Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 16
JOLIET. ILLINOIS. 19. JANUARJA 191?
LETNIK XXYI
Rusi se trdovratno upirajo v Rumuniji.
namenom, da zopet pridobi vas. Njegova gosta sestava, ki je prišla pod naš osredotočen ogenj, je utrpela velikih izgub in ni prišla do naših zakopov.
Zopet pridobili vas Vadeni, toda izgu-. bili drugod ob reki Seret po krvavi borbi.
PRIPRAVE ZA VEČJE SPOPADE.
Na laški, francoski, ruski in makedon-, ski fronti nobenih važnih dogodkov.
Laška fronta.
A
i
Rim, 15. jan. —■ Na trentinski fronti so naše baterije motile vojaška kreta-uja na ozemlju med Adižo in Astico. Na julijski fronti je sovražno topništvo kazalo povečano delavnost vzhodno od Gorice in na Krasu. Naše baterije so krepko odgovarjale, liamer-Jajoč svoje streljanje na sovražne zvezne linije.
Uradno iz Dunaja.
Dunaj, 16. jan. — Avstro-ogrsko vojno vodstvo poroča z dnem 15. januarja sledeče:
"Na dolomitski fronti so naše čete tekom zadnje noči razstrelile kamenito
Ogo v južni steni med našimi in sovražnimi postojankami na Velikem Lagazumiju. Razstrelba je bila popolnoma uspešna. Širok prepad loči sedaj nasprotnika.
. "Na kraški fronti je bila delavnost topništva zdajpazdaj živahnejša."
Slabo vreme ovira boje.
Rim, 17. jan. — Topniški boji §o morali zopet prestati včeraj ob celi 'ronti vsled trajnega slabega vremena. Na Krasu so bile naše patrole nekoliko delavne; bombardirale so sovražne zakope in ujele nekaj mož.
Makedonska fronta.
Pariz, 15. jan. — Slabo vreme je pq-yzročilo mnoge povodnji in hude sne-fh viharje'poročajo iz okoliš* Pre*-
smeri. Francoski napad je bil odbit. Včeraj zjutraj so naše čete podjele protinapad in pognale sovražnika nazaj če^ reko Černo.
'tinaj, 15. jan. — Dne 11. jan. so
oddelki treh francoskih polkov napadli avstro-ogrske postojanke na južnem koncu Ohridskega jezera od vzhodne
Rumunska fronta.
Dunaj, 15. jan. (Brezžično v Sayville.') —1 Avstro-ogrski glavni stan je objavil sledeče dnevno poročilo z dne V4. jan.:
"Zapadno od kraja Vadeni so turške čete odbile oddelek ruskih vojakov, ki je poskušal prodirati. Sicer ni bilo vsled slabega vremena na rumunski ravnini nobenih važnih bojev.
"Jugozapadno od Herestrava so včeraj paši bataljoni pod poveljstvom generala Goldbacha »enadoma zavzeli Višini. 704.
"V odseku Tolgyes (Moldava) so uspešni sunki nemških oddelkov prizadeli sovražniku težkih izgub."
Ofenziva se nadaljuje.
Berlin, 16. jan. — Fronta nadvojvode Jožefa: Včeraj so bili sovražni napadi med rekama Kasyio in Suiica zopet popolnoma brez uspeha. Rumun-ske čete, ki so prodrle v naše postojanke na neki točki, so bile popolnoma odbite s protinapadom. O tej priliki smo ujeli dva častnika in 200 vojž-kov.
Armadna skupina fcldmaršala ton Mackensena: Po silni topniški pripravi so močna ruska mnoštva šla naprej k napadom na obeh straneh Fundinija.. Naskakujoči valovi so se zlomili pod našim streljanjem kakih 100 metrov pred našimi postojankami. Zvečer so bili napadi obnovljeni. Nekaj sovražnih oddelkov v malem številu je dospelo do naših zakopov, a so bili t&koj pognani nazaj. %ovražnik,ove IjUgube so bile velike.	IT
Vadeni zopet v ruskih rokah.
Petrograd, 17. jan. — Nasi Oddelki so po topniški pripravi pridcibili z naskokom vas Vadeni, jugozapadno od
Galaca. Sovražnik je prejel pomožnih 'čet in je, podpiran po bobnečem topniškem streljanju, podjel ofenzivo z
Ruska fronta.
nost ras;'<.-janih ladij je $10,000,000. Vrednos"" nakladov je neznana, a je precenjef! na $5,000,000 do $10,000,000.
Več . Američanov, je bilo med moštvom. Njih usoda ni znana.
Berlin (brezžično v Sayville), 15. jan. — Veliki glavni stan poroča danes o včerajšnjem bojevanju na vzhodni fronti:
"Vreme je bilo temačn6, nebo oblačno, vsled česar so bila vojaška podjetja zelo ovirana."
Položaj neizpremenjen.
Berlin, 16, jan. — Spopadi so se razvijali južno od Smorgona.
Petrograd, 16. jan. — Položaj je neizpremenjen.
Francoska fronta.
Pariz, 15. jan. — Medsebojno bombardiranje se je vršilo na obeh bregih reke Somme. na desnem bregu reke Melise in v Lotaringiji.
Po obstreljevanju med reko Ajsne i;i Argoni so Nemci snoči napadli naše prednje straže; pognani so bili nazaj po živahnem spopadu z granatami.
Podjeli smo več nepričakovanih napadov na sovražne linije. Nekaj plena in ujetnikov je prišlo v naše roke.
Malo bojevanja.
Berlin. 16. jan. — Poskus francoskih 'oddelkov, prodreti v naše postojanke blizu Bouraignesa, južno od mesta Roye, je bil obrezuspešen po naših vojakih v zakopih. Sicer je bilo bojevanje na obeh straneh zmerno, samo topniško streljanje je bilo živahnejše v gotovih krajih.
Malo večjih bojev.
Berlin, 17. jan. (Brezžično v Sayville.) — Nocoj po velikem glavnem stanu objavljeno poročilo se glasi:
"Na vzhodni fronti nadaljuje topništvo južno od Smorgona svojo delavnost. Svojih pehotnih napadov sovražnik ni obnovil.
"Zapadno bojno torišče: Živahnejši boji blizu Beaunionta. Sicer nobenih važnih dogodkov."
Deset ladij pogreznjenih.
London. 17. jan. — Neka nemška trgovinska napadna ladja, prežeča na parnike v Atlantiku, je pogreznila dq-set ladij med mesecem, končanim 12. jan.
Izguba na življenjih ni znana. Vred-
Na znanje svetu.
London, 14. jan. ( Brzojavka amsterdamskega poročevalca na Exchange Telegraph Co.) — Poročajo, da pojdejo avstrijski cesar Karel, bolgarski kralj Ferdinand in turški prestolonaslednik dne 27. jan. v Berlin, da se udeležijo slavnosti, prirejene povodom rojstnega dne nemškega cesarja. O tej priliki mislijo troji vladarji in zastopnik porte objaviti na "vesoljni svet naslovljen" manifest (razglas), v katerem ima odgovornost za nadaljevanje vejne izvrniti na rame ententinih vlasi,. Sultan ne bo navzoč pri slavnosti sled svoje visoke starosti.
Križarka "Milwaukee" izgubljena.
Vallejo, Cal., 13. jan. -— Križarka "Milwaukee", ki je njena gradba stala 4 milijone dolarjev, je popolnoma izgubljena, če ne bo takoj vzdignjena s proda, brzojavlja komander-lajtnant W. Newton.
Kazen povečana.
l.ondon, 15. jan. — Dr. Kari Lieb-knteht je bil obsojen v nadaljnja -4 leta in pol kaznilnice pri trdem delu. Tudi je bil izključen iz berlinske od-veti)iške zbornice.
Čestitka bavarskega kralja.
London. 15. jan. — Bavarski kralj je brzojavno zahvalil nemškega cesarja za izdani proglas. Med drugim je re-čenoiv brzojavki, da "so krepke besede nemški narod povodom prevzetnega odgovora ententinih zaveznikov na nfcmški nirovni predlog našle' v vseh srcih odmev."
Kralj nazadnje zagotavlja, da se bodo Bavarci do zadnjega moža borili, da izsilijo mir."
Sveti oče hvali mirovno noto Z. D.
Papež Benedikt XV. čestital predsedniku Wilsonu na njegovih prizadevali za konec vojne.
NEMČIJA HOČE VZTRAJATI.
Parnik "Zagreb" pogreznjen.
Amsterdam, 15. jan. Iz Dunaja je dosvfl^.vest. da je bil avstrijski potniški parniHc "Zagreb" dne 14. jan. v Jadranskem morju blizu srednjedalma-tiilske brežirie po nekem sovražnem podmorskem čolnu brez vsakega svarila pogreznjen. Kolikor je znano, je storilo smrt 26 oseb. Ostali potniki in moštvo so bili rešeni. Parnik "Zagreb" je izpodrival 537 ton.
Prepričana o nemožnosti izvedbe programa ententinih zaveznikov.
Berlin, 15. jan. (Brezžično v Sayville.) — Državni tajnik dr. Zimmer-mann je danes naznanil zastopniku združenega časopisja, da zavezniški od govor na takozvano mirovno no'to predsednika Wilsona po njegovih mislih izključuje možnost nadaljnjih nemških korakov v smeri miru. Izključena da je predvsem neposredna naznanitev nemških mirovnih pogojev kot odgovor na zahteve ententinih vla-sti. Zavezniki pa da so vendar pustili mirovna vrata za poznejše prizadeve odprta, preden je še ena ali druga stran popolnoma poražena.
Napačna razlaga mogoča.
Z očividuo nevoljo je državni tajnik izjavil, da mu ni mogoče, podrobneje opisatti mirovni program centralnih vlasti, nego je to že storil državni kan-celar. Nemški pogoji da so takšni, da bi se njihove zmern^ podrobnosti po naznanitvi sovražnega osvojevalnega in razdeljevalnega programa ententinih zaveznikov utegnile smatrati za znamenje slab.osti in za željo, skleniti mir za vsako ceno.
Namen bi bil zgrešen.
Dr. Zimmermann je poudarjal, da bi iz tega razloga morala objava nemških mirovnih pogojev popolnoma zgrešiti svoj namen. Izrekel je svoje dvome o tem, ali more predsednik po odklonitvi njegovih prizadev po zaveznikih storiti za zdaj kake nadaljnje korake, in je v zvezi s tem pristavil, da je vsled od-
govora ententte vsaka možnost skorajšnjega miru za zdaj izginila. Trdno da je prepričan o nemožnosti izvedbe zavezniškega programa. Bržko se tudi ententini zavezniki prepričajo o-tem, da bode morebiti zopet mogoče, z boljšimi upi stkviti vprašanje o sklepu miru pod pametnimi pogoji.
Sv. oče hvali mirovno noto Z. D.
Washington, D. C., 16. jan. — Čestitke od papeža Benedikta XV. na nedavni mirovni pobudi od strani ameriške vlade je danes izročil predsedniku Wilsonu Juan Riano, španski poslanik. Papež ni poslal nobenih nasvetov za bodoče pobude. Čestitka je bila izročena po španskem poslaniku, ker pa-peško poslanstvo tukaj nima diplomatskega stanja.
Na prošnjo predsednika Wilsona je španski poslanik pozneje med dnevom brzojavil svoji vladi, naj izroči zahvalo predsednika Wilsona papežu. Sedanje stanje mirovnega položaja ni bilo omenjeno niti po predsedniku, niti njem samem, je rekel španski poslanik.
Ogrska vojna posojila.
Berlin, 16. jan. (Brezžična brzojavka Agenture za prekmorske novice v Sayville.) — Kakor poročajo iz Dunaja, so dosegli podpisi za peto ogrsko vojno posojilo višino nad 2,300,000,000 kron. Prvo vojno posojilo je znašalo L 175,000,000, drugo 1,132,000,000, tretje 1,970,000,000 in četrto 2,000,000,000 kron. Dosedanji izid petega vojnega posojila predstavlja torej rekord.
Švica mobilizira.
Bern (čez London), 16. jan.—Uradno je bilo danes naznanjeno, da je za-vezni svet skletjil, in sicer iz razlogov opreznosti, mobilizirati (sklicati) dne 24. jan, drugo divizijo ter dele 4. in 5. divizije. ,
^otoa by American 1'reM Association.
CaRRANZOVI SOVRAŽNIKI:
VILLA, DIAZ, ZAPATA.
' Washington« so še vedno v'skr-e\ »radi položaja v Mehiki. RazVO-'»tega v zadnjem času povzročajo isztn, da ostanejo brez uspeha vsi *0skusi zavezne vlade, pomagali pri v. 'Petni napravi miru in reda v Mehiki.) '"ravijo, da bo Villa s pomočjo pri-S|'«sev v južnih in vzhodnih državah ^hlških kmalu tako močan, da bo 'l'ko razbil Carranzovo bojno moč in ,°l>et zavladal kot diktator v polovici •Mele.
^c<laj ima Villa pod svojim povelj-v,)'ti že nad 10,000 oboroženeev. Nje-I glavna pomočnika sta Felix Diaz " "general" Zapata. • „jv'a sliki so videti: Št. 1, Diaz; št. 2, št. 3, Carranza, dejanski pred-inil< mehiški; št. 4, Zapata.
Težavno vprašanje.
London, 16. jan. (— Grof Clam-Mar-, tinic, avstrijski prvi minister, je izjavil | kakor . poroča Exchange Telegraph j Co., da je rešitev gališkega vprašanja | tako težavno, da jo bo mogoče urediti šele pozneje.
Prvi minister je nadalje izjavil, da bo gledal na to, da se najprej reši vprašanje glede poljskega kraljestva.
Zla slutnja.
Pariz, 16. jan. — HavaSova brzojavka iz Soluna, datirana z dne 13. jan.. pravi, da je grška vlada v veliki naglici napravila v Larissi brezžično, postajo in je z Berlinom v neprestani zvezi.
Kntentini poslanci se nahajajo še v" luki Keratsini pri Atenah.
Gen. Falkenhayn na Grškem?
London, 16. jan. — Da se nahaja na Grškem general von Falkenhayn; bivši nemški stavbni načelnik in napbsled v poveljstvu dela armad v vojskovanju proti Rumuniji, poročajo v francoskih ! urad nih krogih v' Solunu, kakor pravi Reuterjevja brzojavka iz tega mesta.
Gen. von Falkenhayn se je baje vkrcal na podmorski čoln v grški luki Ka-vala, katera je zdaj v nemških rokah, j in se izkrcal nekje na grški brežini, odkoder se je podal v Larisso.
Balfour dopolnjuje odgovor.
Washington, D. C., 17. jan. — Poslanik Spring-Rice je danes v imenu britanskega državnega tajnika Balfourja izročil državnemu uradu noto, ki dopolnjuje nedavni odgovor zavezniških vlasti na mirovno izpodbudo predsednikovo in podrobno pojasnjuje, zakaj obsorej ni mogoče doseči miru, ki bi dal za bodočnost po ententi zaželena potrebna poroštva. Rečeno je nadalje, zakaj zahtevajo ententini zavezhiki izgon Turčije iz Evrope, priklopitev Alzacije-Lotaringije Franciji, "neod-rešene Italije" (Italia Irredenta) v Av-stro-Ogrski italijanskemu kraljestvu ter druge v prvotnem odgovoru omenjene zemske izpremembe.
Admiral Dewey umrl.
Washington, D. C., 16. jan. — Admiral George Dewey, narodni junak ■španske vojne in po služabni dobi najstarejši pomorski častnik na svetu, je danes popoldne irrtllo pred šesto uro v -vojem tukajšnjem domu po dolgi bolezni mirno preminil. Bil je v 80. letu starosti. Odkar se je včeraj onesvestil v gotovem pričakovanju, da bo v ne,kaj dneh zopet lahko šedel pred svojo pisalno mizo v pomorskem uradu, -e ni več zavedel.
Ob smrtni postel/i sta ~e mudila go-<pa Dewey in George, edini sin admiralov. 2e včeraj sta vedela, da nt več tipanja na okrevanje. Knfe prvih so-žalnili brzojavk je prišla iz Bele hiše. Podrobnosti glede pogreba še niso bile naznanjene.
Admiral George Dewey je bil in dobil v Manilskem zalivu prvo veliko a-meriško pomorsko bitko proti kakemu tujemo sovražniku izza vojne 1812. To je bilo dne 1. maja 1898, ko je porazil španskega admirala Montoja, raz-/dejal enajst vojnih ladij ter uplenil vse druge ladje in vse baterije na suhem ne da bi bil usmrčen niti en mož na a-ljieriški strani.
Pogreb Deweyev. Washington, D. C., 17. jan. — O pogrebu trupla snoči v svojem 80. letu tarosti umrlega admirala Deweya* so e posvetovali predsednik Wilson, tajnik Daniels in, podadmiral Badger.
Pogrebna slovesnost se bo vršila prejkone v joboto, in truplo bode pokopano na Arlington Cemetery.
Preiskala v Washingtonu.
Washington, D. C., 15. jaii. — Pred zborničnim odsekom za pravila, ki je zopet začel preiskavo takozvanega "leak"-škandala. je danes izjavil Thomas W. I.awson, bostonski finančnik, da ni bil noben drugi kakor poslanec Ilenry, predsednik odseka, skrivnostni kongresilik, ki tnu jc povedal, da so se neki član vlade, neki senator in neki bankir finančno okoristili z borznimi špekulacijami vsled prerane izvedbe o mirovni noti predsednikovi. Potem je povedal senzačno novico, da je bil za-kladniški tajnik McAdoo, predsednikov zet, tisti član vlade in H. P. Fiske ik New Yorka tisti bankir, dočim da mu je od imena senatorjevega znana le začetna črka "O".
Lawson je podal nadalje obdolžitev, da je Paul M. Warburg, član zavezne-
ga reservnega oblastva, vedel o "krajevnih spletkah", in je ponovil govorico, da je nemški poslanik grof Berns-torff na borzi "zaslužil dva milijona dolarjev". Poleg'tega je navedel imena znanih .osebnosti, ki naj bi se po njegovem mnenju zaslišale. Vsi na-vedenci, med njimi J. P. Morgan, so bili takoj pozvani v zaslišbo.
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, oblegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer, Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja.
Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov^ vsfo mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakqr tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Ufprava "Amer. Slov."
DENAR V STARO DOMOVINO
(jošljemo skozi najzanesljivejše banč- ' ne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo 'tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala.
Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kijon sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55.
Za tisoče Iron italic brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav. kolikor pride od besed ■ in števil. Danes pošljemo: J10 K za...$1.50 | 100 K za...$ 13.00 j 25 K za...$3.75 | 1000 K za.. .$130.00 50 K za.. .$7.00 | 5000 K za.. .$650.00
Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.

IZ SLOVENSKIH NASELBIN.


Joliet, 111., 17. jan. — Koliko prebi-vavcev šteje Joliet? Pravkar je izdal washingtonski urad za ljudsko štetje neko poročilo, katero kaže, da je mesto Joliet dne 1. julija 1916 uradno štelo 38,010 prebivavcev. To je narastek za 3,340 nad uradnim številom ob popisovanju ljudstva 1. 1910, -ko je štel Joliet 34,6Si. Te številke se tičejo samo prebivavstva v jolietskem obme-stju. Izven mestnih mej živi še kakih 15 do 20 tisoč pfrebivavcev, ki so njihove hiše v neposredni zvezi z mestom. Ko se mestne meje raztegnejo dalje ven in priklopijo sosedni okoličani mestu, kar se menda zgodi v dogledni bodočnosti, bo štel Joliet nad 50 tisoč prebivavcev. Po velikosti mest v državi Illinois je Joliet na sedmem mestu po sledeči vrsti: Chicago, Peoria, East St. Louis, Springfield, Rockford, Quincy 'in — Joliet.
—■ Prav lep pogrebni izprevod sta priredili društvi sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. in sv. Družine št. 1 D. S. D. danes dopoldne svojemu članu Marku Kočevarju, ki je umrl v ponedeljek dopoldne za pljučnico v cvettu svojega življenja, star šele 28 let, kakor smo zadnjič poročali natančneje. Tu ni imel nobenih sorodnikov, v stari domovini pa zapušča le mater v vasi Malo tešče pri Metliki. N. p. v m.!
—	Smrtno se je ponesrečil pri delu v tovarfii Illinois Steel-družbe v ponedeljek zjutraj Gustav Lipovac, 50 let star, oženjen. Zapušča svojo ženo in tri otroke v starem kraju, a brata Johna v West Virginiji.
—	Rojenica se je oglasila v ponedeljek zvečer pod h. št. 203 Ruby street, kjer stanuje g. Nicholas Zugel s svojo družino. Podarila mu je čvrsto deklico, tako da ima sedaj pet hčera in dva sina, od katerih najstarejši, namreč George, že nekaj let pridno napreduje v šoli črne umetnosti pri Amer. Slovencu, tako da postane sčasoma izvrsten tiskar.
—	Naši rojaki, stanujoči ob cestah proti Theiler's parku, imajo vedno več tovaren v svoji bližini. Na severni zapadni strani reke Desplaines so nam reč zdaj že sledeče velike industrije in tovarne: The Coal Products Co., The National Match Co., "The Phoenix Horseshoe Co., The Superior Chemical Co., The General Refractories Co ltd.
—$500,000 namerava potrošiti North em Illinois Cereal Company v bliž njem Lockportu za pomnožitev in povečanje svojih tovarniških poslopij. Nova poslopja se zgrade na osem a ktov velikem družbinem ozemlju ob zapadnem bregu Illinois-Michiganske ga kanala nasproti sedanje družbine tovarne ob 12. cesti v Lockportu.
—	$600 za obe nogi. Seststo dolarjev je znesek, ki je bil izplačan Mihaelu Czerkusu, 37 let staremu Poljaku, sodnika Hooperja sodilnici dne 3. t. ni. popoldne za izgubo obeh njegovih nog. Czerkus je šel čez povzdigujem železniški tir ob Ohio streetu popoldne 11. nov. 1916. Zadel ga je vlak Santa Fe-železnice in mu odtrgal obe nogi pod kolenoma. Cel teden so zdravniki v bolnišnici sv. Jožefa mislili, da bo umrl, a je okreval. Po svojem odvet niku je vložil tožbo proti železniški družbi za $5,000. Dne 3. t. m. ,-e je vršila sodna obravnava. Družbini a-gent in odvetniki so rekli, da je proti zakonu stopil na železniške tire in da nima zakonite tefjatve proti železniški družbi. Privolili so pa v to, da mu da jo $600. Površno dokazovanje je sledilo. Sodnik Hooper je poučil poroto, naj izreče razsodbo za dogovorjeni znesek, in to se je zgodilo, ne da bi porota zapustila porotniško klop. Czerkusu sta pomagala iz sodilnice dva prijatelja do avtomobila, ki je čakal na cesti pred sodiščem. Veter jej privzdigal njegovi prazni hlačnici, nemi priči nezgode. Revež ima ženo in dva otroka "nekje na Poljskem".
—	Jolietski župan llarber je pred kratkim objavil finančno poročilo o mestnih dohodkih in stroških v preteklem letu. Poročilo poudarja dejstvo, da je imelo mesto Joliet dne 1. jan 1916 skupnega dolga $546,279.51, a da se je zmanjšal dolg do konca leta za $68,027.48. Vsi stroški lanskega leta so bili poravnani s tekočimi letnimi dohodki.
—	Več sto dolarjev škode je napravil ogenj v tovarni Illinois Steel-družbe in sicer v oddelku zvanem "rod mili" v ponedeljek zvečer.
—	Mraz še traja, vendar je znatno odjenjal od zadnje nedelje, ki je bila doslej najmrzlejša v tej zimi, kajti toplomer je kazal res 10 stopinj pod ničlo v rano jutro.
—	Zblaznel v kaznilnici. Neki Do-minico Kagizzino, 40 let star, kj je izza leta 1907. v dosmrtnem zaporu v državni kaznilnicj v Jolietu, je v ponedeljek popoldne z velikim nožem ne-
varno zabodel enega sokaznjencev in poskušal napasti več drugih. Napadla ga je hipna blaznostt. Dve ure je trajalo, preden so ga stražniki in čuvaji spravili iz kaznilniškega hleva, v katerem se je zabarikadiral.
« _
Anaconda ,Mont., 9. jan. 1917. — Minulo je zopet eno leto ter prešlo v neznano večnost, odkoder se ne povrne nikdar več. Ako pogledamo malo v minulo leto po svetu, pač vidimo, da bilo je leto nesreč in grozot. Koliko je ostalo osamljenih sirot zaradi ne--■miselnega klanja v Evropi! Koliko pohabljencev je storila vojskama vse življenje! Koliko porušenih domov i. t. d., in vendar — še jim ni zadosti! Še več hočejo krvi, še več rev in sirot. Že bi se morale divje zverine nasititi tega klanja, a tamošnji vladarji imajo trja srca od jekla.
Tudi drugod je bilo mnogo nesreč izven vojnega okrožja. Potopilo se je mnogo ladij in drugih nesreč ni manjkalo. Novo leto je nastopilo v razburkanih časih, v časih upanja in obupa, molitev in kletev. Oni košček tipanja* na boljšo bodočnost, namreč na mir, izginja z vsakim dnem ter izgleda, da miru res nikoli več ne bo. V resnici je prišlo gorje, kakoršnega ne pojmi zgodovina.
V Ameriki pa je bilo ravno nasprotno, dela je dov6lj in plače so zboljšjt-ne, tako da res se lahko reče, da je bilo leto prosperitete in napredka. Draginja res raste, toda pri stalnem delu se le nekaj zaslužiti da. Zato bi bilo toplp priporpčati rojakom, da se v teh časih pripravijo na s i a b š e.
Pred par tedni je med drugimi rekel mr. Taft, expredsednik, pomenljive besede: Dobre čase imamo, toda po končani vojni bo tisoče in tisoče delavcev odpuščenih, ki zdaj posredno ali neposredno izdelujejo vojne potrebščine. Obenem bo zopet padla cena vsem kovinskim izdelkom in tako tudi plača delavcem. — Torej prav gotovo pridejo slabši časi. Tu veljajo besede našega nepozabnega A. M. Slomšeka: "Dež za solncem mora priti, Za veseljem žalost biti.'' Da bi cena zopet padla življenskim potrebščinam, je zelo dvomljivo, ker evropske zaloge bojo izčrpane, zato bojo še naprej dobivali iste od 4ukaj.
To je le nekoliko ugibanja. Za gotovo pa nobeden ne ve. Upajmo, da nam prinese novo leto še boljše čase in našim rojakom onkraj morja pa ljubi mir, ki ga tako strastno žele.
sem na opičarje; pripovedovali so mi z mrzlično hitrostjo, da človek je izurjena žival, in da so pred nekaj leti repi odpadli ljudem, in da bodo tudi mezinci na nogah kmalu odpadli. Preklinjali so rojstni kraj in to zato, ker je vse polno slovensko-katoliških cerkev in šol. Imenovali so sami sebe na-prednaška stranka in govorili meni, kakor tudi samim sebi nekakšne ptuje besede, nerazumljive. "Slovenstvo mora zginiti s površja," ponavljali, so ti sinovi slovenskih mater. Vprašal bi rad, od katere od teh strank bode zgodovina slovenska lepše pisala :«ali od onega, kateri ljubi in gori za svoj narod? ali od tega, kateri preklinja, kar je nam in vsakemu domoljubnemu Slovencu sveto?
Splošno pa tudi lahko rečeni, da župnija sv. Štefana vidno napreduje. Niš župnik je zelo priljubljen v celi župniji i« ni nikak ptujec ali Aus.trijec, ampak Slovenec, slovenski duhovnik.
Tudi društvo sv. Štefana lepo napreduje in je v ponos celi župniji. Le žal, da se dajo rojaki kaj lahko napeljati v kakšno ptujo in dvomljivo zavarovalnico, kjer je bilo že toliko rojakov prevarjenih in osleparjenih: plačuješ ptujcu svoj težko prisluženi denar, potem si pa še v dvomu, se bode li izplačala posmrtnina tvojim dragim, ako tebe nesreča zadene.
S tem prav iskreno pozdravim Slovence in Slovenke, ki čitajo ta kat. list.
Slovenec.
Slovenci" v prid bednim rojakom po vojni v stari domovini v nedeljo 7. t. m., je bil več kot vsestransko zadovoljiv. Ostalo bo okoli $500 čistega dobička. Poprejšnje prireditve so prinesle $600, tako da znaša bančna vloga za slovenske vojne reveže sedaj že okoli $1,100.00. Milwaukee častno rešuje svojo rodoljubno dolžnost. "Že-Leti bi bilo, da bi se našli posnemalci tudi v drugih naselbinah, in storilo bi s«; lahko zelo mnogo," piše mihvauška "Slovenija'", ki pravi nadalje: "Dose-daj še nobena druga naselbina ni nabrala tako lepe vsote, kot je ravno naša, akoraviio se druge ponašajo, da -o večje po številu naših rojakov." • - '-/
KAKO JE NAPOLEON MISLIL O VOJNI?
Gilbert, Minn., 11. jan. 1917. — Dragi mi Amerikanski Slovenec: — Zadnji mesec sem pisal dopis in omenil našega župnika. Potem se je pa nekaj dogodilo, kar naj tudi pride na svitlo. Dne 29. dec. 1916. so se zbrali naši farani ter so šli v župnišče, da skažejo svojo udanost in spoštovanje župniku. Podarili so mu lepo zlato uro, kot dar vseh faranov;, v spomin 25-letiiice' mašništva s'pristavkom, naj učaka 50-letnico med njimi. Narodni Vestnik pa prinese v 3. št. 9. januarija 1917, da je č. g. Bilban obhajal 25-letnico in povabil samo Rev. Šifrerja in nekegs francoskega duhovnika iz duluške škofije. Resnica pa je, da sta omenjena čč. gg. prišla proste volje, ker župni; ni nameraval nobene slavnosti. Kje je
Napoleon Veliki je o vojni izrekel oziroma napisal naslednje misli: Vojna je potreba, kateri se človeštvo ne more odtegniti. Večni mir je himera; vsa zgodovina je prepletena z vojnim svitom: Marsa imajo vse vere starega veka in še danes se proglaša prvenstvo moči in vojnega duha najdemo tudi v običajih najkrotkejših ljudstev, ki občudujejo in nagrajajo vrline bojevito-sti tudi v dobi miru, ko prisostvtujejo in se navdušujejo ob telovadnih atle-tičnih igrah, ki so priprava na mogočo \ojno.. lil vsi igrokazi, ki spominjajo na vojno ali na vojno organizacijo vz-našajo ljudsko dušo, ki se pokori neki slepi sili, ki dremlje v vsakem človeku. To nam pojasnjuje, zakaj najdemo ljudstvo ob p.roglasitvi vojne napovedi pripravljeno za vsako žrtev. Končno — kaj je armada? Ljudstvo, ki uboga!
Dalje je Napoleon rekel o vojni: Neizbežne vojne so vedno pravične. — Vojna je loterija, v kateri smejo narodi tvegati le majhne vsote. — Prisotnost vojskovodje je neobhodno potrebna; on je glava armade, on je vse. Niso bile rimske legije, ki so podvrgle Galijo, marveč Julij Cezar; ni bila kar-taginska vojska, ki je vzbujala trepet republikanske armade pred rimskimi vrati, marveč Hanibal; niso bile ma-ctdo nske falange, ki so prodrle do Indije, marveč Aleksander; ni bila francoska armada, ki je zanesla vojno na
zapustil svojo poslaniško službo v Be-rolinu, se je podrobno pečal z kriminalno statistiko ameriških Združenih držav. Prišel je do zaključka, da je v Ameriki lažje umoriti človeka, kot pa ubiti kako divjačino. White se je izjavil, da sprejme kakoršnokoli stavo, da bo v tekočem letu umorjenih 5000 mož in žena v Združenih državah. Krivda, da se izvrši v Ameriki toliko hudodelstev, je po njegovem mnenju, ker so Amerikanci preveč dobrohotni napram morilcem, ki jim vzbujajo dostikrat \ sled prebrisanosti .celo simpatije. Pred 20 leti je bilo v Severni A-meriki vsako leto okoli 1500 umorov. Sedaj se dogodi, da se na leto pomori nad 8000 ljudi, Razmerje umorov nasproti številu prebivalstva je v Združenih državah trikrat večje kot v Kanadi in osemkrat večje kot v Belgiji, lielgija pa je dežela v Evropi, v kateri se dogodi po odstotkih preračunjeno največ umorov. V Londonu se zgodi povprečno 13 umorov na leto; 11 morilcev plača svoj zločin z življenjem. V Ameriki pa usmrte šele vsakega morilca.
hovom. Če stoji posoda z mlekom poleg slabo zamašene steklenice s katra-novo vodo — kar se v bolnikovi sobi čestokrat pripeti — dobi mleko močan duh po katranu. Isto opažamo, ako se nahaja poleg terpentinovega špirita. — Vse to nas opozarja, da je treba mleko iz bolnikove sofie odstraniti in da ne smemo piti ali pilstiti piti mleko, ki se je nahajalo nekaj časa v bližini bolnika, posebno če ima nalezljivo bolezen. Krave pa moramo držati v zračnih hlevih, kjer ni slabih duhov.
. ,	. .	Wesero in Ino, marveč Turenna; ni
.V. staknil to novico, je samo njemu ^ pnjska ^^ jg sedem ,et bra
Chicago, 111., 14. prosinca 1917,—Cenjeno uredništvo "A. S."! Slučajno sem izv'edel, da je neki dopisnik v "Glasu Svobode", tako-imenovanem svobodomiselnem časniku tukaj v Chi-cagi, omenil nas Sloveče in župnijo sv. Štefana.
Dopisnik nas imenuje Avstrijce, kateri ne vemo, da smo Slovenci in da ne damo nič za našo milo nam slovenščino.
Ker tudi moja malenkost pripada k župniji sv. Štefana in ker se tudi smatram za Slovenca, bi rad navedel nekaj iz mojih lastnih skušenj v presodbo cetij. čitalcem tega slovensko-katoli-škega časopisa, kakor tudi v zagovor na omenjeni list in dopis.
Pred 14. leti, ko sem bival še v tihi mirni vasici med rekama Krko in Savo v premili nam slovenski domovini, ?etn bil naročen na katoliško-slovenski list "Domoljub", iz katerega sem izčrpal in zvedel razne stvari, predvsem da sem Slovenec in Slovan; da Korošec, Štajerc, Primorec, Hrvat, Srb in drugi Slovani so z nami Kranjci vred en narod, slovanski veliki narod.
Sklican je bil tudi vseslovenski shod takrat. Zbrala se nas je velika množica na licu mesta v Ljubljani. In kaj smo tam videli? Dvorana, v kateri se je imel vršiti vseslovanski shod, je bila ometana spredaj z živinskimi ostanki in blatom, zastavice slovenske so bile oskrunjene, in vse to storili so svobo-domiselci (liberalci). Nas je bilo zelo zelo veliko na katoliški strani; zraven gori omenjenih Slovanov so bili tudi češki, polski, dalmatinski, Rusini in ploh kar je slovanskega, bilLso na naši ktft. strani, Slovenke s slovenskimi trobojnicami čez prsa, iz Notranjske in več slovanskih dijakov. Ravno tako krasen domoljuben prizor je bil tudi, ko je eden izmed Slovanov prišel narodni noši, kako ga naši Slovenci vzdignili in ga tako slovesno prejeli. Med govorniki v raznih slovanskih jezikih je bilo ogromno števi-o kat. duhovščine, vsi vneti za zjedi-njenje in napredek Slov. naroda. Govorniki »o pozdravljali ponajveč z lepim rodoljubnim pozdravom "Premili Slovenci in Slovani", med tem 'ko so v nasprotnem liberalnem taboru govorniki s kletvami zabavljali čez klerikalce.
Tudi tiikaj v Ameriki sem bil zašel enkrat v to mešanico, katera se je imenovala tudi "klub socijalistov", meneč da so tukaj zbrani ljudje, da se borijo za delavski stan. Pa naletel
mogoče, ker mu je največje veselje, če e zamore "kaj ponorčevati iz kakega duhovnika. Res podučljiv časopis, katerega urejuje katoliški duhoven.
Splošno mnenje vseh narodov na Gilbertu je, da je naš župnik res vreden vsega spoštovanja in vse udano-sti. V nedeljo se je č. g. župnik v ganljivih besedah zahvalil za pmnarje kar je vsem šlo do -'•--i. Deluje ni nami komaj 10 mesecev, jta smo vm spoznali v njem pravega mpža ravno so ga črnili na Evelethu nehate ri ljudje, katerim ni nobena več sveta. Iz verodostojnih virov vemo, da jo bil na čelu vseh teh spletkarij urednik X. Vestnika.
Pozdrav vsem resnicoljubom po celi Ameriki.	Frank Ulčar.
r.
Inila Prusijo pred tremi največjimi evropskimi silami, marveč Friderik Veliki.
DVOBOJ NA PEČINI.
Drobiž iz slovenskih listov.
Cleveland, O. — V slovenski župniji sv. Vida je bilo v letu 1816. — krščenih 548 otrok, poročenih 79 parov, umrlih 14J oseb (67 odraslih in 75 otrok), mrtvorojenih 14 otrok. — Dne 8. jan. t. 1. je bilo kar sedem mrličev naen-
Vrli junaški slovenski črnovojnik Jakob Berlizg, doma iz okolite Brežič e(j ob Savi, piše z italijansko-koroške meje:
Slovenski črnovojniki taborimo na zelo visokih gorah ob meji Koroške in Italijanske. Imamo diven razgled na vse strani. Dasiravno je poletno soln-ce zelo vroče, vendar še imamo tukaj tudi dovolj snega in ledu. V nekaterih kotlinah leži večen sneg in led. Najhujše je spravljati živež in druge vojne potrebščine na te izredne višinske postojanke. Tudi patruljiranje je po tem ozemlju zelo težavno. Marsikateri, ki ni vajen ozkih, v skalo vse-kanili stezic, se zvrne v globoke prepade in nihče njegovih ne bo izvedel, kje se nahaja njegov grob.
Dne 19. junija sem kot četovodja šel s štirimi možmi na patruljo, da izšle-'
Ne hranite mleka v bolnikovi sobi.
Izkazalo se je, da> uplivajo duhovi, katere vdihavajo krave, močno na kakovost njihovega mleka. Francoski higijenist dr. Viet, ki je stvar raziska-val, je opazoval dvanajst krav, katere so se pasle v bližini slabo zakopane mrhovine mrtvega teleta. Duh gnilobe, ki so ga vdihavale te krave, ie zadostoval, da je izpridil njih mleko. Čudno je, da se je izpridilo tudinileko krav, katere so prišle pri molzenju v dotiko z onimi. Glasilo "Annales de medecine veterinaire", ki opozarja na to dejstvo, omeni še druge slučaje, ki kažejo občutljivost mleka napram du-
Zlat zaklad na reveževem vrtu.
Iz 1'etrograda poročajo sledečo zanimivo vest. Nek ubog delavec, ki je živel v veliki revščini, po imenu Ti-mofijev, je kopal v svojem vrtu ter naenkrat zagledal v svitu solnca nekaj blesketati v zemlji. Kopal je in kopal dalje ter izkopal na dan plast zlata. Strokovnjaki so takoj konstatirali, da je delavec izsledil žilo zlata, katere vrednost je za enkrat nepreračunljiva. Timofijeva družina in njeni ubogi sosedje se nahajajo sedaj v veliki ekstazi kajti čez noč so postali bogati ljudje.
Gospodarski napredek v Rusiji.
Državna poljedelska banka v Rusiji dela v velikem obsegu v prospeh poljedelstva. L. 1912. je razprodala 363,-000 desetin sveta, od katerih je 341,000 desetin darovala v svrho ruskih posestev. Ostalo je prodala družbam in bankam. S pomočjo državne banke se' je OMiovalo zadnja leta 220,000 zasebnih samostojnih gospodarstev. Zem ljo kupujejo zlasti od veleposestnikov in Baškirov, katerim je malo do poljedelstva. Rečena banl/a je imela 1. 1912. osem milijonov rubljev čistega dobička, ki se je pridel k rezervnemu fondu.

Severov Almanah za Slovence
za leto 1917 je sedaj eotov. Vprašajte vašega lekarnarja zanj. dobite ea zastonj. Ako ga on nima, pišite nam.
Kašelj
je navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajt«
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothard-sko Olje) je domač liniment za omejitev bolečin, ki nastanejo vsled prehlada, revmatiztoa in vnetja. Cena: 25 in 50 centov.
nf
Sta
SEVERA'S
FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA),
Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci.
Cena: 25 in 50 centov.

Vprašajte za Severova Zdravila v vaSi lekarni. Izognite se ponaredb, i te; i da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vaši lekarni, jih naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa


25


3 B
krat v župniji sv. Vida, in sicer: Jakob . aimo, kje se skriva najbližja italijan-Kucler, 33 let star, doma iz Horjula, ska prednja straža. V moji četi je bil samski; Eclvard Vidmar, 5 let star; , še tudi Miha Polesnikar, doma iz Rib-Anton Matjašič, 9 let star; Frank Ri- nicc. Ta fant je bil izredno korajžen.
gler, 29 let star, doma iz Roba; Angela Malovič, roj. Kočevar, 19 let stara, zapušča 3-letnega otroka, moža, starše
ter brate in sestre; Edvard Vintar„ 3 . sm0 mu sledili. Ni trajalo dolgo, ko leta star, in Ana Rode, 10 let stara. — j snlo jz našega kritja opazili, da že ple-V Newburgu je umrl Paul Kekič, 57 za naš Miha po zelo strmi stezi k blii-
Ponudil se mi je, da bo šel za bližnjo skalo iskat sovražnika. Dovolil sem ' mu, a ga prosil, naj bo previden. Mi
let star bogataš, splošno znan med Hrvati in Slovenci. Istotam je umrla Jo-žefina Simončič, soproga Johna Si-
nji, v zrak štrleči skali. Plezal je o-prezno in potuhnjeno. Ko pride vrh skale, se nenadoma pojavijo pred njim J
mončiča, rojena v Cleveland}!. 2upni- j trije aipinci. Hipoma je Miha skoči ja sv. Lovrenca je imela pretečeno le-1 za bližnjo skalo, oni trije polentarji pa to 27 porok, 175 krstov in 60 pogrebov ,,0 ozki stezici nad njega. Sedaj, Mi-(18 odraslih in 42 otrok); z novim letom so -e začeli v župniji pobirati prostovoljni doneski za nove zvonove. — V Collinvvoodu je umrl John Kra-šovec, p. d. Pavlovec, 39 lett star. Slo-\ enska župnija v Collinwoodu jc imela leta 1916. vseh dohodkov $9,068.80 in stroškov $8,894.96. — Predpriprave
ha, sem si mislil, je po tebi. A fant, prava planinska korenina, se je srečno in junaškdSzmuznil. Krepko se je po-' stavil in po bliskovito zabodel prvega Italijana z bajonetom in ga strmogla-j vil v globočino. Sedaj pa napade Mi-lu-ta drugi Italijan; ta'je bil hujši. Bil je to boj za življenje in smrt! Bojcv-
za ogromen bazar vseh slovanskih na-' sta Jrug drugemu odvračala bajo-
rodnosti v Clevelandu so v polnem teku. liazar se bo vršil 11. marca v Češki narodni dvorani. Sodelovanje -.0 obljubile vse stranke brez izjem^.
Nokomis, 111, — Umrl je tu 30. dec. rojak Prank Deželak, 43 let star, oženjen, doma blizu Celja na štajerskem.
Calumet, Mich. — Tukajšnja slovenska fara sv. Jožefi ima cerkvenega dolga samo še $4,500, katerega upa izplačati letos. — Dramatično in izobraževalno društvo Phoenix si je izvolilo dne 7. t. 111. sledeči novi odbor: Predsednik, Math Kobe ml.; podpredsednik, Jos. Plautz ml.; tajnik, John Klobučar; blagajnik, John Ilenich; nadzorniki, Rev. L. F. Klopčič, Frank Kestner in John Lamut; igrovodja, Rev. F, I.. Klopčič. Društvo je v dobrem finančnem stanju. — Gdč, Agues Agnič se je na Novega leta dan vrnila 11a Soo, kjer je nastavljena kot učiteljica v javni šoli.
Milwaukee, Wis. - Izid semnja in veselice, katero so priredili "Zjedinjeni
net. Zdelo se nam je, da se iskre krešejo. Kdo bo zmagal? Tretji Italijan bi se bil rad .vmešaval v borbo, a radi ozkega prostora tega ni mogel. Isto-tako je tudi nam bilo nemogoče prihi-teti na poilioč. I11 glej! Miha jc napravil zopet močen sunek, prebodel je še drugega Italijana in ga strmoglavil v prepad. Tretji pa jo je irredtem od-kuril za nekaj koraka« proč in je tako prišel na muho moji puški. Dobro sem pomeril in tako se je tudi tretji Italijan zvrnil s pečine. Miha se je kmalli na to vrnil; bil je ves krvav. Ko sem poročal našemu gospodu stotniku o Mihovem junaštvu, mi je rekel, da ga bo priporočil v odlikovanje.
AMERIKA, DEŽELA MORILCEV.
A. Nemaiiich, St.	A. Nenumich, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Son
B-A-Istk:
%
Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
3
O'
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sv£ta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. .
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
"New York World" priobčuje nek razgovor z bivšim poslanikom Združenih držav v Uerolinu, Andrejem W. White, ki osvetljuje nezadostne ameriške sodile razmere. Odkar je White
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji raxgo-vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov Sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec Cena knjige v platnu trdo vezane je $200, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St.,- New York, N. Y.
ŽIVLJENJE IN TRPLJENJE SLOVENSKEGA MLADENIČA V VOJNI.
C

Franc Cergolj, bivši član šentviškega Orla, je poslal svojim starišem naslednji opis svojega življenja in trpljenja v vojni:
Gyoengyoes, 27. februarja 1915. Ljubljeni domači! Namenil sem se, da Vam opišem, kako smo korakali s slovenskimi fanti v Galicijo. Začel bodem od ki<?fja.
Na bojno polje.
Kakor Vam je znano, sem odšel 26. oktobra v vojaško službo. Po izvež-banju na bojno polje. Odpeljali smo se 19. decembra iz Ljubljane, vozili dva dni in v torek zvečer izstopili v ogrskem mestu B. Polno blata, da sem se kar ustrašil. Vreme je bilo slabo, močno je deževalo in potem je začelo še snežiti. Takoj prvi večer sem bil pošteno moker. Pridemo v sredino mesta; povelje: postavite piramide, snemite nahrbtnike! Jaz sem pri tem vprašal četovodjo, kam jih naj položimo. Odgovor: "Hudiča, kam hočeš drugam kakor v blato; čakaj, še spal boš rad v blatu!" In nato res položimo nahrbtni^ na sredi ceste v biato. Meni se je sicer zdelo malo ■ škoda nove stvari precej tako zamaaa-ti, pa kaj? Vojska je! Sedaj nam je treba, prenočišča. Ali kje ga dobimo? •Po dveurnem čakanju vendar dobimo poslopje vodne žage, ki se ni več rabila. Spat je šla samo naša kompani-ja. Spal nisem dosti, ker me je zeblo .in pod nami še močan šum vode; šele proti jutru sem zaspal na golih deskah. Neukročena burja je pihala skozi deske, s katerimi je bilo obbito to po-- slopje, tako da sem zjutraj komaj zlezel po lestvi navzdol, ves trd od mra-^ za; posebno pa me je zeblo v noge, ker 'nisem sezul čevljev, kakor tudi drugi ne. Ob pol šestih dobimo majalo« čaja, potem smo pa naredili pravi vojaški marš. Tako smo prvi dan prekoračili okoli 37 km. Opoldne srno imeli samo eno uro počitka. Počivali -mo ob poti na nekem bregu, ki je bil z brinjem obraščen. Tu smo taborili, zakurili ognje in kuhali konzerve, nekateri celo kavo in čaj. Konzerve niso prav dobre, pa moraš, če hočeš kaj gorkega jesti. Pri tem izderem bajonet in nasekam velik kup brinja, podtaknem papirja in zakurim velik kres; to je bilo zame in pri tem sem pozabil na prejšnje težave. Zopet nastop in odkorakali smo dalje. Pride večer; ura je že deset. Kam spat? Tam na gričku stoji mala cerkvica. Ukaz: "Prvi oddelek v cerkevf" Sto-pivši v cerkev se je vsak pobožno odkril in si pripravil ležišče na tleh. Cerkvica je bila vsa lesNena, kakor tla tako tudi streha, a kljub temu ni bilo mraz . v njej.
Halo! Deset mož za nočno stražo: A., B., C., Cergolj tudi zraven, samo "za eno uro; tedaj gremo. Jaz stojim 50 korakov od cerkve na starem pokopališču med grobovi, pri križu, ob katerem rastejo ciprese. Močno sneži; , mojega soseda, ki je bil komaj 50 metrov od niene, nisem razločil. Sedaj pride g. nadporočnik, da pogleda, če je vse v redu. Intel je ogrnjeno belo nepreniočljivo platno. Nisenl ga spoznal; ko začne^topati čez grobove, mu I' zakličem na 20 korakov izza ciprese: j? "Stoj, kdo tu!" in namenim puško. Legitimiral se je in prišel k meni;*pri tem opazim, da je spravil samokres, ki jc imel pripravljenega za vsak slučaj, ' nazaj v tok. Zameni straže in jaz od-* idem v cerkev, prižgem svečo in zapazim za vratni i tri zvonove, ki še niso '^nikjer visel. Mislim si: revna cerkvica, pri tem pa vendar lepo okinčana. Zlezem nJk podstrešje, ker v vsej cerkvi ni bilo več prostora kot za 60 mož; 24 nas je ležalo na podstrešju, drugi v cerkvi, in peli so božične pesmi, polt m pa tudi pospali. Jaz sem pa na goreči sveči zopet kuhal konzervo. Potem se priporočil Materi božji in malo zaspim, a ne dosti, ker jc bilo mraz in je veter pihal skozi streho. Cerkvica je bila pravoslavna. Zjutraj odkorakamo dalje proti cilju. Že fcc kažejo znaki vojske: tu in tam se vidijo v zemljo potaknjeni leseni križi, spomini padlih jpnakov. Po ravnini fjcm naštel celo pot 17 ubitih konj in troje Kovcd. Mil jc že večer; trudni, umazani in izmučeni pridemo v "neko vas. ''•a gričem se jc pa še bliskalo in zdaj Pa zdaj se je cul grom topov.
Pri naših fantih sem opazil dobro Voljo in veiikrat sem jim dejal: Fantje, ^ibre volje je treba, pa se vse prenese, Zlitje, le korajžo! In tako smo prekoračili 180 km l^rez godrnjanja. Tukaj jc zopet selo, ura devet, kam pre-"očišča iskat? Pod milim nebom jc vseeno premraz. Dobimo ubožno hišico za 30 oseb prostora; pri teli sem bil tudi jaz. Sobica za 15 mož, ležalo "as jc pa 30. -Četovodja nam še naro-da naj hitimo, če l>i slučajno prišel *larm; ker sovražnik jc že blizu.
Pred bojem.
Kes se je to zgodilo ob dveh pono-Ob pol treh smo stali zopet rav-vrstah, nobenega ni manjkalo. Na-,0 »as g. nadporočnik nagovori primc-i- '°n>a tako-le: Dragi prijatelji! Bratje 1 SI°venci! Na Vas se zanesemo, bodite kakor so bili Vaši očetje; ne^ustrašite
se, vsak naj bo pripravljen na vse težave, ki nas sedaj čakajo. Ali slišite strele na griču? Sovražnik se nam bliža; ne pustimo, da bi n%m neprijatelj teptal našo domovino! Zatorej bodite vztrajni, kakor so bili naši očetje. Pojdimo pogumno v boj, ki nas čez par ur čaka, in domislimo, da gremo za našo drago domovino! Držimo se prisege! Na Vas, Slovence, zaupamo! — Nato odkorakame-čez lesen most na drugo stran reke za brati v strelske jarke. Tti smo se morali neprestano umikati trenu in sanitetnim vozovom. V jarkih ob cesti je bilo blata do kolen. Sedaj pripeljejo težke havbice; brez vprašanja zavozijo s topovi na dveh krajih v reko, ki je bila globoka, da se je top skril v njej, jezdeci so pa klečali na konjih, da si niso zmočili nog. Čez pet minut so že stali na drugi strani pod gričem v vrsti z vsem pripravljeni. Tu sem videl, koliko trpi živina, skoraj več kot človek.
Nadaljujemo pot. Ob cesti sem videl zakopane poljske baterije. Vse je bilo skrito, samo žrelo je pogumno molelo iz zemlje. Na desno je sme-kov gozd; torej vsi na desni grič, da* nas bo gozd zakrival. Čez pol ure pridemo pred gozd, nataknemo bajonete in se.razprostremo v rojno črto.
Boj se začne.
Prispeli smo do sredine gozda v dolino, ki je bila pa močvirnata. Naenkrat rrrbum rrbum! To so naše poljske baterije, ki imajo že cilj na sovražnika. Čez dobro uro nepričakovano prve ruske salve, tako dobro namer-jene, da so se jšrapne.li razleteli ravno' nad nami. Takoj srfio se vlegli v močvirje. Zopet vse mirno in tiho. Vzp-nem se na kolenih in .komolcih, že ves premočen. Kako naj si pomagam? Snamem bajonet in oklestim prvo malo jelko pred seboj od vrha do tal; nato hočem še drugo — rrrbum, rrrbum, bum... Šrapneli. Vržem veje na tla in se vležem. Zastonj: halo, naprej! Naš oddelek prvi, drugi — rezerva. Priplazimo se 300 korakov iz gozda; tu imamo sedem mrtvih. Povelja: "Na
ravnino, sovražnik je v bližini!"--
i
Krvav Božič.
Ležali smo na Božič v bojni črti. Naši topovi so začeli ob šestih zjutraj grmeti. Ruski ob devetih. To je bilo nekaj. Ležali smo 300 korakov daleč od Rusov v smrekovem gozdu in streljali. Bilo je tudi šest strojnih pušk, in sicer v okopih pred gozdom. ..V eni minuti zagrmi iz 12 topov dvakrat zaporedoma v naš gozd. Takoj je 9 mož mrtvih. Ko se malo pomiri, pogledam po svojem sosedu Vidicu neko stvar na tleh. Pogledam bolje: Tovariša je zadel šrapnel v ■čelo in mu' zadaj iz glave pognal možgane, ki so ležali ondi na tleh.
Ob pol 11. uri gremo s hriba v ravnino; tam so bili jarki na 100 korakov. Prvič ostanemo v prvem, potem se plazimo v drugega in tako naprej in v vsakem streljamo. Tu je eden dobil šrapnel do možgan in skozi levo oko, druzega je zasulo v jarku itd., v zadnjem jarku so bile puške ze tiho, samo šrapnele so brenčale, a letele sg previsoko.
Ranjen.
Ob pol štirih hočemo udariti iz jarkov čez neko reko in na prosto. Vstanemo, a jaz sem takoj zopet na tleh; dvakrat se prevržem in se zavem, da sem ranjen( Plazil sem se 300 korakov po trebuhu do nekega mostu, kjer me je sanitetni vojak obvezal. Nato so prišli še štirje sanitejci, me naložili na poljsko nosilnico in me nesli 3'/j km daleč 'do sanitetne postaje. Zdravnik me je pregledal in ukazal, da me nesejo v bližnjo hišo; ko pride kak voz, naj me nalože. Res me prinesejo v borno hišico;«e priletna ženica strese na tla kup slame, da se vležem. Koliko bolečin sem prestal do tega tre-notka, si je lahko misliti.
Bil je sveti Božič, a jaz tu na slami, težko ranjen, daleč od doma. Srce mi je napolnila žalost, a obenem se je že tudi oglašal up. Y slabosti zntis-nem oči; tedaj,sc oglasi ženica: "Pripravila sem Vam čaj,. pijte, odleglo Vam bo." Varadoščen nad radodar-nostjo revnih ljudi, ki sami nimajo kaj jesti, izpijem lonček čaja. In res mi jc bilo bolje. Vzklonim se in se o-zrem po kobi; zapazim dva otroka: deček trelrlet, deklica kakih pet let. Na skrinji pa je ležal tudi neki vojak z obvezano glavo; prej ga nisem bil opazil. Spal je. Otroka sta me gledala Se vedno nepremično. Kaj bf vama dal? Imel sem še dosti čokolade in to sem razdelil; tudi vojak je z veseljem sprejel. Bil je C^ger, nisva se razumela. Ura je deset; pride vojak in naznani,'da pride voz: "Nesel vas bom nanj, če ostanete tu, ste lahko jutri že v ruških rokah. Naši se u-mikajo." Dam ženi nekaj novcev in se poslovim. Vojak me zadene in pri tem sem glasno zastokal. Odnese mc na voz, žena naju spremi. Vidim, (fit si briše solze, smilil sem se ji. Voznik, požene; zopet zaječim, krogla mc je rezala v še sveži rani. Voz se je močno nagibal zda jsem, zdaj tje. Drugi vojak je šel za vozoni, on je lahko hodil.	,
Bil jc hud mraz in ležal sem na vozu nepokrit, voz se je pa tako leno in počasi kakor kak pijanec pomikal po razpokani cesti. Dostikrat se jc tudi
ustavil. Tako je minula prva noč. Drugi dan je bilo ravno tako, samo da so še bolj počasi vozili. Zvečer drugega dne pridemo do ravnine, na kateri so postavili kolone. Tu so me predjali v drug voz, ki je imel streho. Med vsakim drugim vozom, ki so stali v vrsti drug za drugim, so zakurili ognje in kuhali kavo, čaj, konzerve itd. Na nekoliko bolj oddaljenem mestu so pa kurili večji ogenj, okrog katerega so sedeli slovenski fantje-vojaki. Peli so naše pesmi, kakor: "Na polju pa rožce cveto, že fantje iz vojske gredo", "Tam za ruskim gričem", "Lepa si pomlad zelena", "Radecki je en fejst gospod" itd. Ginljiva je bila: "Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo" in "Fantje se zbirajo s kranjske dežele". Nato so sledile ena nemška in par božičnih ter "Lepa naša domovina". To so bili boljši fantje in peli tako lepo, da so me solze oblile. Polnoč je minila, glasovi pevcev so potihnili; začelo je močno snežiti. Ognji so ugašali, vozniki so pospali na vozovih. Noč je bila tiha, v?e mirno, le tu pa tam se je čul udarse konjskih kopit. Jaz sem pa ječal na vozu in skoraj bi bil rad za vedno zaspal.
Prišlo je jutro; vojaki so kakor sence začeli korakati sem in tja. Zdanilo se je; meni pa je rana 'začela znova krvaveti, zato mi jo je dobri sanatejec prevezah Vozovi so se zopet, začeli leno /pomikati dalje. Drugi dan je minil kakor prvi. Večer je, snega čez 20 cm; zakurijo ognje kakor prvo noč, mene pa so prenesli v bližnjo hišico. Tu so bili že en nadporoShik in šest vojakov, vsi lahko ranjeni. Bila je sama žena s štirimi otroci, mož v vojski. Drugim je skuhala krompir, jaz pa sem jo prosil, če ima kaj mleka. Ta-' koj je stekla starejša hčerka k sosedu in prinesla za 10 krajcarjev pol litra še vročega mleka. Spijem mleko in snem nekaj kruha z medom, ki mi ga je dala dobra žena. To je večerja. Prinese nam slamo in poležemo po tleh. Zjutraj me sanitejci zopet nalože na voz; med. njimi je bil Šetinov iz Spodnje Šiške, ki je prav lepo ravnal z menoj. Zopet se odpeljemo. Na večer smo dospeli v ogrsko mesto; tu me prenesejo v neko hišo. kjer sem bil do naslednjega dne. Tu so bili tudi trije ranjeni Rusi. Drugi dan, nas vse štiri pripeljejo, v telovadnico neke gimnazije. V.tej je bilo čez 30 ranjenih Rusov in okoli 20 naših; s poslednjimi smo se prav dobro razumeli. Dobili smo tukaj prvo pomoč;' zdravnik je vsakega preobvezal. Tudi mene so nesli v prvo nadstropje, kjer mi je zdravnik prvič rano prevezal. Zvečer nas prepeljejo na kolodvor. Vozili smo se nato po železnici celo noč in cel naslednji dan. Bil je novega leta dan.
V bolnišnici. Grozne posledice ruske dum-dum krogle.
Pripeljali smo se v Gyoengyoes v gimnazijo. Ko so me gasilci vzeli z za in položili na nosilnico, so dame položile cigarete name, a to sem opazil šele, ko so me v sobi postavili na tla; bilo je 37 cigaret, ki sem jih pa precej razdelil. Ta bolnica je bila le za silo in čez štiri dni so nas prepeljali sem, kjer sem še sedaj. Tukaj sem šele videl vse čisto in v pravem redu. U-mili in preoblekli so nas in položili v mehko posteljo. • Drugi večer mi je naš dobri gospod zdravnik rano lepo izmil in preobvezal. Čez dva dni mi je vse udarilo skoz vato in povoje: kri pomešana z gnojom je tekla na posteljo. Preneso me v 'operacijsko sobo, kjer mi zdravnik rano pretiplje in pregleda z iglami. Enkrat me stisne za stegno: prijel je za kroglo in jaz sem močno zakričal.
Vpraša me, če je šla krogla skozi? Jaz pritrdim, kakor je bil prvi zdravnik rekel. On pravi, je že dobro. Kaj bo sedaj? Dva moža me primeta na nogo, dve sestri pa za roke; zamižal sem. Zdravnik pa s škarjami v meso, kajti rana je bila preoska, da bi kroglo vun potegnil, zato mi je rezal. Čutil sem, da se meso ne reže rado, tako pusto so tekle škarje. Od bolečin sem' -e skoro onesvestil. Zato so prenehali in mi rano obvezali. Dve noči ni-senj nič spil; kri mi je pritekla skozi obvezo in bolečine so bile strašne. Zopet me dva odneseta na operacijsko mizo. Tam vprašam, ali bo tako kakor zadnji; vsi: ne, ne, ne. Mislim, dobro, odvežejo, izmijejo; ojoj, zopet reže... Pri šest izarevi poteg vun — rfitni-dum kroglo. Bolečine so me premagale, da sem se onesvestil. Ko so me zopet spravili k zavesti, so me prenesli na posteljo. Začela me jc tresti mrzlica. Spal nisem vso noč. No, in tako se je ponavljal cel prvi mesec; spal malo, bolečine, glavobol, vročina, mrzli ovitki, nič jedel itd. Drugi mesec mi je bilo nek;oliko boljše, bolečine so pojenjale, rana se je zboljšala, po preteku dveh mesecev, se mi je pa na levi strani že zacelila. Sedaj smem tudi že jesti, sem zopet zadovoljen.
O, saj bom še ozdravel!
Tako sem vam svoje doživljaje in trpljenje nekoliko opisal. Trpljenje pa seveda še ni prestano in še je treba na operacijsko mizo, kjer mi izrežejo in izčistijo rano. No, pa se že potrpi, ker se mora. Le žal, da me bo Veli-kanoč še našla privezanega na postelji. Noga mi je še težka, čeravno ni nič o-tekla, napravil šc nisem nobenega ko-
raka. Kdo bi mislil, da te vrste krogla tako čudno prime? Že tretji mesec sem tu, pa še ni rana zaceljena. Tu moj sosed je bil tudi ranjen skozi levo koleno in v enem mesecu je bil zdrav Kost je imel prestreljeno, pa že nogo pregiblje in že dobro koraka.
O, pa saj bom tudi jaz še ozdravel in še bomo šli k sveti Katarini in na Šmarno goro! Prišel bo zopet cvetoči maj, čeravno ne še letos, zato pa bodo drugi lepši. Kaj ne?... Oh, saj me ljubite, kakor jaz vas: Recite, da bodo drugi res lepši! Pri vas na domu bi bil zopet rad. Na vsaki dan svoje preteklosti se posebej spominjam, kakor lepo in srečno so nam minuli; tako se bom tudi enkrat spominjal na letošnjo Veliko noč, ki mi bo skoraj gotovo tu v bolnici preminula. Saj bodo pa druge lepše! Čas hitro beži, ne zmeni se za nikogar, samo vesele in nevesele sledove in spomine pušča za seboj; teh smo deležni tudi mi. Pri njih si pa mislimo: saj bo prišel čas, ko bomo pozabili na težke čase in le včasih pripovedovali o vojski naših potomcem.
Prisrčen pozdrav vsem! — Vaš uda-ni France.	> "Slovenec".

SE
RAZNOTEROSTI.
i S

Vzhodno-azijski pregovori.
Nemec Goethe je dejal svoječasno, da pregovori kažejo značaje narodov. Iz pregovorov, ki jih je nabral japonski pisatelj Sanday, so tudi vidi to. V naslednjem par pregovorov: Bolje je orati, ko pa verze kovati. — Dela, ki prinese mnogo zaslug, se ne deli z drugim. — Siromaštvo ne doseže marljivosti. — Z vprašanjem se včasih začasno osramotiš, z nevprašanjem za celo življenje. — Kadar si izposojuje, je blago lice, kadar pa vrača, srdito. — Ljubezen do umetnosti še ne naredi u-metnika. — O vinu govorita dva-pregovora: eden pravi, da je vino najboljše zdravilo, drugi pa, da je vino mojster strupov. — Žeblji ne spadajo v juho. — Kdor ve, kaj je to bol, ta niti povoda ne da za njo. — Zanimivi so korejski pogovori, kakor jih priob-čuje Erkardt iz Seoula: Pošten minister ne služi dvema kraljema, niti krepostna žena ne spoštuje dveh mož. — Ako je voda v gori motna, potem je tudi v dolini, to je, ako so predstojniki zlobni, potem so tudi njihovi vsluž-benci. — Vsaki dan reče trikrat, da u-mre (to je, laže in pretirava). — Kadar izvleče koga iz vode, bo zahteval še svojo izgubljeno torbo.
Izstradan milijonar.
V Odesi so našli občeznanega milijonarja Kodrijan umirajočega v njegovi hiši. Umrl je na poti v bolnišnico. Kodrijan je živel zadnjih 17 let kot samotar, odkar je njegov brat, ki ga je zelo ljubil, izvršil samoumor. Kljub temu, da je dobival velike dohodke s svojih posestev, je umrl vsled lakote, kot je dognala zdravniška preiskava. Ali se mu je otemnil um, ali pa je hotel na ta način izvršiti samoumor, se ni moglo dognati.
Koliko je ljudi na zemlji?
Vseh ljudi na zemlji je 1,652,945,900. Od teh jih prebiva v Evropi 452,798,-900, v Aziji 865,923,000, v Afriki 152,-033,000, v Ameriki 175,046,000 in v Avstraliji 7,131,000. Na vsak kvadratni kilometer £ride v Evropi 44 oseb, v Aziji |20 oseb, v Afriki 5 oseb, v Ameriki 4 osebe in v Avstraliji tudi 4 o-sebe. Po veroizpovedanju je 284 milijonov rimokatolikov, 116 milijonov gr-škoorijentalcev, 210 milijonov pravo slavnih, 230 milijonov mohamedancev, 12 milj. Židov,-220 milijonov brahma-nov, 470 milj. budistov in 110 milijonov ajdov in brezvercev. Kristjanov je 36.7 odstot.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125'
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati... Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite.
VALENTIN FAJNIK, JR.
BILLIARD PARLOR
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Tajnik društva sv. Družine v Rock-dalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni.
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobite vsako. reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki,
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St.
JOLIET, ILL.
Slovencem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in pa«* dajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
Chicago:, Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St. JOLIET, ILL.
Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti k ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Collins St., Joliet — Chi teL 2588.
I. BERZAK & CO.
Dopeljemo na dom v zavitku brez vsake gube.
The Will County National Bank
\
of Joliet, Illinola.
Prejema raznovrstne denarna alojp »er pošilja denar na vse dele avate.
Kapital in preostanek |300,00&.<#
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredawbtife HENRY WEBER, kašir,
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
PROTIN (REVMATIZEM)
Domače zdravilo ponuja mož, ki je bil ozdravljen.
Spomladi 1. 1893 sem bil Napaden od živčnega in vnetega protina ali revma-tizma. Trpel sem tri leta. Dopovem lahko onim, ki so isto skusili. Skušal sem zdravilo za zdravilom, zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasno polajšanje. Konečno sem našel zdravilo, ki mi je pomagalo popolnoma in odstranilo bolečine. Dal sem že to zdravilo mnogim prizadetim, ki niso mogli s postelje radi trganja1 in ozdrav ljenje je sledilo v vsakem slučaju.
Priporočam vsakemu trpinu od rev-matizma to vrednostno lečilo. Ne pošljite centa, le svoj naslov mi naznanite, pošljem je zastonj. Ko ste ga rabili in ste prepričani, da vam je pomagalo, mi boste poslali en dolar. Jaz nočem denarja, če niste popolnoma zadovoljni ga poslati. Ali ni tako ^>rav? Zakaj trpeti, če dobite zdravilo zastonj? Ne odlašajte! Pišite danes! j Mark H. Jackson, No. 521 C, Gur-! ney Bldg., Syracuse, N. Y. | Mr. Jackson je odgovoren za resničnost gorenje izjave.—Pub.
Če boš kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrat-nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebre, desk im šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulica blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi i« pri nas in oglej si našo zalogo I Mi t* bomo zadovoljili in ti prihranili denar
W. jr. LYONN
Naš office in Lumber Yard na voglsc DES PLAINES IN CLINTON STS.
Milijonarjeva soproga v največji bedi.
Bivši solastnik tvrdke Leibenfrost v Doeblingu, milijonar Riliard Stareii-bacher, je pred leti na prigovarjanje znancev proti volji svojih domačih poročil revno dekle, s katero je že več elt živel. Upliv domačih je bil pa močnejši nego ljubezen do lastne družine; Starenbacher svoji ženi ni dajal nobenih sredstev za življenje, tako da je morala vse prodati, kar je imela, da z otroci vred ni lakote poginila. 6. aprila lani je Starenbacher sploh zapustil svojo družino in se zanjo ni več zmenil. Poklican k sodniji je izjavil, da nima nikakršnega premoženja, ker je vse izgubil s špekulacijami. Uboga žena je bila z otroci na cesti; usmilili so se jc dobri ljudje in tudi dunajska občina ji je že večkrat naklonila kako podporo ubožnih. Sedaj je žena proti Starenbacherju vložila tožbo na ločitev in je upati, da se tekom tozadevnega sodnega postopanja dožene, kaj in kako je s Starenbacherjevira milijonskim premoženjem. Značilna za postopanje Starcnbacherjevih sorodnikov je okolnost, da je Starenbacher pred poroko napravil testamei«, v katerem za svojega glavnega dediča imenuje ženo in otroke, po poroki jc pa ta listina izginila.
I0SIP l/L
%J Javni Notar l\z 1
EPEC
lOlet. skušnjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavno listina za vse slučaje. Co vam kdo plačo garniSira; če potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mone 1006N.Chicago St., Joliet, lil.
Antonija Rifel
izkušena in diplomirana
BABICA
907 N Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W
Joliet Sin Dye hm
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
—-«ra Dr- Richter's
^SjlPain Expeller
l1: jfl
i jKjK zoper revmati-i !j®|,zem in trganje
.......... IIbolečine in o-
IwstcV W tVpnelost člen-*<>■<& fe0_y in mišie.
• zdravilo }a » . , knkoršnepi Tt 5. dite na sliki.
I
' Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s A.n hor Trade Mark.
' 25c in 50c vseh le-| 'kamah ali pa pišite ponj naravnost na
|F.AiJ»
ir ®' & Co. im 74-80 Wash-;|||j ington Street ^ New York.

Garnsey, Woofl & Lernion
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...Gostilničar...
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, III.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodoilil
» j
Točim vedno sveže pivo, fino kaU> fornijsko vino, dobro žganje in trite najboljše »modke.
Prodajam tudi trdi in mehki prtmo^
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, TT.tt
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Zdrilžene države za pol" \eta.$1.00
Za Evropo na leto.-.............$3.00
Za Evropo za pol leta........"'^nn
Za Evropo za četrt leta..........$1°°
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo (
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. ;
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
21. jan,	Nedelja	Neža; Majurad.
22.	Pondeljek Vincencij, muc.	
23. "	Torek	Zaroka Marije D-
24. "	Sreda	Timotej; Babila.
25. "	Četrtek	Spreobrnit. Pavla
26. "	Petek	Polykarp; Pavla.
27. "	Sobota	Janez Zlatoust.
III. NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH.
Biti mora notranje, splošno in nadnaravno.
Kesanje je notranje, kadar človek žaluje s srcem in dušo in sovraži greh kakor največjo nesrečo. Ni dovolj, da bi kdo samo ponavljal besede z jezikom ali bral kesanje iz molitvene knjižice; kar človek zgovarja, mora biti tudi resnično. * O moj Bog, vsi moji grehi so mi iz srca žal, pravi grešnik pri spovedi. Komur ni resnično žal, da je grešil, ta se laže Bogu. Naslikan ogenj ni resničen, ne gori, ne daje toplote; kesanje, katero obstoji samo v besedah, ni kesanje, ker ne zadostuje za prejetje sv. zakramenta in ne dobi odpuščanja grehov. Če bi kdo molil kesanje s kakor grom močnim glasom in v vseh jezikih, v srcu pa bi ne imel kesanja, bi imel kesanje podobno samo naslikanemu ognju.
Kes mora biti splošen. Kesati se moramo vseh grehov—vsaj vseh smrtnih grehov. Če bi človek imel tri smrtne rane, pa bi zdravil samo dve, bi samo ta tretja rana povzročija smrt. Ali se moramo tudi kesati, če imamo samo male grehe? Ravno tako, kakor če ima kdo smrtne grehe, ker brez kesanja ni odpuščanja. Če se vprašamo, koliko malih grehov je treba obžalovati, lahko rečemo, samo enega. Najboljše pa je, da se kesamo tudi vseh malih grehov. Kdor ima samo male grehe, stori prav, če pove še kak velik greh iz prejšnjega življenja; kajti dobro se je spovedati tudi že odpuščenih grehov, da si človek lažje obudi kesanje, ker se zopet spomni, kako je grešil.
Kesanje mora biti nadnaravno.
Kesanje obstoji v tem, da je grešniku žal, da je grešil. Komur je žal, da je kaj storil, ima gotov vzrok, zakaj mu je žal. Nam je žal, ker je kaka stvar škodila našemu telesu ali duši in ker je imela ali bo imela slabe posledice, katere bodo škodile na mali drugim. Nikomur ne more biti žal, da je kaj storil, kar ne škoduje, nikomur. Kesanje brez vzroka bi bilo podobno rastlini brez korenin.
Kesanje mora imeti za podlago kaj hudega in žle posledice, katere slede grehu. Posledice greha so vselej zle; vendar so pa te posledice različne, zato tudi vsako kesanje ni enako. Pijanec leži na postelji podoben le še človeški senci. Vidi, kam ga je nezmer-nost pripeljala, koine in obžaluje svoj greh, ker je škodoval njegovemu telesu in ga pripeljal do strašnih posledic, etnik v ječi preklinja svoj greh, ker ga je pripeljal v ječo. Drugi grehi zopet spodkopavajo zdravje, slabe • razum, vzamejo zaupanje in dobro ime ali prinašajo sramoto. Taki vzroki vodijo marsikoga do kesanja, da do solz in prav srčnega obžalovanja. Tako kesanje pa je naravno in ne zadostuje za odpuščanje grehov. Kesanje je nadnaravno, kadar se grešnik kesa zaradi -labih posledic za večno / življenje. Greh nas oropa posvfečujoče milosti Božje; nespokorjenega grešnika oropa večnega življenja in ga pripelje v večni 'ogenj; napravi ga sovražnika Božjega in zopet križa našega Zveličarja. Te posledice za greh so* strašne. Kdor se zato kesa greha, se kesa iz nadnaravnih vzrokov in tako kesanje je za-
To je
Ponižnega in skesanega srca,
Gospod, ne boš prezrl.—Ps. 19.
t -	i-.onif k-a I služno za duševno življenje
izpraševanje vesti je Kesanje, Ka-	J
• ___• n., U/i^v	nadnaravno kesanje.
tero opravi nas um. Iva kdo aonro |
-poved opravi, mora se kesati svojih
grehov tudi s srcem.
Obžalovanje za greli, ker nam je škodoval v tem življenju, je naravno,
če ni morda življenje, kakoršnega živi dandanes človeška družba, četudi daleč od bojnega polja, a ne daleč od njenih strašnih posledic, popolnoma različno od krščanskega saniozataje-vanja, katero je dandanes tako potrebno. Z žalostjo smo morali pripoznati, da se ne kaže razdejanje, katero pride drugič na svet, po besedah sv. pisma, na njihovih obrazih. Nasprotno. Kljub vabilu k pokori, katera je tako potrebna zavoljo mesne strasti, se odraščeni ne znajo ločiti od posvetnega uživanja.
Tresoči se za Zveličanje človeškega rodu, a ne obupajoči nad sočutjem O-nega, kateri lahko ozdravi Svoje ljudstvo, se tolažimo z eno mislijo in željo: da bo ljubša Božjemu usmiljenju, večnemu Očetu, nedolžnosti nežnih otročičkov, kakor pokora odraščenih ljudij. Zato smo se obrnili do vas, otročiči, da se vi ravno tako spominjate ljubezni svojih starišev, da lajšate njihovo gorje in ste jim v tolažbo v prihodnjosti. Ravno tako se spominjajte posebne ljubezni očeta vseh ver nikov do vas, sladite grenkost njegovega življenja, da postanete njegovo upanje.
Kolikor se vas tiče, otroci, in vseh otrok po celem svetu, kateri so danes prejeli svojega Zveličarja, na vas, na tisoče obrazih, vidimo danes Božjo podobo, kjer odseva, kakor v čistem ogledalu, svetlost vaših duš. Na vaših ustnicah se kaže vsemogočnost. Vaše ustnice dopolnjujejo, kar ne more storiti srce.
Predvsem vsemogočnost, ki je hči nedolžnosti; v očeh Božjih namreč je vsak utrip srca, ki je ostalo neoma-deževano, veliko več vredno, kakor spokornikovo, katero je bilo očiščeno.
Te vaše ustnice so vsemogočne, ker jih je izuril Vsemogočni in jih dal vam zavoljo človeške slabosti, da se bojujete zoper krivo svetovno moč. Za ta namen si je Bog izvolil slabotne.
Če vas naredi vaša nedolžnost in vaše slabosti tako mogočne, kako vas bo storila mogočne šele posebna ljubezen, s katero vas ljubi Jezus.	J
In koga je Jezus objemal, razun o-trok, Koga je zbiral okrog sebe in koga je hotel imeti vedno pri sebi, če ne otrok? Kakšni, je rekel, da moramo postati, če ne kakor otroci, če hočemo priti v nebesa? O komu je rekel, da ga ne smemo prezirati, čegave duše so Mu bile najbolj pri srcu tako, da če kdo poškoduje te, da naj bi se potopil v globočino morja? Iz Jezusovega nauka posnemamo, da je položaj in oblast otroška podobna dednemu knezu, kateri niso določeni za kako minljivo kraljestvo tukaj na zemlji, ampak za nebeško, krono, talium est enim reg-num coelorum. Zato imajo v nebesih, v njihovem kraljestvu, svoje lastne služabnike, kateri tolmačijo njihove priprošnje pri Bogu, kakor ministri na zemlji, kateri tolmačijo prošnje enega vladarja drugemu. Ti služabniki, kateri so njihovi, namreč angelji, so znani Bogu, ker vedno gledajo Očetovo obličje.
Na tako vsemogočnost smo računa-
de loco in quo est, kakor je zaslišal Hagar glas z neba: "Ne boj se," tako bo morda Bog poslušal otroško pri-prošnjo, exaudivit Deus vocem .pueri de loco in quo sunt, to je, pri oltarju in njihovi nedolžnosti zaupal sporočilo upanja in rešitve.
Oprimite se toraj roke Kristusovega namestnika, dragi in vsemogočni o-troci in podpirajte njegove neizpre-menljive želje s svojo predrago molitvijo.
Ali vam bodo sledili vaši stariši, bratje, vsi odraščeni v vaših družinah in slušali vašo ponižno željo?
Da, sledili vam bodo, ker se srce Božje ne more ustavljati vašemu moledovanju; ne bodo se mogli ustavljati vašemu zgledu vsi, kateri so vam dragi, ker vi ste jim vse.
Veste, kaj želimo? Želimo, da človeška družba konča sovraštvo in me-šarjenje. Napravila se je podobna Kajnu, naj postane še podobna Abelu v delih miru in odpuščanja.
Kako? Mi ne dajemo nikakih predlogov, k^r se bojimo, da bi se vsi naši otroci, kateri so nam enako dragi, n^ strinjali v vseh predlogih.
Dovolj je, da ponovimo danes svojo željo, njeno izvršitev pa izročimo Vse-mogočnertiu, čegar mesto zavzemamo. Ta bo vredil, ker njegovi sklepi so ljudem nedosegljivi; ve namreč, kako bo najbolj prav za človeka. Kar bo storil, se bo najbolj strinjalo z večno in najvišjo dobroto.
Med tem časom pa. dragi otroci, naj bo tu v mestu Rimu in po celem svetu, posebno še na onih žalostnih prostorih, kjer divjata ogenj in meč, naš poslanec miru.
Samo en otrok je ganil Božje srce zavoljo Njegove velike milosti; en sam otrok, katerega so položili v naročje mornarju Albuquerque blizu rta Dobre Nade; je večkrat potolažil vihar in re-j šil ladjo. Ali ne bo tisoč, milijon o- gotere ovire, trok ganilo srca ezusovega danes?
Da, otroci, posnemajte hebrejske o-troke, kateri so korakali nasproti zmagoslavnemu Zveličarju. Noseči oljčne veje so častili v svoj ipriprostosti Zveličarja, dajali čast in slavo kralju miru in klicali hozana sinu Davidove,-mu. Tudi vi dvignite oljčne veje, nedavno pozabljeno znamenje in bodite oznanjevalci, delilci, da, zaeetniki miru.
Bog, kateri je rešil smrtti izraelove otroke zavoljo krvi na podbojih, reši tudi vas same, vaše družine in cel svet prelivanja krvi, zavoljo predragocene krvi, katera je oblivala križ Njegovega Sina, katera je danes na .skrivnosten način porudečila vaše ustnice, še enkrat v znamenje Zveličarja in odpuščanja. katerega lahko da Jezus sam.
Naj Bog hiti blagoslovit želje, katere nam prihajajo bolj iz srca, kakor
jočega. Ko se je nekoliko umiril, mi reče: "Poglejte, usoda stori vse prav, kar stori, toda nevarnost grozi.delom, ki so odvisna od edine osebe. Bog je vezi razdrl, ki so me družile z listom."
Po odstopu od lista "La Croix" se je Bailly odtegnil javnemu življenju. Toda njegovo ime je slovelo dalje, kar je jasno dokazala njegova smrt. Vse časopisje, tudi nasprotno, je počastilo spomin umrlega plemenitega časnikarja.
škili Francozov. Ko je "La Croix" prvič izšel, je njegov izdajatelj okrasil čelo lista g velikim križem — "boljše kot vsaka reklama", je menil P. Bailly. Razprostrte roke križa bodo privabile cele vrste čitateljev. In pogumni izdajatelj, ki je vse'svoje trudapolno življenje zastavil v prospeh katoliške misli, se ni motil. Kmalu je postal "La Croix" eden izmed najuglednejših listov francoske prestolnice in je po velikosti na petem mestu. Imel pa je P. Bailly težke boje, kajti nekateri so se spodtikali ob znamenje križa in dosegli, da je tedanji pariški nadškof prosil Baillyja, naj ga opusti. S težkim srcem se je ta udal in dal natisniti manjši križ. Čez nekaj dni pride P. Bailly zopet k nadškofu in mu prinese prav velik zavoj pisem od naročnikov, ki vsled te novotarije niso hoteli več sprejemati lista. Temu argumentu tudi nadškof ni mogel kaj in takoj drugi dan je izšel list zopet z velikim križem" na čelu. Še iz nekega drugega slučaja odseva jasni in odločni značaj P. Baillyja. Ko je masonska vlada bila na tem, da oropa cerkev njene lastnine, so tudi asumpcionisti pričakovali, da jih izženo iz Francije. Pater Bailly je ravno maševal, ko prispe v samostan policijski komisar z vladnim ukazom. Ne meneč se zanj je dalje čital prta v haremu in f&polnoma ločena o£ mašo in tako tudi drugi menihi. Ko-,,zunanjega sveta. Čez-več let je Perzi-
iz ust.
APOSTOL KATOLIŠKEGA ČASOPISJA NA FRANCOSKEM.
Pred par leti je katoliški Pariz pokopal moža, ki je zaslužil ime apostola li, ko smo vas povabili na ta dan ža-' katoliškega časopisja na Francoskem.
lostnega spomina, da pristopite k mizi' Jo je bil asumpcionist F. Bailly, usta
. . |	brez nadnaravnega' življenja. Če pa! Kesanje je sovrastvo do greha.	rečeiii. da mora biti kesanje nadnaravna zalo«, ker smo žalili Boga m jrden	^^ ^ ^ ^ navdahnjeno
■-kleo da G a ne bomo vec zalili, ke-	, ,, ...	!
... .	od Boga, imeti mora svoj izvir v ver',
vanie mora spremeniti nase srce, ker	. ,»• . i J i „„„ I
J T . , ,	-kili resnicah. Le imamo tako kesa-: je prej veselje imelo nad grehom, se-
' ' '	nje, bo nasa
daj ga pa -ovraži in žaluje nad grehom. Zavoljo kesanja nam je greh nekaj hudega, četudi nari je bil preje sladek in prijeten. Kdor hoče, da mu j Bog odpusti greh pri spovedi, mora na ta način spremeniti svoje --rce. Bog greh prepoveduje, kaznjuje in sovraži.
Dved dobra, ker ponižnega in skesanega srca Bog ne bo zavrgel.
REV. J. PL AZ \T I K.
NAGOVOR SVETEGA OČETA, PAPEŽA BENEDIKTA XV.,
3g je neskončno svet, zato mora so-...	,, . ,,	,
i„„ „,-,. malim prvoobhajanckom v Rimu, dne aziti greh m ne more odpustiti gre-'	r
. tistemu, kateri ljubi greh. To bi
bilo zoper Božjo svetost. Bog sovraži greh zavoljo svoje popolnosti.
Zavoljo Božje popolnosti in svetosti je kesanje potrebno vsakomur, kdor hoče opraviti dobro spoved. Ker je Hog neitpremenljiv, zato nima to pravilo nikake izjeme, llrez kesanja ni odpuščanja, ne pri spovedi, ne izven M>ovedi.
J zmed peterih reči, katere -a potrebne k zakramentu sv. pokore, je kesanje najvažnejše. Kdor je bolan, ko-
30. julija 1916.
Priobčuje Rev.' J. Plaznik.
Spodobi se in čisto naravno je, da se otroci našega lastnega mesta Rima prvi odzovejo, zlasti na ta dan, dan žalosti, našemu vabilu, da pristopajo goreče in v velikem številu k mizi Gospodovi, ker so bližje srcu Kristusovega namestnika, boljše poznajo njegove potrebe, boljše sprevidijo njegove namene in njegovo žalost; kot
raztim ne deluje več dobro, ne | rojeni rimski državljani boljše čutijo, re vesti natančno izprašati. Kdor j četudi v nežni mladosti, kako vroče ira, ne more več govoriti in opra- bije to srce za svet; potomci so sreč-
I .-.mrlriitr^r v vpri• v njihovih žilah
viti pokore, kakor zdrav človek. Vsa kdo pa se uiora grehov kesati, če hoče, da se m it grehi odpuste. Če ne more Več govoriti, kesati se mora grehov saj v srcu, ker brez kesanja ni odpuščanja.
Kesanje je tudi potrebno pri zakramentu sv. pokore, ker je zunanje znamenje, katero je potrebno pri vsakem zakramentu. Pri. vsakem zakramentu vte potrebni dve stvari: Nekaj vidnega, vidno znamenje, kar naznanja nekaj nevidnega. Ke-.anje je vidno znamenje in če te8a manjka, vidno znamenje ni popolno; zato spoved brez kesanja ni zakrament in zato tudi ni odpuščanja. Kakor pri sv. krstu ni zakramenta brez vode, tako pri sv. pokori ni zakramenta brez kesanja.
Kesanje, katero moramo imeti za svoje grehe, mora imeti več lastnosti:
nih prednikov v veri; v se pretaka Tarcisijeva kri, katera sili njihova srca k mizi Gospodovi, kjer živi Oni, zavoljo katerega verujejo, kateri je vzrok, da so rimljani.
Hvaležni smojvam, kardinal, da ste nam napravili to veselje, da smemo gledati na te številne otročiče. Prišli so k nam od oltarja in mize nevidnega Boga, k vidnemu nasledniku Njegove oblasti in osebe Kristusove. Gledamo jih, ko dišejo iz sebe veselje in ljubezen, prinašajo nam vso gorkoto, še gorecnejso zavoljo Božje ljubezni; prinašajo nam svoja otroška srca in vidimo jih, kako se odpirajo, da sprejmejo naš pozdrav; vidimo, kako njihova neoskrunjena ustica šepetajo najvišjo molitev, katero želimo, da molijo pri skupnem obhajilu.
Večkratt smo se z žalostjo vprašali,
Gospodovi.
Kak velikanski namen smo imeli, ko smo vas pavabili, so vam razložili vaši župniki in učitelji pod modrim vodstvom kardinalnega vikarija. Gotovo vas niso pozabili poučiti o vsem, kar more vaš razum zapopasti.
Da pa se vtisne ta dan globoko v vašo dušo za celo življenje in da sc boste spominjali, kaj vam je govoril j v tem žalostnem času namestnik Kristusov, naj vam se povemo, dragi o-troci, da je že dve leti, kar -o padli možje in so bili vmorjeni, kateri so bili tudi nekoč nedolžni, kakor vi. Vaše srce je mehko po naravi in želi j vse dobro, kakor Jezusovo. Vaša domišljija je narejena za vesele slike, katera se zgraža nad grozoto, ne more I zapopasti vmorov, katere prizadevlje | človek človeku. Nekateri iznjed vas bolj občutijo odmev zla, ker je mogo-, če vaš oče, brat ali sorodnik šel v vojsko in ga ni bilo nazaj in je bil morda 1 — česar jih Bog varuj — ranjen, vjet, j zginil. Pravega strahu pa večina izmed vas ne zapopade. Dovolj je za vas, da razumete, kar vam bo zgodovina pozneje boljše pojasnila, da ste priče najgroznejše žaloigre človeškega sovraštva in človeške podivjanosti. Vi pomagate zadostiti Bogu za kazen, katero pošilja skrivnostno po rokah j pokvarjene družbe.
, Mi pa. oče vseh vernikov, y čegar srcu se zbira vsa žalost in vzdihovanje vseh našilr otrok in ga presunja, mi smo opoininjevali in molili.	/
Do sedaj ni imel naš opomin; da bi odložili orožje, vspeha; zastonj so bili naši razlogi in opomini k pravici, katera naj bi končala nečastno niesarje-nje. Kakor se potapljajoč člbvek požene za desko, tako smo se oprijeli vašega vsemogočnega sredstva, vaše nedolžnosti.
Morda smo utrujeni šibe, s katero tepe Bog svoje neposlušne otroke. Vaši nedolžni vzdihi Ga bodo morda ganili; kajti, podobni so žalovanju Njegovega sina, Zveličarja sveta. Morda bomo videli sina Hagarjevega zopet pri oltarju, tavajočega v smrttni pustinji, obsojenega na smrt s svojo materjo vred. Ko je Hagar izgubil vse upanje in ko se je mati vdala v smrtno usodo, exaudivit Deus vocem pueri
liovitelj velikega katoliškega lista "La Croix", ki je še danes vodnik katoli-
misar, ki je vedel, da maša ne more dalj trajati kot pol ure, hoče počakati konca. Toda minula je cela ura, še več, a fiailly je še vedno bral. Koneč-no se komisar naveliča in pristopi k oltarju, povprašajoč, kako dolgo bo še trajalo sv. .opravilo. "Ne dolgo," je odvrnil P. Bailly ter pričel s čitanjem trpljenja Kristusovega. Na ta način je moral policijski komisar prisostvovati dveurni službi božji in je šele potem izvršil vladni ukaz.
Tudi sicer so se stavile Baillyju mno Ko je Croix prvič izšel, je imel pod naslovom besede "ournal a un sou". Toda že naslednjega dne mu je oblast zabranila ta stavek, češ, da je Francija v veliki revoluciji slovesno odpravila decimalni sistem in da "sou" več ne eksistira, ampak samo frank in centim. Kdor tedaj govori o "sou-ti", prelamlja s trm temeljila načela države. P. Bailly se je pač moral udati neumnostim iij šikanam birolvatizma ter je odslej pisal "Journal a 5 centimes". Ali število naročnikov je kljub temu rastlo ill e množilo.
P. Bailly je visoko cenil apostolat katoliškega časopisja. Zato ga je nemilo zadel ukaz Leona XI1L, da naj se umakne s politiškega torišča. S težkim srcem se je udal. Eden njegovih zvestih sotrudnikov piše v "XX Siecle' o tej stvari sledeče: Ko sem nekega jutra prišel v Rue Francois, zagledam policijo, ki je udrla v samostan asump-cioivstov, da izvede tu hišno preiskavo. Par tednov pozneje se je asump-cionistom iz Rima prepovedalo na-daljno sodelovanje^ pri "La Croixu" Kljub temu, da je bil list delo njegovega duha in srca, se Bailly ni niti'naj-hia.nj ustavljal papeževemu ukazu ter miru« predal priljubljene uredniškq posle naslednikom, toda drugo jutro sem ga našel v njegovi celici — joka-
Evropejke v haremih.
Angleški raziskovalec tujih dež<"~^l Foster F'raser je nedavno opozoril javnost na to, da se v haremih perzijskih in drugih orientalskih velikašev nahaja mnogo belih žena. Za primer navaja nesrečno usodo neke Angležinje, ki je veliko let zdihovala v nekem perzijskem haremu. Neki perzijski velikaš iz spremstva šaha Nasr-ed-Dina se je seznanil z njo o priliki šahovega obiska v Londonu. Zasnubil jo je in poroka se je vršila po katoliškem obredu. Nato je Angležinja v spremstvu sestre sledila Perzijcu v njegovo domovino. Prišedši v Perzijo, jo je mož takoj vtaknil v svoj harem, kjer je šele izvedela, da ima Perzijec že več žena. Pomagati si pa ni mogla, ker je bila za-.
jec umrl in Angležinja se je hotela vrniti na Angleško, toda šele po večmesečnem velikem trudu se ji je s pomočjo soproge nekega angleškega diplomata posrečilo doseči osvobojenje, a tudi tedaj le pod pogojem, da se bo vrnila, kakor hitro bo njen sin 16 let star. Kasneje se je na Angleškem zopet poročila. Fraser pravi, da, kolikor je njemu znano, zakonske zveze Ev-ropejk z Orientalci skoro nikdar nimajo srečnega konca. Pripoveduje o neki drugi Angležinji, ki se je poročila z nekim Siamcem. V Siamu se je mož kmalu ločil od nje, da bi se po treh mesecih po siamski postavi lahko, pc rečil z drugo. Vrnila se je na Angle-J ško, kjer pa postavno velja za poročeno in se torej ne more v drugo poročiti.
Slovenski Antoni v Jolietu, pozor!
Praznik sv. Antona Se je obhajal v sredo, dne 17. januarja, in ker smo druge dni preveč obloženi z vsakdanjim poslom, bomo letos obhajali naj-slbvesneje NAŠ GOD v soboto popoldan in zvečer, dne 20. januarja, in sicer v moji ostilni na vogalu Indiana in Jackson cest. Poleg najboljših domačih in importirartih vin, žganja ter svežega piva in dišečih smodk, tudi bomo imeli okusno domačo pečenko , za prigrizek. Polegtega bo še mnogi? druge domače zabave.
Vsak rojak je prost vstopnine, a vsi gg. rojaki Antoni, Toneti in Tončki, so pa najuljudneiše vabljeni na to našo redko slavnost. Dobrodošli!
Anton Bolte,
SLOVENSKA GOSTILNA, vogal Indiana in Jackson cest, "Joliet.
VILLAGE OF MONTftUBRN WRECKED BY	SHELLS SPARE RELIGIOUS STATUE^
CELA VAS RAZDEJANA, SAMO'MARIJIN KIP OSTAL NEPOŠKODOVAN.
Preiskavajoč razvaline francoske vasi Montauban v ozadju britanske bojne linije ob reki Somine, je oddelek I britanskih vojakov našel krasen kip Device Marije nepoškodovan, akoravno je bilo prav vse naokrog razbito v kosce po nemških topniških izstrelkih. Ob vznožju kipa so'nasli ogromen nemški izstrelek, ki ni razpoknil. Videti ga je na sliki.
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERXE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
DRU2B1NO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
NAZNANILO.
PRAZNIK SV. DRUŽINE obhaja katoliška cerkev vsako leto na tretjo nedeljo po sv. Treh Kraljih.	,
Letos se obhaja na dan 21. januarja, to je: prihodnjo nedeljo.
Vsi člani in članice D. S. D. naj bi ta dan povzdignili v duhu svoje misli k presv. Družini, patronom naše organizacije in jo poprosili nje mogočnega varstva.	'	ODBOR D. S. D.

Ottawa, 111., 10. jan. 1917. — V štev. 6 Ani. Slov: od 15. dec. 1916 je bil pri-občen odbor društva sv. Družine štev. 5 D. S. D. za leto 1917.
Na mesečni seji 7. januarja 1917 se je odbor radi važnih stvari nekoliko spremenil.
Odbor za leto 1917 je. sledeči:
Predsednik, Anton Russ, 1104 Chestnut str.	,
Podpredsednik, Nick Kozarič, 1006 Poplar str.
Tajnik, Jolin. Lubsthina, 1115 Canal street.
Zapisnikar, Martin Hren, 833 Michigan str.
Blagajnik, John Nemaeich, 528 La Fayette str.
Nadzorniki, Frank Lass,' Frank Rcmšak, Math. Gregorčič.
Pozdrav vsem članom in članicam D. S. D. Amer. Slov., glasilu D. S. D., pa želim obilo sreče.
S pozdravom .
John Lubschina, tajnik.
njem ne napredujemo, ampak obratno. Najboljše bo, da hodi vsak pod svojo zastavo.
Upajoč, tla vsi cenjeni člani(ice) v-poštevajo te vrstice in da se udeležijo prihodnje seje, ostajam s sobratskim pozdravom do vseh članov in članic D,- S. D.
Geo. Weselich, tajnik.
. Pittsburgh, Pa., 15. jan. — Vsem planom in članicam društva sv. Družine št. 11 D. S. D. v Pittsburgh!!, Pa., š^tem potom naznanja, da! bode v nedeljo 21. januarja redna društvena seja v K. S. Domu na 57. cesti. Vsi udje so naprošeni, da se snidejo v dvorano po prvi sv. maši. Zraven družili dobrih predlogov v prid društva se bode prečital tudi račun od ustanovitve društva pa do 31. dec. p. 1. Upam, da do seje pridejo tudi društvea pravila, in vsak član ene dobi. Kakor je že čla-seje pridejo tudi društvena pravila, in druge tiskovine pri Amerikanskem Slo vencu. Ker vsaka poštena in cena tvrdka ima dovolj naročil, ravno tako je s tiskarno A. S., vsled tega moramo tnalo počakati, da dobimo dobro l>Ia"go, fla nam ne bode treba vsako leto novih naročati.
Kakor tiskovine, tako smo tudi v listu "A. S." oglašali in c|elali reklamo za naše društvo. Le poglejte, koliko "č«da": pred desetimi meseci nihče ni vedel nič o društvu sv. Družine v Pittsburghu, in danes, hvala Bogu, je že cela armada! Zatorej člani in članice, le tako naprej, bodite složni in delavnil Za društvo skrbeti moramo, da naredimo svoji bolniški blagajni trdno podlago. Za usmrtninsko blagajno imamo dobrci može na krmilu, z več dobrimi in močnimi društvi. Naše društvo je pretečeno leto lepo napredovalo; dasiravno smo imeli ob u-stanovitvi veliko stroškov, ni bolniška blagajna še dotaknjena. Zato se vsem članom in članicam odbor toplo zahvaljuje za njih trud* Tudi vam se v bodoče priporoča, da ostanete zvesti in naklonjeni odboru in svojemu društvu, potem nam bode obstanek zagotovljen.
Marsikateri izmed nas po nedolžnem trpi krivico, toda pomirimo se s tem, da smo člani(ice) dobrega katoliške-, g« društva in Družbe in da se nočemo z nobenim kregati, ker s krega-
Waukean, 111. — Iz urada društva sv. Družine štev. 6 D. S. D. se naznanja vsem članom in članicam zgoraj omenjenega društva, da se naj polnošte-vilno udeležijo prihodnje redne seje dne 21. januarja v navadnem prostoru ob poludrugi uri popoldan zaradi več važnih stvari, ki se imajo vršiti. Na tej seji bode dobil vsak član svojo društveno plačevalno knjižico in oddal svoj naslov, da V slučaju bolezni je mooče bolnika obiskati na domu, kjer stafiujc. Ker je pa že bilo od bivšea tajnika nekaj proglašeno, ali ne popolno, naj jaz proglasim sedaj v polnem številu imena novega društvenega odbora ki ima zastopati društvo za' leto 1917. Odbor tvorijo sledeči:
Predsednik, John Zupančič, 834 — lflth Sit.
Podpredsednik, Frank »Japelj, 1338 Wacvard ave.
Tajnik, John Jamnik, 604 —- 10th St.
Zapisnikar, Frank Hodnik, 1338 Wacvard ave.
Blagajnik, Joe Drašler. 66— 10th St.
Nadzorniki, Anton Marinčič, 10 St. N. C.; Joseph Habjan, 1118 McAllister Ave., N. C., in Marija Madrlč, 1122 McAllister Ave., N. C.
Zastavonoša, Frank Jereb, 1046 S. Lincoln St., N. C.
Društveni poslanec Leopold Kunch, 1347 Wacvard Ave.
Društveni zdravnik', Dr. Jolly, Park ave. and 18th St. N. C.
Celemu odboru in ostalim članom in članicam pa želim mnogo uspeha in naprednosti za to naše mlado društvo in Družbo. Naj si pa vsak dobro zapomni, da pravočasno pride na svoj prostor, da čim preje bo mogoče sejo pravočasno zaključimo, ker potem se bo vršila druga seja za druge stvari.
Vsem članom in članicam omenjenega društva želim srečno novg leto in mnogo naprednosti. Z bratskim potzdravom
John Jamnik, tajnik.
Kakšen bodi mož?
Učencem in učenkam glavne šole v Newtonu so, kakor se poroča iz Londona, nedavno dali za nalogo vprašanje, kakšne lastnosti mora imeti pravi mož? Otroci so tako dobro odgovorili, da je ravnatelj nekatere naloge obelodanil v nekem angleškem listu. Deklice so sploh vse brez izjeme izjavile, da sta hrabrost in odločnost naj-odličncjši lastnosti pravega moža. 9-letna Alice Isherwood je napisala tole: "Mož mora biti v prvi vrsti hraber in mora' brez pomisleka svoje življenje zastaviti za rešitev tistih, ki se nahajajo v nevarnosti. Ako ima premoženje, ga ne sme trošiti samo zase, marveč mora podpirati revne in bedne, a o svojih dobrih.delih ne sme drugim pripovedovati." llletna Sara Anna
Harrison je napisala ta-le lepi essay: "Po inojih mislih je samo tisti pravi mož, ki pošteno dela, ko pa je s svojim delom gotov, pa še drugim pomaga. Pravi mož se ne sme brez razloga zaklinjati, ne sme se opijaniti, varovati se mora laži, ne sme jemati jajčec iz ptičjih gnezd, tudi ne sme mučiti nedolžnih živali. Kdor zlostavlja svojo ženo, ni pravi mož, marveč strahopetec, ki se znaša nad slabejšim. Pravi mož mora domoljubno vzgajati svoje otroke in ne sme dovoliti, da bi se z njim ali z materjo premalo spoštljivo pogovarjali. Tudi nasproti svoji tašči mora biti vedno ljubeznjiv in ne sme pozabiti, da se ima njej zahvaliti za svojo soprogo." 91etni Mildred Kenyon je goreč patriot; tako-le piše: "Pravi mož mora imeti čvrste mišice in mora znati dbbro streljati, da more koristiti svoji domovini, akd izbruhne vojna. Kdor se ne odkrije, ko se kralj mimo njega pelje — ni pravi mož!" llletni Arthur Hodgson lakonično pra vi: "Pravega moštva ne dokazujejo lepi dolgi brki, marveč hrabrost, dostojnost, resnicoljubje, zmernost in snaž-
nost. Kdor teh lastnosti nima, ni pravi mož, tak je — brez spola."
Nekoliko pariške statistike.
Leta 1912. je bilo v Parizu 31,611 porok; v 61 slučajih je bil ženin 25 let starejši nego njegova nevesta, v 7171 slučajih so bile pa neveste starejše nego ženin. Od 2905 vdovcev jih je 813 znova stopilo v zakon še preden je poteklo prvo leto po ženini smrti; 57 jih je bilo, ki so že 25 let živeli kot vdovci. Vdove se mnogo manj ženijo; tako se jih je od 2525 vdrugič poročilo samo 21. in še med temi večinoma take, ki so bile že po 20 let vdove. 19 ženinov je bilo 75 in več let starih, dva sta imela že 78 križev. Mnogi mladi zako'Vii niso dolgo trajali; tako je bilo ločenih šest parov, v katerih mož ali žena še nista imela niti 20 let. Še slabše je pa med starimi zakonskimi pari, med katerimi se jih je ločilo 60, ki so bili že 75 let stari. — Najpogostejši vzrok za ločitev je "težka žalitev"; radi nezvestobe je bilo le 400 ločitev. V 253 slučajih je nezvestobo zakrivil mož, v 173 žena.
PRIMORSKO.
—	Smrt na bojišču. Martin Gosak, poročnik, je padel 11. oktobra v borbi pri Lokvici. Star je bil šele 22 let in doma iz Žič.
—	Koštrunje meso prodajajo v Trstu te dni po 3 K 68 vin. kilogram prednji deli s priklado, po 4 K 40 vin. kilogram zadnji deli s priklado.
—	Nemška realna gimnazija v Opatijo. Dne 18. novembra je bil na nemški šoli v Opatiji otvorjen prvi razred novoustanovljene realne gimnazije. Nadalje se je oglasilo več dijakov za takozvane zaposlovalne tečaje. To so tečaji za učence višjih razredov kake gimnazije ali realne gimnazije; gouču-jejo jih državni učitelji in na koncu vsakega tečaja bodo mogli vpriglasiti se k izpitom.
—	Med vjetniki z Goriškega, ki so umrli v Srbiji, čitamo imena: Josip Pahor iz Opatjegasela, umrl dne 28. no-' vembra 1915 v Oleksini; Anton Špa-capan iz Ozeljana, umrl dne 31. marca 1915 in Fran Žega iz Dutovelj, umrl dne 28. februarja 1915 v Cacku.
i
—	Poklonitev tržaškega slovenstva cesarju Karlu I., ki se je vršila na trškem namestništvu, je bila sijajna manifestacija, ki ostane neizbrisno zabeležena v zgodovini tržaških Slovencev. Odposlanstvo, ki je šlo na namestni-štvo, da izrazi Nj. Veličanstvu svoja čustva napram vladarju, je bilo eno najštevilnejših, kar jih je kdaj ob podobnih slavnostnih prilikah prestopilo prag namestništvene palače. Zastopani so bili vsi naši slovenski zavodi, društva in udruženja, politična, kulturna in gospodarska, vseli skupaj velikansko število 190. Zlasti pa nas je veselilo, da je bila tudi častno zastopana naša okolica, tudi zgornja, ki naj huje čuti težave vojne. Bt&v posebno pa je vzbujala pozornost in, lahko tudi rečemo, odkrito občudovanje krasna in pestra noša naših vrlih okoličank, ki so se, petero po številu udeležile po-klonitve in tvorile v velikem krogu same svečanostne črnine ljubek otroček, ob katerem se je zaustavilo oko vsakogar navzočih.
I
—	Iz ruskega vojnega ujetništva ko se oglasili oziroma poslali pozdrave naslednji goriški Slovenci: Peter Bi-težnik, doma iz Slatne h. št. 148, ijo-šta Grgar pri Gorici; France Batistič, doma iz Solkana, h. št. 24 ob Soči; Leopold^ Pavlin, doma iz Ajševice pri Gorici, Ljudevit Kglot, doma iz Bilj, h. št. 216, pri Gorici; J. Švara, doma iz Prescrja, h. št. 23, pri Komnu; J. Pipan, doma iz Svetega pri Komnu; Jr. Stepanič, doma iz Temnice h. št. 10, priJComnu; Jožef Zavadlov, doma iz Dolenje Vrtojbe, h. št. 27, pošta Sent Peter pri Gorici; Rudolf Muromec doma iz Gorice' (via Campo santo 2). — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Iv. Uršič, z Mlinskega, štev. 10, pri Kobaridu, Primorsko. —; Iz rtfcskega ujetništva se je oglasil Jakoly Mrak iz Pečin. Služil je pri §7. pešpolku.
—	V kavarni okraden. Franc Du-gulin, mesar iz Komna, je te dni v neki kavarni v Trstu zadremal. Ko se je prebudil, je videl, da mu je nekdo med spanjem ukradel listnico % 760 kronami. Obvestil je policijo, ki je aretirala tatu v osebi 35-letnega Petra Cvetnik, ki pa denarja že ni več imel.
—Razstrelbe italjanskih mtyiicijskih skladišč, ki jih omenja uradno/poročilo z dne 1. decembra, so morale imeti velikanski učinek. V Vipavi so se stresle hiše kakor v najhujšem potresu. Mogočno razstrelbo je bilo slišati dne 30. novembra ob pol 9. uri zjutraj v smeri proti Opatjemu selu okoli pol šo proti Opatjemu selu okoli pol 12. ure. Odličen del na uspehu so imeli naši letalci, ki so v drznih poletih vo-
dili topovski ogenj. Z Budanj in višje ležečih krajev je bilo videti cele gore dima, kakor bi se pojavil strašen ognjenik.
— 1'menovanja na goriški slovenski državni gimnaziji. Za provizorna gimnazijska učitelja sta bila imenovana na tem zavodu dr. Fran Mischitz in dr. Fran Rostamer, sedaj nadporočnik pri drugem bosanskem polku.
ŠTAJARSKO
"1
.J
— Uradni izkazi izgub. Kadetni aspirant Bračič Franc, 26. dom. pp., 6., Maribor, 1894, mrtev 12,—20. 7. 1916; inf. Ah tig Franc, 26. dom. pp., 6, s Št. Jurij, 1891, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Anžer Ludovik, 26. dom. pp., št. Obrat, 1895, mrtev (12. 7. 1916); pod-des. Berk Franc, 26. dom. pp., 7. st„ Rogatec, 1886, mrtev (12. 7. 1916); inf. Blatnik Karel, 26. dom. pp., 5. stot.; poddes. Jurij, 1894, mrtev (21. 7. 1916); inf. Cinžar Franc, 26. dom. pp., 7. st., Brežice, 1888, mrtev (12. 7. 1916); inf. Frangeš Jakob, 26. dom. pp., 2. st., Slo-venjavas, 1873, mrtev (13. 7. "1916); inf. Golob Anton 26. dom. pp., 5. St.. Ljutomer, 1880, Inirtev (11. 7. 1916); inf. Gornik Dominik, 47. pp., 13. st., Maribor, ranjen in ujet; inf. Govedič Stanko, 26. dom. pp., 6. st., Ptuj, 1897, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Habjan-šek Ivan, 26. dom. pp., 7. ,st., Trnovci, 1895, mrtev, (12. 7. 1916); inf. Janže-kovič Ignacij, 26. dom. pp., 6. st., Ptuj, 1897, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Ki-tek Josip, 26. dom. pp., 6. st., Vrhov-lje, 1897, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Klep Štefan, 26. dom. pp., 6. St., Šmar-jeta, 1893, mrtev (12,—29. 7. 1916); če-tovodja Kos Josip, 26. dom. pp., 17. st., £akot, 1884, mrtev (12. 7. 1916); inf. Rrbančič Anion, 26. dom. pp., 2. st., Buzet, 1893, mrtev (13. 7. 1916); inf. Kresnik Karol, 26. dom. pp., 3. stot., Teharje. 1891, mrtev (13. 7. 1916); inf. Krivec Tomaž, 26. dom. pp., 2. st., Brežice, 1895, mrtev (13. 7. 1916); inf. Krivec Viktor, 26. dom. pp., 6. St., Dobrna, 1897, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf Križan Martin, 26. dom. pp., 6. St., Rogatec,' Slatina, 1896, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Križanič Matija, 26. dom. pp., 6. st., Ptuj, 1897, mrtev (12,—29. 7. 1916); četovodja Maier Josip, 26. dom. pp., 6. stot., Maribor, 1894, mrtev (1'2,—29. 7. 1916); inf. Medved Ivah, 26. dom. pp., 7. st., Ptuj, 1893, mrtev
(12. 7. 1916); inf. Mesarič Franc, 26. dom. pp., 7. st., Maribor, 1876, mrtev (21. 7. 1916); inf. Moškon Josip, 26. dom. pp. 6. st. Brežice, 1896, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Pavlič Anton, 26. dom. pp., 7. st., Brežice, 1896, mrtev (12. 7. 1916); inf. Petek Josip, 26. dom. pp., 7. st., Ponikva, 1895, mrtev (12. 7. 1916); lovec Pikelj Alojzij, 8. lov. bat. 8. st., Kandrže, 1894, mrtev (30. 7. 1916); enol. prost, desetnik Po-krivač Stanislav, 26. dom. pp., 7. st., Ptuj, 1897, mrtev (21. 7. 1916); inf. Polajžar Martin, 26. dom. pp. 6. st.^ Ptuj, 1883, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Pribožič Albin, 26. dom. pp. 6. st., Blanca, 1897, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Pušnik Franc, 26. dom. pp., 2. st., Štajersko, 1897, mrtev (13. 7. 1916) inf. Pušnik ojsip, 26. dom. pp. 7. st., Dobrna, 1897, mrtev (12. 7. 1916); saper Remšak Ivan 3. sap bat., celjska okolica, 1887, ujet; inf. Rubin Martin, 26. dom. pp., 6. st., Ptuj, 1895, mrtev (12. 29. 7. 1916); četovodja Srnko Lipnica, 1883, mrtev (13. 7. 1916); inf. Sodič Josip, 26. dom. pp., 7. St., Brežice, 1893, mrtev (12. 7. 1916); saper Šolar Ivan, 3. sap. bat., Selce, 1884, ujet (umrl v ruskem ujetništvu 16. 11. 1915); lovec
Štojnšek Fr., 9. lov. bat., 2. st., Črmo-žiše, 1879, mrtev (22. 7. 1916); inf. Te-sovnik Anton, 26. from. pp. 6. st., Rečica, 1889, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Venta Alojzij, 26. dom. pp., 6. st., Ptuj, 1899, mrtev (12,—29. 7. 1916); inf. Zo-tič Josip, 97. pp., stavbna stotnija št. 12-97, Bilje, mrtev (9. 8. 1916).

HRVATSKO.

—	Reka. Na Reki je bilo od 1. do 3. decembra 81 slučajev legarja, med temi 5 mrtvih. — V reško bolnišnico jc prišel te dni neki Anton Kuzmič, star 27 let, ki je imel rano na glavi. Zdravnik ga pregleda in dobi v rani ptičje pero. Vpraša ga, zakaj ima to pero v rani. Odgovori mu, da mu ga je stavila njegova žena v rano in da je to sredstvo, da se rana ne okuži.
—	Za 5000 kron svinjskega mesa u-kradel. V hiši nekega Ratkoviča na Muču v Dalmaciji so imeli vaščani shrambo za posoljeno meso, klobase, gnati. Eno preteklih noči pa je izginilo iz sušilne shrambe vse meso, v vrednosti 5000 do 6000 kron.
mssaaxseaiasessemmn
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno Tarne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, prod«.
CH AS. G. PEARCE. Ulir

Sem Dobrijevič
Hrvatsko-Slorenska
GOSTILNA
805 NOHT H CHICAGO ST.
JOLIET, ILL.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tiranimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI!
Tem potom naznanjam, da sem zopet otvoril svojo
GOSTILNO
na starem prostoru, kjer sem tudi prej točil vedno najboljše pijače.
VABIM VSE NA OBILEN POSET.
Jernej Lavrič,
200 JACKSON ST., JOLIET, ILLS.
Vsakdo, ki jc poslal denar v staro domovino
--;-i-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ---
POPOLNOMA PREPRIČAN
--DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v' roke naslovnikov, kljob vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.50
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma in pošiljatve naslovite na:	j
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL. 1
Pegam in Lambergar.
POVEST
SPiSAL DR. FR. DETELA.
(Dalje.)
"Priklical sem ga vendar," se je ponašal Jernej; Gregor pa je zabičeval da se mora lepo ravnati z ljudmi.
"To se lahko reče," je ugovarjal oni; "a hudo je, če ne dobi človek izle pa ne piti, ne jesti."
"In cesarski človek!" je dodal Ja nez.
"Ti govoriš kakor Salomon, Janez, ga je pohvalil Jernej, "dasi bi te imel za butca marsikdo, ki te pogleda po vrhu. Togota grabi človeka, ki pride v te pogleda po vrhu. Togota grabi človeka, ki pride v imenu presvetlega cesarja v te zapuščene kraje in ga tako sprejemajo- Celjanje. Kaj more mo mi in naš cesar za to, da jim je v Belem gradu grofa Urha vrag vzel Zdaj pridejo vsaj»pod pošteno vlado in veseliti bi se morali. Bodemo jih ličili kozjih molitvic, Boga' mi!"
Tako je modroval Jernej, Gregor pa je prepustil konju vajete in jezdil -za mišljen skozi temni log. Dolgčas mu je bilo po domu in jel je tiho peti konjiško pesmico. Takoj so se oglasili tovariši, in krepko se je razlegalo po pogorju:
V rosni megli še leži Hrib in dol teman, Že pod okencem stoji Konjič ošedlarf. , Brašno, mamica, povij, In ne jokaj mi!
Kaj relgačeš, konjič moj!
Nismo še doma;
Še med ljubo in menoj
Sedem je gora.
Nič se, ljuba, mi ne boj,
Če me ni nocoj! ^
Posteljco pa, tratica,
Ti postlala si;
Greje srca mladega	/
Te rudeč^ kri.
Oj, zaman boš, mamica,
Sinka čakala!
Vedno strmejša je postajala pot, in Jernej je zabavljal na grde kraje in zaklel, kadar se mu je spoteknil konj.
"Takega sveta tudixni kmalu, kakor je pri Dobu," je poudarjal Mjha. "Ta ko ravno polje in taki travniki; tu pa sama hosta! Pa vendar žive ljudje tudi tod."
"Ampak kako žive!'! je vzdihu ii Janez, ki se je spominjal materinih loncev.
Ko pa so zavili iz gozda, se je razgrnil pred strmečimi očmi Gornji grad. Takega si Gregor ni bil mislil benediktinskega samostana. To je bilo malo mesto, obdano z rovi in zidov-jem, utrjeno z visokimi stolpi. Proti nebu se je dvigala ponosna cerkev, in mogočna poslopja so jo obdajala od treh strani; za njimi pa so se vrstile za glavnim obzidjem tlruge stavbe, večje in manjše, a vse v izbornem stanju, -.vedočbe dobrega gospodarstva. In zunaj obzidja je stalo po tesni dolini in ob-pogorju hiš iil poslopij za veliko vas, ftanovališča čedna in prijazna, gospodarske zgradbe trdne in prostorne. Prebivale! se niso plaho skrivali;'radovedni so prihajali na prage gledatt tujih jezdecev in moško so jih pozdravljali. Celo Jerneju se je razvedrilo lice. "Ljudje bi še bili," je menil, "le fcrlij jc pust." Pred mostom, ki jv držal do glavifih z grbi ozaljšanih vrat, so poskakali mladeniči raz konje. Prišel jim je naproti benediktinec, oskrbnik v samostanu, s poročilom, da jih žc pričakujejo, in jih odvedel v novo bivališče, štirioglat močan stolp'na enem koncut zunanjega obzidja.
"Takih stolpov je šest; pet jih ostn ne našim vojakom," je menil samostanski brat in pogledal po strani našega Gregorja. Voščil jim je mnogo zabave, zatrdil, da bode skrbel za vse njih potrebščine, in šel prelatti naznanit njih prihod.
Gregor pa je neprijetno presenečen ogledoval novo stanovanje. V dve nadstropji zibani stolp je imel pri tleh shrambe za živež in orožje, prvo nadstropje pa je bilo predeljeno v eno večjo in eno niifhjšo izbo z (okni in strelnimi linami na dve strani.
"Se pet takih stolpov, in v teh celj-^ki vojaki!" je mrmral sam pri sebi.
"To se pravi," je dodal Jernej, "da i-mo v pasti, in da nas lahko zapode ali postrcle ali izstradajo menihi, kadar s-- jii>i zljubi. In to se pravi samostan izročiti!"
"S tem, da nas sprejmo," je poučeval Gregor, "priznavajo menihi cesarja za svojega posvetnega gospodarja in dediča celjskih grofov. Jaz ne dvomim o njih odkritosrčnosti; a treba se je ogibati vsega, k&r bi jih utegnilo žaliti. V miru moramo živeti z njih vbjaki; zakaj za boj nas je premalo."
"Na to še misliti ni," je pristavil Miha. "In če nas napadejo, b irekel jaz: vdajmo se!"
"Sratn'te bodi)" je zarenčal Jernej.
"I zakaj? Ustreliti se dati zastonj in za nič, je vendar preneumno /a pametnega človeka. Kaj? Janez, ali ni to neumno?"
"A, pusti me v miru!" ga je zavrnil
ta, ki je bil hud, kadar je slišal besedo neumen ali tepec; menil je, da je njemu namenjena. Gregor je potolažil oba tovariša, potem pa se je šel z Jernejem poklonit opatu Gašparju in mu izročit poverilnioo.
Peljal ju je sluga v veliko sobano z visokimi okni, ki so odpirala razgled po ozki dolini na kranjsko stran. Po stenah so visele krasne podobe nabožnega in posvetnega značaja, in vse po-hišje je kazalo okusno obilnost. Pre-lat je bil mož srednje postave, sta kakih šestdeset let. Pokoncu je nosil o sivelo glavo in živo so se mu bliskale oči. Črno benediktinsko haljo je kra sil na zlati verižici z biseri posejan križec. Gregor je čutil kljub vsej o patovi prijaznosti, da ima opravka z duhovitim veljakom, in ponižno vedenje mu je priporočala ta zavest. Jerneju pa se je dozdevalo, da mora dru gač nastopati vojak. Prelat je vprašal, katerega Lambergarja da služi Gregor.
"Krištofa Lambergarja v Črnelem, Vaša milost," je odgovoril Gregor.
"Najhrabrejšega viteza na Kranj skem," je pristavil Jernej.
"In Vaš gospodar je brat dvornega kaplana?" je vprašal zopet gospod, ne da bi se ozrl na Jerneja.
"Da, gospoda Žige Lambergarja," je odvrnil Gregor
Najmodrejšega svetovalca cesarjevega," je trdil Jernej in stopil bliže, -jubezniv nasmeh prelatov ga je le še izpodbudil. Vsakemu odgovoru Gregorjevemu je priložil obširen dodatek, dokler ju ni odslovil opat. V njego-em imenu ju je oskrbnik povabil na kosilo. — Obednica je bila velika o-blokana dvorana pri tleh, z mizami za nad ^o oseb. Na prednji steni je bila naslikana zadnja večerja, na stranski, kako siti Jezus pet tisoč mož. Sedelo pa je pri mizi kakih štirideset gostov; na častnem mestu prelat, njemii na levi Gregor; mesto na desni pa je bilo prazno, ker je bil šel prior po opravkih v Celje. Bolj na konec so bili pomek-nili med dva samostanska brata našega Jerneja, ki je vlekel na uho, kaj da se meni Gregor z opatom, da bi posegel vmes, kadar bi bilo treba. Sedelo je še pri mizi posvetnih dostojanstvenikov, vojaški poveljnik, sodnik samo-stankih podložnikov in prvi logar. Sluge so nosili pridno na mizo, in pogovor se je sukal i^rva kakor sploh ob enakih prilikah okrog vremena in jedi in .pijač. Jerneja je jezilo samo to, da se meša toliko latinskih besed v zabavo.
"Vinilni Styrianum fuit omili tempore -aiium," je dejal tovariš in niti nalil kupo.
"Amen," je dejal Jernej, ki je mislil, da'1 mu je menih blagoslovil pijačo. AAmpak Gregor zna latinski," se je ponesel, "da bi lehko mašo bral. On se je učil v Kamniku, jaz sem.se pa klatil po bojiščih, po Turškem. Ogr-kem in Avstrijskem. To brazgotino imam za spomin na ljubljansko polje, ko je oblegal Vitovec Ljubljano."
"Kaj? Vi ste bili tudi takrat v bqju? Glejte, jaz pa tudi, v Vitovčevem polku. O, takrat sem tudi jaz šc sukal meč, zdaj pa beretn brevir. Mnogo smo vam dajali opravka pod Vitov-ceni. Kakor hudournik smo prinryli zdaj na Kranj, zdaj na Loko, pa na Radovljico ali N'ovo mesto. Danes ^tukaj, jutri tam, in nihče ni vedel nikoli, kani da smo namenjeni, razen Vitov-ca. Cesarska vojska se je pehala som-intja, in kamor je pridirjala, povsod je bilo prepozno; in kadar se je nadejala najmanj, smo udarili mi nanjo in jo razgnali- O to so bili časi!"
"Da, lepi!" je potrdil Jernej in si pogladil brado. "Jaz sem bil povsod zraven. Od Ljubljane smo podili Vi-tovca skozi Črni graben do Vranjskc-ga; pri Kranju smo mu vzeli ves denar ii} pred Novim mestom mu pobili o-so m deset mož. O da bi imel še tisto moč in tista leta!"
Menih je premeril z očmi Jerneja od vrha dt) tal, a preden je kaj odgovoril, je vstal prelat, vzdignil kupo in pil na zdravje novega vladarja, cesarja Friderika. Omenil je veliko nesrečo, ki je zadela celjsko grofijo; naštel mno-gobrojne dobrote, ki jih je bil prejel samostan od grofa Urha, in. sklenil z željo, da naj živi Bog naslednika njegovega.
Gregor je prikimal, da ne bi žalil j častitljivega starčka, ki si je bil takoj osvojil njegovo srce. Kako ljubezni-| vo se je trudil, da bi opravičil svoje ! brate in razvedril mladeniče. 1- Pripo-j vedoval mu je zgodovino samost-na, o I posestvih, številu bratov, samostan.M j šoli in da je bil on v mlajših letih pe-j vovodja. Gregor pa mu je pravil, da se je tudi šolal, da ljubi petje nad vse, in kar je vedel o Lambergarjih, Krištofu in Žigi. Spoznala sta, da se ujemata v vseh važnih nazorih, in da sta oba nekako v enakem položaju: Gre-.gor sam med tujimi obrazi, in Benedikt v svojem mišljenju osamel in ločen od bratov, in to spoznanje je spletlo prisrčno vez med njima. Nejevoljen je gledal Gregor, kakor se prezira gospod subprior, in sočutna hvaležnost mu je navdala dušo. Benediktu pa je ogrelo srce spoštljivo vedenje korenja-škega mladeniča, ki ga gledajo drugi po strani, ker izpolnjuje ukaz svojih gospodarjev, brez svoje krivde. Tem ljubši je bil njemu, tem skrbneje je pazil on, da ni pogrešal Gregor ne jedi, ne pijače.
"V kako slabo ime pripravite Vi naš samostan," je dejal, "če se boste tako branili. Niti tujcev ne puščamo lačnih od hiše, nikar domačih ljudi!"
In ko je govoril Gregor o preveliki gostoljubnosti, ga je zavrnil oni, da izpolnjujejo le svojo dolžnost. "In kaj bi rekel. Vaš gospodar, če bi videl, kako skromno Vi pijete na cesarjevo zdravje! Če ste bili res v latinskih šolah, Vam mora biti znano pravilo življenja:
Si reete memini, sunt causae quinque bibendi:
Hospitis adventus, praesiens si*is atque futura
Et vini bonitas et quaelibet altera causj.
Čujete? Vse petero govori, da pijte! Torej na Vaše zdravje, gospod Gregor, in da bi Vaš prihod pomenil srečo nam in Vam!"
"Bog dal!" je pristavil Gregor, "in da bi Vam obilno poplačal prijaznost!"
Okrog Jerneja pa se je bil vnel živahen razgovor, in razpravljala so se politična vprašanja, toda ne povsem tako, da bi bilo njemu všeč. Zadrža-val se je Jernej dolgo časa s težkim trudom in miril jezo z vinom; a kakor da bi vlival olja v ogenj, mu je kipela bolj in bolj. Jernej se je oglasil. Kar se mu je po pravici zamalo zdelo, je bilo to, da so hoteli menihi o vojaških
in stolpih se mora razbiti petkrat toli ka vojska, kakor je Vitovčeva. Vi ste vendar popolnoma cesarski, gospod subprior?"
"Da, gospod Gregor, v imenu pra vice in z ozirom na blaginjo nas in na šili podložnikov. A kaj sem jaz v sa mostanu!"
"Vi? Prvi za priorjem, drugi za patom."
"Ah!", se je nasmehnil bridko Bene dikt, "to se le tako vidi. Veste, kaj je subprior? Titulus sine vitulo, et habe fur pro nihilo. Po našem činovnem redu je prelat "ignis", prior "grado subprior "nix", drugi bratje pa "ce terae tempestates et spiritus procel larum, qui faciunt verbum eitis". Naj večjo veljavo ima sedaj prior, po ime nu Vaš brat, pater Gregor, in ta pater Gregor je rodni brat Janeza Ostrovr liarja iz Galenberga, najstrastnejšega pristaša-Vitovčevega. Tudi čez samostansko zidovje pljuskajo valovi življenja in razburjajo mirni pristan."
"Striček, ali ste mi prinesli obljubljeno knjigo o čudoviti devici Orleanski?" se je začul zvonek glas, in od hišice, ki se je belila kraj potočka, ie prihitela mlada deklica, da poda šopek pomladnih cvetic staremu gospodu. Ko pa je zagledala Gregorja, je obstala in v zavesti neprilične svoje zadrege zardela čez in čez in izkušala skriti dišeči dir.
"Stopi bliže, Tajda!" se je smehljal starček. "Tu je moj mladi prijatelj Gregor, ki je danes prijezdil v cesarjevem imenu. Daj cvetice! Kaj jih skrivaš? — Amicis omnia communia, go-
spod Gregor; vsak pol šopka dobiva.'
Tajda je malo zamerila stricu, da tako deli njeno darilce, kakor bode morala ona deliti njegovo*" prijaznost s tujcem. Neprijazno je pogledala Gregorja, in ko sta se srečala z očmi, se je obrnila proč.
"Moja nečakinja," je razlagal Benedikt, "zapuščina rajnega svaka."
Pogovor pa se ni hotel več vneti. Deklica se je jezila, da ne m^re tako prosto govoriti kakor sicer, in da se mora tedaj zdeti mladeniču jako pusta. Gregor pa se je mučil, da bi mu prišlo kaj na misel, kar bi jo utegnilo zani-matti; zakaj zdelo se mu je, da bi ji moral zaradi stričeve prijaznosti povedati kaj lepega. Žal, da ni bil toliko samoljuben, da bi bil vedel, kako zanima navadna dekleta vse, karkoli jim pove čeden mladenič. Tako ga joj preden se je domislil on česa pametnega, prehitela ona, ki je menila, da je pqstalo hladno, in da bode stricu rečeh več vedeti od njega. Kmalu je , treba iti domov. Vzdignili so se,-in prevpil tega in onega. Gregor pa si Gregor je spremil nova znanca do hi-je grizel ustni in mu migal, da naj 1 šice, kjer je stanovala Tajda s svojo
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
JOLIET, ILL
w. C. \IOONEl
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
THE CAPITOL BAR
G. Svejlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na voga!u N. Chicagr in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLII'
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in , delo garantiramo.
i Oscar J. Stephen
Sobe S»1 ln 202 Barber Bldg. J O L I K T , ILLINOIS
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišč* v mestu in na deželi, ijj Zavaruje hiše in pohištva pro-~~ ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar-Si sko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
I CHARLES D. DIBELL f
ADVOKAT—LAWYER
:CHICAGO PHONE 398:-
'Ži
je zarjul Jernej;
tudi
molči; zaman, seveda; dokler mu ni priše lna pomoč opat, ki je vstal in dal znamenje, da je obed končan. Bratje so odmolili skupno molitev, se poklo-' nili prelatu in se razšli po opravkih ali pa na vrt k igri. ejrnej je poiskal svo-; ja tovariša; Gregorju pa je razkazoval Benedikt cerkev, samostansko pošlo-j pje, notranji in zunanji vrt, in kar je ! bilo še zanimivega. Povedal mu je, da ' so mnogi menihi- plemiči, ki imajo so- i rodnike v Vitovčevi vojski, in da odtod tolika navdušenost za tega vojskovodjo. Peljal ga" jc na svoj najljubši prostorček, za samostanom ob potoku, ki teče proti Savinji. Tam je stal velik javor ill V senci širokega listja j miza in klop. Sedla sta, in zamišljen j se je zagledal starček v krasno pjfi-rodo.
"Glejte, to je Gornji grad!" jc pričel čez nekaj časa. "Pust in dolgočasen bi se zdel komu na prvi pogled. Na desno in. levo planina in ozka do-« lina vmes. A kdor se privadi kraju, ne najde več milšega. Štirideset let ž" hodim jaz semkaj sest in nisem se še nagledal teh gora. Krasnejše se mi vidijo od leta.do leta. Vsako jesen mislim, da sem jih videl zadnjikrat, in vsako pomlad se veselim, da jih gledani zopet. O da bi nam dal Bog še mirnih časov, dokler ne ugasne luč mojega življenja!"
Žalost mu je izpreletela obraz. Gregor je meni], da se ni bati vojne, in da se tako trden samostan lehko ubrani vsakemu sovražniku. Oni pa je pripovedoval, kako so pustošili vojaki kraj pred štirinajstimi leti za vojne s cesarjem, in koliko časa da si nihče ni upal iz samostanskega obzidja. "Glejte, lastovice so%e že vrnile!" je vzkliknil vesel. "Jutri je Marijino Oznanjenje, in danes pride cesar v Celje, če se ne zamudi med potjo. Prositi moramo Boga, da se mirno Yeši vsa stvar."
"Kaj ni že vse v redu?" je vprašal Gregor iznenaden,
"Žal, da ne," je razlagal suSprior. "Jaz se bojim, da se pogaja Vitovec s cesarjem Friderikom in s kraljem Ladislavom, in da zvaja oba. Kdo ga u-meje! A prva napaka je bila ta, da se
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih lednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeli v 6ih mesecih krasne izi goste brke iu brado, rabite takoj Alpen Pomado. lonček — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič lirusli tinkturo, od samo ene flaSe postaneio lasje v Bih dneh popolnoma naturni, kakoršne ste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75,—WahčiS Fluid kateri odstra-ii reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nosili in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 3 ioI. 50c. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnonyi odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pi.ie pot. odstrani slabi dnh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke. V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Oe želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z \Vahčič "Tlir Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po 2c v pismu pošlje, Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet S
i
Kadar imate kaj opravite s sodnijo
obruite se k meni.	^
| Govorimo slovenski jezik.
^ Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri	jr
fi M. J, TERDICH, 1104 Chicago St- i
I i, M
JOHN
N. W. Phone 348
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet IU.
Gregorjev sosed, subprior pater Bene- ni oziral nihče na kneginjo. Vitovec dikt, je odzdravil radostno prelatovi ima zase rrfoč, a kneginja srca vsega napitnici in trčil živahno z Gregorjem, ljudstva, in zdaj tem več, ko je tako Drugim gospodom pa ni šel glas od nesrečna in zapuščena. Bistričanje so srca, dasi so se kupe izpraznile vse. že prisegli cesarju zvestobo, Celjanje Mnogo parov svetlih oči se je uprlo z še ne."	•
neprikritim očitanjem v patra Bene- "In Gornji grad?" dikta, in Gregorja, ki je to zapazil, je "Tudi še ne," je dejal resno Bene minil smeh; Jernej pa je mrmral neza- dikt, in neprijetne misli sa.obšly Gre-dovoljen.	| gorja. "Upajmo, dp se izide vse do-
"Žalost za rajnim grofom," je razla- , bro," je tolažil oni. "Bog vdahni po-
gal pater Benedikt, da bi pregnal Gregorju neprijetne misli, "brani, da ne pozdravljajo bratje novega vladarja tako glasno, kakor je navada mlajših ljudi'.
hlevnega duha Vitovcu in kneginji, da se vda v nemilo usodo."
"A za Boga!" je vzkliknil Gregor, "če je samostan za cesarja, kaj ga briga Vitovec, kaj kneginja! Ob teh zidih
NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE
Zdravje v Nevarnosti!
Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno Vlelo. Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle'', pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu.čitanem pred Academy of Medicine v
'arttu. To je vzrok, da jemljite samo
Trinerjevo Ameriško Zdravilno - —Grenko Vino-—n
©
To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine,- korenov in skorje, posebni velike zdravilne vrednosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju
Zabasanosti, napihnjenja, riganja, glavobola,
nervoziosti, slaboči krvi, tugovanja,
navadne slaboče.
in di*ugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čujejo! Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na vi-šaifie potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah.
Sedanja sezona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima znate zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstrio zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in SOc v lekarnah. Po pošti 35c in 60i.
V slučajih kašlja rabite Triner's Cbugh Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in 50e, po pošti 35c in 60c.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATBLJ___
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Slovensko Katoliško
Marije
(S. C. M. B. Society of
Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH,
Samostojno Pod. Društvo
»a »v
Vnebovze
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa
Podpredsednik:.. ..MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Ttjnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
I jjajnik:_________JOHN BALKOVEC, S145 Carnegie St,, Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, ShaJpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
PEGAM IN LAMBERGAR. pa so slavili Vitovca. Ali so to meni-(Nadaljevanje s 6. strani.) ; hi? Naj bi bil on, Jernej, papež, to b^ ---- jih ugnal.
materjo, sestro patra Benedikta; po- Miha in Janez Pa sta bila boliše vo" tem pa je šel gledat, kaj da delajo nje- , 'je. Menila sta, da ne kuhajo slabo v govi ljudje	| samostanu, in da toči Tomaž dobro
Ne daleč od vhoda je stala, obdana : vino. z zunanjim samostanskim zidovjem, | "Le to me Jezi." Je dejal Miha Jane" \rčma, kjer je točil Tomaž Ložar sa- j zu> "da t; natvezes vsakemu dekletu mOštanska vina. Ker je bila pijača »a nos, da se mJaz že«in- SaJ t0 ni" dobra in krčma edina v vasi, je bilo komur nič mar.
vedno dosti gostov. Obiskovali so jo' "Ti misli na Lenko!" je odgovarjal bratje iz samostana, vojaki iz posadke,! Janez; "druga dekleta pusti na miru!'
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
{
Via pisma, in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika.
&ojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
QBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMBBBBjBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBrBrt
S w ---- ~	*	, * A ^T	* ?
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
»niK
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
iB0*MMMturm*wBmmMMMMMMMMmiimBMWMKm*MmMMKmMMM0mMBm*mm**mmMMMMmmMmMmM»am*mMmMBr
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj* se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. •
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344

Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.—
Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po

brez odbitka. Hranilnica je PUPILAKNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domačo hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja n* Kranjskem proti 5% odstotkov, izven Kranjske pa proti Syi odstotkov obrestim in proti najmanj <ri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg.
tujci, ki so prihajali in odhajali po kupčiji, in domači kmetje, katerim se je godilo pod cerkveno oblastjo mnogo bolje pego njih rojakom pod po- dekleta zraven, svetnimi gospodarji. Krčmar Tomaž ' je posredoval seveda med kmeti in samostanom; onim je svetoval, kadar so imeli opravka z oblastvom; zakaj on je poznal vse samostanske stvari; patru oskrbniku pa je zopet postregel s pojasnili o kmetskih razmerah: in komur je pomogel, ta je dal za pijačo. ■ Prepirov v svoji krčmi ni trpel in še manj, da bi kdo pil brez denarja. Take j brezvestnike bi bil on najstrože kaz-' nil; a dobili so, se taki že tudi takrat. Da pa ne prepreči najmiroljubnejši krčmar vseh prepirov, je spoznal Gregor, ko je šel mimo krčme, iz katere se je razlegal velik lirum. Izmed hru-ma je razločil glas anezov, ki je kričal vse grlo: "Sem, kdor ima korajžo!" Hitro "je vstopil Gregor; a pred vrati ga je prestregla rdečelična krčmarjeva hči in ga opomnila, da naj odloži o-rožje, če hoče v krčmo. Med blagimi naredbami Tomaževe miroljubnosti je bila namreč tudi ta, da ni dovolil gostom oboroženim v krčmo, kar so splo šno odobravali predstojniki. "Kmet", je modroval Tomaž, "ne pride z drevesom v krčmo, voznik pusti voz zunaj, kaj bi morali baš vojaki s seboj jemati vse orodje! Prepirali bi se, ne pil pa nobeden nič; in naj ubijejo katerega, kdo pa bo meni plačal?" A zvedel je ubogi Tomaž, kako nevarijo je nevtralnemu biti .kadar nastane v državi raz. por. Sredi sobe je' stal, in stranki sta si ga podajali.
"Imejte vendar pamet!" je kričal, ko so ga pehnili od Sebe nasprotniki Janezovi in Mihovi.
"Mi že ne!" je vpil Janez in poslal Tomaža nazaj, odkoder je bil priletel. V pravem trenotju se je prikazal Gregor, da mu je dal odduška. Pomiril je svoje ljudi, in nasprotniki so zope posedli. In kaj je bil povod vsemu vrišču? Ženska, seveda. Jerica, do brega Tomaža poredna hči, je bila sedla k našemu Janezu, ker jo je klical pit in se ji zdel tako domač. To pa je njene stare znance neskončno jezilo, Jerico pa nič manj veselilo. Z največjim dopadanjem. je poslušala dvor janjenje Janezovo in Mihovo, ki sta ugenila takoj, da so Štajerke prijazne "Jaz imam kovačijo doma," ji je bil opomnil Miha.
"Toda Miha je'že ženin, Jerica," je bil pristavil Janez negoda, in Miha ga je dregnil pod mizo, da naj molči. Kratko in malo, najprisrčnejša prijaznost je bila zavladala med zastopnico štajerske in zastopnikoma kranjske dežele, ko so začeli zabavljati domačini. In kakor se sploh osebnost rada zavija v načela, so se delali Gornje-grajci, kakor Tla bi jim za Jerico ne bilo nič mar, ampak načel da se je treba držatti, in Celjanka da se ne sme me niti s cesarskimi biriči. O načela, načela! ^Koliko se greši v vašem imenu Kakšnega šenta nam prodaja marsi-kak trgovec pod skrajno narodnim napisom in zavitkom; kako se repenči odličnjak, kadar ga hočejo rešiti volil ci žrtvovanja za narod; in dragi bralec naj gleda, da mu bode ugajala povest sicer ga utegne smatrati pisatelj za na rodnega mlačneža.
Jerica seveda se je smejala takim načelom. Krčtnar Tomaž pa je bil političen mož. Njemu se je vse do zdevalo, da se je svet malo zasukal da se je treba zasukati z njim. Tudi on je imel dvoje želez v ognju, in za Janezom in Mihom, ki sta bila poča stila njegovo Tirčmo, je videl on nove ga gospodarja, v čigar imenu sta bila prišla. Z Janezom se je bil t^koj spo razumel. Menil je namreč Tomaž, da je ta fant zvit lisjak, ki se le dela tako neumnega, in namežikaval mu je, češ da že ve, pri čem da je; Janez pa ni vedel, pri čem da je, jc odmežikaval iz prijaznosti, — in sprijateljila sta se. Nikogar ne razžaliti, ki pije in plača to je bilo Tomaževo načelo, in poteg nil se je za nova znanca, ko so ju za čeli dražiti domačini. S tem pa je pri šel med dva ognja, dokler ga ni rešil Gregor.
Ta je odpeljal fanta s seboj in ozmerjal, zakaj da se ne držita nje govc besede. Tomaž pa je ošteval stale nenoredneže, ki so mu očitali, d se bratih temi ljudmi.
"Kaj!" se je ponesel Tomaž. "Ali ni so poštenjaki, ki so plačali do zadnje ga vinarja vse? Marsikdo pa vpije Živio naš grof! in slava našemu opatu ne plača pa ne."
Različna čuvstva so obhajala našo četverico, ko je sedela po večerji doma v dolgočasnem stolpu.
Jernej je bil skozinskoz nezadovfc ljen. Niso ga bili sprejeli, kakor je bil pričakoval. O njegovih junaških činih ni hotel nihče nič ved^i; da, celo zmi-govali so z ramami in se smejali, kadar je on kaj pripovedoval; Lamber-garjevo ime jim je bilo neznano, zato'smel v,eč
"I kaj! Ženin še ni oženj en in se vedno lehko izbira. In to je tako neumna beseda: ženin, ženin, če so druga
Ne zabavljaj, Miha," je odvrnil oni; "jaz sem branil, da te niso tepli v krčmi!"
Miha je malo pogodrnjal; na misel mu je sicer prišla Lenka, a ni ga .težil več strah, da bi si izbrala ona koga drugega.
Gregor pa je brenkal na citre, poln •otožnih misli. Kako so se razkadile vse nade! Odšel je bil na junaške boje in zdaj je priklenjen na to zidovje in izročen tuji milosti. Prijaznost patra Benedikta je bila edina svetla zvezda na temnem nebu.
III.
Kaj pa češ plačila imeti, K' nam tako znaš citrati?
N. ps.
Slovesno zvonjenje" jfe zbudilo Gre gorja, baš ko je pozdravljalo vzhajajo solncfe pomladanski praznik. Od seh strani so dohajali ljudje k božji lužbi, in Gregor še nikdar ni bil slišal tako lepega petja kakor v tej velikan ski cerkvi. Po maši pa so postajali moški pred cerkvijo in izpraševali drug drugega, kaj da je novega iz Celja. Starejšim so se brale skrbi na obrazu, in pol iz strahu, pol iz spoštovanja so umikali Jerneju, ki je koračil, poln zavesti svoje važnosti, med njimi. Pripovedovali so si spomine in znamenja, ki prorokujejo nesrečno leto.. Župan se je drznil vprašati Gregorja, kaj da se zgod iz njimi; in vsa tolpa je pritisnila poslušat odgovor. Gregor je tolažil ljudi, da ostanejo pri samostanu; le da pridejo njih gospodarji pod varstvo cesarja, ki jim ne vzame nobene pravice. Nekoliko potolaženi, nekoliko nejeverni so se razhajali ljudje. v
Ko pa se je izprehajal Gregor po samostanskem vrtu, je prihitel k njemu pater Benedikt.
"Snoči sem Vas poslušal, ko ste igrali na citre", ga je pozdravil. "To je meni jako prijetna godba, in moja sestra jo ljubi nad vse. Pojdiva jo obiskat, če utegnete!"
Pripovedoval mu je spotoma, da je sestra vd'ova po prejšnjem samostanskem poveljniku Staniču, in da ji je izmed štirih otrok ostala le še hčerka. Tako sta prišla do hišice, ki je bila takisto lična odzunaj kakor snažna in prijazna odznotraj. Na stoterih malenkostih, kakor pravimo mi moški, dasi nam dejo tako dobro, se je poznala ženska skrbljivost, ki nam zna z ljubeznivo ročnostjo priljubiti dom, da se težko ločimo in radi vračamo.
Benediktova sestra je Gregorja živo spominjala tetke Mine; bila je ravno tako drobna, prijazna in skrbna.
"Tajda, pokaži cvetice!" je dejal stric in pravil, katera semena da je dobil z Laškega, in kako dobro so se obnesla. In Tajda je morala še razkazovati umetna ročna dela, vezenine in pletenine, o katerih ničesar ni razumel Gregor, dasi je vse spodobno občudoval. Zamalo se je«zdelo Tajdi, da jo stric tako nadleguje.
"Saj se gospod Gregor ne zanima za take reči," je mrmrala, in Gregor je ži-ahno legal, da ni res. Popoldne pa so sedeli pod javorom, m vnel se je pogovor o predmetu, ki jc bil takrat na jeziku trem deželam, o celjski dedini. Pater Benedikt in Gregor sta se zlagala popolnoma v svoJ jih nazorih; Tajda pa se je izkazala gorečo pristašinjo celjske kneginje. Strast ji je dajala pogum in zgovornost, ko je povzdigovala kreposti gospe Katarine, opisovala njeno nesrečo in se hudovala nad možaki, ki jo zapuščajo in izdajajo v bridkih urah. Os.tre besede so letele na Vitovca, a tudi na ccsarja. Kot cesarski zastopnik je u-govarjal Gregor, a jako nespretno, ker j^vedel in razumel smešno malo o teh rečeh. Neusmiljeno je pobijala mlada nasprotnica nesrečne njegove razloge in z žarečimi lici in svetlimi očmi je očitala njemu kot zastopniku vsega moštva vse, kar jo je jezilo na moških, sebično, neviteško ravnanje.
"Me ženske bi se' morale vzdigniti za kneginjo," je dejala navdušena, "ko se med moškimi ne dobo več plemeni tega značaja. Kako se je oslavila francoska devica, ki jc rešila domovino in kralja, ko so trepetali vitezi! In kako trepečejo pri nas in kako hite spravljati v varno zavetje svoj imetek in izko riščati tujo ' nesrečo! V starih časih so branili vitezi pravdo vdov in sirot, zdaj jo teptajo; pomagali so v boju slabejšemu, zdaj se postavijo brez-sranino na močnejšo stran; čast in zvestoba sta ,iim igrača za otroke, denar edini smoter, vreden moškega de-
mi pobegneš v Celje in napadeš gospoda Ostrovrharja."
Jel je potem dokazovati, da je pravica na cesarjevi strani, in da bi bila velika nesreča za vse, največja pa za kneginjo, ako bi jo spravili slabi svetovalci z mirnega pota. Hvaležen je pritrjeval Gregor, ko ga je bila tako nagnala gornjegrajska devica. A Tajda se ni dala tako hitro ugnati, ker si ni mogla misliti, da bi mogel kateri-krat moški imeti prav proti ženski. Da je bil Gregor tako slab politik in da se je upiral tako brezuspešno njeni logiki, tega mu ni zamerila. Za načela je šlo, ne za osebo. Z njim je bila prijazna, v svesti si svoje premoči, in kakor sploh radi prizanašamo premaganim nasprotnikom in smo hudi le. na onega, ki je nas zmagal, je obrnila milosrčno pogovor na drugo stran in prisilila* Gregorja, da je prinesel citre. Gregor je zaigral in Tajda je -zapela in nazadnje so bili vsi trije dobre volje.
Zvečer si je rekel Gregor, da mu je hitro potekel dan. Ugajala mu je živahna Tajda; da bi le ne bila taka na politiko! Svoje nevednosti pa se je sramoval in sklenil,' da se natančno pouči o vseh homatijah. Poučeval ga je pater Benedikt, in ko je bila čez par dni družbica zopet skupaj, se je ustav-ljal Gregor že mnogo trdovratneje smelim naskokom politične nasprotnice, ki jo je še bolj razvnemal ugovor. Stric pa se je smejal borbi in pomagal zdaj tu, zdaj tam, da ni zašla predaleč nasprotnost.
Takole je sprijaznila tudi Tajda z Gregorjem, in ni je preveč motila različnost političnih nazorov. Koliko se pa laže razgovarjamo s prijateljem, ki nam ugovarja, ko z onim, ki nam le prikimava. Gregor je bil takorekoč jeklo, ki je kresalo iskre njene duhovitosti, in koliko zadovoljnejši ostavlja-mo vsi družbo, ki smo jo zabavali mi, nego ono, ki je zabavala nas.
Saj Gregor je imel tudi svoje vrline. Občudoval je's stricem krasoto narave; prikupil se je bil s skromnostjo gospe Stanički; znal je lepo peti in bil je brhek fant. Nekaj pa je bilo posebno zanimivo. Mladenič je zdaj vesel, zdaj resen, in čutila je Tajda, da je v srcu nezadovoljen sam s seboj, enak kosu, ki sladko poje, vmes pa poskuša odpreti vratca svoje kletke. Po lagoma se je začelo dozdevati deklici, da se meni Gregor zanjo jako malo, in da občuje nyiogo več in rajši s stri-
Kadar se mudite na vogalu Kuby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway J O LIB T
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0BK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, r.a debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.

cem. Ta ravnodušnošt je žalila njeno samoljubje, in nejevoljna je vprašala zrcalce, če je res tako pusta in nezanimiva. Ko so se imeli zopet sniti, se je oblekla in spletla skrbneje irf vtek-nila rdečo rožo v črne kite. Govorila je prijazneje z Gregorjem in ga začela dražiti, ko mu je pripovedovala juna ške čine in modre izreke Mihove in Janezove, o katerih se je mnogo govo rilo in smejalo po vsej vasi. Gregor pa se je tudi smejal, in draženje Taj dino ga je bolj veselilo kakor ne vem kaj. Kolikor bolj sta se prijateljila, toliko več so izgubljale politične stvari resnobe in važnosti in toliko bolj se u-mikale zasebnim malenkostim. Konec je bil, da je pozabil Gregor vse bojne slat^e in si želel natihem zadovoljen, da bi ostalo vedno tako. Ravno ta želja mu je pa rodila strah, da se ne bi izprevrglo, da ne bi prišel nenadoma ukaz. da ima oditi iz milega zatišja. In up in želja in strah, vse je zvenelo iz njegovih strun in blažilo njegovo veselost. Kadar pa je bil sam, mu je postajalo dolgčas, in iskal je povoda, da obišče patra Benedikta, in pater Benedikt se je veselil, da ga ima Gregor tako rad, in da ga obiskuje Tajda tako često.
(Dalje prih.)
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SGIOENSTBDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet* 111.
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pifičo vsek vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
ILOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
\

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Množenje prebivalstva v Evropi.
Od leta 1900 do leta 1912 se je prebivalstvo Francoske pomnožilo samo 2 odst., Italije za 9 odst., Angleške za 10 odst., Avstro-Ogrske -za 15 odst. Nemčije za 15 odst. in Rusije za 25 cfd-stotkov. Rusija šteje danes 175,000,-000 prebivalcev. Ako se bodo prebivalci v Rusiji še nadalje tako množili kakor se sedaj, bo štela Rusija leta 1948 že okrog 344,000,000 prebivalcev, Francoska pa tačas le — 42 milijonov
Pozor, Rojaki
ANTON ZABUKOVEG
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406.*
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopn ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE* North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
lovanja
1"
"Tajda, Tajda!" se je smejal stric in povzdignil prst, "jaz ti ne bodem več dajati takih knjig; če ne,
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril svojo
novo gostilno
kjer boste vedno najbolj postrežem z najboljšo domačo in importirano pijačo in dišečimi smodkami.
John Horvatb
N. W. Phone. Corner N. Chicago in Jackson Sts., JOLIET, ILL. \
Metropolitan Drug Store
N. Chicago 4 Jackson St».
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLIZI
au CRA S VCL&M butof >o bostn n
REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI « KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALGIJl PROTINU OTRPLOSTI Ude SLABOTNEM KRIŽU
HUDEM KASUU
SLABOSTIH » ČLENKU PLJUČNIH IN PRSUH BOLEM} MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OFRSNB 1 PREHLAJBUU BOLESTIH . LEDJIH BOLESTIH t KRIŽU
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, _
JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
»i

al i---1
ij KONEC CIGANSKE | ^ j	POVESTI.
m
A. H. — "Dol. Novice".
i«
Nikar se ne strašite! Cigan Jolian je bela vrana med cigani. Ni si zadrgnil sam vrv ikrog dolgega vrat«. Tudi ga niso našli zmrzlega v snegu,- kakor pred leti par nedolžnih otročičev njegove sorte, ki jih je precej po rojstvu položila brezsrčna mati v najhujši zimi v sneg, češ: če sta zares ciganske krvi, jima ne bo škodovalo; če- pa ne plove po njih žilah vjoča ciganska kri, naj pa le umrjeta. Konec Johano-vega ciganjenja je bil marveč konec vožnje drzne ladje, ki je srečno utekla sovražnemu zalezovanju na odprtem morju in se znašla v mirnem pristanišču. Umrl je Johan celo previden. Evo vam njegove zavisti vredne sreče!
Kdo je bil cigan Jordan? Nepoznana je bila njegova oseba dolgo časa vaškim kokošam in zaklenjenim shrambam. Še-le pred par leti je prisopihala radovedna otročad iz hoste- in jela zatrjevati vsa v strahu: cigani kurijo tam sredi goščave. Dosti jih je. Največ mladih, pa tudi star mož sedi ob ognju in poleg njega stara ciganka, vsekakor bolna, ker se nič ne more premikati in samo stoka. Kdo bi verjel otročjim čenčam! No, vseeno je ostalo res; ciganka je bila na smrt bolna. In kmalu potem je stopala meža-uova mati v spremstvu par radoznalih ženic proti kraju, odkoder je prihajal Jim in stok. Mati ni šla prazna. Polno torbo si je naložila jedil dobra žena, da jih da bolnici zajedno z dobrimi nauki. Moramo pohvaliti bistroumno mater. Beli kruh in ilica juhe, pa se je omečilo trdovratni ciganki o-trplo srce in je zaželelo po nasvetu do-brotnice svoje duhovnikovih tolažil. Kako je gledal očarani Johan, ko je prišel gospod v beli obleki v hosto, dolgo govoril sam z njegovo boljšo polovico, jo oblil po umazani glavi, ji dal nekaj belega v usta in še potem segal s prstem zdaj v svetlo posodico, zdaj se s prstom dotikal ženinih ustnic, rok, nog.' Vse mu je bilo novo. Prav se mu je zdelo tako. A, kar ga je navdalo z nepopisno radostjo in česar mu ni šlo nikoli iz spomina, to so bile svitle kronice, ki so zdrknile iz dobrotne posvečene roke v njegovo naročje. Morebiti so bile namenjene bolnici. Kdo ve! Johanu to ni šlo v glavo. Ona je itak dobila belo reč v usta in bo kmalu umrla. Ni mogel prehvaliti dobrega gospoda. Še v žganjarni je govoril eJino-le o njem in je čisto pozabil na.bolno ženo. Toliko časa ga je hvalil in ši sproti zamakal vsled govorice osušeno grlo, dokler ni nehalo cvenkati v žepu in se ni prespal v jarku ob poti.
Bolno ženo, silno slabo, so peljali v neko hišo, da bo vsaj umrla na postelji, ki je v življenju najbrž ni poznala. Johan je stopical za vozom in se solzil. Smilila se mu je žena. A, kdo bi to verjel! Vesel je, da jo bo kmalu rešen, so ugibali obrekljivci. Še drugi so pa uganili, da mu teko vroče >olze po svitiih kronicahj ki jih več nikjer ne more zagledati. Pustimo v času prostosti vsakemu svojo misel.
Ciganki so dobre roke zelo postregle. Vsega so ji nanesli: obleke, odeje, hrane, c#lo rujnega vinca. Prišli so jo tolažit poleg moža i drugi deležniki ciganske ii^ode. Tolažba je bila kratka. Naslednje jutro izgine cela
druhal, tudi Johan in z njimi prav vse, kar se je le dalo ločiti od bolnice. Slovo cigansko je bilo očividno težko. Re-vica je precej nato izdihnila. Pokopali so jo krščanski; za pogrebce je ime-la le nevidne duhove.
Johan je torej odšel v druge kraje, da še v drugih okoliščinah pokaže svoje cigansko lice. Sled za njim se je popolnoma izgubila. Že ga niso več omenjale najbolj zgovorne ženice. Morebiti. se mu je že iztekla nit življenja v tujini. Kdo bi skrbel za cigana in njegovo usodo!
Johanu pa ni nehalo biti srce za kraje, kjer živi tolikanj dobro ljudstvo. Spetinspet mu je blodila poskočna misel po oni hosti, kjer mu je obolela ciganska žena in kjer so se našla usmiljena srca ne-le za bolnico, temveč tudi zanj. Slabel je vidno. Star je že. Ura se mu nagiba že na poldne. Tudi on bo moral dati slovo ciganjenju. Kako prav bi mu sedajle prišli dobri ljudje! Kar tja pojde, kjer leži pokopana boljša njegova polovica. Tam ga gotovo ne bodo zavrgli. Samo ta strah pred možmi postave in pravice! Pa to se je že najbrž izgubilo v megli po-zabljenja. Ciganu itak mora biti strah neznana reč. Tja pojde, pa je.
Res! Lepega dne popoldne se znajde v hlevu hiše, ki je bila last dobre mežanove matere. Zima ga trese, slabo mu je, da se mu kar temni pred očmi.
Mežanova mati niso bili kaj veseli nepovabljenega gosta. Ves je razca pan. Umazan morebiti že dve leti na zaj. Ta silen in zopern duh, ki veje od njega, in pa še bojazen, da berač ni najbrž sam, ampak, da utegne pustiti tudi mrtev za seboj življenje kot drag spomin. 1 In kar ji je največ! Bogve, če je bil krščen, koliko ima na kosmati vesti nakaznih grehov. Če u-mrje kot pogan, potem bo pa njegova pogubljena duša hodila nazaj in jo stra šila. Nič! Če ga drugje nikjer nočejo, ga ima ona v hlevu le pod tem pogojem, da umrje kot kristjan. To povedo ciganu prav odločno.
Ni nam bilo dano videti, kaj se je godilo v ciganovi duši spričo teh, njemu tako neprijetnih besed mežanove matere. Nič ne odgovori, pač pa globoko vzdihne, da bi zbudil v srcu kmečke žene bolj gotovo tisto blagodejno čuvstvo, ki mu je pravo ime usmiljenje. Mati majejo z glavo tako čudno in se oddaljijo. Pri tem je ostalo.
Gospoda se je resno bal Johan. Kako bo kregan radi .pomilovanja vred-i>ega pogreba rajnee žene. Za hip se potolaži. Gospod je najbrž šel drugam. novi kaplan pa o tem ničesar ne ve. Prijeino bi bilo tudi, če bi še enkrat objele njegove suhe dlani srebrne kronice. Tako misli cigan v hlevu, krava liska ga pa debelo gleda, češ: v lepo druščino si zašel. Samo, tebe ne bo konec, kakor je nas, kar nas je naše sorte, temveč tebe čaka onkraj groba še hujša družba, kakor je kravja.
Tudi Johanu so jele vstajati v gla\i resne misli. Povejmo po pravici. Četudi o veri ni vedel dosti več, kakor to, da šivi Bog, in da je Mati božja bila sveta žena, se mu je vendar začelo prav zdeti, če bi še njemu prinesli tako belo reč, kakor njegovi ženi, in bi ga potem pokopali na prostor, ki je blagoslovljen. Ura mu bo pravkar bila dvanajst! Da, naj pridejo ■ gospod k njemu!
Pa mi opiši pero veselje, ki je pospeševalo hitre korake skrbne hišne gospodinje, ko je šla v nedeljo po prvi
sveti maši povedat gospodu, da jih želi cigan. Mudi se zelo!
Cigan — na zadnjo uro! Takega slučaja se pa ne doživ ivsak dan. To-
r- —
VZOREN STOLP SVETILNIK ZA NAŠE BREŽINE.
Vzoren stolp svetilnik v miniaturi, "ki ga je izdelala Združenih Držav komisija za stolpe svetilnike pri Tompkinsvillu, Staten Island, kot vzorec.
da danes je nedelja in opravila v cer kvi, da človek ne ve, kje se ga drži glava. Če je sila huda, no, naj bo "Bojn pa pustil devetindevetdeset ovac na paši, da poiščem izgubljeno, ki se je zatekla v trnje, ki jo žuga vsak čas zadušiti."
"Gospod nesejo Boga ciganu," se je hitro raznesla govorica po vaseh ob poti. Prav se jim je zdelo, če umre cigan kot spokornik. Obrekljivke so seveda brž vedele, da kliče cigan gospoda le radi upanja na denarje. To bi jih oštel človek, če bi kaj zaleglo!
Cigan je ležal v veži, osnažen in pripravljen, kakor se spodobi, in čakal korakov iz daljave. Služabnik božji je prišel v belem oblačilu. Vsedel se je k ciganu in začel z njim pogovor. Dolgo, dolgo sta se menila. Zbrane ženice zunaj pred vratmi, ki vedo vse kar je in kar ni, kar je mogoče in kar je nemogoče, ki hočejo zvedeti vse, kar sme, in kar ne, so nestrpno čakale konca. Le strah pred spovednim pečatom jih je zadrževal, da niso poslu-škovale pri vratih. Zato so tembolj pobožno prebirale jagode na rožen-vencu, da bi si s tem pregnale napačne namene. No! Nekaj hrane so privoščili gospod tudi njihovi radovednosti. Smele so se čuditi ganljivemu prizoru, ko je tekla blagoslovljena voda po tujčevem obrazu in'ko je bolnik prejel še celo vrsto svetih zakramentov.
Med zvonenjem so zagrebli tudi ci-ganovo telo na blagoslovljeno pokopališče.
Povest je podala roko resnici.
Vopička čaka v Berlinu.
Berlin, 17. jan. — Charles J. Vopička iz Chicaga, ameriški poslanec za Ru-munsko, ki je ostal v Bukureštu po preselitvi rumunske vlade v Jassy, in čigar umeknitev je naprosila nemška vlada, je dospel v Berlin pozno sno-či, da počaka tu navodila iz Washing-tona.
Analfabeti.
Washington, D. C., 17. jan. — Po novem ljudskem štetju ima Brazilija 24,000,000 prebivavcev, od katerih 18 milijonov ne zna niti čitati, niti pisati. Na štirijaško miljo odpade 8 prebivavcev. Obseg Brazilije presegajo samo 4 dežele, Združene Države, Kitaj, Rusija in Velika Britanija.
-1-
Patriotizem.
Washington, D. C., 17. jan. — Pomorski tajnik Daniels je podelil danes angleški tovarni za strelivo in topove Hadfields Limited pogodbo za dobavo 14 in 16 palcev debelih izstrelkov v znesku $3,141,000.
Ameriške tvrdke, ki so se poganjale za dobavo, so zahtevale $200 več za vsak izstrelek.
Nemški zarotniki obsojeni.
Sail Francisco, Cal.. 10. jan. — Nemškega generalnega konzula Boppa ;n pet soobtožencev so snoči porotniki v tukajšnjem zaveznem okrožnem sodišču spoznali za krive preloma ameriške nevtralnosti. Smith, ki je bil tudi obtožen, si je s svojimi izpovedbami za tožbeno oblastvo zagotovil nekaz-njenost.
Razen generalnega konzula -o po obsodbi prizadeti sledeči: lJodkonzul von Schaek, Wilhelm von Brincken, J. F. "Van Koolbergen, .Margaret E. Cornell in Charles C. Crowley. Obtožba se je tikala namišljenega načrta, razstreljevati zavezniške municijske transporte, mostov^ in druge železnič-ne naprave \ Ameriki in Kanadi.
Generalni konzul Bopp in podkonzul von Schaek sta ostala kakor dosedaj na svoje osebno poroštvo na svobodi. Za go. Cornell, Crovvleya in von Brinc-kena je tudi ostalo veljavno dosedanje poroštvo, ki je znašalo v vsakem silit čaju $10,(XX). Predloge zagovorništva, ki bode zahtevalo novo razpravo, sprejme sodnik v petek.
Napravite trajen mir!
Dandanašnji ljudje so neprestano v vojni s svojimi želodci. To obžalovanja vredno dejstvo povzroča zapeko,! omotičnost, glavobol, migreno, raz-dražljivost, izgubo slasti in trdne volje, splošno slabost itd Napravite trajen mir s svpjim. aelodcemI Jzčistitc čreva in jih ohranite čista s pomočjo Trincrjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ki je edino zanesljivo zdravilo za želodčne neptilike. Pripravljeno je iz grenkih zelišč, korenin in lubja največje zdravilne vrednosti ter iz čistega, popolnoma dozorelega, naravnega rdečega vina. Ne uživajte alkoholnega želodčnega grenčeca, ki labli prebavila, ddčim jih Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino krepi. Cena $1.00. V lekarnah. — Kjer je mir nemooč, kakor n. pr. z revmatiz-mottf ali nevralgijo, prepodite mučite-Ija ali mučiteljico s pomočjo Triner's Lininienta. To zdravilo je nepreseg-Ijivo tudi pri nezgodah, izvinkih, oteklinah, ozeblinah itd. Cena 25 in 50c v lekarnan, po pošti 35 in 60c. — Ali imate mični Trinerjev Zlati Koledar? Če ne, pošljite 10c v pokritje poštnih
stroškov. Jos. Triner, Manufacturing Chemist, 1333,-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leei Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collin wood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos.'Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovicfc Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericfc Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere« Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle La Salle, 111.:.Anton Kastello in Js kob Juvancic.
Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar Milwaukee, Wis.: John Vodovnik Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekar Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanet Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare Stambaugh, Mich.: Aug. Gregoricl Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkai Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nim» mo zastopnika, priporočamo, da s-zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimc Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo venski naselbini.
Uprav. "A. S."
Logično.
K župniku so prinesli otroka, da bi ga krstil. Kmet reče župniku: "Gospod, prinesel sem otroka, da bi ga krstili na ime- 'Tiger'."
Župnik se nasmeje: "To vendar ni nobeno ime. Kje si ga pa dobil?"
Če je mogel biti sveti oče 'Lev', more biti tudi moj sin 'Tiger'," odvrne kmet.
POZOR ROJAKJNJEI
Ali veste, kje je dobiti najboljše m> so po najnižji ceni? Gotovo I V mesni'
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekr lene klobase in najokusnejše mes-Vse po najnižji ceni. Pridite torej i poskusite naše meso.
Nizke cene in dohra postrežb*
naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ■ našej mesnici in groceriji na tobj lu Broadway and Granite Stre«-
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik...........George Stonich,
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar............ .John Barbich.
Blagajnik................John Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz,-Joseph Težak, John Štublar.
Chic. Phone 2768.
N W Phone 11
-----------i----
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,212.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mf-secev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod-napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo!
"Slavnemu slovenskemu in hrvat»k»-mu občinstvu v Jolietu naznanjam, sem otvoril svojo
i.
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«r imam največjo zalogo svežega in im-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gnocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejša in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IH
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander [\aras^
Chi. Phone 376 L/ N. W. 927.
120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL.
JOUCT.ILU,
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.____JOLIET, ILLINOIS.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za..................----$10.5«
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.0«
Kentucky Whiskey. Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5® S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.««
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................%9M
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.0«
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.0«
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jiziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
tiovega piva, ki se Imenuje ,
Gl.iM EXPORT
v.awsww-*
-aw.;* mmm
ter $e najboljša pijača
E Porter Brewing Company
«68 selefou 405	S. Bluff St.. Joliet. Ill