Dolžnostni izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica.
siRAZA
Beodvisen političen list za slovenski Ijolstn
plačana t goloyt»*
STRAŽA izhetJia T pondejjek, sredo In petd. Qrednisivo ia npravništro je ▼ Maribora, Koroška »sta Ü. 5 Z uredništvom se mow Bwwffl vsaki dan samo od 11.do Hm Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine presta. Telefon interurban št 113.
t*i>. štev.
Maribor, dne IS. marca 1923.	Letnik XV.
Povollhene kombinacije. !
Ministri so zapustili svoje urade in Beograd ter se ! razšli na vse strani, da rešijo še, kar se rešili da, \ ter da še v teli zadnjih dneh dosežejo to, kar se doslej ni dalo doseči z raznimi triki, intrigami, nasiljem, obljubami in podkupom. Ministrom državni posli niso več posebno važni, rekli so, da se hočejo sestati le tedaj, če bi se kaj posebno važnega pripetilo, — sedaj pa lahko vidimo, da je skrb za volilne krogljice mnogo : večja, kot pa za vse ono, kar se razpravlja v Opatiji in Nišu in kar se lahko izcimi iz krvavih dogodkov okrog Štipa. Pri vsem lem je pa zelo značilno, da ravno oni shodi, katere sami ministri prirejajo, izpadejo najslab- ; še. To morajo videti tudi radikali. Eni so zelo vzne- ; mirjeni, drugi pa menda čakajo, da bo po kakem čudežu v njih skrinjicah na dan volitev več krogljio, kol j so jih vrgli voiilci.
Del radikal sluh. prvakov se je udal pesimizmu, drugi pa zopet ustvarjajo in razglašajo najrazličnejše kombinacije za bodočnost. Tako je izjavil neki član vlade napram dopisniku «Deutsches Volksblatt«, da radikalci ne bi radi koalicije z demokrati. Največ je od visno od Radiča in njegovega prihoda. Radikalci bi se spustili z njim in pa s poslanci Ljudske stranke v pogajanja glede sestave koalicijske vlade, če pa ne pride in če pogajanja ne bi imela uspeha, potem radikalcem ne preostaja drugo, kot zopetna zveza z demokrati ali pa razpust skupščine. Bile bi zopet volitve in če bi radikalci zopet ne dosegli večjega uspeha, ni izključena izvenparlamentarna vlada. — Tako je izjavil eden od aktivnih ministrov ter še pristavil, da Protič od oficijelnih radikalov in pni od njega niso tako oddaljeni, kakor se to dozdeva in domneva.
Demokratska «Pravda« v Beogradu pa iz razgovora z nekim drugim ministrom posnema tole: Pašič je računal najprej na 127 mandatov, iz tega pa ne bo nič ; in radikali sami že uvedevajo, da jim novi parlament ne bo dal vlade in s tem je ponesrečen n jih poskus homogene vlade. Demokrati po tem seveda sklepajo in povdarjajo, naj bi se njim poverila sestava vlade. — Zloglasni Cicvarič, ki je s svojim «Beograjskim Dnevnikom« v Pribičevičevi službi, piše naravnost, da stojimo pred razpadom parlamentarne vladavine in da se bo treba zateči k diktaturi, odklanja pa Pašičevo ali Pribičevičevo, kakor tudi Protičevo ali Davidovičevo ter pravi, da bi jo morali prevzeti in izvajati — nadstrankarski ljudje. Kdo naj bi to bili, nam sicer ne pove, meni pa, da jih ne bi bilo težko najti.
Jasnejši je šef Orjuiie, upokojeni pukovnik Jurišič, ki piše v «Preporodu«. Pravi, da imamo več držav v državi, kakor bolgarsko Macedonijo, Radičevo republiko, potem. Kemalistično, albansko «klerikalno« in še druge «države« v državi, katere bi bilo treba takoj porušiti in odpraviti. V to svrho poziva radikale in demokrate, na j se zopet združijo aii pa gredo ter kot nesposobni predajo državo v roke sposobnejšim — to je Orjuni.
Vesti o izven- ali brezparlamentarni vladi se širijo že dalje časa in ne morejo biti brez posebnega namena in pomena. Lahko so resnični izraz Pašičevih nakan ali pa samo volilno strašilo, da bi voiilci rajši z lepa podpirali sedaj Pašičeve radikale, kakor pa potem trpe li radikalsko maščevanje, ko bo Pašič itak na vsak način in če tudi s silo ostal na oblasti.
Po vseh vesteh dobiva diktatura to-le obliko: Za slučaj, da volitve ne dajo oficijelnim radikalom povoljnih rezultatov, se ne misli toliko na nove volitve, : kakor na neko neutralno vlado, ki bi naj novi parlament pripravila do tega, da sprejme budget in vse kredite za vojsko, Ko bi se enkrat to doseglo z lepa ali z grda, s podkupovanjem, s strašilom raznih nevarnosti, z izključevanjem poslancev itd., bi vlada «proturala« nov volilni zakon, — ki bi se odlikoval po svoji reak-cijonarnosti ter spravil v parlament poleg poslancev še vladne zastopnike. Tako bi se upeljala neka vrsta vladne skupščine in v njej bi se že našla pokoma skupina, ki bi vse izvršila, kar bi vlada naročevala.
O neutralni vladi se še ou nobene strani ni čulo kaj pozitivnega. To, kar pišejo pr junaški listi, ni vzeti za resno. Orjuna bo podpirala vsako vladno skupino, ki bi jo zalagala z denarjem ter ščitila pred zakonom.
V kombinacijo prihaja generalska ali pa uradniška vlada. Novi generali «belo rokci« so o tem že javno govorili in na vojaško diktaturo kaže tudi to, da se Pašič v zadnjem času pridno posvetuje s prvaki Wranglov-cev in drugih ruskih caristov.
Te kombinacije o diktaturi so izraz nezdravega stanja, v katerega so našo državo pognali demokrati in radikali. Enemu prvaku dosedanje pogubonosne politike, Sv. Pribičeviču je že odbilo, Pašič je na isti poti in tako lahko rečemo, da bodo vse diktatorske sanje ali ; celo kaki poskusi samo pospešili in poglobili padec do- I .sedanjih veličin.	j
Politični položaj.
Protič proti nakanam diktature. «Ne proti volji naroda!« Pod tem naslovom priobčuje četrtkov «Radikal« članek, v katerem svari, pred ponavljajočimi sc grožnjami z diktaturo. «Radikal« očita sedanjim ob-astnikom, da se za vsak slučaj hočejo obdržati na oblasti. «Čim bliže so volitve, tem bolj je videti, da bodo sedanji oblastniki ostali v manjšini.« Zato Pribičevič s svojo Orjuno in dobrovoljci grozi z diktaturo, ki naj s silo vtepa centralizem. Pa tudi v radikalni (Pašičevi) stranki, da se pojavljajo podobne težnje. «Radikal« končuje: «Ne obstoji tedaj nevarnost v tern, da se bo > priliki teh volitev manifestirala prava volja večjega dela naroda, marveč nevarnost je v tem, da nekoliko ljudi misli to voljo udušiti.«
Pašič—Protič. Mladim, ali novopečenim radikalom v prečanskih krajih, ki povprašujejo po razmerju med Pašičem in Protičem, hitijo zatrjevati Pašičevi agitator ji, da sploh ni pravega razdora, ker se Protič itak Pa-Šiču zopet približuje. Tako se je govorilo zlasti Madžarom po Vojvodini. Radi tega objavlja Protičev kandidat dr. Momčilo Ivanič v subotiškem «Bacsmegvei Napio«, da ni res, kar trdi časopisje, češ, da se Protič približuje Pašiču. Res pa je nasprotno, da se Pašič približuje Protiču, ker je uvidel, da je akcija Protiča v smislu revizije ustave opravičena, kar se najbolje spozna po tem, da Protič dobiva vedno več tal. Še bolje se pa to vidi, ker Pašič v volilnem oklicu ni obsodil Pro-ličeve akcije.
Protičeva akcija. Dr. Momčilo Ivanič je v Vojvodini izdal volilni oklic v srbskem, nemškem, madžarskem in rumunskem jeziku. V oklicu pravi, da Protičeva stranka zahteva politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost brez ozira na vero in narodnost. Protičeva stranka je za široko samoupravo, proti reakciji, za izvršitev agrarne reforme, za rešitev invalidskega vprašanja in za svobodo šol za vse narodnosti in vere. — Vojvodinski Rumuni najbrž ne bodo glasoval za nemško stranko, ampak za Protiča in njegove pristaše.
Nasilstvo radikalov. Bunjevaško-šokačka ljudska stranka v Vojvodini zelo agilno deluje na shodih in v agitaciji. Ker je vsled tega radikalom postala prenevarna, so jo začeli preganjati. Zadnjič je radikalna policija prijela dva bunjevačka kandidata ter ju odvedla v zapore v Moro samo za to, ker sta govorila o radikalni korupciji. Vodstvo bunjevske stranke je vsled tega čina poslalo svoj protest notranjemu ministru. — Radikali agitirajo po Vojvodini s tem, da plačujejo ljudem večerne pojedine in gostije.
Volilna svoboda. Policija pleni po Črnigori letake . delavske in avtonomistične stranke. —• Enak teror se : vrši tudi po Bosni proti delavski stranki. V Sarajevu : je bil njen shod zabranjen in vsi letaki zaplenjeni. — j
V	Splitu je bil zaplenjen celo volilni proglas dr. Trum- ; biča in dr. Drinkoviea, češ, da slavi republiko ter ruši državo in narodno edinstvo.
Kako izgleda v Macedoniji? V Beograd je prišel bivši poslanec demokrat-levičar Gligorije Anastasije- ; vič, ki sedaj zopet kandidira v južni Srbiji. Prišel je protestirati zaradi radikalnega nasilja v Macedoniji. j Pravi, da izgleda Macedoni ja, kakor da bi bila v ob- i sednem stanju, če tudi to ni službeno razglašeno. Po j dnevi ne sme nihče iz svoje vasi, po noči pa celo ne iz hiše brez pismenega dovoljenja oblasti, katera pa dobivajo samo radikali. Najhujši teror je v srezu Nego-tih'-Varđar, kjer radikali ponoči oboroženi patruli-raio po vaseh ter grozijo vse pobiti, kar noče z njimi.
V	Macedoniji svet še med vojno ni bil tako razburjen, kot je sedaj.
Stroški naše delegacije v Lozani. Vlada zahteva od glavne kontrole odobrenje kredita od 340.000 dinarjev, ki jih je porabila SHS delegacija na lozanski konferenci. Glavna kontrola je ta kredit že odobrila.
Srbski zemljoradniki se že ne spoznajo več ined seboj, ker jih je toliko. Najprej so bili ostro deljeni na Avramovičevo in Lazičevo skupino, ko so se pa vlagale kandidatne liste, je pa nastala prava zmešnjava. Nekateri trdovratni kandidati so postavili svojo lastno listo in potem se je dolgo sklepalo in pogajalo, ali spa-dajo k eni ali pa k drugi skupini. Za par lisi v Dal- i maci ji se še sedaj ne ve, kara spadajo in kako se bodo j opredelili slučajno izvoljeni poslanci.
Slabo spričevalo za ministre. Kabinet ministrskega sveta je izdal na vsa ministrstva to-le okrožnico: «Pi- j sarna Nj. Vel .kralja je dostavila gospodu predsedniku ministrskega sveta, da posamezna ministrstva pred- j lagajo Nj. Vel. kralju v podpis ukaze, a ne obračajo dovolj pozornosti na to, ali so ti ukazi pravilni, ali se j dajo sploh izvršiti in če pri tem ne nasprotujejo pozitivnim zakonom.
i
. .. 3K ¥'&£&&&■• .*	•1	* j
Po svetu.
Redukcija ministrstev v Avstriji. Zadnja seja ministrskega sveta na Dunaju je razpravljala o redukciji ministrstev ter sklenila, narodnemu svetu predlagati sledeče: Poljedelsko in finančno ministrstvo ostaneta še nadalje samostojni; zunanje ministrstvo opravlja zvezni kancler, zdužijo se železniško s trgovinsko, vojno z notranjim in naučno z ministrstvom za socijalno politiko. Vsled te redukcije bo odstopil zunanji minister dr. Grünberger in prevzel najbrže združeno trgovinsko-železniško ministrstvo. Iz kabineta izstopita tudi vojni minister Taugoin in železniški minister dr. Odehnal.
Italijanski fašisti in nemški naciionalisti na južnem Tirolskem so imeli najprej nekako premirje, sedaj bo pa sklenjena med njimi posebna mirovna in sporazumna pogodba. Nemci se obvezujejo priznati italijansko avtoriteto, opustiti vsako iredentistično gibanje ter sodelovati z vlado. Fašisti jim bodo pa za to izposlovali rešitev vseh zadev, ki so vladi predložene, ter bodo tudi nemški jezik in druge narodne težnje u-važevali. Iz tega se zopet vidi, kako se gradi fašistovska internacijonala v svrho skupnega nastopa proti delavskemu pokretu.
Holandija protestira pri francoski vladi, ker se o-
kupacijske oblasti Poruhrja vmešavajo v rensko paro-brodarstvo. Protest pravi, da se od francoske strani s tem ignorira mednarodna renska komisija in mednarodni dogovori glede plovbe.
Novi turški predlogi. Še sedaj ni jasno, kako se je odločila turška narodna skupščina v Angori. Enkrat se je že z gotovostjo trdilo, da so zavezniški predlogi odklonjeni, sedaj se pa zopet govori o obnovi pogajanj. Izgleda, da antanta sama noče, da bi se doznalo, kako stvari stoje. Turki se zavedajo svoje moči ter dobro izkoriščajo zmedo in razdor na zapadu, velesile pa nočejo priznati svojega popuščanja pod pritiskom razmer in za to se govori o novih pogajanjih in o nekih spremembah.
Zunanja politika Rusije. Sovjetski komisarijat za zunanje zadeve izdaja svoj «Vestnik«, ki večkrat prav dobro označi razmerje Rusije do posameznih držav. Veliko se pričakuje od Amerike, kajti v Rusiji so mnenja, da so ameriški industriji zelo potrebni ruski odjemalci. Najbolj obsovražena je Francoska, katero slika «Vestnik« kot deželo duševnega in ekonomičnega propadanja. Clemenceau in Poincare so izvoljenci malega buržuja, najhujšega sovražnika svetovne socialne revolucije. Njih nacionalna kratkovidnost nasprotuje vsakemu zbližanju s sovjetsko Rusijo. Rusija bi samo pridobila, če pride na Francoskem vlada zopet v reke «bolj modernega« velikega kapitala. Odnošaji z Angleško so «zunanje korektni, toda polni notranjega sovraštva.« Lord Curzon še vedno hoče izpodriniti Rusije na vzhodu, dasi ta ne goji več imperialistične politike Boljševiki so od svoje strani prepričani, da je kolonijalna moč Angleške končana in tudi storijo vse mogoče, da netijo ekonomsko in narodno sovraštvo med narodi Azije in Afrike. Moskovski komunistični zavod vzhodnih jezikov šteje več sto zastopnikov od Angliji podjarmljenih narodov. Žalibog je ta vzhodna mladina še preveč teoretična. Kitajci in Korejci poznajo n. pr. bolje Evropo, nego svojo lastno domovino, njene stranke, ekonomske zahteve in drugo. Vendar so tudi tu nekateri jako talentirani bodoči politični voditelji, n. pr. Indijec Roj in drugi. Sovražnik Rusije je tuni današnja Japonska, ki pa stoji pred notranjim preobratom in bo prišla v njej na krmilo struja, ki želi zbližanje z Rusijo. Sovjetska vlada si želi mir, če pa pride do vojne, jo zakrivi samo Poljska. Sovjetska vlada bode smatrala poljsko mobilizacijo za izzivanje, četudi se bo Poljska izgovarjala, da mobilizira proti Nemčiji. Sicer je Poljska notranje še bolj razdrta nego prejšnja Avstrija .ampak daje ji vzpodbudo strahopetnost nemške vlade. Ista, pred vsem nemški socialni demokratje, sn krivi tudi slabega rezultata rapallskih pogajanj.
Dnevne novice.
Ali je dr. Korošec raztegnil srbski vojaški zakon na celo državo?
Samostojni in drugi politični lažnjivci lažejo, da je dr. Korošec kot minister podpisal razširjenje srbskega vojaškega zakona na celo državo, torej tudi na Slovenijo. To je velika laž. Srbski vojaški zakon je bil razširjen na celo državo v drugi polovici avgusta 1919. Takrat dr. Korošec ni bil več minister. Protičevo ministrstvo, v katerem je bil dr. Korošec podpredsednik, je odstopilo proti koncu mesca julija in regent je to ostavko sprejel 30. julija 1919. Nato je demokratski vo-

#tdj Ljuba Davidovič sestavil vlado — iz demokratov in socialnih demokratov. V tej vladi sta sedela slovenski demokrat dr. Kramer in slovenski socialni demokrat Anton Kristan in dva sociala demokrata iz Hrvatske Korač in Bukšeg. Ta vkda je potem raztegnila sfeski vojaški zakon naucelo državo.
Upokojenemu velikemu županu «ir. Baltiču posve-oa petkov# cJuffo« kar cel uvodnik, ki med drugimi neprecenljivimi zaslugami te «žrtve in vzor-uradnika« «avaja tudi tole: Med vojno je bil dr. Baltič poklican na službovanje v Črno goro. V Cetinju je bil namestnik civilnega guvernerja. Kdor hoče vedeti, kakšno je bilo »jogo v o delovanje v okupirani deželi, naj vpraša črnogorske poslance, narodne voditelje, ljudi iz srede naroda. Rešil je življenje premnogih Jugoslovanov pred avstrijsko-madžarskimi vislicami, spasil je na tisoče iu tisoče zapuščenih žena in deee gladu in propada. — -lahko je tako govoriti v Ljubljani in pisati v «Jutru«, ko so Črnogorci tako daleč in ne čilajo «Jutra«, da bi še oglasili k tej dr. Baltičevi proslavi izza okupacijske doi>e. 1 udi to verjamemo, da bi se danes našli Črnogorci, ki bi Baltiča pohvalili, saj je bilo tudi pod avstrij i&ao okupacijo precej takih, ki so služili upravi in g. dr. Saitiču kot konfidenti proti lastnim ljudem. Sicer pa se "ja v politiki že precej zamorcev pralo in tako bi radi tudi Baltičevo službovanje v črni gori pretvorili v nekako jugoslovansko zaslugo. Pravi Slovani, pravi Ijud-ja in poštenjaki so bili v okupacijski službi, v tem nasilju in kulturni sramoti kolikor mogoče pasivni, nekateri so bili v nevarnosti nc samo za svoj čin, temveč celo za svojo glavo, dr. Baltič pa ni bil med njimi. Za krivično in nečloveško okupacijsko upravo je bil ravno tako vnet, kakor je danes vnet in zavzet za centralizem iu za policajdeinokracijo. V njem in v njegovem delokrogu sta našla generalštabšef Hubka in komandant špijunaže in konfidentov generaištabni stotnik Landauer vse, kar je bilo potrebno za najhujša nasilja. V primer bodi povedano, da so si gospodje izmislili general Vešovičeve priprave za vstajo, kar je dalo povod za celo vrsto justifikacij in drugih najstrašnejših zločinov nad črnogorskim narodom. In če so upravni organi ala Baltič koga rešili pogina, je bil to samo člo-
ki si je kupil življenje in svobodo s tem, da je postal konfident proti svojemu očetu in bratu. Po vnemi upravnih organov, kakor je bil dr. Baltič, je tekla kri po Črni gori, vislice so se postavljale, današnji jugoslovanski, prej avstrijski krvnik iz Sarajeva Seilfrieđ ja imel polne roke dela, vneti upravni gospodje so pa dobivali priznanja in odlikovanja. V Črni gori še danes divja režim nasilja. Polieajdemokrati so ga uvedli, narod nima besede, ker je v opoziciji, med oboževalci režima je pa gotovo, da se najdejo elementi, ki bi kakega Baltiča pohvalili. Da se vprašanje Babičevih zaslug ne bi reševalo v Ljubljani, bi bilo res dobro, da vlada tega gospoda pusti v službi ter v primernem činu pošlje v Črno goro, ker ne gre, da bi policajdemokratsko «Jutro« sestavljalo razsodišče za ocenitev njegovih zaslug v Črni gori, temveč črnogorski narod po svoji večini naj ima besedo. V Črni gori so bili še drugi, ki vedo, kako bi ta beseda izpadla.
O napredni narodnosti pa beremo med stoterimi sramotnimi slučaji n. pr. iz leta 1909, da je sokolska zastava omadeževana kakor v tinti (zveza nekega gosposka Ivana Hribarja z Nemci, dvakratna bratovščina staroste Sokolov z najhujšimi Nemci) in piva (starosta dr. Oražen je spravil pivovarno v roke Nemcem in to z dvojezičnimi inserati oznanoval po liberalnih listih) pomočena cunja. Zato se je dogodil na «bčnem zboru Sokolov žalosten prizor. Govornik je o-pravičeval protinarodno početje svojih gospodov starost ter klical svojini tovarišem: «Sicer pa, kdor je brez narodnega greha, naj pobere prvi kamen in ga naj vrže nanje.« Spogledali so se Sokolovi, a nobeden si ni upal pobrati kamna. Od prave sokolske ideje nimajo naši Sokoli nič drugega več nego obleko in ime .... Naše ljudstvo mora paziti, kadar se prikaže kje sokolska srajca, ali se z njo ni prikazalo tudi koristolovstvo in narodno izdajstvo. Pač pa so slovenski Sokoli vedno pogumni nad katoliško Cerkev in neoborožene njene služabnike ... In pičlo leto pozneje, septembra 1910, poročajo nepristranski listi, da je veliki Slovan Ivan Hribar, za katerega so pretakali solze mnogi češki listi, veliki opozicijonalec, mož, ki je glasoval za obštrukcijo v državnem zboru — da je isti mož v izvrševalnem odboru narodnonapredne stranke izrečno zahteval, naj se v liberalnih listih nič ne piše proti vladi, nič proti Nem cem ... Pa ne da bi bil ta Hribar kaj v sorodu s sedaj »arodnim radikalom? Ni prostora za nadaljne rekri-minacije; le to še pribijemo: zadnjih 20 let slovenske preteklosti se je zopet in zopet res gnusno pokazalo, da napredna (sedaj demokratska ali samostojna) narodnost ni draga kot — humbug.
Narodnost — v prevdarek ob volitvah. Vsled skrajne nestrpnosti nemške večine v bivšem štajerskem deželnem zboru so v znak prizadete krivičnosti pri razdelitvi referatov glede tedaj edine slovenske kmetijske šole (v Št. Juriju ob južni žel.) na Štajerskem zapustili sejo — kdo? Mar dr. Kukovec, Roblek ali kateri izmed drugih narodnih naprednjakov? Nel Pač pa «brezdomo vinski, nenarodni klerikalci« gg. dr. Korošec, dr. Verstovšek in Robič. Prilično ob istem času je po spodnještajerskih shodih klical «reč nemščine v šolo!« — dr. Kukovec. Drug dokaz iz novejše, narodno najnevarnejše dobe: Dne 28. julija 1918 je slavilo 85 čeških občin v Telčn kot svojega častnega občana, predsednika češkom sraza, agrarca Frana Stanek ▼ družbi Poljakov, Sfcer vseh strask M	Ta slednje j» je
gotovo zastopat kak Hribar, Kukovec, žer jav, /«upano, sploh kak napredni narodnjaki Kaj še! Nihče drugi, kakor zopet naš toliko obrekovani dr. Korošec! — Narodnjaki, spomnile se njegovih takratnih besed, d« je I jugoslovanski narod po krvi in trpljenju vojnih prišel ‘ do neizpodbitnega spoznanja, da je njegova' edina rč-šitev samostojna svobodna država; za tem ciljem bodo ? Jugoslovani stremili brez kompromisa in'brez umika-nja. V novo trozvezo Čehov, Siovakov in Jugoslovanov 1 prinašamo svojo roko in srce
Boj z liberalci otežuje prvič njih hinavstvo, ker si ne upajo priznati, kaj in kakšni so njihovi cilji ih nameni —- posledice ljudstvo sicer občuti a prepozno — drugič njih brezobzirna lažnjivost. Stokrat se njim ovrže'ta ali ona obrekljiva trditev, pa zopet jo ponav-ijajo. Zato je prav povedal te dni neki profesor logike ; kot zgled neoporečnega sklepa: največji škodljivec na-r°da (ljudstva) je obrekljivi lažnjivec —* največji laž-I	50 ^venski liberalci (demokrati) — torej naj-
j večji škodljivci naroda so ... . kdor rabi svoje možgane, najde pravilen sklep sam brez nas, ki naj ga I upošteva v nedeljo, pred sv. Jožefom s krogljico v roki, j Sijajno volilno zborovanje SLS se je vršilo vče-i raJ v Slov. Bistrici. Navzočih je bilo nad 1000 volilcev i [z celega okraja. Navdušenje za zmagovito stvar SLS i je veliko. Predsedoval je župan Safošnik, Govorila kan-I didata Žebot in Gril. Ljudstvo prisega zvestobo svoje-j mu voditelju dr. Korošcu in bo 18. marca v celem okra-j ju p« ogromni večini — ponavljamo ogromni —- odda-\ lo svoje glasove za SLS v drugo Skrinjico.
Zborovanje obrtnikov v Slov. Bistrici. V soboto, 10. j marca zvečer so se zbrali obrtniki iz Slov. Bistrice v \ gostilni Neuhold k zborovanju, da si osnujejo Obrtno j zvezo. Shodu, katerega se je udeležilo 80 mož, je pred-; sedovai gospod Arzenšek. Naprošeni govornik, poslanec ; Žebot je govoril o položaju obrtništva, o finančni in i trgovski politiki, ki so jo Kumanudijevi in Kukovčevi j demokrati v beograjski vladi popolnoma zavozili. Vsi j navzoči so odobravali stališče SLS. Za Rebeka in Ku~ j kovca v Slov. Bistrici med obrtniki ne cvete pšenica, to j bo pokazal 18. marc. Izvolil se je pripravljalni odbor za j našo Obrtno zvezo.
V Slov. Bistrici so doživele zborovalne polomije vse ‘ nasprotne stranke. Kandidat Samostojne neki Reteer ; ni mogel zborovati, ker ni imel — zborovalcev. — Ku-kovče.va hlapca, Mravljak in Omerzo sta jadikovala : praznim stenam. — In največjo polomijo pa je doživela Srbska radikalna stranka. V nedeljo, dne 11. marca i je hotela na račun naše stranke zborovati pri g. Augu-štinu ob 8. uri. Veliki plakati so naznanjali «veliki« vo-; lilni shodi Ker pa v Slov. Bistrici ni in noče biti Srbov in tudi plačanih srbskih hlapcev tu ni, si 4 govorniki iz Maribora (med njimi menda Nachtigall, Slanovec j in neki T.) niso upali otvoriti shoda ter so se raje z ve-j rižniškim avtomobilom odpeljali nazaj v Maribor. Vse
■	te stranke so pravi palčki napram naši močni in čili : Slov. ljudski stranki.. Vseh devet nasprotnih strank ne I spravi niti ene desetine tega skupaj, kar je imela SLS
na nedeljskem veličastnem zboru.
Kukovčev hlapec dr. Reisman je priredil dne 11. j l. m. v Konjicah volilni shod v Posojilnici. Pripeljal se j je z verižniškim avtomobilom. Konjičani so govorili:
I Prav je imel gospod dr. Rosina, ko je imenoval dr. j Reismana «slamorezca«. Pristoja mu tudi naslov: j «otroborezec«. Shod se mu je ponesrečil. Nek železni-j čar je zafrkoval «kulturnega delavca« tako spretno, da i je dr. Reisman s solzami v očeh prosil, češ: «Pustite me j vendar pri miru, saj vam nič ne storim«. Naši so spra-i vili Reismana čisto iz tira. Bo slaba v Konjicah za j Kukovca. Orjunc Reisman se je žalostno vrnil z av-: tomohilom v Maribor.
Volilno gibanje v Makolah in okolici. Pri nas je ! volilno gibanje tako živahno, kakor še nikoli ni bilo. j Vse se živo giblje, govori, predstavlja, čita, piše in agi-; tira. Imamo pa tele stranke in sicer nam nasprotne: j Seveda v Makolah, ki se prištevajo k trgom, mora biti
■	tudi demokratska. Na njeno žalost pa ima samo le ne-j ga pristaša in sicer nadučitelja, kateri je tudi določen j za čuvarja njene skrinjice, čuvati pa bode moral le sa-j mo svojo krogljico. Ravno tako slabostojna. Tudi v
njeno Skrinjico bode prišla samo ena krogljica. Socija-; listični se pa tudi ne godi nič boljše. Za te stranke bode v Makolah dne 18, marca pogrebni dan. Bolj imenitna , pa je republikanska, katera nam daje Makolčanom dokaj zabave. No, Makolčani srno lahko ponosni, da imamo kar dva prvoboritelja za republiko v svojem območju, katera bodeta kot bodoča ministra v republiki nam Makolčanom delila še posebne blagre. la dva kandidata, namreč bivši žandar Emeršič in brez poklica Kosi, zelo pridno prirejata shode in sestanke po ma-; kolski okolici. Dne 25. februarja sta imela v Hromcah pri nekem Blažu Kropeč sestanek. Seveda je imel ta ve liko posla, predno je vse zborovalce vkup spravil, ker zborovali so tamkaj samo veliki mojstri, katere bodeta kandidata gotovo nujno rabila pri zgradbi republike. In ti so bili: Neki klepar iz Štatenberga, eden pokrivač iz Hrome, kateri dela slamnate strehe in eden krojač iz Varbža. Tudi kmetski stan je bil zastopan po nekem Rebernišeku iz Varoža, ki pa bode menda pomagal kleparju kovati zlate dolarje po ameriškem sistemu v republiki. Ker je bila tukaj udeležba tako mala, sta jo kandidata kmalu odkurila črez dm in strn v Štatenberg misleč: Tamkaj je republika leta 1920 krasno cvetela, ter bodeta našla sedaj že gotovo sadje. Izbrala sta si najlepšo hišo, namreč hišo g. Osebek. Gospod morda ni njihovega mišljenja, a ker je zelo dober in priljuden, jima je dovolil prostor. Toda sadu od republike nista našla. Cvetje se je davno že osulo. Dne 4. marca pa skličeta javen shod ▼ gostilni Juršič v Makolah. Toda, ako že ai sreč« dvakrat, je te» tretjič «t Pasing** j» M»
menda do 25, Govoraik je Ikraal, Itako so si Uriuliffii izposodili v Ljubljani ogromno denarja, a republikami pa morajo sami im /svoje' stroške' voditi. ««luno. itap*. ; Gospod kandidat pač ne zna, da brez denarja se na i hoditi nobena borba. Republika še bo stala novce, čtid-: no se nam pa zdi, da si ne upata gospoda kandidata : nikamor drugam iž makolske župnije, ko pa vse dtti-! Se stranke prireja jo Svoje shode po celih svojih volil -mn okrajih. Morda pač mislita samo v Makolah vepu-; bliko ustanoviti. Da, da, kdo hoče biti poslanec, auta imeti tudi poklic in sposobnost za to. Povemo vama jjp, da republike ne bodeta dosegla vidva in tudi gospod Novačan ne, ako je ne bodo drugi. Sanjati In misliti je lahko, a storiti in doseči je težko.
V Veržeju je imela Slovenska ljudska stranka v četrtek, dne 8. marca političen shod, kot pripravo tta volitve. Obisk je bil zelo velik, bilo je tudi navzočih nekaj pristašev nasprotnih strank. Predsedoval je gospod župan Sršen. Govoril je poslanec dr. Hohnjec. NaSa stranka ima v Veržeju izmed vseh strank največ prista šev. Ljudstvo je izobraženo ter ve dobro presojati, kaj jt politično pravo in nepravo, kaj je za Slovenijo dobra in koristno, kaj škodljivo. Obračun s škodljivci Slovenije bo naše ljudstvo izvršilo dne 18. marca. Odgovesr političnim nasprotnikom bodo dale krogljice, ki jih S» v največjem številu sprejela druga Skrinjica.
55 let doktor. Dne 12. marca 1868 je bil promoviran doktorjem bogoslovja dr. Gregorec, župnik in kanonik pri Novi cerkvi in slavi te dni 55 letnico doktorstva. — Jubilantu naše iskrene častilke.
Cisto sta si edina. Neki demokrat piše: Naši nasprotniki vedno očitajo naši stranki, kako se cepita ih prepirata med seboj njena voditelja Pribičevič ter Davidovič. Ta razdvoj je pa čisto izmišljen ter izvit iz trie. Pribičevič in Davidovič nista bila nikdar med seboj tako složna in edina, kakor ravno sedaj, ko je eden »a tej, drugi pa na oni strani Save in Donave.
Or juna v Laškem. Lahi imajo fašiste, Laščani s® si omislili Orjuno. Glavni povod za to so gotovo drzne tatvine, ki se dogajajo v našem demokratskem trgu. — Dokler je bil trg v nemčurskih rokah, so se roparji, vlomilci, razni rokovnjači bali nočnega čuvaja in svoje rokodelstvo izvrševali raje po kmetih. Zdaj, ko so demokrati oblastniki v trgu, ni denarja za čuvaja, in gospodom uzmovičem se ni treba martrati po hribih, kor imajo v trgu dovolj nočne svobode, tako, da pri trgovcih nakradeno blago nemoteno kar na vozu odpeljejo. Če bodo torej orjunci ponoči skrbeli za varnost, jim bomo hvaležni. Toda bojimo se, da bodo neorganizirani orjunci bolj podjetni kot organizirani. Teb imena se znana, neorganiziranih pa hiti orožniki ne morejo izslediti.
Nekaj iz Macedonije. Macedonija je in ostane kotel najljutejšega nezadovoljstva, ki vedno prekipeva ha škodo ter nesrečo siromašnega macedonskega narod». Te dni se vršijo v Nišu porazgovorl med našimi ih bolgarskimi zastopniki radi neprestanih vpadov bolgarskih komitskih band na naše ozemlje. Ravno sedaj, fe@ se vršijo ta pogajanja, da bi obe vladi skupno z oboroženo silo zatrli te tolpe, so.bolgarski komiti zopet vpadli v našo vas Ljeskavei. Vnel se je hud boj med vaščani ter komiti. V borbi je padlo 10 komitov in 30 vaščanov. Makedonstvujušči so organizirali za na da» naših volitev vse svoje člane, da napravijo čim več raz burjenja ter nereda med prebivalstvom in tako vsftj deloma preprečijo, da siromašni narod ne bo volil srbijanskih strank. Napram neredu v Macedoniji in o-sobito še ob bolgarski meji sta bolgarska in naša vlacSa nekako brez moči.
Tudi otroci se igrajo z volilnimi krogljicami. «Niški Glasnik« javlja, da se ysa'deca po Nišu igra z volilnimi krogljicami, katere je izgubil uradnik, ko je prenašal volilni materijal. Po številu volilcev je bil namreč razdelil krogljice po voliščih in vse kar je ostalo, bi moral vrniti v Beograd. Krogljice so zmetali v nek napol razbiti zabojček za jajca in ko so vse to nosili na kolodvor, so se volilne krogljice iz razbitega zaboja razsipale po niških ulicah. Žandar, ki je uradnika spremljal, je opazil nesrečo še le na kolodvoru, ko so se otroci s krogljicami že davno igrali. Oblasti so volilne krogljice potem začele zbirati in nabrale so jih baje — 3000.
Obrtniki, mali trgovci in podjetniki, pozor! Davčno okrajno oblastvo razglaša: V smislu čl. 158 finančnega zakona za leto 1922-23, št. 324 «Uradni list« iz leta 1923 se objavlja, da je priredba pridobnine za leto 1922 za davčne okraje Maribor okolica, Slov. Bistrica in Sv. Lenart dovršena, izvzemši tekom leta 1922 novo otvor-jene obrate, glede kojih se bodo davčni zavezanci o predpisu pridobnine svoječasno obvestili s posebnimi plačilnimi nalogi. 15dnevni rok za vpogled v odmemi izkaz se določa za čas od 17. do vštevšega 31. 3. 1926. Davčni zavezanci lahko vpogledajo v predpisani izkaz v občinski pisarni, davčnemu uradu, ali pa pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, soba št. 2, med uradnimi urami. Predpis davka onih davčnih zavezancev, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, torej do vštevšega 15. 4. 1923, ne vložijo pritožbe, oziroma priziva, pri davčnem oblastvu, postane pravo-močen. Pojdite, preglejte in prepišite si uradno odmero in pravočasno vložite ugovor, ako se vam je zgodila krivica!
Poneverba državnega denarja na debelo. V Zagrebli so aretirali blagajnika pri pokrajinski upravi Mlinariča, ki je poneveril 135.000 dinarjev državnega denarja. Mlinarič ima mnogoštevilno obitelj in je dobival samo 4500 K mesečne plače. Kakor hitro je prišel d» ključev državne blagajne, si je izposodil najprej tiso! dinarjev v nadi, da jih bo prej ko slej vrnil. Kmalu «Rt« si je izposodil zopet tiso* in »ato kar 25 tis**,
htsaa A.
i% wtmm
*oka* I« zapasd 1 njegov» izposoji!» tovariš Vbđogašee. ©» M pomiril in zaprl tista tovarišu, mu je Mlinari« daroval iz blagajne kar 10 tisoč dinarjev. Za tem pa se jf lotil Mlinarič potvorbe pobotnic in na tem polju je dosegel rekord. Potom potvorjenh pobotnic so romali ia državne blagajne v Mlinaričev žep celi stotisočaki in Mlinarič ni nič več mislil na vrnitev, ampak se je uda! pijančevanju ter veseljačenju. Prirejal je na svojem do mu plese in šumne zabave, delal s prijatelji izlete na vozovih in avtomobilih, dokler ni njegovo razsipavanje državnega denarja postalo sumljivo predstojnikom. Ko so Mlinariča aretirali, je vse poneverbe, ki so dosegle svoto 135.000 dinarjev, priznal. Mlinarič je avanziral «d svoječasnega osebnega detektiva Čuvaja do glavne- j §a blagajnika pri pokrajinski upravi.
Radi žepne tatvine postal svetovno znan. Bosanec Ahmet Žiga se je proslavil kot žepar po Avstriji in po Nemčiji, kjer je kradel po železnicah potnikom zdravo valuto. Tat pa se je s časom naveličal Avstrije in Nemčije ter se je vrnil v Jugoslavijo, kjer si je zbral kot tatinski teren progo Zagreb—Beograd. Žigo je že dalje 4asa zasledovala avstrijska in nemška policija, a za-man, sedaj pa se je posrečilo naši policiji, da je tega svetovno znanega žeparja aretirala v Brodu. Pri zašli- ’ šsuiju je žepar izjavil, da mu že preseda tatvina in se bo ; po prestani kazni lotil kakega poštenega poklica.
Lotili so se celo pravosodnega ministra. Po južnih j krajih naše domovine so vlomi in vsakojake tatvine j na dnevnem redu. Smo že v našem listu večkrat poro- j dali, kako so se tatovi ter vlomilci lotili sodnij in od ; tamkaj odnesli, kar je bilo za odnesti. Hrvatske in voj- j vodinske tatove pa, so glede drznosti prekosili beograj- j ski, ki so se lotili te dni kleti pravosodnega ministra ; te* odnesli iz nje 50 steklenic šampanjca.
Največji zvon na Balkanu. Ljubljanska zvonoli- 1 nama bo te dni vlila za cerkev sv. Klementa v Ohridi ; zvon, ki bo tehtal 2200 kg in bo največji zvon na vsem j Balkanu.	\
Nehote zastrupila otroka. V Sarajevu so pustili • starši svojega štiriletnega sinčka v oskrbi stare matere, j Otrok je postal žejen in je prosil babico vode. Ta pa j mu je kot slepa mesto vode ponudila steklenico špiri- j ta. Otrok je pil špirit in kmalu nato izdahnil v groznih j mukah.	j
Dr. Hohnjec: Za svobodo in pravo. Pod tem našlo- ] vosu je poslanec dr. Hohnjec izdal kratko zbirko svo- j jih govorov, ki jih je imel v Beogradu v ustavotvorni j skupščini in tudi že prej v začasnem narodnem pred- j dtavništvu. Govori so po svoji vsebini trajne vred- ; nosti ter tudi dobro služijo v izobraževalne namene. — j Izvod stane s poštnino vred 5 dinarjev. Prodajajo se v j prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Opozarjamo na današnji oglas oglasnega zavoda J. : Zorman, Ljubljana, Gledališka ulica 2, zaloga Stenskih na-«rtov mesta Ljubljane, ki so izšli v okusni in prikupljivi »bliki, ter se dobe v vseh trafikah za ceno od 7 D, kakor ' tudi V glavni zalogi anončne in reklamne trvdke J. Zorman v Ljubljani, vis-a-vis Narodne opere.
Iz šaviniske doline. ^
Ije ljudstva za ljudstvo. (Dopis iz Mozirja). Vodja republikancev, brezposelni Novačan je bil gost pri na- j šem županu Pevcu. Pri nas vse ugiblje, za katero libe- j rajno stranko se bo odločil gospod Pevec. Ne ve se še, j ali bo gospod Pevec kakor pri zadnjih volitvah, po- ; tegnil vrv črez cesto in na isto obesil plakat dr. Ku- : kavča ali Novačana. To so samo ugibanja. Gospod Pe- ; vec bo gotovo, ker je pisal tajništvu SLS in raznim vo- \ diteljem SLS, da je zvest pristaš SLS, 18. marca vrgel krogljico v drugo skrinjico in sodeloval pri sijajni zmagi SLS. Iz ljudstva za ljudstvo!	j
«Narodni borec« je samostojni kandidat, g. Piki. j To je točno! To je istina! Njegovo borenje in sicer hrab j ro borenje se je čutilo in slišalo več let po Savinjski ; dolini. Krokal in prepeval je po žalskih gostilnah; raz- , bijal in razgrajal je po shodih. Vse to zasluži častni na j slov narodnega borca. Boril se je tudi v svetovni vojni j in sicer v Brežicah in okolici. Pa ne morebiti pod po- ; veljstvom Matije Gubca, o ne, frajtar je bil pri nekem J delavskem oddelku, hodil je v trgovine in z glasom, ki i pristoja samo zmagovitim generalom, je povpraševal, j če imajo kje kaj rajža, cukra, kofeta itd. Bog i bogme, i narodni borac, kakor sam kraljevič Marko. Pa to vse ; še ni nič! Še danes nam je v ušesih njegov bas, ki ga i je bilo slišati po vsem žalskem trgu o priliki razbija- ! nja oken prejšnjemu žalskemu župniku Korenu. Pri i sodnijski preiskavi je pa ta pogumni narodni borec za- j tajil svojo narodno hrabrost in se rotil na žive in na mrtve, da o priliki tiste ofenzive ni bil na žalski fronti, j Bil je oproščen. Narodni borec pa je ostal vseeno.
Ta se razume! Naš slovenski jezik je «stoletno de- i lo naših literatov, pisateljev in pesnikov.« Tako je pri razvijanju svojega gospodarskega programa trdil sa- i mostojni Franjo Piki. To so strmeli samostojneži v ; žg. Ložnici pri Žalcu, ko je moj sin Franc bleknil to | modrost v svet. Piki si misli pač stvar tako: naši lite- ; rati, pisatelji in pesniki so stopili skupaj, sestavljali so sto let slovenski jezik in ga potem kot klobuk nataknili aa glavo ljudstvu, ki je slučajno bivalo takrat na naši zemlji in bilo še mutasto. In glej čudo! Ljudstvo je naenkrat začelo govoriti slovenski jezik. To je bilo do tistega časa, ko je po naši zemlji enkrat zapihal jug. Od takrat se pa imenuje naš jezik — jugoslovanski jezik! Slava mojemu sinu Francu!
V Savinjski dolini kandidira za samostojneže narod ■t borec Franjo Piki. Ker so samostojni poslanci s svo-glasovi pomagali, da se je sprejela ustava, ki hoče 1 »dušiti Slovence in Hrvate, bi moral vsak kandidat «es«rtoj»ih govoriti *	ki še t*
jta ai. Samostojni listi res že pišejo, tik je Piki «šrezki kandidat«. Dosledno bi moral biti Piki tudi «narodni borac« ne borec! In ta norodni borac «razvija« sedaj svoj gospodarski program po Savinjski dolini. Pri tem razvijanju svojega gospodarskega programa je Piki videl še tudi «Belo nedeljo« in sicer v Braslovčah. Savinjčani, ki govorimo bolj savinjsko narečje in še ne poznamo jugoslovanskega jezika, pa povemo Piklu v tem svojem savinjskem narečju, da bo narodni borac Franjo Piki dne 18. marca doživel — sivo nedeljo.
— -t,S»■*W1Ni,*r‘>rfriilflmWHfMttiMWWMiflrtl S»r ti* i»
Iz Dravske doline in Koroške.
Marenberški okraj je po ogromni večini v taboru Kmetske zveze. Poslanec Pušenjak je priredil v zadnjem času shode v Trbonjah, Vuzenici, Sv. Primožu nad Muto, Ribnici, Breznem, Gor. Vižingi, Kapli, Remšniku in Sv. Antonu, ki so bili dobro obiskani. Zborovalci so povsod odobravali program KZ in izjavili, da se bodo potegovali za to, da bo udeležba pri volitvah častna, da dobi KZ večino. Samostojnežem je pri nas odklenkalo, polomil jo je s svojim shodom Drofenik v Vuzenici, polomil Pucljev zet Štibler v Marenbergu, kateri je tako debelo lagal, da je izjavil enemu demokratu, da sam ne verjame, kar je govoril, saj je tudi Lipuž malo čudno gledal. Sin zelenega Pohorja sladki Peterček iz Vuhreda obiskuje le gostilničarje in lovi glasove za advokata dr. Kukovca, kateri je kot minister k vsemu prikimal, kar je želel Velesrb Pašič. Nemška stranka pridno dela. Na Remšniku imajo demokrati in Nemci istega čuvaja škrinjice. Grdo gledajoči, dolgočasni, počasno misleči in govoreči liberalni «prvak« Pahernik, je s svojo liberalno politiko dosegel, da bodo Nemci več glasov dobili, kot vseh osem liberalnih strank skupaj. To je narodno delo ob meji — to je državotvorno delo! Heil Pachernigg!
Kmetje se bomo začeli ogibati liberalnih lesotrž-cev in gostiln. (Iz Vuzenice poročajo); Vodja liberalcev v našem okraju, milijonar Pahernik, kateremu je krščansko misleči oče zapustil veliko premoženje, je napadel gostilničarja Lobenwein, ker je dal lokal za zborovanje SKZ. Mi kmetje povemo gospodu Paherniku, da on naj tistim ljudem kaj prepoveduje, katere on vzdržuje. Gospod Lobenwein ni odvisen od njega, lahko napravi, kar hoče. Mi se bomo še bolj držali pri vsaki kupčiji g. Lobenweina, za Mravljaka in druge liberalce pa bo skrbel Pahernik, saj so debeli prijatelji. — Kaj pa bo, če bomo mi kmeti začeli se ogibati liberalnih lesotržcev in gostiln?
Kaj pa G Ferdo se v nevarnost podajaš ... Iz Pre valj nam poročajo: V nedeljo, dne 4. t. m., je bil sklican shod zaupnikov JDS. Povabljeni so bili vsi tukajšnji obrtniki, govorit pa je prišel dr. Ferdo Müller iz Maribora. Shod bi se moral pričeti ob devetih, a povabljeni so izostali. Še le potem, ko smo končali naš lepo uspeli shod pri Ahacu in prišli poslušat dr. Müllerja, je ta začel razvijali svoj kmetsko-obrtniški program. A imel je smolo, kakoršne še gotovo nikdar poprej. Začel je z vojsko, a vojska ga je uničila. Treba sedaj kaznovati povzročitelje vojske: farje-klerikalce, ki so žegnovali kanone in puške. Pa le klerikalne puške so se sprožile in začela se je debata, kateri sam g. dr. ni bil kos. Ali mislite, g. doktor, da smo mi taki tepci, da bi vašim izvajanjem verjeli?! To lahko pravite svojim somišljenikom in mogoče tudi socijalnim demokratom, a nam zamanj, ker nismo tako «neumen Volk.« Da so kle rikalci povzročili slab izid plebiscita na Koroškem, je že stara laž, mogoče se je rodila pri vas že pred plebiscitom! Pustili bi klerikalcem vodstvo ob času plebiscita, pa bi prav gotovo bolje izpadlo. Kaj ste hoteli imeti tedaj veliko besedo, ko ste se prej kedaj izogibali slovenske družbe v Celovcu? Srbi so nas rešili! Nič ne tajimo, da so veliko storilo, a pomagali smo si tudi mi sami. Da bi morali pa sedaj biti njihovi hlapci, to pa že ne! Tudi mi smo nosili puške in izpostavljali svoje življenje za Jugoslavijo, zato hočemo tudi enake pravice! Kje pa ste bili vi tedaj? Na varnem, kaj ne? Na vse pretege ste se potegovali za mariborsko oblast, kam pa ste zavrgli Ljubljano, za katero s te prej kedaj bili tako navdušeni. In centralizem ste hvalili! Po njem bomo z vsemi štirimi zlezli v propad. Sami ste morali videti, da nismo vaši in da ne bomo šli z vami. Na vsako trditev je prišel tak ugovor, da ste nazadnje obnemogli in ste pozabli na naročeno kosilo. Bolje bi bilo, da bi ne prišli nas farbat! Dne 18. marca bomo pokazali, kaj so zalegle vaše laži. Da bodete lažje prenesli to bol, vam razodenemo, da bomo tisti dan krogljice vrgli v drugo Skrinjico, ki je naša in edino pravilna.
Policajdemokrati in socijalpatrijoti v objemu v Prevaljah. Pri dr. Müllerjevi polomiji je bil navzoč tukajšnji socijaldemokratski generalštab z učiteljem Doberšekom na čelu. Takoj se je videlo, da so si edini v boju proti klerikalcem. Kmalo je manjkalo, da niso začeli dr. Müllerja poljubljati od samega veselja nad njegovim napadom na farje. Njegovim besedam so večinoma pritrjevali. So pač vajeni take hrane — farji so njihov «Leibšpajs!« Saj na svojih zborovanjih ne slišijo drugega, kot pesem zoper farje in klerikalce, kmete in poštene delavce, resnice se jim ne pove! Da njihovim voditeljem ne gre za pravice delavcev in njihove težnje — ampak le za njih lastni žep — Kristana, Korača, Bukšega, Bernota — ki niti poslanec ni bil, pa je vendar vlekel poslanske dijete (mesečnih 20.000 K), o tem molčijo. V Beogradu podpirajo pogubonosni centralizem, doma pa kričijo zoper njega. Delavci, premišljujte sami delo svojih voditeljev, pa bodete prišli do drugega prepričanja! Berite tudi druge časopise, pa Dadete zvedeli resnico. Na shodu se je oglasil učitelj Da-fcereefe. M je s svojim govorne»)«» žalil kmete to tmiä
;	SB m« m I« čudili, tik mor* Siti gespeä tffelj
j lako pristranski, ko je vendar njegov» dolžnost, kat j skoz in skoz nepristranski! Njegov» nalog» je ijadstr» I podueevati — pa Be farhatL Takem e učitelju n« gum j mo zaupati svojih otrok. Pravi, da ja Krekov učen« ' ; Presneto slab učenec, ki tako pojmuje Kreka. Sicer pn j °h enakih prilikah nikdar še ni kaj pametnega povedal.
Pri socijaldemokratske« konzumn v Prevaljah fie sprejme en komij. Služba bo trajala do m marca, ko se vrne prejšnji, ki sedaj agitira pri tukajšnjih kmetih m razcepljeno socijaldemokratsko stranko. Nastopi lahko takoj. Kmetje pozor! Naženite ga s palico nazaj v rdeči konzum, da ta ne bo imel po nepotrebnem stroške, ki jih krije z vašim in delavskim denarjem. Izogibajte Be tega konzuma, kjer se kujejo načrti zoper vas i» vse poštene delavce.
Mežiška dolina. Orjunei iščejo zdravnika. Njihov vodja, živinozdravnik Arko je odšel v Beograd. S to službo je združena do 19. marca služba (plačana ali neplačana, se še ne ve — ker še Pucelj dosedaj ni mogel prodati vseh volov) agitatorja za slabostojno kmetijsko stranko, da ne bo doživela enakife polomij, kol v Guštanju in na Poljani.
Iz Maribora.
Lažnjive zapisnike o obč. sejah delajo demokrati in socijaldemokrati v Mariboru. V zadnji seji je zahteval đr. Jerovšek, da se tak lažnjiv zapisnik o seji dne
7.	februarja po predpisih obč. reda popravi in pote» potrdi. Župan Grčar, katerega edino še laž drži na županskem stolčku, se na vso moč brani in nikakor noče pripustiti, da bi se laži in neresnice izbrisale iz zapisnika. Večina, obstoječa iz socialdemokratov in demokratov je seveda podpirala svojega lažnjivega predsednika ih se na ta način potegnila za laž ter obsodila resnico. Občinski svetniki SLS so na to v znak protesta proti takemu nečuvenemu postopanju večine zapustili sejo.
Figovce imamo v Mariboru v občinskem svetu. — «Tabor« je dne 9. februarja t. 1. poročal, da so v obč. sejni debati dne 7. februarja nekateri občinski svefcniM dr. Jerovšeka ožigosali kot lažnjivca. Dr. Jerovšek j» na to 9. februarja v «Straži« izjavil, da v velikem hrupe te psovke ni slišal. Pozval je pa občinske svetnike, &e bi bili kateri to psovko res izustili, da kot značajni mož je imenovani očitek še enkrat ponovijo, da se jim potem nudi priložnost ta očitek tudi dokazati. Vsebin» tega poziva je prinesel tudi «Tabor«. A do danes se na ta poziv še nobeden obč. svetnik ni odzval Nobeden si ni upal ponoviti psovke, ki jo je baje slišal v občinski seji «Taborov« poročevalec dr. Reisman. Radi tega je le dvojno mogoče: da te psovke v seji noben občinski svetnik ni rabil in se je dr. Reisman po svoji stari navadi grdo zlagal v «Taboru« ali pa, da se nahajajo v vrstah demokratskih in socijaldemokratskih svetnikov brezznačajni, podli in lažnjivi figovci, ki nikakor niso vredni časti obč. svetništva. Srečni Maribor, ki irnafc tak občinski zastop. Župan laže, da se kar kadi n njim, socijaldemokrat Kohlbesen oskubi občino s pomočjo župana Grčara za 80.000 K, župan Grčar si kaj na lastno pest vzame za 50 odstot. višjo plačo, kako»' mu gre in k vsemu temu ponižno kimajo demokratski in socijaldemokratski «figovci« v občinskem svetu. Dr jih ni sram! Zato pa proč s tako družbo iz mariborskega magistrata!
Iz seje mariborskega občinskega sveta. Pri seji pretekli petek je koalicija Grčarjevih socijalistov in Ku-kovčevih demokratov sprejela pravilnik za poslovanje šolskega zdravnika. Župan ga je hvalil, nadučitelj Tomažič se je oglasil, pa ni znal povedati druzega, kakor, da več oči več vidi in več glav več ve. Res Salamonova modrost, ki pa velja samo, ako ni tema in je tudi v glavah jasno.
Proti Špeharjem in kmetom. Na podlagi poiočiie trgovca Weixla so socijalni demokratje in demokrat-je dne 8. t. m. v občinski seji sklenili močno skrčiti čas za prodajanje na trgu. Ko poteče določena ura, bodo kmetje na trgu in Špeharji morali takoj izginiti s trga. To ni v korist delavskim slojem, ki nimajo časa kakos' kuharice «milostnih« gospa demokratskih. Naravnost oškoduje pa viničarje in kmetsko ljudstvo iz okolice vobče. Ti imajo včasi popoldne par uric časa, pa hit- -ro prinesejo sadeže. Sedaj bo to nemogoče. Ravno tako bo s pridelki, ki se pripeljejo na vozovih. Tudi tukaj so oškodovani reveži in kmetje-prodajalci. Ljuba demokratska svoboda, kje si?! Pri socijalistih in demokratih gotovo ne.
Občinske pravne zadeve se po sklepu socijalistov in demokratov odvzamejo dr. Leskovarju. Bahun je utemeljeval predlog s tem, češ, da je pravni referent nastopal, kakor se mu je poljubilo, kakor si je žele!. «Napravil je nepotrebne in naravnost škodljive pravde«. Treba je priti do «čistejšega postopanja« in ne gre. da bi «protežirali ljudi, ki mečejo polena pod noge is skušajo občino izkoriščati.« To so dobesedne trditve, zaradi katerih se bosta Bahun in dr. Leskovar še po- ‘ menila! Seveda so morali navzoči, za vse dobro, koristno in pošteno vneti občinski demokratski in socliali -stični «očetje« temu potrditi.
Bahun rešuje stanovanjsko bedo. Kljub temu, čl« je Bahun vodja Grčarjeve magistratne večine in ima čas in dolžnost rednim potom pri občinskem gospodarstvu skrbeti za odpravo stanovanjske bede, Rf vrgel v sejo predlog, ki nima niti ene praktičaa misli in nasvete o tem predmetu. Prej bodo postali vsi Bahunovi pristaši pravi ameriški milijarderji» kakor se bo sezidala 1» ena sama hiša. Oče župan so imeli
te» prilik», #» se mlatili prane skumo ia skušah
odejo fraz kliti svojo popolno gospodarsko nesposob-
«Vsak petek svinjska seja«, tako je poročal mestni •m“:* Weixl pretekli petek pri olkdnski seji. Stvar je nam ■*a: ministrstvo je odobrilo, da se vrši v Mariboru saki petek svinjski sejm. G. Weixlu pa je seja in 'ejju menda vse eno, za to i.e rekel, da bo «takorekoč vsaki petek svinjska seja«.
Orjunski roparji, ki so razbili Cirilovo tiskarno, iz-juiceni iz zapora. Preiskava proti orjunskim razbijal-tan je končana in materijal je zbran, kolikor se ga je dalo dobiti. Zato bo mariborsko sodišče danes zaprte orjunce najbrž izpustilo, da se do končne obravnave viavMjejo čistega zraka in pobijejo uši in steniee, katerih so se baje nalezli. Kukovec je seveda že v petek velel, da bodo orjunci danes izpuščeni, zato je v soboto brzojavil staremu Pašiču v Ljubljano, da mora orjunce izpustiti. Stari Pašič seveda tega ni storil, ker ga Kukovcev telegram v Ljubljani ni našel in je pošla dr. Kukovcu brzojav vrnila. Vendar pa bo danes zvečer «Tabor« poročal, kako velikanski vpliv ima dr. Kukovec na Pasica. Samo en telegram je poslal g. Pašiču in g» Pašič se je stresel od strahu in zapovedal, da morajo orjunci na prosto. Bomo videli, če ne bo tako. Gotovo dado demokratski zagovorniki priredili svojim roparjem obilen banket. Bog jim blagoslovi!
Nameravanega shoda SLS v petek pri Götzu ne bo, ker so zaupniki sklenili, da raje agitira vsak od moža L» moža. Pač pa bo v petek zvečer ob pol 8. uri seja «upnikov.
Agitatorji SLS za mesto Maribor javite se te dni v tajništvu SLS da se vam dodeli delokrog.
Sestanek zaupnikov in agitatorjev SLS za mesto Maribor se je vršil dne 11. t. m. zvečer. Udeležilo se ga je okoli 100 agilnih mož vseh stanov. V petek, dne 16. !. m. ob pol osmi uri zvečer se vrši zadnji sestanek pred stavnikoy, zaupnikov in agitatorjev v Cirilovi tiskarni.
Volilni shod SLS za Pobrežje in Zerkovcc se vrši v četrtek, dne 15. marca ob 7. uri zvečer v gostilni Rojko v Pobrežju. Volilci SLS in prijatelji naši, pridite!
SLS prebila led tudi v Studencih pri Mariboru. — Naša stranka zmagovito napreduje tudi %' delavskih antrih, To značijo shodi SLS v mariborski okolici. V Studencih je bil sklican volilni shod za petek, 9. marca zvečer. Za shod je bilo obče zanimanje. Narodni socijalisti so noteli naš shod onemogočiti (?!) s lem, da so na isto uro sklicali pri Drofeniku svoj shod. A imeli so samo kakih 25 ljudi. Naš shod pa je bil izvanredno dobro obiskan. Prišli so tudi Radičevci, ter od — Nachtigala najeti plačani srbski hlapci z namenom, >la bi shod motili in razbili. Posrečilo se jim ni ne eno, ne drugo. Shodu jc predsedoval železničar g. Lajh. — Govorila sta poslanec Žebot in urednik Goleč. Vrli železničarji so živahno odobravali naše stališče glede samostojnosti Slovenije in nas undo po večini podpirali v boju proti srbijanskim radikalcem in demokratom. Ko je padlo ime Nachtigala, so se culi ostri klici: «Izdajalec! Fuj, plačani srbski hlapec!« Neki mladi pijani cicibambuli so hoteli z neslanimi klici in vpitjem :notiti shod, a so se pošteno ožgali. Po govorih obeh go-' omi kov je zbor na predlog predsednika g. Lajha izre-?-.el zaupanje Slovenski ljudski stranki in njenemu voditelju dr. Korošcu. Po Studencih gre samo en glas od : roža do moža: Vsi pametni in treznomisleči volilci topimo dne 18. marca na stran dr. Korošca in bomo nrgli volilno krogljico v Skrinjico št. 2. Samo tisti, ki hočejo še nadalje biti srbski hlapci, gredo volit izdajico Nachtigala.
Glede shoda SLS v Studencih pri Mariboru so pri-
enah
Kupujem po ugodnih
kostanjeva drva
ponudbe z navedbe z navedbo množine vagonov in cene franko vagon na lesno tvrdko:

11— IS 65
mu
PEEILO
samozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike i. t d. v veliki izbin nud najc*ntj«
JAKOB LAH, MARIBOR, GLffll TRG 2,
Stenski načrt Ljubljane
-5 109
je izšel v zalogi
J-enskih rtklsmrnh midm Nevsko prometnih središč in kopališč kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovince^
Dobiva se po vseh trafikah, za ceno od Din. 7, po pošti D;n. 8, kakor tudi v glavni za!ogi:
Oglasni zavod
J. ZORMAII-svo anoEčno inreklamne podjetje
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 2.
nesli demokratski listi popolnoma lažnjivo poročilo. — Zborovalci, ki ste bili na shodu, sedaj vedite, kako «Tabor« in «Jutro« nesramno lažeta. Take laži piše za la dva lista znani dr. Reisman.
Ali tega ne vidijo radikali? Radikali so v Sloveniji začeli trebiti demokratsko korupcijo in razmetavati demokratska korita. Zelo čudno pa je, da trpijo prav lepo in mirno, kako je nesposobni pedagog Voglar prišel do ravnateljskega mesta, kako je zlorabljal ravnatelj ske prostore za demokratsko strankarsko pisarno in kako ima svoj «zavod« v neredu. Njegov tretji' letnik bi moral imeli po vseh predpisih in vsej dosedanji praksi hospitacije in vaje v nastopih. Pa o lem ni duha ne sluha! Seveda demokratska-politika Grajske kle-
li je važnejša, kakor vsi predpisi, kakor ves red! Če kje, imajo radikali tukaj hvaležno polje, da napravijo
red.
Kot zaupnika proti Orjuni nam podtika «Tabor« nekega natakarja Trinfcerja, o katerem pa sedaj prvič slišimo. To ne odgovarjamo «Taboru«, ki. se sam tako dobro spozna in razne dvomljive zaupnike in poročevalce, kakor je bil n. pr. Kottas, ki je takoj po oddaji svojih vojnih «senzacij« v uredništvu «Tabora«, moral radi raznih goljufij v zapor. S «Taborom« ne mislimo govoriti, ker je naravno, da je vsake neumnosti in hudobije zmožen, vprašamo pa javnost, čemu naj bi imeli kbnfidenta proti Orjuni v osebi kakega natakarja, ko;; so orjunci vendar pri ogromni večini našega mesta silno osovraženi in ko je toliko ljudi, ki so imeli z njimi posla, ali so sc pa zgražali nad njih početjem ter potem nas in pa še druge obvestili, vedoč, da najdejo zaslombo proti banditstvu. Konfidente pač imajo samo banditi, nasprotniki jih pa ne rabijo.
Tajnik Slov. obrtnega društva v Mariboru na dopustu. «Tabor« od sobote poroča: Slov. obrtno društvo naznanja vsem svojim članom, da je tajnik (orjunc in policajdemokrat Kenda) vsled napadov raznih časnikov na omenjeno društvo prosil za dopust do 20. marca, katerega mu je odbor tudi dovolil. K temu treba pripomniti, da «Straža« ni napadala Obrtnega društva kot takega, ampak samo tajnika in predsednika Novaka, ki sta od Kukovca plačana priganjača za polica j demokratsko stranko. Kendo so razburkali napadi na njegovo osebo in poštenost, katere že davno nima, se ne čuti več varnega, pa je radi lepšega razbobnal svoj dopust po «Taboru«, da bi lažje in bolj prikrito izginil. Smo prepričani, da Kende ne bo več z dopusta, on in Novak že vesta, zakaj ne. Za tajnikom bi priporočali dopust še pred osemnajstim tudi predsedniku Novaku, ker sicer ga bo moral nastopiti za vedno po volitvah. Najprej tajnik, potem predsednik in potem se bo Obrtno društvo morda res očistilo policajdemokra-tsko umazanih peg ter marog.
Nov upravnik glavne carinarnice v Maribora. — Glavna carinarnica v Mariboru, katera je bila dosedaj silno razkričana zaradi nereda in raznovrstnh nedo-statkov, ker je man jkalo,ostrega nadzorstva nad uradniki, je prešla pred kratkim v roke slovenskega upravnika g. Janko Trošta. Gospod Trošt je jako delaven človek, kateri pa tudi delovanje svojih organov točno nadzoruje in nikake korupcije ne dopušča. Malo tednov je še k, kar je službo upravnika prevzel in že se v javnosti čuti, da se razmere na naši carinarnici v resnici izboljšujejo. — Svetujemo mu tudi, naj one mlade carinike, kateri denar po barih in gostilnah kar razmetu je jo, posebno nadzoruje, kajti tako potratno življenje plačuje trgovec in takim potom raste tudi
dragi a ja. Upamo torej, da bo pod vodstvom g. Trošte prišla naša carinarnica v kratkem zopet na boljši glas,.
Nabavi jalna zadruga državnih nastavljenem? v Mariboru, Stolna ulica 5, razdeljuje od Saveza došla moko, ter naročeni sladkor za nečlane in drugo izdaj» sladkorja za člane, vse po znižanih cenah — samo še do 16. marca. Cenjeni člani zadruge in isti nečlani, kateri so sladkor naročili in še blaga niso sprejeli se naprošajo, da odnesejo isto brezpogojno do 16. t, ra. ker se od 17. marca naprej tega sladkorja in te moke ne bode več izdajalo. Kadar pride nadaljni cenejši sladkor in cenejša moka, bode isto pravočasno objavljeno.
Samopomoč pred stanovanjsko katastrofo. Kdor na lastne oči ne vidi naše stanovanjske mizerije, si jo lahko* predstavlja iz vsakdanjih inseratov, kjer se ponuja po 50.000 K samo za posredovanje za stanovanje. V bankah ur denarja niti za najnujnejše trgovske kredite. Vlad nima za mariborsko stanovanjsko bedo ne pare ne smisla. 2e v par mesecih, gotovo pa do prihodnje zime mora v Mariboru priti do naravnost grozne stanovanjske katastrofe. Pred lo katastrofo se lahko še pravočasno rešijo in jo lahko omilijo saj oni ki imajo vsaj nekaj razpoložljive gotovine,. Treba se te združiti v samopomoč. Nekaj stavbenikov se je že izjavilo pripravljene stopiti v zvezo s takimi reflektaB-li. Treba, da se za pristop izjavijo vse one obrti,, ki pridejo v poštev pri stanovanjskih zgradbah, pa tudi vsf oni, ki imajo denar, p aga ne zaupajo več bankam. Vsi ti interesenti bi tvorili lastno Kreditno gradbeno dražbo. Za danes zvečer ob pol 8. uri so vabljeni resni nteresenti na razgovor in ustanovitev pripravljalnega odbora v Mar-Staau
H. .WELLS:
Zgodba o nevidnem üloveku.

Bledo londonsko jutro je gledalo tu pa tam skozi
[ pa
špranje zastrtih oken, ko sem se zbudil. Sedel sem. Iz-prva si nisem mogel spomniti, kje da sem. In ko sem se-zavedel, sem čul glasove —.
Spodaj na koncu hodnika sta prihajala dva moža. Zlezel sem na noge, čula sta me. »Kdo je?« je kriknil eden in »Stoj!« je zavpil drugi .
Planil sem krog ogla in priletel — človek brez obrazci! i— v petnajstletnega mladiča. — Zakričal je od strahu, pahnil sem ga v stran, zbežal in se vrgel za prodajalno mizo. Noge so topotale, nekdo je vpil: »Zastražite vrata!«
Kaj naj storim? Da bi se naglo spet slekel, kar je bila edina rešitev, to mi še na misel ni prišlo. Bil sem popolnoma pod vplivom svojega sklepa, da hočem »oble čen« na ulico. In glasovi so se bližali, nekdo Je zakričal: »Tule je!«
Skočil sem, zagrabil stol, udaril kričača po glavi, zbežal in trčil ob drugega. Sunil sem ga, da se je opotekal, in sem planil po stopnicah. Pohitel sem v restavracijo. Tam je stai mož v belo oblečen, najbrž kuhar. Koj se je pognal za menoj. Bežal sem, pograbil težko svetiljko iz medenine in ga udaril po glavi, ko je prišel blizu, da seje brez zavesti zgrudil. Počenil sem za mizo in začel slačiti nakradeno obleko. Površnik, suknja, hlače, čevlje, nogavice — vse je šlo gladko, le volneni telovnik se me je držal kakor prilepljen.
Burni glasovi so se bližali. »Po temle hodniku, stražnik!« sem čul. Končno sem bil rešen tudi trdovratnega telovnika in vstal sem, neviden in svoboden, pa brez sape in ves spehan. Stražnik s tremi možmi je zavil proti meni. Planili so nad obleko in jo razmetali. »Slekel se je! — Pa tukaj nekje blizu mora biti!« so pravili.
Pa niso me našli.
Opazoval sem jih nekaj časa, preklinjal svojo nesrečo in končno stopil v restavracijo. Izpil sem nekaj vina in sedel, da premišljujem svoj položaj.
(Dalje prihodnjič.)
3 -5 iC7
Erbest Marinc, Celje Kapucinska Ulj
Stavblšte
v Gornji Rad gon! z lepim vrtom, blizu cerkve na najlepšem
Erostoru, se takoj proda. Ponu-e na upravo lista. 1—2 Ut
Hfrttrfa	vinograd z
n 55USI 8S« vinicarijo, stiskalnico, hlevi, sadunosnifeom, gozdom, travniki ia pritiklinami, skupaj 18 oralov; gozd s *4 orali; poses tvo.obstoječe iz iz sado nosnika in polja, 1O oralov. — Upravništvo „Straže*1. 2—3 104
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KIPJL W0RSCHE, Maribor, gosposka ul. 10
Pei*je E&a postelje l
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Ylado Pušenjak.