrvico. Tatovi iz visoke družbe V Bad Godesbergu so v neko trgovino vlomili otroci zelo znanih ljudi. Vlomilce so našli ze!o hitro, saj so si ljudje lahko zapoim;;ii tablico avtomobila, s katerim so se pripeljali. B^ia je CD (diplomatski zbor). V PAVILJONU General Motors Corporation se obiskovalci popeljejo 50 let v prihodnost. Vožnja je dovolj preprosta. V paviljonu, ki je velik kot največja železniška postaja, se vsedete na premikajočo se preprogo, na kateri dobite tudi udoben sedež in vožnja v prihodnost se začne. Med potjo slišite zanimivo glasbo in pojasnila napovedovalca, ki vas vodi tudi po vesolju. Ko potniki izstopijo s preproge, lahko rečejo, da šo videli in spoznali prihodnost. Obisk'ovalci te velike svetovne razstave morajo biti potrpežljivi in navajeni na napore. Razstave si ni mogoče ogledati brez fizičnh naporov, čeprav je pni dan prišlo na razstavišče namesto 300.000 obiskovalcev samo 78.000, so bila vsa gostišča na Flushing Meado\vu do zadnjega kotička polna. Pred gostišči in pred posameznimi paviljoni so nastajale dolge vrste. Obiskovalci svetovne razstave imajo dovolj izbire za Slovarček krajevnih imen Z izrazom BOHINJ imamo v mislih celotno območje od NOMENJA naprej pa tja do izvira Savice in še dlje naokrog. Včasih napačno poimenujemo z besedo Bohinj največje naselje tega območja Bohinjsko Bistrico. BOHINJ je torej določeno zemljepisno območje s številnimi naselji, jezerom, planotami in hribi, ne pa kak določen kraj. — Zemljepisna podoba pa deli pokrajino v dve dolini: v SPODNJO in ZGORNJO. Meja je most pri Sv. Janezu, koder se jezero prelije v savsko strugo. Prebivalce obeh dolin včasih poimenujejo tamkaj kar na kratko GORENAN in DOLENAN. Po jezikovnih posebnostih in narečjih ter še po valci v Zgornji dolini bolj avtohtoni, pristni v izrazu; vrsti drugih značilnosti bi lahko trdili, da so prebi-nekako bolj jih povezuje skupen način življenja, kot je to primer v Spodnji dolini. Prvotno družbeno, socialno in jezikovno podobo je spodaj v veliki meri spreminjal turizem, prebivalstvo pa je že bolj pomešano, zato lahko opazujemo, da v govoru ter v intonaciji ni več toliko arhaičnih značilnosti kot jih zaznamujemo med življem Zgornje doline. Dolina se pričenja širiti nekako pri naselju NO-MENJ. Od STRMIN in OBRN pa se obe planoti, Pokljuka in Jelovica, tako močno nagibata k strugi Save, da tvorita dolgo korito ali sotesko, zato tudi kraj SOTESKA. Od tod vodi cesta v NOMENJ, iz Nomenja Pa naprej proti BITNJAM. V BITNJAH je znana baročna cerkev, kamor so včasih hodili romarji. Prebivalci teh .krajev so NOM£NJčANI ali NOMNJANI (v narečju brez končnega i; torej NOMNJAN ali NOM-NAN), BITNJANI, Po domače BETNAN (poudarek na a); od tod tudi pridevnika nomenjska in nomnjan-ska (nomnanska) planina, bitenjska in bitnjanska (bet-nanska). Nomenj je znan po bohinjski vstaji 16. decembra 1941. leta. Nemci so ta dan požgali več hiš in izselili veliko družin. — Od Nomenja se odpira dolina pod hribom KRASOM. Tod je tudi hrib AJDOVSKI GRADEC, znan iz Prešernovega UVODA h Krstu pri Savici. RAVNE so naselje nekako 200 metrov višinske razlike nad Bohinjsko Bistrico, nekako v južni smeri nad železniškim predorom. Vas je znana po gostoljubnih in družabnih ljudeh. Ima zelo lepo lego, zato hodijo že od nekdaj Bistričani tjakaj, »na lepše« ali kot bi se reklo po današnje na vveekend. RAVENČANI ali po domače RAVHARJI so goste sprejeli po običaju gostoljubnosti in jim postregli z domačim žganjem. Vsaka hiša na RAVNAH je zase znana po družabnosti in po domačih zabavah. Pravijo, da je včasih vsaka RAV-HARSKA (ali knjižno RAVENSKA) hiša imela svojo domačo muziko; torej so se gostje in obiskovalci na RAVNEH lahko počutili kar prijetno pa naj so se ustavili p?r CJAN (pri; v narečju je polglasnik namesto eja) ali p."-r MEDJOVC, p.-vr TUBEJ, PAVLOVC, pwc DOLINARJU, BREZENKARJU ali pa p*t PRE-ZELJC. Pozimi pa se hodijo Bistričani tjakaj sankat, saj so z RAVEN speljane odlične sankaške proge. Danes je na RAVNE in naprej mimo koče Janeza Mencingerja do ČRNE GORE, LISCA in PODLUKNJE speljana cesta. V koči se pogosto shajajo lovci in tam po starih običajih kramljajo ter jedo srnjakova jetra. JOŽE BOHINC OSTANKI TEMPLJA BAYON f V KAMBODŽI Kambodža ljubosumno skriva V sebi neštete lepote. Veliko so jih že odkrili, druge pa se čakajo marljive arheologove roke. Zelo znani so ostanki templja Bavon, ki vedno znova privabljajo obiskovalce. Ta tempelj je neskončno dolgo kljuboval poplavam, ognju in silnemu besu viharjev. Današnji obiskovalec je prevzet, ko stoji pod zelenim baldahinom in zre v divje razvaline. To je neke vrste stopničasta piramida, napravljena iz teras. Na vsaki terasi je vklesana glava. Celo opoldne, ko prevladuje dušeča vročina, ovija divji tempelj ozračje peklenske skrivnosti. Ko pa leže nanj megla, se zdi kot strupen izdih iz ust ogromnih kipov. u a ii cm ■»h a I no Spet smo med Papuanci. To pot nas bo Robert Gardner, ki je raziskoval predele Nove Gvineje in njihove prebivalce, popeljal v svojem dnevniku v običajno, vsakdanje življenje teh nenavadnih ljudi, ki žive še v predzgodovinski dobi. Vendar se ta že močno umika bolj civiliziranemu obdobju. Ubil je svojega sovražnika Tedaj se smeje. Njegove oči in zobje se iskrijo v soncu in pripovedujejo. Pri,, ovedu-jejo, da je s tem, ko ga je ubil, rešil svojo dušo. In potem se veselijo vsi. S kamnitimi sekirami na ramah zaplešejo v krogu. V njihovih srcih prekipeva veselje ob misli, da so izpolnili nalogo, ki so jo bili dolžni mrtvim iz svojega plemena. Če tega ne bi storili, bi nemašče-vani duhovi mrtvih zasejali mednje bolezni, nesreče in lakoto. Pleme VVilligiamn - VVallalua živi v goratem predelu Baliema, v severozahodni Gvineji. Edini beli človek, ki včasih zaide mednje, je misijonar. Ti ljudje niso samo vojščaki: znajo biti tudi vdani starši, spretni rokodelci in odgovorni »meščani«. Skratka, kadar se ne bojujejo, so čisto navadni ljudje. Tako kot vsi ostali po svetu, le s to razliko, da šele sedaj namerjajo svoje prve, negotove korake-iz svoje zaostalosti v razvitejši svet. Tudi poljedelci so. Na pobočjih gora delajo terase in jarke na njih, da odteče voda od vsakdanjega dežja. Gojijo okoli 60 vrst sladkega krompirja. Vsaka ima svoje posebno ime. Na položno vzpenjajočih se terasah pa zasadijo tudi sladkorni trs, kumare, šp:načo, ingver in naj-važneje — tobak. Ko si zvijejo dolgo in grobo cigareto, sedejo in se vdajajo opojnemu vonju tobakovega dima. Nihče pa ne gre na polje brez svoje tege (kopje) in sikeloka (lok). Celo ženske se redko ločijo od brijeritege (majhno kopje), ki jim služi prav toliko za obdelovanje krompirja kot za obrambo pred morebitnimi napadalci. Vse orožje in orodje je leseno ali kamnito. Kovinskega še ne poznajo. Prašič namesto otroka "JtTjihovo glavno bogastvo je reja prašičev: če \\ jih ima nekdo veliko, potem pravijo, da je bogat in vpliven. Te živali jim pomenijo nekaj svetega. Pred bitko si vojščaki na-tiejo svoja telesa s svinjsko mastjo. Prepričani so, da bodo potem uspeli. Tudi stare ženske, ki ne morejo več postati matere, na poseben način častijo to žival. Pogosto sprejmejo v varstvo majhnega prašiča in ga vzgajajo kot otroka. Papuanci s posebnimi vzkliki in vpitjem izzivajo sovražnika pred borbo Ostale živali jim ne pomenijo mnogo. Ne gledajo jih s tako mero občudovanja. Radi se celo izogibajo in jim pripisujejo moč, da ijudi ovirajo pri vojskovanju. Naiganljivejša lastnost ttga primitivnega ljudstva je spoštovanje otrok. Bil sem pri pogrebu nekega osemletnega dečka. Ime mu je bilo \Veake. Prejšnji dan je odšel k bližnjemu studencu pit vodo. Bil j neoborožen. To je bila edina napaka, ki jo je napravil. Majhna, toda plačati jo je mora! z žvljenjem. Skriti sovražniki so ga ubili. Njega, zato, ker se plemeni nista razumeli. Pokopali so ga tako, kot bi bil poglavar. Sredi vasi, na trgu, so možje napravili lesen prestol. Nanj so privezali telesce in ga okrasili s polžjimi hišicami. Potem so ga ves dan hodili gledat fjudje iz bližnje in daljnje okolice. Iz njihovih obrazov je odsevala neizrekljiva žalost. Naslednji dan je Inaitunik, pol kirurg pol Čarovnik, poklical k sebi tri deklice. Vsaki bodo odrezali dva prsta z roke. To bo darilo družini VVeake. Nekako nadomestilo za njihovega ubitega sina. Izbrale so jih lastne družine. Deklica je položila pred Inaitunika roko. To je dvignil kamnito sekiro in z enim zamahom odrezal prst in potem še enega in še enega. Rane je potem obvezal z listi mladega bananovca. Deklice so ostale povsem mirne. Na njihovih obrazih si prečital izraz popolnega razumevanja. Življenje jih je marsičesa naučilo. Znale so živeti ramo ob rami s smrtjo. Zato jim dva odrezana prsta nista pomenila prav ničesar. Priredila: TONCI JALEN S Teden čistoče in upokojenci Tudi upokojenci smo pre- zajema stanovanjske skupno- pozvan pod točko 3 navede- čistoče padali občani v uma- jeli letak turističnega društva sti, uprave šol, Komunalni nega poziva, za prvi maj tiho zane jaške, ki — ^mimogre- v Hranju, s katerim so nas servis, gospodarske organiza- in skromno prižgal prvič de — zaenkrat še ne požirajo obvestili, da uvajajo letos od cije, hortikuliurno društvo in cestne luči od mostu na Ko- vode, marveč taista tvori tu- 27. aprila dc 4.ma]a teden či- končno še preostfle prebival- kri do naše daleč naokrog ristično zanimivost kot na stoče. Uvodoma je na letaku ce- Kranja. V tej zadnji, šesti znane gostilne »Kokra*, ali primer Plitvička jezera. Jam- pojasnjen namen te akcije, točki poziva stoji črno na be- kakor jo primsko-vski konzer- roslav je ob tej priliki pri- namreč zainteresirati prebival- lem, da je naša dolžnost (pre- vativci še danes imenujejo pomnil, da cesta stoji in čaka ce Kranja za sodelovanje pri bivalcev namreč), opustiti me- spomladanskem čiščenju mest- tanje papirja na cesto ali v nega področja. Nato sledi po- park. ■ ziv raznim sodelavcem pri tej Takoj moram ugotoviti, da akciji, obsegajoč šest točk, ter je Komunalni servis, ki je bil Res, de j praznk, ampak use kar j prou »pri Jaku*. Tiho in mirno, dograditve zato, ker ji je — pravim. Zato pa je neka) vin- kdove, ali Komunalni servis ikih bratcev pozdravilo to ali kdo drugi — rekel »ser- tehnično pridobitev z glasnim vas*. negodovanjem. »Arduš, še tega Kar se pa tiče poziva na je bilo treba. Zdaj bodo naše nas občane v točki šesti, sva babe lahko kontrolirale, če s Tarnoslavom bila besna, na bomo zahajali na deci ali dva. tisti letak. Kajti so naju obe Prej je bilo vsaj pred gostil- soprogi vpregli v akcijo tak",, no toliko mračno, da nas niso da sva morala temeljito oči- babnice mogle ujeti, kam gre- stiti tudi notranji videz naji- mo. Zda) pa ti gredo in raz- nih stanovanj. Znositi sva svetlijo bajto kot v Ljubljani morala na dvorišče vso obleko grad!' No, mimogrec Na ja, praznki sa ©kol, tak vozil ket na Angleškm. Mer- de se -že spet usak na soja bit sa na Angleškm u šofer- 50 res nekatere boljše polovice viža matra za skorja kruha, ska šola hodil, zdej se pa po od časa do časa izvajale kon- Tele dni po praznkah sa se naših cestah z automobilm, trolo, kod hodijo n:ihovi Ide na doug pa na širok zgo- k maja naše tablce, vozja. »dedci. Tako se je pred nc- varjal, kak sa se pretoukl En ster pregovor prau: »Bog davnim časom posrečilo eni skoz te ta nraznčne dni. En dej norcam sreča pjancam izmed njih ugotoviti, da vrši sa šli u hribe, se napasl na pa dnar!« Tem, k sa se zgo- njen »prezaposleni soprog« frišnmu luftu pa se fest pre- di zutri na praznk" motovilil »nadure* kar »pri Jaku*. Pc- turnal, de sa peršl u pon- pa ongaul okol tistga auto- sledice niso važne in .nikomur in posteljnino ter jo pretolči povedane, z iztepačem. Ko sva udrihala po preprogah, nama je močno pomagala fantazija, da tolče-v po hrbtu tistega, ki nam je poslal te nesrečne letake v hišo. Nato sva morala pomesti še ves prah od premoga iz drvarnice. Bila sva pošteno zmučena in zelo bi se nama prileglo, da bi tudi midva skočila na požirek »k Jaku*, pa sva na najino veliko žalost ugotovila, da so tudi najini pokojninski žepi do kraja očiščeni. Kakor se sliši in vidi, so v tej akciji očiščevanja sodelovali tudi še drugi, ki niso bili zajeti — vsaj 'imenoma ne — v šestih točkah poziva. Menda sa si prizadevali, da bi kolikor mogoče očistili tudi izložbe trgovine »Modna oblačila*. Pa še neka) razbitih šip je bilo videti tu in tam po našem mestu in okolici. Vsekakor )e letošnja akci' da pri srečanju ustvar-odraz oziroma potrdilo, da Ja videz, kakor da bi priča- Če turist prideš v Butale ob prvomajskih praznikih ^= in stopiš iz fička, previden bodi, nikar zastavice ne == jemlji iz žepa, nikar je očitno ne lepi na avtomobilsko sta kulturno-prosvetni in re- kovala radostni dogodek, al' t= šipo! kreacijski referent za praz- Pa turista, ki ustvarja s pol- ^= In nikar, da bi začuden gledal po butalskih strehah, novanje delovnega človeka nimi pumparicami videz na- zraven pa objestno kazal svojo zastavico, češ, jaz vem, storila vse — prav vse. \ šopanega vrečarja kenguruja, kako se spodobi počastiti prvi maj. xQ je sedaj pač mimo in Tudi zabavni plesni narcis-" HI In naj te ne kaznuje bog, da bi se spozabil in bi ker se učjmo na napakah, n' večeri včasih vsled pre- = Butalcem vrgel pod nos, češ še na hišah vaših na- storjenih tudi v prazničnih vzemanja narcis med plesom prednih velmož ni zastave! dneh, bomo iste z gotovost- povzročajo prekomerno vre- =1 Že marsikdo se je nad tem zgražal in se spraševal, jo drugo leto odpravili. Da kaj si misli tujec, ki pride občudovat umetno kovačijo, me ne b; vrg]0 preveč z rav- pa vidi, kako redke visijo na butalskih hišah zastave, notežja iz moje teme je naj- praznkam, prouzaprou j blo §H In če je preveč spraševal, se mu je znalo zgoditi, da je bolje, da vam povem, da že zgodi zutri na praznk, se |1| bil v zobe dan na nevšečne viže, kajti take so Butale praznujemo pri nas že novi j ona v>ii.na klapa nakladala §||: in Butalci! praznik, in to — mesec nar- u en auto. Blez de j blo Idi Ejj= Najbolj imenitna historija pa je taka: cis. Mislim, da narcise po- mejhn več ket jh u ^ Je vprašal funkcionar, ki sta ga pot in fičko pripe- znate; to so cvetlice, snežno nje ljubezenske krvi, kar je večkrat vzrok za pretep.-Mislim, da do takega vrenja v letošnjem letu ne bo pri šlo zaradi hladnih večerov če bi pa že prišlo, potem bi bilo nujno, da se za ta čas odpre honorarnb mesto z en tak auto žiher lahk gre. To, de sa ble fajhtn, se zastop, sam ku- ^= ga se lahk pjanm na cest =s nardi se pa tud ve. Ldem, i=s k sa ta nakladajnc gledal, j =^ pa odlegl, k sa vidi dva or- == gana, k sta dežurala. Na ja, = sa misln. ncoj baja prespal pol se baja pa naprej pelal. " = Pa ni blo tak. Tiste dva mo- = ža sta se en cajt zgovarjala z nem, edn, k se j ^= odzadi usedu, j Se neki zmerja, čez s;: pa saiuliral, pa ^= ljala skozi Butale na Jamnik: »Povsod drugod častijo bele, njihova belina presega nazivom »brusilec nožev in današnji*-dan z zastavami, Butale pa bi jih lahko na vse belilne detergente, njih lepilec kozarcev«, prste preštele in še te visijo zvečine narobe. Kakšne dišeči duh pa bi v marsika- Če boste letos obiskali imate manire v Butalah?« . terem hotelu ali restavraciji, mesec narcis, vas po izletu Je odgovorila neka Butalka: »Vaša tovarišija, gospod kjer ni.v WC praška »goko«, vabim na večerno zaključno funkcionar, da nismo izobesili dovolj zastav, za to odpravil večkratni smrad di- prireditev »izvolitev kraljice smo imeli devetindevetdeset vzrokov.« burjev. Mesec narcis naj bi narcis«. Ne morem vam po- Je baral funkcionar: »Radoveden sem, katere! Po- bila turistična atrakcija, vedati, zakaj bomo volili vejte!« kjer naj bi turisti uživali v ravno »kraljico«, ker bi lah- Je rekla Butalka:-»Prvič: te dni se nam prične misi- naravi vso lepoto teh cvetic, ko končno izvolili »najlepšo jon.« Izkušnje zadnjih let pa so narciso«. No, če pa že mora Pa se je funkcionar zgrozil in je dejal, da mu že ta ustvarile povsem drugo sliko ta izvolitev zveneti bolj prvi razlog do vrha zadošča. In je jezen raznesel to o obiskih turistov v tem atraktivno, potem bi pa z zgodbo, da bi dal hudomušnim sosedom pobudo za času. Veste, če bi bili turi- ozirom na to, da rastejo nar- en cajt jj|§l smeh in posmeh. Toda se je zgodilo, da so se sosedje sti res ljubitelji narcis, po- cise na socialistični zemlji, zaloputin prav malo smejali, kajti niso bile mnoge gorenjske vasi tem bi narcise res vzdržale izvolil — ne kraljico, temveč urnta pa sa se od pelal. Pre- == za letošnji prvi ci en cajt sa po lev. stran -= Butale. maj prav nič lepše okrašene kot mesec dni, ampak tako so le »nadtovarišico«. pa že prve dni takega obi- GREGA DOBER PRIJATELJ je Janezu namenil smrt IV. nadaljevanje Leta 1961 so Janeza Brezarja čakala že prva resnejša tekmovanja. Na državnem prvenstvu v Mariboru, ki je bilo v drugi polovici tega leta, je imel Janez vse preveč treme in premalo tekmovalne rutine, da bi lahko računal na boljši plasma. Pa vendar. Med izbrano elito jugoslovanskih padalcev je kljub tekmovalni neizkušenosti zasedel odlično 15. mesto. Že na tem tekmovanju je njegov učitelj opazil, da padalska disciplina figur v zraku Janezu »leži«, zato ga je vzel pod drobnogled«. Pričela sta naporno individualno delo. To je rodilo uspehe. Štafeta Mehaniki, ki so si še pred dobro uro v polni meri dali opravka z Douglasom, so s svojim delom končali. Letalo je bilo nared. Poleg ostalih padalcev sta se na koncu vrste priključila tudi Janez Brezar in njegov učitelj Rončevič. Ko so vsi zasedli svoja mesta v letalu, je najprej zahrumel levi motor in takoj za njim, še desni. Po nekajminutnem ogrevanju se je kovinski ptič počasi premaknil na začetek vzletne steze in takoj ob polni moči motorjev vzletel. 1000" metrov — prvi nalet. Skupina sedmih padalcev je izginila med vrati letala. Pilot je letalo usmeril v blag levi zavoj in kazalec višino-mera v pilotski kabini se je zopet pričel vrteti. 2000 metrov — drugi nalet. Padalca sta vstala in si še enkrat pregledala padali. Nato je Janez izginil med vrati letala in dve sekundi za njim še Rončevič. Domenila sta se, da bosta poizkusila štafeto, ki naj ne bi bila taka, kot tista, ki jo je pizkusil Janez z Dimom. Počasi in 2000 m nad zemljo sta se bližala eden drugemu. Centimeter za centimetrom. Prsti obeh rok so se sklenili. Bil je bratski stisk rok, visoko nad zemljo in nad večino ljudi. Nekaj časa sta tako padala skupaj, nato pa so prsti popustili. Janez se je skrčil in kot bomba izginil pod kolegom. Po nekaj sekundah je zavzel stil »žabe«, tako zmanjšal hitrost padanja in čakal Rončeviča, da priplanira do njega. Ta ga je ujel in pri tem skrbno pazil, da ni prišlo do nepredvidenega karambola. Spet sta se prijela za roke in padala. Potem sta zamenjala vlogi (lovec je postal Janez) in na predpisanih 500 metrih sta odprla padali, štafeta je uspela. Tej štafeti je sledila druga, tretja ... Janez je v zraku postajal vse bolj siguren in sproščen. Toda štafeta ni tekmovalna disciplina. Je le eden izmed mnogih načinov skakanja, ki omogočijo padalcu, da postane tudi v zraku sam svoj gospodar, kateri mora odgovarjati za samega sebe, pri tem (na tekmovanjih) paziti na skopo odmerjeni čas. Lopingi in zavoji Ti so zajeti v tekmovalni disciplini, ki jo padalci imenujejo figure. Tu mora pada lec pri skoku iz višine 2000 m potem, ko zavzame pravilen položaj v prostem padu (to traja kakih 10 sekund), v 20 sekundah izvesti J komplete obveznih likov. Prvi komplet začnejo i levim zavojem, kateremu sledi desni, desnemu pa looping, kateremu dodajo še desni in levi zavoj, vsemu pa zopet loping. Druga dva kompleta sta podobna prvemu, le da je vrstni red figur spremenjen. Sodniki z daljnogledi pred očmi ocenjujejo skladnost izvajanja in čas, v katerem padalec te izvaja. V primeru dovršenega izvajanja in v predpisanem izkoristku časa (20 sekund) dobi padalec 800 točk, če pa čas skrajša, prejme nagradne točke, v podaljšku izvajanja te discipline pa sodniki proporcionalno s sekundami točke odbijajo. In kaj o tem meni naš znanec? »Pri figurah v padalstvu koristimo teoretično znanje aerodinamike. Komplicirana stvar. Najbolje bi bilo, če enostavno opišem ta skok. Recimo figure s »Kupa mest« v Borovu junija 1962. Skakali smo iz naseaa dobrega, večnega ni O znanem padalcu JANEZU BREZARJU piše Tone Polenec muzejskega PO-2. Le počasi jo je »kresal« na 2000 m. Ko sem na tej višini usmeril letalo v nalet, so mi po glavi rojile le figure z vsemi ocvirki, s katerimi so lahko zabeljene. Skočil sem, zavzel stil »žabe«. Umiril sem se dokaj hitro, zavzel pravilno smer, katero so mi na zemlji določili sodniki. Levi zavoj. Komaj opazno sem osi telesa pritegnil levo nogo in roko. Vzgon na desni je tako narastel in pričelo me je vrteti v levo. Podobno kot zračni vijak. Mislil sem samo na to, da zavoj neham v smeri, s katero sem pričel (Sodniki ocenjujejo tudi to). Mislim, da mi je uspelo. Potem desni zavoj. Tudi ta je uspel. Problem zase je bil looping (tudi salto). Skrčil sem nogi in se z iztegnjenimi rokami vleknil. Prijemališče sil upora sem tako spremenil in horizont, katerega sem prej opazoval, je pričel izginevati izpred oči. Bil sem v navpičnem položaju. Nato sem predse iztegnil nogi, roki pa istočasno pritegnil k telesu. Zavrtelo me je okrog poprečne osi telesa. Preko vodoravnega položaja sem zavzel navpičnega z glavo proti zemlji. Potem sem se spet vleknil in skrčil nogi. Horizont se je zopet postavil na pravo mesto, jaz pa sem zavzel stil »žabe«. Prvi komplet sem dopolnil še z dvema zavojema in loopingom, na znak sodnikov pa izvedel še preostala dva kompleta.« In katero mesto si zasedel? »Sedmo«. Obsojen na smrt Državnega prvenstva v Kraljevu istega leta se Janez ne spominja posebno rad. V ustih mu ob spominu nanj zagreni okus in zamišljen postane. Tokrat so ga prijatelji razočarali. Janez je bil na tem državnem prvenstvu vodja slovenske reprezentance. Ta se ni posebno dobro odrezala, saj so jo sestavljali večinoma sami mladi padalci, med njimi tudi Alojz Jeras iz AK Kranj. Ekipa ni bila pripravljena in žulj v peti so ji pomenili predvsem skupinski skoki na cilj.. Ti zahtevajo'posebno tehniko skoka. Padalci se morajo z določene višine pognati v glo- Uspel nosnetek padalo Janez Brezar bino v največ dvosekundnih presledkih. Tisti, ki skoči prvi, je vodja grupe in vsi ostali morajo v zraku izvajati natačno isto, kar dela on, šele tik nad ciljem se razkropijo in gledajo, da padejo čim bliže križa (cilja), saj sodniki ocenjujejo daljino na centimetre natančno. Skok v sam center prinese padalcu in s tem ekipi 300 točk. Vsak centimeter, decimeter, meter od središča križa točke odbija. No, omenili smo, da ekipa ni uspela. Tako je renome slovenskega pa-dalstvao stal odvisen le od posameznikov (Janeza). Od tekmovalnih disciplin so ostali le še skoki z zadrževanjem na cilj iz višine 1500 m. Vreme se je prav tega usodnega dne poslabšalo, tako da padalci do večera niso skakali, šele popoldan je prišlo do izboljšanja vremena, oblaki" so se namreč vzdignili in tudi veter je pojenjal. Padalci so se napotili do telovadnice, kjer so imeli spravljena že zložena padala. Janez je vzel svojega »Irvina« in se v prepričanju, da je vse v redu, napotil na start. Že se je namenil proti letalu, ko je za njim pritekel vodja skokov in mu čisto iz navade pričel pregledovati padalo. Ko je hotel pogledati, če je polavtomat pravilno naravnan, je odprl poklopec, ki prekriva igle, zataknjene v zatiče torbe za padala (te so med seboj spojene na jekleni pleteni žici. ki je zvezana z ročico padala) in se zdrznil Zadnja od igel je bila zakrivljena pravokotno v smer potega ročice. Gotova smrt, je v hipu pomislil. Tudi Janeza so v hipu spreletele podobne misli. Pa rezervno padalo, vprašate? To bi pri tovrstnem skoku odpovedalo. To je bila namreč zadrška, v kateri naj bi Janez prosto preletel 1000 m. Potem bi šele odpiral padalo. Zaradi zakrivljene igle ga sploh ne bi mogel odpreti. Preden bi doumel, zakaj gre, bi treščil ob zemljo, če pa bi skušal odpreti rezervo, bi se ta zaradi izredno velike hitrosti raztrgala. Tokrat je bil smrti najbliže. Janez se še sedaj sprašuje, kdo mu je to napravil. Obstajajo le sumi, gotovo pa je eno Smrt mu je v psihozi konk' nce in rivalstva zaželel eden izmed »kolegov«. Komisija, ki je kasneje stvar preverjala, krivca ni našla Toda Janez je tega dne vseeno skočil. Bil je to lep skok in morda mu je prav ta prinesel v končnem plasmaju odlično 4. mesto. Pa ostala tekmovanja? Septembra 1962 je Janez odnesel prvo mesto na republiškem padalskem prvenstvu v Novem mestu, naslednje leto na »Kupu mest« v Borovu 4., na državnem prvenstvu tega leta v Zagrebu pa 3. mesto. Na podlagi rezultatov teh tekmovanj so ga uvrstili v državno reprezentanco, s katero je avgusta 1963 odpotoval v Budimpešto. Toda imel je smolo. S poškodovano nogo in roko je zastopal državne barve in brez dveh disciplin je v hudi mednarodni konkurenci obstal oetnaisti na listi najboljših. »Beograjska pomla v molu Od vseh naših festivalov Zabavne glasbe v letih 1963-1964 je le "festival »Beograjska pomlad* 64 pokazal viden napredek. Zato je tudi zasluzil, da se o njem napiše resna in konstruktivna kritika. »Festival slovenske popevke* več ali manj stagnira — »Opatija* in »Zagreb* pa iz leta v leto ležeta v vse hujše in hujšo nujo degeneracije dobrega okusa. To pa seveda ne pomeni, da je bil festival v celoti dober. Bil je le boT-ši kot lani, to pa je vzpodbudno. _ ŽIRIJA ZA IZBOR je kot na vseh tovrstnih prireditvah opravila svoje delo slabo. Dejstvo je namreč, da žirije običajno pripustijo na festival popevke z izgledi za širšo popularnost le izjemno — kot pišejo nekateri oficiozni kritiki — dajejo KONCESIJE OKUSU PUBLIKE. Skrajni čas je, da napišem naslednje: Zabavna glasba je namenim široki publiki in če že daie-m-c koncesije, potem naj bodo to koncesije okusu nivpjcev in snobovi Delan'-e festivalov zaradi festivalov je jalov, neodgovoren posel! Priznati pa je treba, da te na festivalu »Beograjska pomlad* žirija v svo.ih »koncesijah* ŠIROKOGRUDNE M A kot sicer. Zato in LE ZATO je festival bo'j-Ši od ostalih. O TEKSTIH ne bi mhojte govorili. Če so srbohrvatsko misitči Vubitelji zabavne glasbe zadovoljni, sem tudi jaz. GLASBA, te bila v molu. Dobesedno res. Tiste maloštevilne kompozicije hitrejših ritmov pa' boleha'o za skrajno neizrazito melodično liniio (z iz em.-.mK seveda). Morda bi kavah; nekatere kompozicije obravnavati posebej. »Tvoie pege* (Grafić) sc Imbka in predvsem originalno srbska popevka, k: jo je avtor oblikoval v svoiem lastnem, preizkušenem in uspešnem "Stilu*. Žal je bil aranžman s plesnim orkestrom povsem brez »posluha* za Gran-ćevo muziko, pa tudi drugi pevec (Perovič) je s svojo izrazito slabo interpretacijo pokvaril popevki boljši plasma. »Tužne oči* (Srebrić), III. nagrada publike, je povsem neizrazita molovska kompozicija, ki pa vsebuje močan element srbskega nacionalnega melosa. To pa predvsem od- lična interpretacija Jimmy.-Staniča ji je prineslo mesto, ki ga pa ni zaslužila. »Bela krizantema* (Vidak) je zame presenečenje. Tako znan skladatelj napiše tako »zafušan* tango! Po mnogo obetajočem začetku — nemogoč refren. Pevka (sicer odlična) Nina Spirova je stvar pela kot tango z obupnim rezultatom. Gojkovič je pa zapel v stilu sevdalinke in — uspel. Moja pripomba: med tangom in sevdalinko je razlika. Torej — »Tužne oči* so slab tange. Ostane skrivnost, kako je žiriia novinarjev to mogla nagraditi. »Mali pastir (Korač) je po muzikalni plati pastirski samo po zaslugi »frule* in narodne noše pevca. Sicer bi pri tem pastirju zaman iskali ljudsko folklorno noto. Morda je — zabrisana. Morda pa bi bila izrazitejša tudi brez »frule*. Je pa proglašena (žirija »Ritma*) za »najvedriju melodiju*^?). Bodimo potolaže- ni — »Ritam* skuha še kaj hujšega! »Čerge* CJakšič) — obvezni mol v stilu »Kad iz kafane pijan ja izlazim«. Avtor je s to precej tipično kompozicijo zaigral na zgoraj navedeno struno in — uspel. Levji delež uspeha nosita seveda oba zares odlična pevca (I. nagrada publike). »Dcvojka moga grada* (Marjanovič) je absolutno najboljši od sicer redkih valčkov na naših festivalih. Napisan izredno muzikalno, oblikovno čist in je pravi primer dobre, uspešne ljudske popevke. Obenem pa tudi tipičen primer »koncesije* (II. nagrada publike). »Naš grad* (Kotlič) je pa pravi festivalski Škandal. Ko je publika slišala za nagrado (300.000 din), je bila dobesedno zamorjena in je prišla k sebi šele dokaj pozno. »Sapo-niji* priporočam, da kupi ploščo in to popevko vrti kolektivu vsaj 3 dni, da bo ko lektiv vedel, kam je šel de nar. Če bo četrtega dne man, kot 30 odstotkov kolektiva z norišnici, je izdatek upravičen! Popevko je namreč strokovna žirija(f) izbrala za najbolŠo! Moja ,ocena: neoriginalna szvingaško in nesivingaško melodično pleteničenje na osnovi oguljenih ameriških ritmov. PEVCI so bili v splošnem izredno dobri, razen dveh, treh izjem. Take pevske' zasedbe ni imel niti Sanremo! TV REALIZACIJA zasluži pohvalo. Prentiki kamere v CASSIUS CLAY IN CHARLES LISTON — »SONNY« Cassiusa Clava, 22, svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije, ki je po osvojitvi tega naslova pristopil k radikalni črnski sekti »Črni muslimani«, kjer si je nadel ime Mohammed Ali X., je vlada ZAR naprosila, naj bi zgradili v Kairu »Clav*— športni center«. Honorar: 1,000.000 dolarjev. Clav, ki se odpravlja na potovanje po Afriki, je izjavil: »Predlog bom proučil med svojim obiskom v Kairu.« Charles Liston, 29, ex-svetovni prvak v boksu, ki je dobil za svojo borbo proti novemu svetovnemu prvaku Cassiusu Clavu 1.38 milijona dolarjev, mora iz svoje zajetne denarnice izplačati 396.000 dolarjev svojemu finančnemu svetovalcu in managerju Jacku Nilonu, 160.000 dolarjev svetovalcu Samu Margolisu in 88.000 dolarjev svojemu trenerju VVilliju Reddishu. Boksarski advokati prejmejo 70.000 dolarjev, dvema bivšima managerjema pa bo moral odšteti 130.000 dolarjev. Ostanek: 540.000 dolarjev, od katerega bo moral plačati še davek. SOLIDARNOST Ko je neka britanska filmska družba najela 150 »teenagerjev«, da bi kot statisti za 4 funte deset minut navdušeno tulili ob nastopu kvarteta »The Beatles«, je sindikat filmskih delavcev za toliko časa prekinil snemanje, dokler niso najeli še 150 mladih razgrajačev (ki so člani sindikata) za popolnejše tuljenje ob nastopu »Beatlesov«. etuju pred začetkom koncerta, kamera za odrom, premiki kamere pred odrom, seveda v domiselnih in duhovitih sek-vencah, so dali festivalu pečat »TV-festivala*, če le lahko tako izrazim. Režiser je dal 5 tem dobro lekcijo kolegom v ostalih študijih v naši držali, pa tudi marsikateri tuj režiser (če ne boluie za žolčnimi kamni), mu lahko iskreno čestita! Žal tudi inter-vizijski prenos ni šel brez »atmosferskih* motenj. Morda je pa šlo le za frekvenčno in-suficienco oddajnika na Ava-til Da končam: vtis festivala je ugodnejši kot prejšnja leta, čeprav še daleč ne zadovoljuje. Kriva je žirija za izbor. Želite majhno skrivnost? Vsak član žirije ^vzdihuje, kako »grozno zanič* kompozicije pridejo na razpis. Take izjave je treba sprejeti z globokim razumevanjem in jih takoj pozabiti, kajti utegne se zgoditi (primerov kolikor hočete!), da odklonjena popevka nekje drugje izredno uspe in čast člana žirije utegne trpeti. Jaz jim tega ne verjamem — zato me pa ne marajo. dr. VLADIMIR STIASNY Prešernova podoba (Nadaljevanje in konec) »Obraz mu je bil zdravo rdeč in nekoliko od sonca zagorel; čelo belo in ne previsoko, ker je bil zelo bujnih las. Oči, sive in bolj majhne, je imel le napol odprte; njegov pogled je bil navadno resen in je dajal očem nekaj motnega, Vsled česar so ljudje rekli, da gleda temno. Samo kadar se je razburil, zaiskrilo se mu je oko. Obrvi so mu bile košate, nos podolgast in nekoliko zakrivljen; usta majhna, ustnice tanke. Brada mu je bila mehka in okrogla s plitvo jamico. Okrog ustnic je imel potezo iskrene dobrosrčnosti in miline. Lase, ki So bili zelo gosti, mehki, temnorjavi, skoraj črni, je nosil navadno zelo dolge.« Ti lasje so bili ob koncu pesnikovega bivanja v Ljubljani že močno prepleteni s srebrnimi nitmi prihajajoče življenjske jeseni. V Kranju pa so že popolnoma osiveli ... Lenka Prešernova (1811—1891), najmlajša sestra Francetova, opisuje bratov obraz takole: »Oči je imel France zelo dobre. Nikoli ni rabil očal. Višnjevkaste oči je imel doktor, bolj na ta sivo, kot jih imamo vsi Ribičevi. Obrvi so bile velike in goste. Ostale so črnkaste in mu v bolezni niso tako osivele kot lasje. Nos je imel malo upognjen. Lase je imel v mladosti in v zrelih letih kostanjaste. Nazadnje, pred smrtjo, je bil v glavo že ves bel. Brado je imel okroglo. Njegovo čelo ni bilo kaj visoko, a zelo lepo zaokroženo. Zobe je imel vse dobre.« Prešernova nečakinja Marija Vouk-Gromova (1838—1908) je pripovedovala Tomu Zupanu: »Stric niso debelo gledali, srednjev elike oči so imeli. In dobre oči!. Prav svetile so se jim in prav bistro so gledali .Prav ognjene oči; a ne hude oči! Obrvi, goste, so jim čez stale. Ustnice so vkup tiščali. Gla\e niso imeli ozke. Bila je okrogla in taka, da ni bilo visoko čelo.« In še pripoved Johane Wohlmuth-Sad-nikarjeve (1826—1918), hčerke gostilničarja »Pri Pemu« na Glinicah pri Ljubljani, kamor je Prešern često zahajal: »Lase je imel kostanjeve in goste. Bili so zgoraj nad čelom razdeljeni. Nazaj za ušesa so bili speljani in kravžasti. Ves obraz je bil bolj poln, bolj širok. Tisti kosti pod očmi sta mu bolj ven stali.« Vidimo, kako se vsi opisi pesnikovih najbližjih presenetljivo — vsaj v glavnem — ujemajo s potezami na Goldensteinovi sliki. Povedati pa je treba še to, da se je zdelo Prešernovo čelo ljudem izredno lepo, Ani Jelovškovi celo najlepše, kar jih je ^kdaj videla.. Tudi za oči so sodobniki pravili, kako so bile iskrive in šegave, včasih pa resne in prodorne. Za usta, zagonetno stisnjena, rahlo se nasmehljijoča, so rekli pesikovi sorodniki in drugi znanci, da so bila sladka, le malokdaj trpka in živčno se tresoča. Vestjs nastali Goldensteinovi upodobitvi pesnika Prešerna se je najprej pojavila v »Laibacher Zeitung« dne 25. februarja 1850. Ni težko izračunati in prav domnevati, da je bila slika izdelana prej ko v enem letu po poetovi smrti. Novica o tem je vzpodbudila Franceta Potočnika, da je dopotoval v Ljubljano in sliko kupil za 12 goldinarjev konv. vrednosti. Slikar pa si je izgovoril pravico, da bo le od ločal o morebitnih kopijah ali drugačnem razmnoževanju. Na hrbtni strani podobe, na usnjeni podlagi, je v nemščini napisano: »Dr. France Prešeren, slikal Goldenstein v 1. 1850 in prodal Fr. Potočniku pod pogojem, da se sme kopirati samo z mojim dovoljenjem.« Ko je v letu 1851 Potočnik spet obiskal Kranj, da je dr. Janez Bleivveis naprosil, naj mu sliko za nekaj časa prepusti, da bi jo dal litografsko razmnožiti za prilogo v »Koledarčku.« Vendar pa »Koledarček« ni izšel in tudi slika ni bila takrat razmnožena. V letu 1858 je Bleivveis sliko Potočniku vrnil." Plemenit rodoljub in zvesti Prešernov častilec Franc Potočnik je v začetku leta 1883 začutil dolžnost, da sliko izroči v bolj poklicne roke in jo je s spremnim pismom z dne 27. marca 1883 podaril prof. JKaš romati »Poznate v Benetkah dobrega zdravnika?« je vprašala. Takoj je razumel. Zaznala je, kako jo je ošinil z boječim, bežnim pogledom, podobnim poblisku ene njegovih dragotin. »Dr. Alessandri, Campo Manin,« je vneto dejal. »Odličen zdravnik. Moj prijatelj. Naj vas prijavim?« Odkimala je in med zvonjenjem vrat stopila na trg, kjer je tokrat ni nihče čakal. Fabi„ Crepaz, dopoldne Fabio je spravil violino v orkestrsko garderobo in odšel s tovariši h kosilu; pred velikimi skušnjami, ki so trajale ves popoldan, so glasbeniki običajno jedli skupaj v gostilni blizu gledališča; glasno so se pogovarjali pri mizah, kritizirali maestra, operno ravnateljstvo in pevce ali politizirali. Stari Simoni, ki je v ,Orfeju' igral eno^ od treh basovskih gamb, je zapredel Fabia v pogovor o vprašanju svoje upravičenosti do pokojnine in višini pokojnine, ki jo lahko pričakuje. Skupaj sta pretehtala odnos mesečne vsote do Simonijevih družinskih obveznosti — kajpada ni zadoščala in Simoni bc moral dajati zasebne ure, da bi se prebijal — in -Fabio je premišljeval, kako bo tudi sam nekega dne A. A. BEG upravičen do pokojnine. Misel, da bo sklenil življenje kot upokojenec, kot upokojenec Teatra Fenice, upokojen glasbenik, ga je razveseljevala. Izredna reč, če začneš življenje kot revo- lucionar in ga skleneš kot upokojen glasbenik. Vsakor pa je b~lje biti upokojen glasbenik kot upokojen revolucionar, je premišljeval. Svat je bil poln upokojenih revolucionarjev in nji-hAe pokojnine so bile običajno višje kot miloščina, ki so jo plačevali staremu Simoniju. To je bilo nepravično. Stari glasbenik je svoje življenje posvetil temu ,da je v dušah poslušalcev, topih, v vsakdanje življenje uklenjenih ljudi, prebujal strasti, globoka čustva, smisel za lepoto in resnične misli, medtem ko so upokojenci revolucije vzbujali le upanja, ki se niso uresničila. Po kosilu je Fabio še skočil v Ugov bar, da bi nekaj minut sameval ob espressu. Ugo mu je vselej priprava! imeniten espresso, in kadar Fabio ni želel, da bi ga Ugo nagovoril, ga pač ni nagovoril. Fabio je kadil cigarete in razmišljal o moškem, ki ga je včeraj popoldne videl v kinu v Calle Larga, nedeljski popoldan je izkoristil za ogled novega Antonionijevega filma, Fabio je strastno ljubil dobre filme, senčna igra ga je vedno znova očarala, toda včeraj je videl več kot zgolj film, opazoval je moškega, ki mu ni hotel iz spomina, ker ga je spominjal nečesa, kar je njemu, Fabiu, manjkalo. Ta moški je živel v okolju, ki je v Fabiovem življenju dstalo nepopisan list. Antonioni ga je pokazal kot učenjaka, ki razkazuje redko žuželko; postavil ga je na ploskev belega platna, le to; Fabiu je prepustil, naj sam sklepa. Morje — Obzirni so bili, vsi so prezrli, da se ne udeležuje njihovih p^ovorov in nihče ni ničesar pripomnil. Vsi so vedeli, da ga je Irma zapustila, nekaj let je živela z njim; pred nekaj dnevi je odšla k drugemu in živela odtlej v njegovi hiši. Aldo je s topim kladivom klesal omet, ki je v velikih sivih kosih padal k njegovim nogam, obnavljali so hišo na robu Francolina. Med opoldanskim odmorom je slišal njihov pogovor. Car-lo je dejal, da hoče v Nemčijo, ker je sit siromašnega tukajšnjega življenja. Filippo je rekel: »Tukaj nas je preveč.« Zima je bila in tako so sedeli v baraki. Po odmoru si je Aldo oblekel plašč in odšel. Slišal je, kako ga Carlo kliče, vendar se ni obrnil, temveč odšel po cesti do Francolina vse do drugega konca, do svoje hiše, ki je stala na vrhu nasipa. Medtem ko je zlagal nekaj reči v star, majhen kovček, je, kadar je pogledal skozi okno, mimo tekel Pad, siv pod zimskimi meglami. Antonioni je nejasno obrazLžil Irmin odhod. Irma in Aldo se nista mogla poročiti, ker je bila Irma poročena z moškim, ki se je izselil v Avstralijo in so ga p.grešali. Pred nekaj dnevi je prejela sporočilo, da je ta moški umrl. Bila je svobodna. Izkazalo se je, da ne ljubi več Alda, da ima že delj časa razmerje z drugim. Irma je torej odšla, ker ni več ljubila Alda: to je bil motiv. Toda Aldo ni prenehal ljubiti Irme in to je dejstvo Antonioni ni obrazložil, pomenilo je tako rekoč pogoj njegovega filma, ki ga ni več razčlenjeval, če bi hoteli, bi lahko temelje Aldovih dolgoletnih čustev pojasnjevali z Irminim značajem in videzom: bila je ponosna, neodvisna in svobodna ženska, ki ni želela živeti z lažjo. Alda je nadkrilila kot osebnost. ,če je ljubezen vezala dve bitji/ je pomislil Fabio, ki se je spomnil neke Shelleveve pesmi, ,se močnejše prvo osvobodi, slabše pa hrepeni za onim, ki je bilo nekoč njegovo.' Fran Leveč (1846—1916) Francu Levcu, takratnemu najbolj zaslužnemu raziskovalcu Prešernovega življenja. V pismu je omenil, »da mu izroča original podobe, ki je bila sicer od leta 1850 v njegovi lasti, a predstavlja za vse Slovence dragocen zaklad.« Narava Potočnikove službe, ki je medtem postal že nadiženir in c. in kr. stavbni svetnik, je bila taka, da ga je vodila iz kraja v kraj. Leta 1869 se je vrnil iz Lvova v Ljubljano. Potem, ob koncu življenja, se je preselil v Golico in tamkaj tudi umrl. V mlajših letih je bil Potočnik celo župan v Litiji. Ob času Prešernove smrti je služboval na Jesenicah. Kot zvest pesnikov prijatelj se je tudi udeležil pogreba ter nam celo ohranil spisek pomembnejših pogrebcev. Franc Potočnik (1811—1892) kot razumen mož, ki je moral večkrat menjati kraj svojega bivanja, je sam uvidel, da spada Prešernova slika v varnejše hranilo, kjer bo strokovno čuvana, negovana in dostopna prešernoslov-cem. In res, celih 80 let je že slika vlasti Levčevih potomcev. Trenutno je glavna solastnica najmlajša hči prof. Franca Lev-ca, Anka. Njej gre v prvi vrsti zahvala, da se je skozi vse vojne vihre ohranila podoba nepoškodovana. Zanimivi pa so bili tudi poizkusi kopiranja te slike, ki po tradiciji še vedno velja za najverodostojnejšo pesnikovo podobo v zrelih moških letih. Prvi se je lotil te delikatne naloge ljubljanski slikarski amater Gašper Papež (1838—1929). To je bilo okrog leta 1855. Za to kopijo trdi Potočnik, da nima onih jasnih barv in markantnih potez, niti precizne risbe in žive plastike kot jo ima original. Pozneje se je sled za Papeževo varianto izgubila — kot tudi ni prav točno znano, če si Goldenstein tudi zase ni izgotovil dvojnik, ki naj bi ga imel pozneje v lasti slikarjev sin Ludvik Viktor, prof. v nemškem Gradcu. Zagonetno pot izginjevanj kopij je nadaljevala pesnikova slika, ki jo je izdelal mladi Cerkljan Ivan Franke (1841—1934) in se je pojavila za Prešernovo slavnost v Kranju dne 13. decembra 1863. Dolga leta je nato visela v bralni sobi Narodne čitalnice. Leta 1908 jo je dal prof. Makso Pirnat prenesti v plesno dvorano. S slikarske razstave pa je leta 1909 izginila neznanokam. Kljub obsežnim poizvedovanjem in kljub visoki nagradi, razpisani takrat v »Gorenjcu,« slika ni prišla nikoli več pred javnost. Vprašanje je, ali je Franketova kopija še nekje v Kranju, v privatni lasti ali založena na kakem podstrešju? Stari Kranjčani, skušajte najti to zanimivo sliko! V času med obema vojnama je napravil ljubljanski amater kopist profesor Ciril Peterlin več primerkov Goldenstein-ovega Prešerna — enega ima študijska knjižnica v Kranju. Zadnjo kopijo, namenjeno kot eksponat v Prešernu.ena spominskem muzeju, je napravil to leto akademski kipar Boris Sajovic. Splošna znana varianta Prešernove pogodbe z uporabo Goldensteinovega originala, kombiniranega z draperijo v ospredju in s pesnikovo rojstno hišo v Vrbi v ozadju, je še danes okras marsikatere slovenske gostilne. Seveda je slika lito grafsko razmnožena in umetniško maio-vredna. Za predlogo, ki jo je izdelal na začetku tega stoletja Alojzij Šubic, po. se prav tako nič ne ve, če je ohranjena in kje. Celotna kompozicija slike je velika 82 - 60 cm, torej precej večji format kot stari Goldenstinov izvirnik. Ta original je prej in pozneje uporabilo še mnogo slovenskih in tujih slikarjev in kiparjev za osnovo svojih Prešernovih podob in kipov. Predstavo Prešerna, takega kot ga je naslikal Goldenstein, so utrjale in še utrjujejo točne reprodukcije, bodisi enobarvne ali večbarvne, kakršno je za to leto izdala tudi Prešernova družba v Ljubljani. Le zakaj je bilo treba sliko povečati na velikost 54 x 42 cm, ko je vendar original v velikosti 27x21,5 cm. vsebinsko dovolj monumentalen? V povečavi so finese Goldensteinove skoro mi-niaturke kar nekam zvodenele, barve pa zameglile. Pa bodi s kopijami in reprodukcijami tako ali drugače; za Kranj kot zadnje bivališče in zadnje počivališče pesnikovo, bi bila pridobitev Goldsteinovega izvirnika eminentna kulturna akcija, pri kateri naj poleg občinske skupščine sodelujejo vse večje gospodarske organizacije in druge institucije. ČRTOMIR ,ZOREC Slikar Goldenstein (1807—1878) Uprava loškega muzeja v Škofji Loki obvešča, da je muzej odprt vsak dan razen ponedeljka od 8. do 19. ure Vstopnina za ogled muzejskih zbirk v Ločkem gradu in muzeja na prostem na grajskem vrtu je 100 dinarjev. šolska mladina in vojaki plačajo znižano vstopnino 50 din. člani muzeskega društva škofja Loka imajo prost vstop z izkaznico, kjer je potrjena plačana članarina za tekoče leto. Šolske in druge skupine si strokovno vodstvo zagotovijo le s pismeno prijavo najmanj tri dni pred obiskom, nedeljkih ne morejo sprejemati šol- Vodstva šol opozarjamo, da v po-skih skupin. 6 1 75555555555555555555555555555555555555555555555H555555555555555555555555 /.lijeliimsKaTzgoja res nepotrebna? Ob člankih o filmski kritiki Ob prebiranju odgovorov na članek V. D. »O filmski kritiki« sem zaključil (vsaj po pisanju tov. Zagoričnika), da naj bi vsako*filmsko izobraževanje in vzgajanje publike prepustili stihiji in težnjam posameznika. Ker se z njegovimi stališči ne strinjam, bi najprej spregovoril o nekaterih pojmih, v katere se člankar vtika brez ustreane dokumentacije. Če izhajam iz dejstva, da je film ena najbolj razširjenih zabav (32% anketiranih prebivalcev SFRJ ga postavlja na prvo mesto, ostali na drugo ali tretjo — po podatkih Zveznega zavoda SFRJ za sociološko proučevanje) in da je obenem lahko tudi umetnost, potem ga moramo obravnavati s širšega aspekta kot tovariš F., ki piše o »opiju dvoume samopozabe«. Po mnenju docenta pravne fakultete v Beogradu (s katerim se strinjam) sociologa profesorja Dimitrijeviča, ki je predaval na seminarju za filmsko vzgojo, je film lahko: zabava, sredstvo za obveščanje, sredstvo za propagando in končno — v najvišji obliki — umetniško delo. Preden se bom v nadaljnjem izvajanju omejil na film kot zabavo in umetnost, naj omenim samo izrabljanje filma v propagandne namene z negativnimi težnjami v Hitlerjevi Nemčiji, oslad-nost Francove španske kinematografije in ne nazadnje stalinistično agitatorske filme Sovjetske zveze v povojnih letih. Ali se avtorja ne moreta dokopati do spoznanja, ko tako strokovno pišeta o filmu, da je film še veliko bolj kot ostale umetnosti podrejen političnim in družbenim vplivom, ker je možnost vplivanja na širok krog daleko večja kot npr. pri slikarstvu?! Pri tem je zelo važno tudi dejstvo (ki ga navajajo vsi sociološki instituti po svetu), da današnji človek vedno bolj črpa življenjske izkušnje iz filma in sredstev za masovno obveščanje in se s širšo problematiko srečuje predvsem v teh okvirih. Tu naj zapišem, da so ta zapažanja za našo družbeno stvarnost do neke mere drugačna, vendar ob tem vprašujem, kakšen pogled na svet naj gledalec dobi pri filmih kot so: Sa-lamon in kraljica iz Sabe, Zaklad pri srebrnem jezeru, Pri črnem konjičku, Aprilska ljubezen, Rimska sužnja, Drakut maščevalec, ki so vsi imeli rekrodne obiske — nad 6500 obiskovalcev, da o filmu Mati, poslušaj pesem mojo (s 13.000 obiskovalci) sploh ne govorim. Le kako more tov. F. kategorično napasti tezo, da je treba »o slabem filmu napisati ravno toliko kot o dobrem, da razložimo, zakaj je slab, o čem je njegova slabost«, ko pa lahko sam iz navedenih podatkov zaključi, da bi s takimi filmi v gledalcu gradili svet iluzij, svet črnobele tehnike, sentimentalne romantike, ga s tem zavajali in ga oropali čuta za realno dogajanje. Ali ni teza o umetniškem ustvarjanju ravno obratna — namreč — osveščati gledalce, jim omogočiti duhovno in intelektualno rast ob doživljanju umetnine — ne glede na to, kakšen je njen izraz: klasična glasba, roman, poezija ali pa film. Bralcem prepuščam odgovor na vprašanje: Ali lahko pri današnjem razvoju govorimo o umetnosti kot o opiju samopozabe in s kakšno pravico člankar v imenu gledalcev prepoveduje vsako vmešavanje v ta »trans«? Moje mnenje je, da je film taki obliki izro-jen in prav tako škodljiv kot vsaka težnja po odtujitvi in osamitvi z namenom. neprizadeto opazovati družbeni razvoj, da bi lahko potem govorili o napakah. Iz tega vzroka in pa, ker absolutnih skokov v znanju in razumveanju še nismo doživeli, se ne strinjam z njegovo ironično ugotovitvijo: Menim, da ni treba gledati slabih filmov zato, da bi bili sposobni ločiti zrno od plevela, kar naj počenja recenzent, kakor ni treba, da si človek pokvari želodec z zastarelimi konzervami. In tako ocenjevati kvalitete hrane, za kar obstaja nekaj podobnega — cenzura. Vendar je ravno tu njegovo izvajanje najbolj zgrešeno, saj kako naj bere tisti, ki ne pozna črk. Film res da govori bolj neposredno, vendar je pri današnji stopnji razvitosti filmske umetnosti potrebno dokajšnje poznavanje filmskega jezika, da bi lahko film kot umetnino dojeli. Zakaj in s kakšno pravico lahko kdorkoli odreka in zanika filmsko izobrazbo, ki sestavlja splošno razgledanost? Mislim, da v današnjem času ne moremo govoriti o nepotrebnosti izobrazbe. Za primer samo to: verjetno bo vsak odložil roman, napisan v neznanem jeziku, prav. tako kot filmski gledalci odklonijo umetnino, ki je ne morejo dojeti. Prav zato je nujno, da nudimo gledalcu filmsko vzgojo v vseh možnih oblikah in mu s tem odpiramo možnosti, da bi lažje napredoval. Mislim, da gre tu predvsem za odnos do filma kot umetnosti oziroma za odnos do umetnosti nasploh. Stališče, ki ga zastopa člankar, namreč da filmska vzgoja ni potrebna oziroma bolje, da nihče nima pravice filmsko vzgojno delovati (razen recenzenta seveda), je pobil že dolgo tega ves svet. Zakaj naj bi potem imeli filmske klube, kinoteko, specializirane revije, ako ne z namenom — približati film gledalcu? Ali naj se morda vrnemo na stališče, da o filmu (oziroma o problematiki kulture nasploh) lahko govore že priznani kritiki filma, kot so Vitko Musek, Toni Tršar, itd., medtem ko se ostali v ta vprašanja ne smemo vtikati? Mislim, da imamo pravico govoriti o stvareh, s katerimi se ne strinjamo, ne samo kot gledalci, marveč kot skupina mladih, ki smo združeni v osrednjem filmskem klubu. Poudaril bi rad, da smo ga osnovali sami in da je program kluba za današnje razmere izredno obširen (o tem smo lahko brali v Glasu članek o ustanovitvi). Zato smatramo — govorim v imenu osrednjega filmskega kluba — da pisanje, ki blati pisce (npr. D. V) z obupano ironijo in kričavo sentimentalnostjo — s katero skuša vplivati na bralce — »ubogi reveži — preprosti gledalci, pridite pod mojo samovšečno krilo filmsko vzgojnega delovanja«, ne pripomore k razrešitvi problema. S tem verje>no ne napada samo našega člana D. V., marveč našo obliko dela nasploh. Obenem pa mislim, da moramo razčistiti pojem »povprečnega gledalca«, da si člankarji v bodoče ne bodo umikali in izmikali — češ saj ni nikjer tako rečeno. Podatke, ki jih bom navajal, sem povzel iz predavanja »Sociologijo filma« prof. Dimitrijeviča. On med drugim pravi: filmski povprečni gledalec je od vseh pojavov ob filmu najbolje proučen, saj zanj proizvajajo tako imenovane komercialne filme. Analize so pokazale, da ustreza nivoju in okusu 14 do 15-letnega pubertetnika, ki išče v filmu predvsem zabavo in akcijo. Po anketah so se gledalci odločili za film iz naslednjih razlogov: 80% zabava, 48 °, o šport, 39% ljubezen, 39% spoznavanje tujih krajev, 34% junaške scene, 32 % vznemirlji-vost, in 26% umetniško doživljanje. Nizek odstotek, ki so ga anketiranci namenili umetniškemu doživljanju, je po mojem mnenju jasen dokaz, da je ob filmu še veliko premalo storjenega, kar pa je razumljivo. O glasbi, literaturi, slikarstvu in kiparstvu so ljudje oblikovali stališča več tisočletij, Film pa živi šele pol stoletja in je podvržen tako naglim spremembam (predvsem zaradi tehničnega napredka), da mu celo veliki možje, filma ne morejo slediti. Za primer naj navedem samo misel iz »Ekranove« mednarodne razprave »Kaj je moderni film?*, kjer je Žika Bogdanovič zapisal: »Nikoli poprej ni umetniku v tolikšni meri pretila nevarnost, da ga bo lastna umetnost pustila za seboj še za lastnega življenja. Poglejmo samo primer Gancea, Langa ...« Ob vsem tem mislim, da je »našim povprečnim gledalcem« v filmu še toliko neznanega, da je ilmska vzgoja zelo potrebna, vendar je danes še (žal še vedno) na stopnji razvitosti filma v času pred Griffiithom. Ker smatram, da je vprašanje filmske vzgoje dovolj pomembno za vse občane (saj slovimo po tem, da smo filmsko na svetovnem vrhu — po obisku namreč, ki znaša 29 obiskov predstav na prebivalca, dočim je evropsko povprečje 14) mislim, da je nujno potrebno, da zavzamemo končno stališče in zato želimo, da o problemih, ki sem jih nakazal, občani izrazijo svoje mnenje in obenem predlagajo katerokoli obliko razčiščenja, ki bi pripomogla kvalitetnejšemu delovanju. JOŽE POGAČNIK Najpopularnejši filmski scenarist William Shakespeare in film Co mineva 400 let od rojstva velikega pe-»nika-dramatika Williama Shakespeara in ko govorimo o vplivu, ki ga je imel na svetovno dramo, se nam nehote zastavi tudi vprašanje: »Kakšen pa je bil odmev Shakespeara v filmu?« To vprašanje nikakor ni prigodnična duhovitost ali neslanost, ampak je mišljeno čisto resno. Saj bi brez pretiravanja lahko celo rekli, da je Shakespeare »najpopularnejši avtor filmskih scenarijev«. Število filmov, ki so nastali po njegovih delih, je izredno in ga je praktično nemogoče ugotoviti. Po neki cenitvi izpred desetih let naj bi nastalo dotlej 66 filmov po 22 izmed 33 Shakespearovih del. Vendar je to zelo skromna cenitev. Resno in neresno Seveda so nastajali po Shakespearovih delih in motivih zelo različni filmi: od filmanih gledaliških predstav preko resnih poskusov filmskih prenosov do plasbenih verzij, pa znanstveno-fantastičnih, kavbojskih, gangsterskih, lutkovnih in opernih ! mov. V prvem (>h.:.-V< filmske zgodovine i— obdobju kratkih sejniarskfh atrakcij so si filmar-ji naravnost neusmiljeno izposojali Shakcspea-rea. Prvi film po Shakespearu je bil po vsej verjetnosti »Kralj John« iz lela 1899 (Angilja). '/.c naslccln je leto so na Pariški razstavi vrteli »Dvoboj Iz Hamleta« s Saro Bcrnhardt v glavni vlogi (pravijo, da je velika igralka, ko se jc videla na platnu, omedlela...). V naslednjih letih zasledimo Številne lilmčke. ki nosijo Shakespearove naslove, pa le malo podobnosti z njim, saj so bili dostikrat prave burke: Kome-:lijc zmešnjav, Sen zimske noči, Mnogo hrupa, Othello v Jonesvillu, Romeo in Julija na morju, Romeo v pižami. Zanimivejši je bil »Prizor dvoboja Iz Hamleta« f 1905) Američana Blitzcrja, čigar umetniško vrednost pa izdaja dejstvo, da je bil po dveh letih uvrščen v filmsko antologijo »Pretepi pri raznih narodih«. Shakespearovo spektakulamost je med Drvimi izrabil Anglež Beerbdhrn Trže s kratkim ►Viharjem« M gospodarji. Oča so mi pravili, da jih jc za svojega življenja poznal devet. Nazadnje [e živel v njej Peter Koblar. Bilo jo v zadnji nemški ofenzivi. Njegov sin Peter jo bil kurir pokrajinske tehnike. Pot ga je peljala nedaleč od doma. Ponoči se je (bilo jc 22. marca 1945, to sc dobro spomnim), približal domu. Toda zadeli so ga streli nemške patrole. Zbudili so očeta. Stari Koblar jc prebledel od groze, ko je videl truplo svj-jega sina. »Poznaš tega bandita?« so ga rotili Švabi. Starega je stisnilo pri srcu, spreletel ga je srh. »No, ga poznaš?« so silili vanj. Odkimal je. »Potom ga pa pokopi ji! < so ukazali. Pod hišo ga jo pokopal. Po ofenzivi pa smo Petra odkopali in ga prepeljali na pokopališče v Zali log. Spominjam se, da je Koblar leto po osvoboditvi odšel v Banat, se po ženini smrti (ali pa mu je umrla heer, ne vem točno), vrnil in prodal hišo in posestvo Za-larju v Davči, našemu sosedu. V hudi zimi pred 14. leti se jc lesena hiša podrla. Povem naj še, da je bila, davno tega, še ena hiša, zato eni parceli še danes pravimo »Pri bajti«. No, pred petimi leti pa je naša hiša dobila številko 1.« Bukev razbila kolovrat »Točno vam ne bi mogel povedati, kdaj je, bila naša hiša zgrajena. Hja, pred leti, ko smo obnavljali streho, smo na. tramu < »pa/i I i letnico 1849. Toda na tem prostoru jc prej stala štala, hiša je bila pomaknjena nekaj mc-» trov v pobočje. Kot so pravili oča, se jc pred kdo ve kolikimi leti nekdo priselil s špehovša sem na /a!o in zato ime »Pri špehu«. Toliko-se spominjamo po ustnem izročilu prvega gospodarji, po imenu Vrbana. Nato je bil Andrej za njim spet Vr-ban — moj oče. No, prvi Vr-ban jc tkal platno in ga nosil na Blejsko. Z izkupičkom si je sezidal hišo. Zakaj so hišo prestavili? Tod je močna burja, /lasti spomladi in jeseni. Enkrat je bila odnesla ostrešje; nekako istočasno pa jo po pobočju pridr-sela posekana bukev. Predrla je zid in v izbi razbila kolovrat. Hja, to vam bi še pripovedoval, pa kaj, boste vse zapisali? Saj ni tako zanimivo! Delamo in živimo. Tako, kot vi spodaj v dolini...« Vloge se menjajo »V zimskih dneh nam ni dolgčas. Cc ne spravljamo losa s sinom Jožotom, potem pleteni košare i/, leskovega lesa — protja, Joža pa izdeluje osovnikc, grabijo, škafe, čebre in doze. Bolj za lastno uporabo, pa za bližnje sosede tudi. Sc jo kje učil? Kje pa, samouk je! In grablje tudi izdelujemo. Veste, pred leti smo hodili po grablje- na Lc,skovco. No, pred mesecem pa je mlad Leskovčan prišel po šest grabelj. Vidite: vloge se menjajo.« Kaj pa oglarjenje, lesa je tod veliko? »Oh, a ste res tako radovedni?« in dodal: »To je v rodu. Kdo bi naštel vse kope ... danes gre oglje bolj slabo v promet, slabo plačujejo. Zadruga je prej plačevala 30—32 dinarjev za kilogram, GG pa 27 d"!n. Ne splača se, če pomislim, koliko truda zahteva ena kopa!« STANE ŠKRABAR in RADIJSKI SPORED VELJA OD 9. DO 15. MAJA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA — 9. maja i 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 Matic in Alenka v naši diskoteki — 9.49 Catarina Va-lente s popevkami iz raznih dežel — 10.15 Nekaj domačih viž — 10.35 Ameriški zbor Roger VVagner poje črnske duhovne pesmi — 11.00 Ponor, nimaš prednosti — 12.05, Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Za prijetno sobotno opoldne — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Nastopata zbor in orkester Zarja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov^- 18.00 Aktualnosti in v svetu — 18.10 Recitali zna-'menitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasben? razglednice — 20.00 Majski preludij — 20.20 Sanje v iz-sanjanem mestecu'— 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA — 10. maja 6.00 Dobro jutro — 630 Napotki za turiste — 7.40 Po-\ govor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.35 Iz albuma skladb za otroke -r 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.30 Popularni dopoldanski koncert — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Igrajo vam godalni orkestri 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Scherzo in" fantazija — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 ob 50-letnici Rada Simo-nitija — 22.10 Piesna glasba — 23.05 Trije skladatelji jugoslovanske »modeme« PONEDELJEK — 11. maja 8.05 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja — 8.25 Veliki zabavni orkestri — 8.55 Za mlade radovedneže — , 9.25 Pojeta mezzosopranistka in'basist — 10.15 Slovenska solistična koncertna glasba — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Papevke in plesni zvoki — 13.30 Glasbeni sejem — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15 45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan ?a vas — 17.05 Glasbena križanka — 1?.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Sovjetska zabavna glasba — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije — 20.50 Glasbena panorama — 21.50 Razpoloženjska glasba — 22.10 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lepe melodije TOREK — 12. maja_ 8.05 Mozaična oddaja — 8.35 Slovenske melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Majhni zabavni ansambli — 9.45 Ciklus pesmi za glas in klavir — 10.16 Veliki valčki — 10.40 Zadnje dejanje opere »Mari on Lescaut« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.30 Baietrra suita — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Slovenske narodne v priredbi za flas in orkester — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zabavni orkester Franck Chackefield — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križ.potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor »Slave Kla-vora« iz Maribora — 20.20 Radijska igra — Pianist Samson Francois igra — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 S popevkami po svetu SREDA 13. maja 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke na tekočem traku — 10.15 Grške narodne pesmi in plesi — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Koncertna zabavna glasba — 13.30 Odmevi z ljubljanskih koncertov — 14.05 Radijska šola za srednio stopnjo — 14.35 češkoslovaška zabavna glasba — 15.40 Komomi zbor RTV Ljubljana poje češke umetne in narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Chonjn — skladatelj — 17.35 Iz fonotc-ke Radia Koper — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz filmov in glasbenih revij — 20.30 Lepa'Vida — radijska priredba opere — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Popevke se vrstijo ČETRTEK — 14. maja 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Majhni zabavni. ansambli — 10.15 Madžarski napevi — 10.30 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Izbrali smo za vas — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Turistična oddaja —' 18.00 Aktua'nosti doma in v svetu — 18.10 Madžarska zabavna glasba — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 G'asbene razglednice — 20.09 četrtkov večer domačih pesmi in naoevov — 20.45 Glasba iz filmov Marlona Branda — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Divertimento — 2? 10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Poje vam Marko Novosel — 23 30 Skupni program JRT PETEK — 15. maja_ 8.05 Veliki zabavni orkestri v počasnem ritmu — 830 Po domačjh logih — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Od valčka do kola — 10.15 Drobni prizori iz Hoffmanovih pripovedk — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Med našimi vižarji — 13.30 Domače skladbe za instrumente in glasove — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Bolgarska zabavna glasba — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.4=5 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 »V podvečer« — 18.10 Pesmi borbe in dela jugoslovanskih narodov — 1830 Pripovedu;e nam — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.15 Tedenski, zuna-nje-politični pregled — 2030 Godalni kvartet št. 5 — 21.05 Orkester Tonv Osborne — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za prijetno razvedrilo — 23.05 S popevkami po Evropi KINO Kranj »CENTER« 9. maja ameriški barv. CS film BRADAVOS ob 16., 18. in 20. uri, premiera italijan-sekga barvnega CS filma VSAKO NOč NOVO LETO ob 22. uri 10. maja amer. film VOJNA Z GANGSTERJI ob 10. uri. ameriški barvni CS film BRADAVOS ob 15., 17. in 19. uri, premiera italijanskega filma LOČITEV PO ITALIJANSKO ob 21. uri 11. maja italijanski VV film LOČITEV PO ITALIJANSKO ob 18. in 20. uri 12. maja italijanski W film LOČITEV PO ITALIJANSKO ob 18. in 20. uri 13. maja italijanski W film LOČITEV PO ITALIJANSKO ob 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 9. maja ameriški barv. CS film RAZBITA LADJA MARY DEARE ob 16., 18. in 20. uri, premiera japonskega CS filma YOJIMBO — TELESNA STRAŽA ob 22. uri 10. maja ameriški barvni CS film BRADAVOS ob 10. uri, japonski -film LEPOTICA IN RAZBOJNIKI ob .4. uri, ameriški barvni CS film RAZBITA LADJA MARY DEARE ob 16., 18. in 20. uri 11. maja- ameriški barv. CS film BRADAVOS ob 16. in 18. uri, premiera sovjetskega barvnega filma IDIOT ob 20. uri 12. maja ameriški film OSAMLJENI ČLOVEK ob 16., 18. in 20. uri 13. maja francoski barvni CS film MEČ MAŠČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri Stražiščc »SVOBODA« 9. maja ameriški film VOJNA Z GANGSTERJI ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 10. maja ameriški barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE ob 17. in 1930 Naklo 9. maja ameriški CS film ŠERIFOV SIN ob 20. uri Jesenice »RADIO« 9. do 10. maja" ameriški barvni film ZADNJI MRAK 11. maja italijanski barvni CS film JEZ NA PACIFIKU 12. do 13. maja francosko-italrjanski barvni CS film OBLEGANJE SIRAKUZE 14. do 15. maja japonski CS fiim ZARADI LJUBEZNI Jesenice »PLAVŽ« 9. do 10. maja francosko-italijanski barvni CS film OBLEGANJE SIRAKUZE 11. do 12. maja ameriški barvni film ZADNJI MRAK 14. do 15. maia nemški film POROČNI URAD AU-RORA Žirovnica 9. maja ruski barvni film BELE NOČI 10. maja češki film CMRT SE IMENUJE ENGELCHEN 13. maia ameriški barvni film ZADNJI MRAK Dovje 9. maja češki film SMRT SE IMENUJE ENGELCHEN 10 maja ruski barvni film BELE NOČI 14. maja ameriški barvni film ZADNJI MRAK Kokorška Bela 9. maia nemški W film POROČNI URAD AURORA 10. maja italijansko-špan-ski barvni CS fiim KRVAVI KAPETAN 11. maja francosto-itaKjan-skj barvni CS film OBLEGANJE SIRAKUZE Kranjska gora 9. maja italijansko-španski barvni CS film KRVAVI KAPETAN 10. maja nemški VV film POROČNI URAD AURORA 14. maja francosko-italijan-ski barvni CS film OBLEGANJE SIRAKUZE Ljubno 9. maja egiptovski film NE POZNANA ŽENA ob 20. uri 10. maja nemški harvni film FREDY POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 16. uri Dupljica 9. maja ameriški CS film ZLATO S SEDMIH BREGOV ob 20. uri 10. maja ameriški CS film ZLATO S SEDMIH BREGOV ob 15., 17. in 19. uri ^ 12. maja ameriški barvni VV film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA ob 20. uri 13. maia ameriški barvni VV film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA ob 18. uri Radovljica 9. maja angleški film NENAPOVEDAN SESTANEK ob 20. uri 9. maja ameriški barvni CS film ŽENA V PREIZKUŠNJI ob 18 uri 10. maja ameriški barvni CS film LJUBIVA SE ob 15.30 in 20. uri 10. maja angleški film NENAPOVEDAN SESTANEK ob 18. uri 12. maja italijanski film ESTERINA ob 20. uri 13. maja italijanski film ' ESTERINA ob 18. in 20. uri 14. maia ameriški barvni CS film JUPITEROVA LJUBLJENKA ob 20. uri 15. maja jugoslovanski Ti