212. St.
t 5. iete.
Poštnina pavžallrana. Posamezne Sevlllce 1P.	v	<, -nuani, * 1""»
jugoslaw:
Posamezne številke 1 D.
farofinina za kraljevino j,	SHS
*#8e£no 15 D. Letno 180 D,
Inozemstvo:
20 a Letno 240 &
®nost6jpi» -mn vrsta za 50 para, večkrat popust
hijeni, « petek 15. septembra 192?
Naredila sodaiistična stranka
sklicuje
JAVEN SHOD
* Ottek, 15. septembra 1922	8.	url	iveier
¥ veliki dvorani Mestnega doma.
DNEVNI RED:
1. Poročilo o kongresu v Zagrebu.
2. Položaj javnih nameščencev«
L	Poročata
Hihalio Rostohar in posianet Ivan Piriiž«
Usoden potek pokrajinske obrtne razstave v Mariboru.
t>ANES V ČETRTEK PREKO DESET TISOČ OBISKOVALCEV. -
Obisk gostilničarjev. — pohvala vinskega oddelka,
L Maribor, 14. sept. (Izv.) Zaradi P*ega vremena je bil danes obisk 5*^15n]e pokrajinske razstave prav
Piovolilv.
NV
Danes je posetilo raz*
rwo nad deset tisoč ljudi. Za danes {* oil napovedan prihod protektorja j**stave, pokrajinskega namestnika
yufidčijiii>>&.CKti uaxiic^imn.a
ffla. Hribarja, ki pa ni prišel. Pri-rijejo ga Jutri z dopoldanskim vla-ob 9.42 ali pa 2 avtomobilom.
Danes so obiskali pokrajinsko razstavo gostilničarji v zelo častnem številu. Poskušali so specijalitete in navadna vina ter se zelo pohvalno Izražali o kakovosti naših vin. Zvečer je bil koncert, ki pa je bil zelo slabo obiskan, ker se je Istočasno vršila v gledališču predstava operete »Poljska kri«, in je bila tudi godba na razstavL
Grško “turška volna.
&RSKA ARMADA v MALI AZU1 BREZ TOPNIŠTVA IN MUNICUE. -VEN1ZELOS NA DELU. — V SMIRNI VLADA RED IN MIR,
Pariz, 14- sept. (Izv.) Kakor do-»Tenps« iz Aten, nadaljujejo ffske žete z Izpraznjevanjem Male Doslej se je vrnilo v domovino f?-000 mož ta, 6.000 ranjencev. — V^dni atenski krogi zanikajo, da * Prišlo v grški armadi do uporov. kPariz, 14. sept. (Izv.) Kakor po-»Intrasigeant« iz Carigrada, ^Polagajo Grki v Mali Aziji še s if^ližno 40.000 možmi, ki pa so več 2* manj desorganizirani ter nimajo Jopništva niti municije. j^Pariz, 14. sept. (Izv.) Kakor po-^J*Chicago Tribune«, je bivši gr-
fflinistrski predsednik Venizelos
dospel v Pariz. Pričakujejo, da po-seti francoskega ministrskega predsednika Poipcareja, s katerim se bo razgovarjal o raznih političnih vprašanjih. Nato namerava odpotovati v London. ...
Smirna, 14. sept. (Izv.) Mir je tu popolnoma vzpostavljen. Grške čete, ki so se upirale na polotoku Čehmel, so se udale.
London, 14. septfcmbra. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Carigrada: Grki so mesto Bruso pred Izpraznitvijo zažgali na več mestih. Požar Je bil lokaliziran le na del mesta, ki je popolnoma pogoreL (Vest je neverjetna.)
Pred prevratom na Grškem.
ORŠKi KRALJ JE IZGINIL. — VENIZELISTI NAMERAVAJO PROGLASITI REPUBLIKO.
k, pograd, 14. sept. (Izv.) »Tribu-iavlja iz Pariza: Nemiri na Gr-ki so doslej lokalizirani na Se širijo že tudi v notranjost «i5avfc. Kralj Konstantin je zapustil 5?^lO mesto in fe odootoval nekam
j^ -ao mesto in Je odpotoval nekam -5®želo. Vsa grška javnost zahte-
va naj se pozove Venizelos, da se povrne domov in da se mu Izroči oblast diktatorja- Vsi znaki kažejo, da bodo venizelisti proglasili republiko na Grškem, kakor hitro se povrne Venizelos iz inozemstva.
Jugoslavija bo pomagala Grški?
ij^J^odon, 14. sept (izv.) Kakor w^ajo listi, so dospele v Atene tgJj: ^ zanesljivih virov, da sta iz-- 111 Jugoslovanska in romunska
vlada pripravljenost pomagati Grški v slučaju balkanskega konflikta. Jugoslavija mobilizira in osredotočale svoje čete v okolici Skoplja,
ed resnimi konflikti na Balkanu.
VOJAŠKE PRIPRAVE BOLGARSKE OB GRŠKI MEJL
‘ta*?™*.. 14. sept. (Izv.) Med Bu-
- u, 14. sepr. uzv.; iviea du-511 Beogradom , so se včeraj Izmenjavale misli o vpra-°V vi J13550	zavzameta
•ksiv r* romunska In jugoslovanskiv slučaj^, da začno Bolgari ko-—DedeagaČu ob Egejskem
morju. Grška vlada je ponovno opozarjala na vojaške priprave Bolgarije ob grški meji. Včeraj sta se tudi ministrski predsednik Pašič In minister zunanjih poslov dr. Ninčič ba-vila s težavnim položajem, v katerem se sedaj nahaja Grčija.
KRALJ SE VRNE 28, T, M V BEOGRAD.
Beograd, 14. sept. (Izv.) Dvoma pisarna je dobila brzojavno nalog, da naj do 2$. t, m. pripravi dvor. Iz tega Je razvidno,, da se bo kraljeva dvojica do tega dne povrnila v Beograd.
AFERA KRALJEVIČA GJORDJA.
Baograd, 14. sept. (Izv.) Namestnik ministrskega predsednika, notranji .ninister Timotijevič je zahteval od zastopnika kraljeviča Gjordja naj mu tekom dveh dni predloži zahteve princa in odločitev, ali gre kraljevič v Niš ali ne.
PAšlC POTUJE V LONDON IN PARIZ.
Beograd, 14. sept (Izv.) »Novi List« poroča iz Pari2a: Jugoslovanski ministrski predsednik Nikola Pašič namerava začetkom prihodnjega tedna odpotovati v London. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da Je to potovanje uspeh izmenjave misli med Londonom in Beogradom o vprašanju Orienta. Predsednik vlade Pašič bo za svojega bivanja v Parizu konferiral tudi s francoskim ministrskim predsednikom Poincare-jem.
FINANČNI MINISTER ZAHTEVA
NOVO IZDAJO BANKOVCEV.
Beograd, 14. sept (Izv.) Upravni svet Narodne banke je Imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o novi emisiji novčanic v znesku ene milijarde. To je storil na zahtevo finančnega ministra dr. Kumanudija. ki je zahteval od Narodne banke, naj takoj poviša obtok bankovcev na podlagi razmerja od 3 :1 na 5:1. Smatra se, da upravni svet Narodne banke ni na svoji včerajšnji seji o tem vprašanju sklenil nič definitivnega. Danes pa se je doznalo, da je upravni svet vendarle storil sklep, ki ga bo še danes sporočil finančnemu ministru. Upravni svet Narodne banke je namreč sklenil, da ne more sprejeti predloga glede povišanja števila novčanic. Z ozirom na ta sklep objavlja danes finančno ministrstvo: Narodna banka se je z ozirom na pomanjkanje novčanic in zaradi potrebe zasebnih kreditov že delj časa bavila z mislijo, zvišati obtok bankovcev v razmerju od 3 :1 na 4 :1. Zaradi tega je predlagala vladi, naj predloži tozadevni zakon-pa do danes še ni zgodilo. (Mislimo, ski načrt narodni skupščini, kar se da je čisto odveč, če pripomnimo, da bi bila nova nekrita Izdaja bankovcev prvi korak za Avstrijo in — Rusijo.)
ORIJENTSKE KONFERENCE SE UDELEŽI TUDI NAŠA DRŽAVA.
Beograd, 14. sept. (Izv.) Konference zaveznikov o rešitvi vprašanja bližnjega vzhoda se bo udeležila tudi naša država.
ODHOD SRBSKIH KMETOV IZ MARIBORA.
Maribor, 14. sept. (Izv.) Srbski kmetje so se danes zjutraj odpeljali z vlakom ob 6.38 v Ljutomer. Spremljali so jih načelnik oddelka za kmetijstvo Sancin, vinarski inštruktor Olaser, inženir Zidanšek, kmetijski svetnik Trampuš, poslanec Drofenik, sadjarski nadzornik Goričan Itd. Iz Ljutomera gredo srbski kmetje z vozovi v Ormož, odtam pa z vlakom v Zagreb, ki si ga hočejo tudi ogledati.
Madžari zahtevajo revizijo meje v Prekmurju.
NAŠA VLADA VSTRAJA NA STATUS QUO.
***aso	14-	septembra.	(Izv.)	Kakor
6°s]e	1	madžarski	minister za zunanje
doseao	Ostro	agitacijo	v	2enevi
r°tQa w . revizi'e mirovne pogodbe, ozi* e me3e ™ Madžarski. Ju-laWval 1 ^nani1 minister dr. Ninčič Je ^ hitrih navodil povodom me,f0fa ®aDifyia’ ^ 3* zahteval r*-56 “o to ?rekmuriu *“ Predlagal, naj ^3* Mart? ^ Madžarski odstopljeno
S’ ^ii	kompenzira * nekateri-
. ytl Subotici vorid n
naši državi, se ta 2a-
f6Va resi f""? zahtevaI°- nai »e ta 2a-vUda drbItraŽ0 društva narodov. Nagega , mogla na včerajšnji seji mini. • J*	režitI te*a vprašanja. Edino,
Sl« sporočiti ministru jumanJLh
poslov dr. Ninčiču, je, da se naša država drži strogo določb trianonske mirovne pogodbe In teritorialnega statusa ftuo.
KONEC STAVKE TIPOGRAFOV V AVSTRIJI
Dunaj; 14. septembra. (Izv.) Stavka dunajskih tiskarjev, ki je Izbruhnila dne 1. septembra, se Je danes nehala, ker se le dosegel sporazum * delodajalci. Jutri bodo listi zopet Izšli
NEMIRI NA IRSKEM ŠE .VEDNO TRAJAJO.
Dublin, 14. sept. (Izv.) Cetaši so se polastili mesta Kemere, katerega posadka se is udala.
Uredništvo:
WoJfova ulic« 1/L Telefon 3fflf
Uprava:
t Harijin trg S. Tetefc* 4*? trat,L_	—
Ah\ se ne vračajo.
,jem je priložiti ott 2g oUgovor.
c;
^utro".
Skrajni čas te it. 'do tzpregovorimo tudi o tm polam sflsJnaajCTft ^ komnpiranth povojnih razmer načelno besedo.	.
Grda, majhna in amazana le bila imenska žurmttstika Malovrh in štefe sta bila njena simbola. ii*Miala * ,r v vicah in najsrečnejša se je počutila tedaj. koseje valjala v nega boja in odkrivala odeje po zakonskih in nezakonskih spalnic^ Naiiepš* se je razgalila v letih takozvanega *kulturnega boja«, ko je dokazala vso svofr
‘"pa pri vseh teh grdobijah in smešni omejenosti je obdržala ta naša žarno-listika vendarle eno, namreč - objektivno poštenje. Po njenih predalih se te $ polnimi golidami prelivala gnojnica, a naprodaj pa vendarle m bila m™mar*i izdajatelji naših listov so doprinašali pogosto zanje celo občutne materialne žrtve. Vsak list je stal brezpogojno v službi svoje stranke, nikdar pa m na prodaj različnim temnim in zakulisnim elementom.
To dejstvo je odgovarjalo popolnoma mentaliteti našega poštenega m oar kritega naroda. Kako daleč, celo predaleč je šlo to rigorozno poštenje našega naroda, nam najjasneje dokazuje žalostna usoda sijajnega Levstikovega »Pav-Me«. Bil je to brez dvoma doslej naš najboljši politično in kulturno satirični list ki se je že s prvimi številkami tudi gmotno dobro fundiral, a kakor tdtrv so'Levstikovi klevetniki sprožili podlo misel, da utegne dobivati »Pavliha* gmotno podporo iz temnih zakulisnih virov, je bil — uničen.
Vojna je pa strahovito demoralizirala posameznike Ut cele sloje. Zavest poštenja in nepoštenja se je popolnoma zabrisala, izginil je popolnoma oni vzvišeni kriterij ki je bil vcepljen nekoč tako posameznikom Juikor tudi celim skupinam v kri in meso. Izginil je iz ljudskih mas ves idealizem in danes pleše vse samo okrog zlatega teleta, ki je postal začetek in konec vsega našega sireiet
Ijenja.	■	_.	..	.	M
To sarovo materijaJlzadjv je opažati, žal, danes tadi med namx to m samo v vsem našem gospodarskem, političnem, kulturnem In socijalnem živ* Ijenju, temveč tudi v našem časnikarstvu. Sicer izhajajo še vedno listi iz predr vojne dobe, v katerih Še ni popolnoma zamrla stara, uvodoma opisana mentor liteta, a dobili smo tudi nekaj tozadevnih pojavov, ki so najjasnejši plod in znan današnje demoralizirane, materialistične dobe in mentalitete, ki pozna eh sam
idol, to je — zlato tele.	,	.	,,	,	-
ln tip take propale, povojne demoralizirane in materijallstične dobe te.
»Jutro«.	....
Rojeno, kakor znano, je bilo »Jutro« tz osebnega samoljubja tn parverOh
skih ambicij takozvanih liberalnih mladinov, Id so hoteli priti v nasi javnosti brezpogojno do moči in s tem do korit. Pred vojno jih je ubilo dr. Žerjavova agromerkurstvo ter jih čez noč pomedlo iz naše javnosti, a po vojni ,so s4 naenkrat zopet pojavili* Njihov nastop je omogočilo le tedanje vseobče navdur šenje in širokogrudnost. Potom dr. Kramerja in dr. Knafliča so se hoteli ugnezditi najprej pri »Slov. Narodu« ter ga polagoma okupirati, a zdrav instinkt dr. Tavčarja je kmalu zaslutil, kam moli pes taco, zato je dr. Knafliča enostavno pognal iz redakcije. S tem so izgubili glasilo in ustanovili so si — * Jutro«. Popolna sterilnost takozvanih liberalnih starinov je omogočila, da so zavzeli vsa odločilna in vplivna mesta v stranki mladini in to je omogočilo tudi »Jutrovo« življenje. Neznatna klika, ki ne predstavlja nikogar in za katero ne stoji niti pet tucatov ljudi, a ki jo je razburkana sedanjost vrgla slučajno na krov, se je zvezala s podobnimi parveniji iz našega demoraliziranega gospodarskega življenja in tej slučajnosti se ima zahvaliti za svoje življenje naš žarnalistični izrodek •— »Jutro«. Javna tajnost je, da je imel ta list lani tri milijone deficita, ki ga pokril znani korumpator vsega našega gospodarskega življenja in da je že za letošnje leto odrinil zopet — pet milijonov. S tem denarjem se tiska dartes v >pošteno pridobljeni« Delniški tiskarni« Ust, M redi okrog sebe ducat lludl in ki ima nalogo v naši javnosti braniti in zagovarjati različne svinčene in drug* afere (živosrebrne še pridejo!) ter dokazovati neinformiranim, da ima ta kiika
ga seboj tadi svojo stranko«	..	... . w
Ne bomo danes ponavljali vseh neStevttnih škandalov, afer in konkretnih dejstev, fd so odkrile ves smrad te propale »Jutrove« klike, a človek se nehote zamisli pri dejstvu, da se še najde javen lokal, kjer visi ta Ust, da se še najde človek, ki se upa na cesti pokazati se s tem listom v roki.
Levstik je bil čez noč uničen s svojim »Pavlihom«, a vendar ga id bOo, ki bi mogel najti samo pezdir v njegovem značaja, na »Jatrovce« se danes vale bruna, a vkljub temu ne reagira naša javnost, se še najdejo ljudje, ki se ne sramujejo vzeti v roke Ust, tiskan in napisan z nepošteno pridobljenim denarjem iz koroškega, vseučiliškega in zdravstvenega (kmalu pride, gospodje, tudi to na tapet) denarja, z denarjem, ki je odtrgan od ust našim rudarjem in konsa mentom itd.
Da, človek se nehote zamisli, Kaj v našem ljudstva res ni več nobenega kriterija za poštenje in nepoštenje, čast in sram. Ah, ne, v našem ljudstvo žtvt še to poštenje, a v naši takozvani inteligenci------------t?t
Borzna poročila.
Curlh, 14. septembra. Berlin 0.335, Newyork 535, London 23.55, Pariz 40.30, Milan 22.25, Praga 17.80, Budimpešta 0.175, Zagreb 1.95, Varšava 0.08, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875.
Berlin, 144. septembra. Dunaj 1.98, Budimpešta 60.42, Milan 6441.90, Praga
5193.50, Pariz 11.635.40, London 6841.40, Newyork 1553.05, Curfh 28.813.90.
Zagreb, 14. septembra. Devize: Dunaj 0.10—0.1015, Berlin 4.65—4.80, Budimpešta 3.05—3.25, Italija 319—327, London 33(5— 344, Newyork 74—77.50, Pariz 674—584, Praga 252—258, Švica 1420—1460, Varšava 1.10—1.10. Valute: ameriški dolarji 73-
75.50, avstrijske krone 0.11—0.12, češkoslovaške krone 240—260, angleški tuntl 330— 342, francoski franki 560—575, nemške marke 5—5.20, Švicarski franki 1400—0.
Beograd, 14. septembra. (Srednji tečaji.) Devize: Dunaj 0.10, Berlin 4.70—4.90, Budimpešta 3, Bukarešta 52, Milan 327— 330, London 334.50, Newyork 77-50, Pariz 590, Praga 260, Švica 1460.
Kriza v demokratski stranki.
BREZUSPEŠNI POSKUSI PREPREČITI RAZKOL.
Beorad, 14. sept (Izv.) »Politika« poroča: Prijatelji predsednika demokratskega kluba Ljube Davidoviča in ministra prosvete Svetozarja Pribi-čevlča se trudijo, na miren način poravnati spor, ki je nastal med obema politikoma zaradi udeležbe na kongresu javnih delavcev v Zagrebu. Zdi se, da se zlasti notranji minister Kosta Timotijevič toplo zavzema za
to, da se na kakršenkoli način prepreči razkol v demokratski stranki. Sedaj je še težko reči, kako stališče bo v tem vprašanju zavrel demokratski klub in glavni odbor stranke, ki se sestane še le 20. t. m., ko se povrne minister dr. Krstelj v Beograd. (Po zadržanju Davidoviča na zagrebškem kongresu se nam vsak sporazum zdi nemogoč.)
Nameravan Vrangiovski prevrat v Bolgariji.
Sofija, 14. sept. (Izv.) Kakor poroča bolgarska brzojavna agencija, je policija zadnje dni zaplenila korespondenco nekega Bolgara, ki je stal v pismeni zvezi z Vranglovo armado. Policija Je našla med dopisi mnogo kompromitujočih listin, iz katerih Je razvidno, da so nameravali Vranslovci kršiti nevtralnost države
in že v prihodnjih dneh začeti akcijo v svrho prevrata proti bolgarski vladi. Slutijo, da so Vranglovci pri tem računali na pomoč opozicij analnih strank v bolgarskem parlamentu. —* Čuječnost bolgarske policije pa je ta načrt prekrižala. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se vsi taki poj&ka# . izjalovilo.
Nesramnost brez primere.
Or. Vekoslav Kukovec Izjavlja v svojem glasilu »Tabor« med drugim to»le:
»Povišanje doklad se mora za Javne nameščence izvršiti istočasno kakor za častnike. Povišanje samo Je pa neodložljivo In neizogibno. Vendar v tem trenutku krize v vladi In
V	narodni skupščini ni človeka, ki bi mogel z gotovostjo reči, kdo bode poklican to vprašanje rešiti, najmanj je to meni znano. Preteklo nedeljo Je nastopil v Zagrebu na sestanku javnih delavcev od mene dolgo predvideni dogodek naj večje politične dalekosežnosti. Prisotnost dosedanjega voditelja demokratskega kluba Ljube Davldoviča in samega predsednika narodne skupščine dr. Ivana Ribara, ki je po ustavi prvi svetovalec krone pri nastopajočih spremembah vlade, je jasen dokaz, da so dogodki dozoreli in da odločitev kmalu pride. Razume se, da se v takem ozračju krize ne rešujejo vprašanja velikega finančnega učinka kakor je zvišanje plač, ki ne more znašati manj nego eno milijardo dinarjev, da bode uspešno. V akcijski komite, ki hoče krizo reševati, je izmed Slovencev izvoljen g. dr. Vladimir Ravnihar. ki edini more javnim nameščencem dati avtentične informacije
o	načrtih rešitve parlamentarne situacije. Kriza se je polastila najdelikat-nejšega državnega vprašanja, spora med Hrvati in Srbi. Z oziram na do-
sedanje Izkušnje zadnjih Štirih tet sem se Jaz odločil v Interesu svojih volllcev začasno ne sodelovati na tl rešitvi, ki so jo vzeli drugi v roke.«
Tako zapuščajo javne nameščence tisti, ki so bili izvoljeni z glasovi javnih nameščencev. Najprej je odložil predsedniško mesto Zveze javnih nameščencev poslanec Reis-ner in se pričel pečati s »koristnejšimi« stvarmi kot je beda javnih nameščencev. Za njim prihaja sedaj voditelj demokratov dr. Kukovec, ki je prav za lase privlekel izgovor, da se otrese dela za zboljšanje mizernega stanja javnih nameščencev.
Vse demokratsko časopisje po-vdarja, da shod javnih delavcev v Zagrebu ostaja brez vsakega vpliva na demokratsko stranko. Sedaj pa prihaja voditelj demokratov, ki izrablja ta shod za izgovor, da definitivno obrne hrbet javnim nameščencem. Za vsakega slepca je jasno, da je dr. Kukovec komaj čakal priložnosti, da izda javne nameščence.
Demokrati bi že zdavnaj lahko rešili gmotno vprašanje javnih nameščencev In že zdavnaj bi lahko rešil! službeno pragmatiko. Vendar to niso hoteli, ker jim je stradanje javnih nameščencev deveta briga. Najboljši dokaz demokratske sovražnosti do javnih nameščencev doprinaša sedaj voditelj JDS, ki se sam Izključuje iz vrst zagovornikov javnih nameščencev.
Prevarani lavni nameščenci.
V	spominu je še vsakomur volilna borba za narodno skupščino. Takrat *o kandidati demokratske stranke v Zakup vzeli vprašanje javnih nameščencev. Demokratsko Časopisje je Ba vse pretege kričalo, da nihče drugi ne reši zboljšanja mizernega gmotnega stanja javnih nameščencev, kot demokrati, ki so najmočnejša in najvplivnejša stranka v državi.
Že v volilnem boju za narodno skupščino smo povdarjall, da je ljubezen demokratov za javne nameščence Čisto navaden volilni šlager. Marsikdo nam tega takrat ni verjel In Sedel na vabljive limanice demokratskih kandidatov.
Danes menda ni nikogar med javnimi nameščenci, ki bi ne uvidel, da so demokrati veliki v obljubah in pa majhni v dejanjih. Demokrati so pustili javne nameščence popolnoma na cedilu in niso hoteli zanje ničesar storiti. Pravimo, niso hoteli, in je za to tudi dovolj dokazov. Finančni minister je demokrat. On In njegovi organi so lani izjednačili draginjske doklade in državo razdelili na pet draginjskih razredov. Vsak predlog s strani opozicije, kratkomalo ni bU niti debatiran v zakonodajnem odboru. Prečanski demokratski poslanci, cvet inteligence dr. Kukovec, dr. Žerjav, dr. Lukinič, dr. Angjelinovič, dr. Krstelj pač niso imeli razumevanja, še manj pa volje, odločno nastopiti za prečanske javne nameščence.
Tem gospodom je bilo znano, da so živilenske razmere v Sloveniji, Hercegovini, Dalmaciji veliko slabše kakor v Srbiji. Vendar so odločno Zavzeli stališče, da se država razdeli na pet razredov. Še več. Demokratski klub je v mesecu marcu sprejel predlog finančnega ministra, da se maksimirajo draginjske doklade nižjim uslužbencem in pridrži za rodbinsko doklado petdinarski neposredni davek. Prečanski demokratski poslanci Šo sprejem ali deputacije in memorandume javnih nameščencev,
dobivali od vseh strani utemeljene prošnje, a ukrenili niso ničesar. V parlamentu so jih opozicijonalni poslanci prosili, opozarjali na nevzdržno stanje, a vse zaman. Ko je prišel predlog za odpravo maksimiranja in petdinarskega davka, so proti nujnosti glasovali demokrati na predlog svojega finančnega ministra. Sedaj leži predlog opozicije v finančnem odboru, dokler gospod finančni minister ne »prikupi podataka«!
Na zadnji seji skupščine začetkom avgusta ni bilo kvoruma, ker so vladni poslanci (demokrati) odšli. — Ob petih zvečer je finančni minister Kumanudi na opozorilo Ljube Davi-doviča hotel spraviti skupaj finančni odbor, da v zadnjem trenutku popravi krivico glede petdinarskega davka. S težko mujo se je nabralo nekaj članov in sicer dva radikalca, en demokrat, en samostojen kmet, dva zemljoradnika, en soc. demokrat in en naroden socijalist. Potrebno je bilo enajst poslancev A teh ni bilo, ker so vladni poslanci že zjutraj odšli
In sedaj pride vodja slovenskih državotvorcev dr. Kukovec z nesramno izjavo, ki vsebuje uprav nečloveško žaljenje celokupnih javnih nameščencev. Njegova klika je kriva da so javni nameščenci brez razlike kategorije gmotno upropaščeni in sedaj ima ta klika to drznost, da na usta svojega voditelja zvrača krivdo glede draginjskih doklad in pragmatike na druge.
Gospod dr. Kukovec naj si zapomni: če je na shodu javnih nameščencev v Celju pred dvema tednoma užaljen s svojim tajnikom zapustil zborovanje, je bil to dokaz slabe vesti. Uverjeni smo, da je to tudi bila zadnja avantura, ki se jo je upal narediti. Od sedaj naprej za takega človeka ni več mesta na shodih poštenih, a sestradanih javnih nameščencev.
Kriza v demokratski stranki.
Za beograjsko časopisje tvori še danes glavno snov zagrebški kongres. Na kratko ponatiskujemo nekatere beograjske misli:
»Radikal«, glasilo Stojana Prott-ia, piše,'da si je težko misliti večje zadoščenje, kot ga je Protiču prinesel zagrebški kongres. To razlaga sledeče:
»Ko se sedaj govori samo o kongresu, ki se je vršil v Zagrebu prošlo nedeljo, moramo na prvem mestu z vso silo povdariti, kako značilen je ta dogodek za našo notranjo konsolidacijo. OsnivačI »Radikala«, poseb-ao Stojan Protič, morajo občutiti globoko zadovoljstvo, ko izgleda, da se bo tudi od druge strani dvignila zastava, na kateri je napisano geslo; da se uresniči bratska sloga in spo-ražhm. To je znatno povečanje sile pokreta, katerega nosilec in predstavnik je v tem trenotku, kot izgleda, edini g. Protič. Kakor je že silna zgodovinska osebnost g, Protiča dobila s tem v svoji izrazitosti veliko ojačenje, more biti tudi sam g. Protič danes vesel, ko se dvigajo in slišijo tudi drugi glasovi v prilog njegove velike osnovne misli. Dobrobit naroda nam mora biti vsem vedno največja briga. Zato more In mora v "’ g. PratiA, kb se čuiejo in pazljivo
poslušajo tudi drugi naši ugledni ljudje in postaja on vsled tega samo borec v veliki vojski, samo zadovoljen, naravnost srečen.
V	nizu odličnih imen, med katerimi zasluži g. dr. Jovan Cvljič s svojim pozdravom, da se ga posebno omeni, se mi radujemo, da smo med udeležniki lahko opazili demokratske prvake gg. Lj. Davidoviča, dr. Vojislava Veljkoviča in dr. Ivana Ribara. Prva dva sta tudi kot govornika na kongresu samem pokazala svojo odločno voljo, da kreneta na novo pot.«
Prlbičevič je vse svoje liste naravnost zasul z izjavami, v katerih strastno napada Davidoviča, kateremu predbacuje, da je kriv razkola v demokratski stranki in padca sedanjega režima, kateri bo z vso gotovostjo sledil. Pravi, da bo stopila gotovo na mesto sedanje demokratske stranke Jugoslovanska zajedni-ca, s čimer se bo izpolnilo to, kar so hoteli doseči sklicatelji kongresa. (Večjo partizansko zagrizenost si le pač težko misliti.)
Beograjska »Demokracija«, centralni organ demokratske stranke zopet ne more razumeti, kako morejo ljudje Iz stranke vladne večine vstati prati režimu, pa $sled toga tolče po
Davidoviča in onih, ki so šli v Zagreb. (Kot se vidi, so nekateri ljudje na odgovornih mestih še vedno mnenja, da je stranka več, kakor država.)
»Beograjski Dnevnik« računa s padcem današnje vlade in dela za bodočo sledeče kombinacije:
»Velik del demokratov je prišel do prepričanja, da je postal sedanji režim nemogoč in da je treba rešiti državo pred prepadom, v katerega jo tira sedanja vlada. Zato mislijo, da je treba kreniti še v pravem času na pot, ki je bila začrtana na kongresu v Zagrebu. Oni so mnenja, da tu ne gre za ustanovitev nove stranke, kakor hočejo nekateri prikazati celo stvar, temveč o bloku večih že obstoječih strank ,iz katerih bi odšli ljudje, ki so zakrivili te tako neznosne razmere, ali pa bi se potisnili v ozadje, da bi ne Imeli nobenega vpliva na nadaljni razvoj dogodkov.
Ta nova vlada bi imela nalogo, da sanira razmere v celi državi, posebno v Hrvatski in južni Srbiji in da izvede nove volitve. Po eni kombinaciji bi to vlado tvorili demokrati z Davidovičem In Veljkovičem, zem-Ijoradniki, socialdemokrati, en del hrvatskega bloka, poslanci izven strank In verjetno ena ali obe skupini muslimanov.
Obstoji pa še ena kombinacija, kateri pa niso naklonjeni ravno vsi Davidovičevi pristaši. Ta bi bila, da Davidovičeva skupina doseže sporazum s Stojanom Protičem in radikali.
Na vsak način stojimo pred jako važnimi političnimi dogodki. Ena skupina demokratov je izstopila iz svojega dosedanjega kroga, postavila na kocko tudi svoj politični obstoj in take stvari se ne delajo nikdar brez kakega načrta in važnih ciljev.«
Politične vesti
Poslovne in politične afere.
Demokratski »Pokret« obeta nova razkritja. V zadnji številki piše, kar ponatiskuje tudi »Slov. Narod« to-le: »Pred kratkim je odstopil predsednik »Slavenske banke« Janko Zimmermann in Izstopil docela Iz banke. Kmalu nato je vložil zagrebški odvetnik dr. Ljuba Tomašič pred zagrebškim sodiščem kazensko ovadbo proti dr. Praprotniku in dr. Kavčniku zaradi nekih velikih zlorab in oškodovanja delničarjev. Zagrebško sodišče je na temelju te ovadbe uvedlo kazensko preiskavo in te dni zaslišalo oba obtoženca. Tako je momen-tano stanje stvari Mi nečemo izreči svojega mišljenja, pač pa priobčimo v prihodnjih številkah nekoliko dokumentov, iz katerih bo ta afera razvidna. Svojo sodbo izrečemo na koncu. Toda to morda ne bo potrebno, ker bo Iz materijala, ki nam je na razpolago, lahko vsak čitatelj sam napravil pravilno sodbo. Za sedaj pa pravimo samo to, da je v nas izzvala cela stvar samo najgloblji gnus in skrb za našo bodočnost, ko smo videli kako je mogoče, da se take grdobije morejo sploh dogajati.« — (Kakor znano je Praprotnik v Ljubljani ravnatelj banke , ki je v najtesnejših zvezah s fondi, ki jih ima »Jutro« na razpolago. Praprotnik je tudi najboljši prijatelj in svetovalec dr. Žerjava. Zanimiva obetajo biti nova razkritja tembolj, ker je glavni vzrok spora v Slavenski banki nacionalizacija, oziroma jutralizacija Trboveljske premogokopne družbe.)
Demisija ministra za socialno politiko.
Na zadnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o aferah ministra za socialno politiko dr. Gregorja Žerjava, ki so vzbudile v javnosti veliko upravičene kritike. Večina ministrskega sveta je zavzela stališče,
da bi bilo najprimerneje, da dr. Žerjav poda demdsijo. Ministru na razpoloženju bi bilo potem lažje stopiti čimhitreje pred sodišče, da se razjasnijo težke obdolžitve, ki gredo na njegov in njegovih ožjih prijateljev naslov. Definitivno bo sklepal ministrski svet o demisiji dr. Žerjava na svoji prihodnji seji.
Žonglerstvo.
V	»Napreju«, glasilu socijalpatri-jotov, se je lotil poslanec Korun zagrebškega kongresa. »Nezdravi časi in gnile razmere inficirajo vse javno življenje.« »Iz socialističnega strankarskega stališča pozdravljamo zato vsak pojav, ki bi utegnil privesti naše notranje politične razmere v normalno stanje. Tak namen je imel kongres javnih delavcev v Zagrebu.« Tako pravi gospod poslanec. Ne gre mu pa v glavo, da so se tudi nekateri narodni socialisti udeležili kongresa, katerega so socijalpatrijotje po zatrdilu g. p- uca bojkotirali, ker ne prepušča, oa bi socijalist sedel z bur-žuji pri eni mizi. Narodni socialisti pa so s svojo navzočnostjo na kongresu končno pokazali, da so meščanska stranka, ne pa stranka razrednega boja. To je g. poslanec zelo modro povedal; samo to je fatalno pri tem, da nam je še preveč živo v spominu politična preteklost naših socijalpatrijotov. V mislih imamo namreč one nedavne čase, ko so socijalpatrijotje skupaj z buržuji sedeli pri eni miži na deželni valdi in se tudi v Beogradu lepo složno zibali ž njimi na ministrskih stolčkih. S tem seveda njih strogo razredno stališče ni bilo niti malo ne prizadeto. Resno omajano pa bi bilo razredno stališče socijalpatrijotov, če bi se bili udeležili zagrebškega kongresa javnih delavcev, ki so iskati izhodišča Iz sedanjih »gnilih razmer«, vsled katerih največ trpe razredni sloji.
Kdor zna, pa zna.
Gospodarstvo.
Blagovni promet preko tujega teritorija.
Ker se mnogo našega blaga pošilja iz enega kraja države v drugega, pa mora blago pri tem pasirati tuj teritorij, je Izdalo finančno ministrstvo carinarnicam posebne odredbe o postopanju s takimi pošiljat-vaml. Po teh odredbah se mora blago, ki je poslano iz enega kraja države v drugega, pa mora potovati preko tujega teritorija, prijaviti carinarnici z izvozno deklaracijo v treh izvodih. Carinarnica blago preišče in utrdi točnost prijave; nato se izračuna vsota, ki jo je plačati carinarnici. Pristojbin in carine ni treba plačati, temveč se samo Izvrši tozadevni proračun, a nadalje je potreba samo položiti kavcijo v gotovini ali pa v obliki garancije banke, ki sme izdajati devize. Za ono blago pa, ki je zabranjeno izvažati kakor tudi za ono, ki je podvrženo zavarovanju valute, je potrebno predhodno odo-brenje generalne direkcije carin. Na ta način odpravljeno blago na carinarnici v notranjosti države se odpošlje do obmejne carinarnice, kakor vsako drugo Izvozno blago. Pri zopetnem vstopu v državo pa se ne zaračuna nikakih pristojbin In dajatev, ako so carinske plombe nepokvarjene in ako se pri preiskavi izkaže, da Mago popolnoma odgovarja navedbam v deklaraciji ter se tako blago brez nadaljnega izroči naslovljencu.	____
*f Tečaji m novosadski produktni borzi. Pšenica bačka 442.50-437.50 din., oves 325 din., koruza 377.50 din., pšenična moka Št. 0 650 din., moka prosto mleta 500 dinarjev za 100 kg.
•f Katalog praškega vzorčnega velesejma, ki se je vršil od 3, do 10.
septembra, obsegajoč preko 2000 adres razstavljalcev in sicer urejene po abecedi , strokah in paviljonih s strokovnim ključem v srbohrvaščini, je izšel. Dobiva se po ceni 25 Din pri veletržnem zastopstvu Aloma Comp. anončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. Rapidno padanje cen vsem čehoslovaškim proizvodom, omogočuje Jugoslovanom zopet nakup češkega blaga, vsled česar zamoremo vsakemu interesentu nakup gornjega kataloga priporočati.
+ Zlata valuta v Rusiji. V Rusiji nameravajo uvesti zlatnike. Njihova pariteta bo 10 zlatih rubljev.
+ Ukinjena uvozna carina. Od 9. septembra dalje je ukinjena uvozna carina na sledeče predmete: kolerabe, zelje ohrovt, zeleni fižol, zeleni grah, bob, špinača, paradižniki, buče in paprika. Nadalje rdeča in bela Čebula ter vse ostale vrste čebule iz točke 2 št. 7 splo.ne carinske tarife, iz točke 3 iste tarifne številke pa krompir, dalje zreli fižol, grah, sočivje in vse ostalo, našteto v številki
8	splošne carinske tarife. Nadalje gosja in svinjska mast, topljena in netopljena iz št. 66 splošne carinske tarise; les za kurjavo, lesni odpadki (žaganje), veje, tnale, korenine in ostali les za kurjavo, naveden v številki 91 splošne carinske tarise ter končno na vse vrste moke razven riževe, zelenjadne in krompirjeve iz točke 1 štev. 103 splošne carinske tarife.
+ Carina na svinje. Od 9. septembra dalje se plača naslednja izvozna carina za svinje: žive svinjo do 60 kg 200 dinarjev od komada, od 60 do 120 kg 1000 din., od 120 do 180 kg 2600 din. Na zaklane svinje do 50 kg se plača za vsakih 100 kg 300 din. in za svinje preko 50 kg od vsakega kosa 1400 dim Za sveže in
soljeno svinjsko meso 300 din. ** vsakih 100 kg, za salo in slanino P» 2100 din. za 100 kg. Svinje do 60 ® žive teže, dalje od 60 do 120 Kg, 120 do 180 kg in preko 180 kg ne smejo biti pomešane ene z drugimi ker bi se morala sicer plačati carina za vse kose v isti izmeri, kakor da ni bfl vsak komad tako težak, kolikor je težka najtežja svinja. Kot svinj' sko meso se smatrajo vsi deli svinj razven jeter, pljuč, srca in ledvic, ako je pobrano iz njih salo in slanina. Če pa salo in slanina nista odločena od teh delov, se plača tudi zanje 1400 din. carine za vsakih 100 kg.
+ Novosadska produktna borza. Na novosadski produktni borzi so bili 6. sept. doseženi sledeči tečaji: U2 100 kg v dinarjih) baška pšenic 450, banaška 440, ječmen 382.50, oves 325—330, koruza 380—382.50, beli fižol 405, krušna moka št. 0 565, pšenični otrobi 212.50.
+ Češkoslovaška zelezna industrija vsled visoke češke valute zelo trpi. Leta 1921 je Češka producirala
543.800 ton surovega železa; toda pod normalnimi razmerami bi mogla češka v istem času producirati
1.608.800 ton. Od 27 plavžov je bilo leta 1921 v obratu samo 9.
+ Žitne cene v Zagrebu. V četrtek so bile na zagrebškem trgu dosežene sledeče cene (za 100 kg, od odpošiljalne postaje v dinarjih): pšenica 450—462.50, koruza 382.50-— 392.50, rž 360—370, ječmen za pivovarne 425—437.50, ječmen za krino 392.50—405, oves 325—337.50, pisar ni fižol 400-412.50, beli fižol 412.50 —425, moka (za kg) št. 0 7—7,12, št 2 6.75—6.88, št. 4 6.25—6.62, št 6 6—6.13, fini otrobi 237.50 din. za 100 kg, slabši 232.50—240.
+ Odvzem dovoljenja za Izvalfc nje valut pri prekoračenju meje. Po priobčitvi generalnega inšpektorata finančnega ministrstva morajo carinarnice pri prekoračenju meje potnikom dovolitve za izvoz valut odvzeti in jih poslati generalnemu Inšpektoratu, odnosno Narodni banki ali njenim podružnicam. To pa zato, da 99 onemogočijo kake zlorabe teh dovoljenj.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru od 9. -17. sept. 1922*
Vinska razstava.
Največjo adtrakcijo na maribor« ski pokrajinski razstavi tvori vinski paviljon vinarskega in sadjarskega odseka Slov. kmet. družbe v Mariboru. Tukaj je razstavljeno od 80 producentov, vin. zadrug in vinskih trgovcev blizu 200 raznih vin iz vseh okolišev mariborske pokrajine (biv« še Sp. Štajerske). Na podlagi raz« stavnega kataloga si lahko vsak po« išče vrste vin, za katere se posebno zanima.
Razstava je najbogatejša zbirka vin, ki jih je Slovenija do sedaj sploh videla in nobeden strokovnjak, ozir. vinski trgovec ne bi smel zamuditi prilike obiskati jo, ker nudi toliko zanimivega in interesantnega mate« rijala, kakor ga še sploh ni bilo ni* kjer nakupičenega.
Vsa vina so se pred otvoritvijo razstave komisij onelno preizkusite in ocenila. Preizkušnja se je vršite po vinarskih okoliših. Vsa vina so se razvrstila po kakovosti in dejanski vrednosti v pet kategorij in sicer:
1. V navadna namizna vina; 2. * boljša namizna vina; 3. lažja za buteljke sposobna vina; 4. boljša butelj« ska vina, in 5. vinske špecijalitete.
V	prvo kategorijo se je uvrstilo 12%, v drugo tudi 12%, v tretjo 18, v četrto 25 in v peto 33% vseh raz* stavljenih vin. Med špecijalitete sp»* dajo pod razstavno štev. 3, 4, 6, 8 I®
9	razstavljena vina Clotarja Bouvi-erja v Gornji Radgoni; nadalje 18 I® 19 vin. zadruge »Ljutomerčana« pri Sv. Bolfenku; 25 Antona Puklavci v Mariboru; 33 Gjuro Valjaka v riboni; 42 in 43 Franca Zemljiča * Mariboru; 44, 45, 46, 47, 49, 50, 51 » 52 Frica Zemljiča v Ljutomeru; 62 Gašpara Gaubeta v Špičniku; 67 uprave Jereninski dvor; 80 Ignaca Supaniča v Vajgnu; 90 in 91 Mišk* Brenčiča v Spuhlji; 98, 99, 100, 1Ob 102 in 103 Franca Osterbergerja Ptuju; 104, 106 in 108 uprave posestev štajer. hranilnice v Podlehnik®* 114 »Vinarie« d. d. v Ptuju; 119 AP* tona Lipovšeka v Šmarjeti ob Pes-» 120 R. Pfrimerja v Mariboru; 18° Srečka Robiča v Limbušu; 148 Anto* nlje Jagodič v Šmarju pri Jelšah? 149, 150 in 153 vinarskega nadzorni* štva v Mariboru; 161 Jakoba Zadravca v Središču; 163 Otmara Dir* mayerja v Ormožu; 166 Roberta Košara pri Sv. Bolfenku; 174 graščine Vel. Nedelje; 176 in 177 Adolfa Stamen v Ormožu; 195, 196 in l*7 Franca Miheliča v Zavrču.
Preizkušnja vin posameznih kategorij ter določitev najboljših vrij* v dorični kategoriji še ni dovršen* in se naknadno obi&vl
stran7*.
Poziv in prošnja jugoslovenski jav-Btjo , ratkem odide v Češkoslovaško v Joterlh k 20 iueosIovansk^ dijakov, od *e Vra * Večina letos Studile in
So sv * V d0m0vin0' da jj stavi na razP°la“ to jim°Je T°da ravno to poslednje le-Povzroča največje skrbi radi visoke lo ri °{l* ^ke kr°ue. Jgsl. akad. podporen	ekonomska	organizacija v Br-
ItVu it I?odvz‘da vse> da omogoči jgsL dija-fcvno nski obstoj- Zato se obrača na vso
Dnevne vesti.
s Prošnjo, da podpre nabiralno ak-•Por , ^Osjovojjnbni prispevki, ki se bodo »■- d* 2a nabavo življenjskih potrebščin.
Dapd V R	-
to 1 ir	Se	nadeia’ da se javnost ne
^	brez	čuta za siromašne jgsl.
. *ote v Brnu in da jim bo pomogla, da
**bltl** zadfljj das svojega študija upo-fv. ^jlno le za strokovno izobrazbo. |flial prosi» da se denarni prispevki po-L,. * Jadranski banki« v Beograd na te-radun »Jugoslovenskega Akademskega ' nega Društva v Brnu.
-g Uradne are pri ljubljanski carinarni-w °d 15. septembra dalje od 8. do 12. in
*	14 do 17. ure.
jl '** Minister za trgovino in industrijo v Minister Osman Vilovič je bival r**j dni v Sloveniji. Po ogledu nekaterih ^ dh Industrij na Gorenjskem se je 14.
—	**• udeležil konference industrijalcev v
V,
jniji, da zasliši želje in težnje pred-_||®lkov industrije. Pozdravila sta ga
*	Sednik trgovske in obrtne zbornice g. jy7^ *u predsednik Zveze industrijcev g. o Majdič. jMinister je v odgovoru po-velik pomen industrije v Sloveniji ^obnovo in povzdigo gospodarstva celome države. Izrazil je željo, da bi indu-lJ®* v Sloveniji svoja že pridobljena iz« in organizacijo proširili tudi na dele naše kraljevine, kjer še ni raz-^ industrija. Zastopniki industriie so nalit V Pre2lndnih referatih rzložili svoje že-0 m stavili predloge. Razpravljalo se je frometnDi težkočah na žeieznici, o naci-. Naciji zlasti z ozirom na sodelovanje kapitala, daje o davku na vojne :® za leto 1920, o davku na poslovni
o	nabavi deviz in valute, o novem ^ zakona o direktnih davkih, c carin-
»tlt;
jj* Pciitiki, o krizi v usnjarski industriji . »onečno o težavnih kreditnih razmerah 'tstrije spričo pomanjkanja denarja. O. r^ter Vilovič se je zahvalil za točne in-^®®cije in obljubil, da bo po najboljši J/^nstl storil vse, da se ugodi upraviče-Pritožbam.
^ ~~ Nemški trgovski potniki v Jugosla-™ ^d strani naših trgovcev dobivamo poročila o tem, da preplavljajo v 'lem £as„ Jugoslavijo nemški potniki J strok v silno velikem številu, kateri ^°Pajo novo ustanovljene tvornice v Ju-^avlji, posebno iz Mrvatske in Vojvodi-^ Njihova nacijonalna prenapetost gre ta-^aleč, da v naši narodni državi rabijo J^todno samo svojo blaženo nemščino, ta-k9kor bi bili še vedno v prejšnji ranjkl Ako hočejo te tvrdke delati v Ju-kupčije, naj za iste najamejo slo-|T**e oz. slovenščine zmožne potnike. V J/®tQtnein slučaju pa je dolžnost vsakega ®dnega trgovca v Jugoslaviji, da takemu ^Skerau potniku brezobzirno in brez na-^ Pokaže vrata.
^ *- Kako državni uradnik izhaja? Vče-član našega uredništva imel priliko ‘ . fiti z visokim državnim uradnikom.
tnu je na vprašanje, kako izhaja s prejemki, dobesedno odgovoril sle-IjJ »S prejemki, katere mi daje država, Jr^onia lahko izhajam, samo kupiti ne ničesar.« Dr. Žerjav je torej ven-^ dosegel, da državni uradniki popolneje *®fako izhajajo. Da pa ne morejo niče-jj^^Piti, to ve že vsak Dalmatinec-kroš-^ 'kateri se takoj izgubi, če mu poveš, državni uradnik.
Novinarski kongres v Subotici. 8. by ^bra se je otvoril občni zbor novinar-Subotici v mestni hišL Novinarje sta zastopnik velikega župana in k) tnesta. Zborovanje se je nadaljevalo h^°^dne in še ves naslednji dan. Poseb-kj ^rfla debata je bila radi novih pravil, bila slednjič z nekaterimi spremem-^ ^ieta. Nadalje je bil Izvoljen slede* t»n °r: Predsednik Stojan Protič (vodja s^ftranke in minister n. r.) I. podpred-^re5° Kovačič (Zagreb), IL pod-pr, Smodej (Ljubljana), tajnik (sedaj Beograd, poprej Ljub-\ , Ante Brozovič (Zagreb), blagajnik **V* Sn°VTanovi® (Beograd). Člani nadzor-to	(Beograd),	Lampel (Subotica)
•dt u^ovič (Sarajevo). Po novih pravica v 5e vsaka sekcija po enega čla-^ sprefVDi odbor- v popoldanski seji so k ^ za sindikalno organi-2S izvedba se je poverila Uub-■>4|brže tfii- Bodoči kongres se bo vršil J5 ^ Ljuijljani.
h1 M vol\°llenle Za kupcevanje z deviza-,tve r., D,Qimi so dobile ljubljanska filiala Senica p Stedionice, skopljahska po-
^®»k6 baVuaT1C0Sko ' Srbske banke 'm Ba]-p. Dod| užnIca Beograd.
Selleva,nnik 0 izvrševanju zakona o ^ šte 56 obiavl'en v »Narodnih No-p V' 208 od 12- septembra 1922.
** *■ jni? stno in Priobčujemo: Prošnja -V yl*lls^ra saobračaja in direkcijo drž. a*r®bu. Slovenski železničarji pre-b bl'0S’rnV0'edaSno v Nrvatsko in Slavoni-ua nai bo gospoda zopet tako do-■ htemestt nazaj x Slovenijo, to
pa ne zato, da bi delali tam službo, ampak da sl lahko poiščemo privatno eksistenco. Položaj tu je nevzdržen, kolegi bivšega Mav. statusa posebno pa gg. načelniki bodo pa tudi zadovoljni, da se nas iznebe In da ne bomo jedli njihov kruh. S tem bo ustreženo nam in njim, posebno pa g. Beneveku, da ne bo imel preveč dela z nami. Izboljševali smo promet dve do tri leta in kakor cenj. občinstvo samo vidi, srno vedno na isti stopnji, še vedno v vagonih in vedno bolj in bolj razcapani in sestradanL Vladajoči ustrežite tej mali prošnji, toda ne »po potrebi službe«, ampak po socialni potrebi, da boste vsaj eno dobro, ki jo storite na ta način nam, lahko zapisali v vašo zlato knjiga — Prizadeti.
— Smrtna kosa. V Šmarju pri Jelšah je umrla gospa Julijana Popmajer, v 85. letu starosti. — V Trebnjem je umrl g. Ivan Staudacher, evid. nadofic. v p. — Blag jima spomin.
— Dunaj brez časnikov. Dunajska stavka najbolje kaže, kakšen pomen imajo časniki v javnem življenju. Širijo se najgoro-stasnejše govorice, in čim večja budalost so, tem bolj jim Dunajčanje verujejo. Med drugim je včeraj ves Dunaj verjel dovtip, ki se je porodil v kavami »Central«, češ da bo Vatikan dobil mandat, da bi proglasil Avstrijo za cerkveno državo ter izvedel sanacijo avstrijskega bolnika s prispevki — Petrovega novčiča. Po tujih listih je silno povpraševanje. Raznašale! prodajo na tisoče proizvodov tujih listov, posebno praških. Številka »Prager Tagblatta« stane seveda na Dunaiu 1000 do 2000 kron.
— Predrzen skok. Pretečeni pondeljek je pri postaji Poljčane skočil lz brzovlaka neki uradnik od lesne družbe »Drava«. Kmalu po skoku je šel nepoškodovan lepo peš po svojih opravkih.
— Bičevnik je le za živino, toda posestnik J. Turk v Babnem polju oči vidno ni tega mnenja, ker je z bičevnikom tako premikastil svojega soseda Franceta Požeta, da ga je precej poškodoval Turk bo za to »nežnost« presedel 10 tednov v težki ječi.
— Sunek z nožem. Svoj čas smo že poročali da je v Goričah pri Predvoru Jurij Rezar sunil z nožem v stegno Petra Perka. Sedaj je bil Rezar obsojen na dvomesečno ječo.
— V smrt, ker ji niso verjeli. V Elber-feldu je neka ženska skočila skozi okno v tretjem nadstropju nekega hotela, ker ji policija ni verjela, da je poročena z gospodom, ki je v hotelu z njo stanovaL
— Nesreče in nezgode. Ko je posestnikov sin Josip Žnideršič obiral jabolka je padel z drevesa in se poškodoval na glavi. — Sprevodnik državne železnice Justin l evje pri premikanju vlaka padel pod voz in kolo mu je odtrgalo levo roko. — Zagoričnik Matija, zavirač južne železnice na Rakeku je padel čez železniški tir in se močno poškodoval. — Z droga je padel dijak Godlar Andrej ter si zlomil levo roko.
—• Kaj vse ljubezen stri)... Rudar Matija Smuk iz Save pri Litiji in posestnikov sin Drunovšek istotam, sta bila zaljubljena No, to ni nič čudnega in hudega tudi ne, ampak to je bil vrag, ker sta bila zaljubljena oba v eno deklico. Dekle se je odločilo za Drunovška in to je rodilo v Smuku divje ljubosumje. In ko je v nedeljo Drunovšek vasoval je skočil naenkrat predenj Smuk in ga sunil z nožem tako silno v trebuh, da so inu izstopila čreva. In potem je sle« dilo običajno: Drunovšek y bolnico. Smuk pa v luknjo.
— Napad in rop. V torek dne 12. t m. se je knjigovez Josip Prabl vračal iz Razvanja domov. Naenkrat so skočili predenj trije vojaki in ga pobili do nezavesti. Potem so ga oropali do golega in mu vzeli ves denar v znesku 200 kron. Sele čez več ur so našli mimoidoči nesrečneža, ki je še vedno ležal v nezavesti in ga odpravili v bolnico. O roparjih ni doslej še nikakega sledu.
— Žalosten konec pretepača. Pretečeno nedeljo so pri Sv. Martinu pri Vurbergu med prepirom ubili Franceta Grinovca. Pokojnik je bil zelo nasilen človek, ki je povsod, kjerkoli se je prikazal, provzročil prepir in pretep.
— Poneverba v Zagrebu. Družbi »Sava« d. d. v Zagrebu, je poneveril njen skladiščni blagajnik nad tri milijone kron in izginil neznano kam.
—• Defravdantt pod ključem. Pristojnim oblastim se Je posrečilo aretirati Josipa in Ivana Gayerja ter Alojzija Kuglerja, ki so svoj čas v Marijanskih Lažnih poneverili
70.000	č. kron. Vsi trije »ptički« so izročeni češkim oblastem.
— Skala na železniški progi. Na železniško progo med Vuzenico in Darvogra-dom Je padla ponoči ogromno skala, ki je zelo poškodovala železniški tir. Ker je bila merodajna oblast o nezgodi obveščena pravočasno, se je posrečilo popraviti železniški tir preje, nego je dospel prvi vlak.
— Tudi prašiči niso varni -- pred tatovi namreč. V Podvelku so neznani tatovi ukradli kolarju in železniškemu čuvaju iz svinjaka 20.000 kron vredno svinjo. Iz krvave sledi je bilo razvidno, da so tatovi svinjo zaklali takoj na mestu.
 Ko/ vse kradejo. Mlekarica Ana Di-
mitrovič, sianujoča na Kolonkovcu pri »r-stu, je dovažala z oslom mleko v Trst Ko se je pretečeni četrtek Dimitrovičeva mudila pri neki stranki v ulici Giuseppe Caprin, so y ji-mani tatovi ukradi! osla is ihlcko.
— SolorsM štrajk — radi cesarjeve podobe. V ObermOlern na Nemškem so začeli stavkati šolski učenci ker je šolsko vodstvo odstranilo iz šolskih sob na pove-Ije policije sliko prejšnjega cesarja Viljema IL Učenci so izjavili da ne pridejo preje v šolo, dokler ne bo zopet obešena na steni cesarjeva podoba. — Resno znamenje, v kakem duhu se vzgaja nemška mladina!
Ljubljana.
~ Pomanjkljivost volilnih imenikov v Ljubljani,. Ker se je dognalo, da so volilni imeniki za Ljubljano skrajno pomanjkljivi, opozarjamo vse volilce na nujnost, da se prepričajo, ali so vpisani v volilni imenik in ali so pravilno vpisani. Volilni imenik je na razpolago na magistratu n v tajništvu NSS v Narodnem domu, prvo nadstropje, naj ne zamudi noben volilec prepričati se, ali je volilni imenik pravilno vpisan ali ne.
— Pogreb pok. Prana Letnarja se je vkljub skrajno slabemu vremenu izvršil prav lepo. Pred hišo in pri kapelici ob Martinovi cesti se je z nagrobnicami od svojega zvestega pevca in prijatelja poslovil polnoštevilni moški zbor »Ljubljanskega Zvona«. Pogreba so se poleg sorodnikov udeležili pokojnikovi stanovski tovariši, dalje soborci iz srbske legije, moški in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« s predsednikom dr. Švigljem in pevovodjo Prelov-cem na čelu ter mnogo drugega občinstva. Na krsti smo opazili več lepih vencev. — Blagi Francelj, naj Ti bo zemlja lahka! —
<= Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1922 nam je došlo nastopno obvestilo. Predsednik proglasi sldepčnost In otvo-ri seja Zapisnikar oglasi bistvene kurenci-je in pove kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Spominja se v toplih besedah umrle učiteljice Enie 2erjavove. V znak sožalja se Člani dvignejo raz sedeža kar se zabeleži v zapisniku. Sklene se tudi izraziti svojcem po pokojni pismeno sožalje mestnega šolskega sveta. Zapisnik zadnje redne seje z dne 16. junija 1922 se odobri brez ugovora. Poročili o personalijah in o že do-voljenih dopustih izza zadnje upravne dobe, se odobrita. O novih prošnjah za dovolitev daljših dopustov se predlože nasveti višjemu šolskemu svetu. Za razpisana učna mesta stalnega strokovnega učiteljstva n I. in II. dekliški in pa na L in n. deški meščanski sod v Ljubljani — vsega skupaj 14 učnih mest — se stavijo predlogi višjemu šolskemu svetu. Za dve mesti se ni prijavil noben prosilec. Razpravlja in sklepa se
0 imenovanju začasnega učiteljstva na javnih osnovnih šolah pro 1922-23. Na znanje se vzemo poročila o nadzorovanju mestne dekliške meščanske šole in pa zasebne deške osnovne šole v »Marijanišču« izreče se za odi:či,c učne in vzgojne uspehe hvaia in priznanje mestnega šolskega sveta. Razpravlja se o okrajni učiteljski konferenci učiteljstva ljubljanskih osnovnih In meščanskih šol za šolsko leto 1921-22. Poročilo se vzame na znanje in predloži z vsemi nasveti poročevalčevimi višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Glede postopanja z vnanjimi, zunaj Ljubljane stanujočimi otroki, ki pohajajo tukajšnje javne šole, se uveljavi poseben normale, ki ga je proglasiti vsem prizadetim šolskim vodstvom v točno ravnanje. Zastopnikom učiteljstva v ocenjevalni komisiji za učiteljstvo se izvoli stalni strokovni učitelj Alojzij Novak, kot njegova namestnica pa stalna učiteljica Marija Sodnikova. Ko nadzornik pojasni na posebno vprašanje še neko interno zadevo, zaključi predsednik sejo.
= Gospodarji popravite žlebove! V tem žalostnem vremenu lije iz nekaterih liiš na pasante voda, kot bi jo iz škafa izlival in to le zaradi malomarnosti gospodarjev, ki ne dado popraviti žlebov. Popravite žlebove!
=* Umrla je včeraj na Starem trgu SL
1,	gospa Jera Miklič, v 70. letu starosti. Pogreb bo danes pop. ob 2. uri na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru jmčlva!
= Našla se je ženska ruta. Dobi se prt Ani Gregorčič, Dunajska cesta 17- IV. n.
=■ Trinajsta tatvina v vilah pod Rožnikom. Kljub strogemu policijskemu nadzorstvu se je Izvršila v noči od 13. na 14. t m. nova skoro zaporedna 13 tatvina in sicer tokrat v vili posestnika Ivana Widra. Tatovi so se splazili v hišo skozi okno jedilne shrambe ter pobrali vse kar so našli v kuhinji, predsobi in kopalnici in sicer:
1 temnosivo novo (raglan) suknjo, 1 par novih temnosivlh kožnatih rokavic, 1 klju-bišnih vežnih vrat, 1 par moških visokih črnih čevljev, 1 in pol para ženskih visokih čevljev, 1 nov moški dežnik z rumenkasto-rujavo navadno zavito leseno kljuko, 1 nov ženski svilen dežnik z belo glavo mesto držaja, I star moški in 1 star ženski dežnik, 1 temnomoder ženski plašč z roza svileno podlogo rujavo bobrovo kožuhovino okoli vratu in rokavov, 1 siv in 1 slvkasto-rujav moški klobuk, 1 temnozeleno pelerino iz kameline dlake, 1 moški kratki siv suknjič, 1 ženski temnomoder kamgarn plašč- 2 zavitka tobaka, 1 srebrno alpaka štirioglato dozo, z vtisnjeno vilo, ki kadi cigareto, 1 rudeč in dva bela namizna prta, gotovine 240 kron, 2 kratke gorske palice (brez železne konice) l sivkastorojavo pikasto moško kajro, I moške črnomodre breche hlače, perilo: 17 robcev, deloma z monogrami M. W., 1 kratke moške spodnje hlače, 3 moške bele srajce, 1 ženska športna bela bluza, 1 moderček, 2 rjuhi z mano gramom A. W> In 2 prevleki za odeje
2	monogramom A. W. Skupna vrednost 1 ukradenih predmetov znaša čez 30.000 K. I Jedi se izjemoma niso lotili Ker je r Interesu vsakega Ljubljančana, da se nadalnje tatvine onemogočajo in tatovi izsledijo naj sporoči vsakdor proti dobri nagradi, ki M goraj opisane stvari popazil kjersibodi to, policl5i ali oškodovancu, ker se bode le z brezobzirnim zasledovanjem onemogočilo nadalnjo delovanje te tatinske družbe.
= Tatvina ključa. Ključavničarskemu mojstru Srečko Potočniku v Selenburgovl uiici štev. 6. je njegov bivši pomočnik Zavrl Albin ukradel ključ od vežnih vrat in izginil.
= Gonilni jermen, vreden 3000 kron je bil ukraden v kurilnici glavnega kolodvora.
= Obsojena tatica. »Samo« osemkrat predkaznovana in še le 21 let stara Ivana Zupančič je dne 14. L m. nanovo kradla v Šubičevi ulici štev. 3. Obsojena ie — devetič kajpada — na 6 tednov ječe.
3=3 J> Ukaželjna« tatova. Uslužbenca Zvezne tiskarne, Ivan Erbežnik in Vinko Tomšič sta Iz podstrešja omenjene tiskarne nakradla knjig in papirja v vrednosti 2267 Din. Ker pa sodišču te vrste »ukaželj-nost« ni pogodu, sta bila obsojena Tomšič na 3 mesece, Erbežnik pa na 6 tednov ječe.
*= V kavarni okraden. V kavarni »Evropa« je Pavel Bohinc iz Tržiča nekoliko zadremaL Med tem mu je pa neznan tat ukradel iz žepa listnico, v kateri je imel
11.000 kron gotovine.
= Aretacija. Tukajšnji policijski organi so aretirali delomržnega Jožefa Silinca po poklicu krojaškega vajenca, ki je pokradel svojemu bivšemu mojstru v Kolodvorski ulici za več tisoč kron obleke. Nadalje je policija ugotovila, da je Silinc ukradel tudi mesarju Ocvirku pretekli teden popolnoma novo, več tisoč kron vredno kolo.
*	Ljubljanska porota. V sredo je stal l>red porotniki 21 let stari Božidar Mrko-njlč. Obtožen je, da ie pregovoril Luko Uzelaca, ki se je nedavno vrnil iz Amerike, da naj gre na Dunaj in tam zamenja 500 dolarjev. Uzelac se je res podal na pot in Mrkonjič ga je spremljal. V Zidanem mostu je dal Uzelac Mrkonjiču bankovec In ko sta se prepeljala čez mejo, je Mrkonjič rekel Uzelacu, da mu Se nekdo Izročene dolarje ukradel Uzelac, ki je Mrko-njlču vse verjel, mu je dal na Dunaiu še
40.000 avstr, kron In se vrnil domov v Zagreb po druge dolarje. Še le doma je Uzelac začel sumiti o MrkonjiČevi poštenosti In je celo zadevo javil policiji, ki je Mrko-njiča kmalu dobila v roke in dognala, da je on na Dunaju zamenjal 500 dolarjev za 5 milijonov avstr. kron. Pri Mrkonjiču so našli še 122.400 jug. kron. Vkljub temu, da je Mrkonjič svo5e dejanje trdovratno tajil in trdil, da je pri njem dobljeni denar prive-rižll je bil vsled krivdoreka porotnikov obsojen na 2 leti težke ječa
Za tem sta prišla na vrsto Anton Tomažič in Josip Kocmur, ki sta v času od Ianjskega leta na letošnje pokradla pri tvrdki Breznik & Fritsch veliko množino raznega blaga. Tomažič se izgovarja, da ga je zapeljal k tatvini Kocmur, ki mu je obljubljal, da mu bo dajal od ukradenega polovico, v resnici mu je pa dajal le 60 do 70 kron na teden. G. Breznik, solastnik okradene tvrdke je slikal Tomažiča kot tihega in pridnega fanta, nasprotno se je pa zelo obtežilno izrazil o Kocmurju. Vsled prav-doreka porotnikov je bil Tomažič oproščen, Kocmur pa obsojen na 1 leto težke ječe.
= »Tajnost Orienta« je največji film francoske produkcije zadnjega časa. Celi film je koloriran, izdelek pariške tvrdke »Pathe« katero izdelavo se drži v naistro-žji tajnosti. Prekrasne slike so oživljene z naravnimi barvami In ravno to dvigne nevidni efekt Mistični čari Orienta so prikazani v svoji polni krasoti «Pathe« Golor ni štedil z trudom ne z stroški da izdela epohalno delo, katero če biti zapisano v filmsii industriji z zlatimi črkami Za glavno vlogo princese Daulah je bil razpisan poseben natečaj in jury se Je odločili za najlepšo ženo Francoske, za poznato krasotico France Dhelia. Njena lepota in Iz-vanredna igra je ovekovečena v »Tajnosti Orienta«. Predvajanje tega kolorlrancga filma je vzbudilo povsod največjo senzacijo. »Kino Tivoli« Je po dolgih in težkih ali uspelih dogovorih nabavil to veliko atrakcijo, ki Jo je videti nepreklicno do nedeljo 17. t m. Fotografije so razstavljene v Se-lenburgovi ulici zraven tvrdke Bonač in drojrerije »Adrija«.
CelJe.
Javen shod NSS se vrši v soboto, dne
16. septembra ob 8. url zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Govori o političnem položaju — kongres javnih delav-cev in stališče NSS — tov. Zorko Fakin.
Cesta od voglajnskega mosta proti Pečovniku je v škandaloznem stanju. N* t*| cesti lahko pasanti gazijo blato do kolen. Gramoz je že sicer dalje časa navožen In pripravljen za nasipanje. Mnenja smo, da bi se bile te občinske ceste v celjski okolici pač lahko spravile v red tekom poletja, ne pa, da se čaka na zimo. Prosimo okoliško občino, naj takoj ukrene, da se cesta poslplje, da pasanti, ki so davkoplačevalci ne bodo prisiljeni do kolen gaziti v blatu.
Prezidavanje bivše jetrdirAce okrajna sodnije na dvorišču mestnega magistrata dobro napreduje. Kakor hitro bode prezidava gotova, se preseli v te prostore policijski urad in se bo hiša, kjer Je isti sedaj nastanjen, oddala stanovanjskim namenom.
Javen shod v Mariboru. Narodno so-cijalna stranka priredi v soboto 16. L m. ob pol 8. url zvečer javen shod v dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1.) Kongres javnih delavcev v Zagrebu. Poroča dr. Iv. Politeo iz Zagreba. 2. Naš splošni politični položaj (draginja, službena pragmatika). Poročata narodna poslanca Iv. Deržič in Ant Brandner. Dnevni red shoda je dokaz, da se bodo na njem obravnavala najaktualnejša vprašanja. Izboljšanje naše težke notranjepolitične situacije, ki vpliva močno tudi na naše zunanje politično stališče, je odvisno od poteka nadaljnih dogodkov na podlagi zaključkov zagrebškega kongresa. Ker Maribor vsled nezposne draginje, ki je večja kot v drugih mestih in vsled strašne stanovanjske bede najbolj trpi pod sedanjim režimom, je smatrala narodno-socijal-na stranka za svojo dolžnost sklicati javni shod, da dobi od svojih voditeljev točno poročilo o novo nastali situaciji
Naša domačija. V ljubljanski kolport* ži se je pojavila brošurica dr. Jokeja Stefančiča pod naslovom: Naša domačij«. Misli dobrovoljca o osnovi oblasti. Pisec pravi, da se odziva pozivu dr. Kukovca n« javnem konstituiranju Mariborske oblasti, naj naša javnost javno razpravlja o predmetu. Odreka delazmožnost skupščini ki bi se »depolitizirala« z osnovanjem skupne strma-' ke dela, za čemer teži dr. Kukovec; edine uspešen način depolitizacije vidi v tem, d« oblastno skupščino tvorijo zastopniki Mb-novskih organizacij, ne pa Sard, izvoljeni na podlagi strankinih programov. Podobne depolitizacija je po mnenju dr. Stefančič«, potrebna v vsem javnem življenju, kar H vodilo k ustvarjanju novega zadružno-fo* spodarskega reda, ki bi bil edini v stasa Izravnati celo človeštvo pretresajoča aa» sprotstva med ekstremi Individualnega kapitalizma m komunizma. Po brošariet bt rad posegel vsak, ki se spričo sedanjih razmer ne potaplja v topo malodušnoat, temveč išče pota za sodelovanje pri gradbt boljše družbe. Brošura se dobi prt Savecu dobrovoljaca v Ljubljani Kolodvorska uk
3	za 3 dinarje.
'■     ...... 1.  "	.mrntmmme——I■—
Sokolstvo.
Jezdni odsek telovadnega društva »S*-kol« Ljubllana vabi svole člane, ki se Želijo, vežbati ali izpopolnjevati v jahanju, da takoj, najkasneje pa do 30. t m. pismeno ob» javijo svoj pristop tajniku br. Milanu Step« lekarju, nadoficijalu Mestne hranilnice ljubljanske. Opozarjamo na to, da se na po*, nejše prijave ne bomo mogli ozirati ter d« se nihče ne bo smel udeleževati odsekovik javnih nastopov, kdor ne prestane Izpit« pred komisijo. Zdravo! Jezdni odsek >Sq» kola« Ljubljani
Šport in turistlka!
S K. Primorje. Prihodnja redna sej« poslovnega odbora se vrši v torek, dne 1». t m. ob 20. uri v gostilni pri »Novem »vetu«. Vsled važnega dnevnega reda se morajo iste udeležiti vsi načelniki oziroma namestniki posameznih sekcij In blagajnik. ▼, soboto, dne 16. L m. ob 20. uri se vrši V navedeni gostilni v Prešernovi sobi sestanek vseh članic Ženske sekcije. Dolžnost članic je, da se istega prav gotovo udMm« že. ~ Tajnik.
Društvene vesti.
Triglavanski zbor. V nedeljo, 17. t UL se vrši v Laškem Zborovanje vseh star4jiia in aktivnih Triglavanov. Spored Je sledeči; Po prihodu popoldanskih vlakov iz Maribora In Ljubljane se vrši ob 3. uri v prostorih g. Henkeja sestanek delegatov Starej-šinske zveze, centrale in obeh podružnic. Po sestanku je istotam zborovanje vseh stare)-ŠIn In aktivnfh »Triglavanov«, na katerem se bo obravnaval med drugimi tudi poslovnik, posebno razmerje centrale do podružnic In podružnic med seboj. Nadalje se bo fiksiralo programatlčno stališče »Triglav««. Zborovanje zaključi družaben večer, k>t»« rega prirede gospodič, v Laškem. Udeležba 2a Trlglavane obvezna, prijatelji druttv« *o vabljeni In dobrodošli
JAD *Triglav« v Zagrebu poriv« vse svoje člane, kakor tudi člane dunajske tu ljubljanske podružnice, da se udeleže Tri-glavanskega zbora, ki se vrši v nedeljo lt. t m. popoldne v Laškem. Ker se bodo (Obravnavala tudi načelna vprašanja le udeležba obvezna. — Odbor.
BLUZE
spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri:
ipot, ul. k.
Ljubljana, Mestni trg 19«
t. DABORIAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
.	ženo	Je umoril, ker ga je prisilil v to razvoj dogod-
kov. uokler je bila ona živa, ni mogel bežati, in vendar tudi ni V'h ?ivetj v Valfetiilluju. Papir, ki ga je iskal tako trdo-i ratno, dasi ga je mogla vsaka zamujena minuta stati glavo — ta papir je bila njegova obsodba: Sauvresyjev rokopis, dokaz njegovega prvega zločina!«
v Q°spod Lecoq je odgovoril z nenavadno razvnetostjo, KaKor bi imel oseben povod sovražiti grofa Trčmorelskega.
a m vidlmoi* P0V2el, »da je gospodična Courtoiseva vzdramila groia iž njegove neodločnosti. Njegova strast, ki so jo zapreke še bolj podžigale, se je bližala deliriju. Ko je zvedel, da je ljubica noseča — zakaj stavil bi, da je res tako 77 }e izgubil propalica zadnji ostanek pameti. Kako tudi ne t>is ko je bil tako naveličan večnega trpinčenja! Videl se je izgubljenega; v duhu je videl svojo strašno ženo, kako se sama Izdaja, samo da bi pogubila njega. V svojem strahu jo je notel prehiteti in se je odločil za umor. Laurencina nosečnost je bila zanj tisti udarec z bičem, ki požene konja preko jarka.«
Doktor Gendron je prezrl mnogo okolnosti, na katere je naslonil detektiv svoje zaključke.
»Kaj!« je vzkliknil osuplo, »gospodična Laurence se vam ?di sokriva?«
Policijski agent je odločno odkimal.
»Ne, gospod doktor, nikakor ne; Bog me obvaruj takšne ttlsll. Gospodična Courtoiseva ni vedela za zločin in gotovo še zdaj ne ve. Pač pa je vedela, da hoče Tremorel radi nje osta-viti svojo ženo. Ta beg je bil med njima dogovorjen; zmenila sta se, da se dobita tegaintega dne na določenem kraju.«
sA pismo!« je vzkliknil zdravnik, »njeno pismo!«
<* . ^ Odkar sta govorila o Laurenci, je oče Plantat le s težavo skrival svoj strah in svojo razburjenost.
»Pismo?« je zavpil tisti hip. »To pismo, ki je prizadejalo vsej rodbini tako strašno bol in utegne še umoriti ubogega' Courtoisa, je čisto navadna komedija grofa Trčmorelskega.«
»Za Boga!« je ogorčeno vzkliknil zdravnik. *Je li mogoče?«
»Prepričan sem, da Je mnenje gospoda mirovnega sodnika 0ocela pravilno,« se je oglasil detektiv. »Snoči pri županu naju je prešinila oba hkrati Ista sumnja. Večkrat sem prečital pismo gospodične Laurence; glavo bi stavil, da se ni porodilo v njeni lastni glavi. Grof Trfimorelski ji je dal zasnutek in jo prisilil, da ga je prepisala. Ne varajmo se, gospoda; to pismo je skrbno premišljeno in sestavljeno z mirnim preudarkom. To niso besede nesrečne dvajsetletne devojke, ki se opravlja v smrt, da bi se Ognila sramote.«
»Morda imate prav,« je rekel zdravnik. »A s čim naj bi bil Jfoj! pripravil gospodično Courtoisevo do tega, da mu Je privolila v tako podlo prevaro?«
»S čim? Mlado dekle, ki čuti, da se bliža usodni trenutek, to bo njena sramota očitna, privoli vedno v vse, karkoli Ji
Jredlagate, in to tem prej, čim boljša je bila njena vzgoja, lagari v smrt!«
Oče Plantat Je zastokal. Spomnil se je pogovora, ki ga je imel nekoč z Laurenco. Izpraševala ga je o raznih strupenih rastlinah, ki jih je gojil na svojem vrtu, in se zanimala za način, kako dobivajo Iž njih smrtonosne sokove.
»Da,« Je dejal, »tudi to ji je rojilo po glavi.«
 	B.-l.M- ■
*Nu, vidite,« je povzel policijski agent, »otroka, ki se je predajal tako mrkim mislim, pač ni bilo težko pogubiti. Gotovo mu je rekla, da ji je ljubša smrt nego sramota; on pa jo je prepričal, da se v nosečnosti nima pravice umoriti. Dejal je, da skupnega greha sicer ne more popraviti, ker ni svoboden, pač pa ji drage volje žrtvuje svoje življenje. Nato je vprašala, kaj naj stori v svojo rešitev? Kaj naj stori? Ostavi naj svojce in jih prepriča, da se je umorila, kakor hoče tudi on pobegniti z doma in zapustiti ženo . . . Gotovo se je izprva branila; toda pregovoril jo je — če ne drugače, s tem, da jo je spomnil bitja, ki je trepetalo pod njenim srcem, otroka, ki bi imel potem očetaI In tako je privolila v vse; prepisaja je podlo, ležni-vo pismo, ki ga je sestavil Tr&moreL«
Doktor je bil prepričan,	'■	‘
»Da,« je zamrmral, »baš s temi razlogi jo |e moral Zapeljati.*
»A bogme neroden je bil,« je povzel detektiv, *in sila bedast, da ni pomislil, kako sumljiva se mora zdeti vsakomur istočasnost njegovega in Laurencinega izginjenjal<i Oče Plantat je vzmahnil v obupnem gnevu,
»Oh,-* je vzkliknil,- -»zakaj ne vemo, kje se skriva topov, da bi mu vsaj mogli iztrgati siroto!«	1
Policijski agent je odločno stisnil starega sodnika za roko. »Umirite se, gospod,« je rekel hladno. >Ali ga najdemo, ali pa se ne pišem več Lecoq. Stvar se mi pravzaprav niti ne zdi težavna.«	p
V tem trenutku je nekdo trikrat rahlo potrkal na vrata. Solnce se je dvigalo In v hiši je vladalo že nekaj časa podnevno življenje. Petitovka, vsa bolna od skrbi in solzna od skeleče radovednosti, je gotovo že desetkrat pritisnila uho na ključavnico. Žal da zaman!
»Le kaj snujejo notri?« je rekla Louisu, ki je mirno použi-val svoj zajtrk. »Že dvanajst ur so zaprti brez jedi in pijače; ali se jim meša? Nu, zajtrk jim moram vendar pripraviti.«
A trkala ni ona, v to ji je nedostajalo poguma.
Na pragu je stal Louis; prišel je poročat gospodarju o nenavadnem opustošenju, ki ga je zapazil na vrtu. Gredice in trata, vse je bilo poteptano.
Hkrati je tudi prinesel nekaj »čudnih stvari, ki so jih zlikovci pozabili na tratinL« Gospod Lecoq jih je spoznal na prvi mah.
»Za Boga!« Je vzkliknil. »Cisto sem pozabil, da kažem ves čas svoj pravi obraz. Kako lehko bi nas iznenadil kak nebodigatreba In bi si me zapomnil!«
Louis je debelo gledal mladega temnolasca, ki ga snoči ni videl priti v hišo.
»Daj, prijatelj,« mu je velel detektiv, »te toaletne stvari so moje.«
In dočim je gospodar za trenutek odšel, da bi naročil tolnono, si Je mahoma obnovil včerajšnji obraz. Oče Plantat, ko se Je vrnil h gostoma, ni mogel verjeti svojim lastnim očem: pri kaminu je slonel spet stari Lecoq, »branjevec na razpoloženju«, z bedastim muzanjem na ustnicah in s tisto naveličano bonbonijero v rokah.
Zajtrk Je bil pripravljen; sodnik Ju je prišel povabit k mizi. Kakor snočnja večerja, je bil tudi ta obed kmalu pri kraju. Vsem trem se je mudilo. Gospod Domini jih je pričakoval v Corbeilu in je postajal gotovo že nestrpen.	,
Louis je baš prinesel košarico, napolnjeno s prekrasnim sadjem, ko se je Lecoq domislil mazača.
»Morda je lopovu česa potreba,« je rekel sobesednikoma. Oče Plantat je hotel poslati slugo ponj, a detektiv se je
uprl.
!
>Dedec je nevaren; rajši pojdem sam!« _	.	f
Odšel je. Preden je minulo deset sekund, se je začul nje*
gov glas:	 ,
.vGospoda! Gospoda!«
Doktor in mirovni sodnik sta planila za njim.	.
Na pragu temnega kabineta je ležalo mazačevo ant’ truplo.
Zločinec se je sam končal , * ,
xm
Z neobičajno prisotnostjo duha in redkim pogumoflf se fr orcivalski mazač usmrtil v temnem kabinetu, ne da bi s kršnimkoli sumljivim šumom opozoril trojico v knjižni svoje početje.	.-
Kos vrvice, ki ga Je utlpal med starimi knjigami' in časopisov., je bil njegovo orodje. Ovil si jo je čvrsto okr°* vratu, pritrdil konca na košček svinčnika in se zadavil.
Vzlic temu pa ni nudil tistega gnusnega pogleda, ki & pripisuje ljudsko mnenje vsem obešencem in zadavljence®' Njegovo lice je bilo bledo, oči na pol odprte; usta so zeval* in črte okrog njih so kazale topi Izraz človeka, ki se je svestil polagoma, brez hudih bolečin, pod vplivom navala v možgane.
*Morda ga še oživimo?« je rekel doktor Gendron, -Jadrno je izvlekel svojo pripravo iz žepa ter poklei®1 k truplu.	_	'fi
Gospod Lecoq ni bil nič kaj vesel tega samomora; narobe zdel se je kar nekam užaljen. Baš ko mu je steklo vse 9° nitki, se mu je morala izmuzniti glavna priča!
Narobe pa se je zdel oče Plantat malone zadovoljen, K®' kor da ustreza ta smrt nameram in skritim nadam, o kateri*1 še ni govoril. Prav nič se ni bal, da ne bi mogel pobiti nazoio* gospoda Dominija in ga privesti na pravo pot. To mrtvo trupi5 je bilo končno vendar zgovornejše od najpopolnejšega P**" znanja!
Doktor je vstal: Ves njegov trud je bil zaman.
Brez uspeha je izčrpal vse pomočke, s katerimi se vča» posreči vrniti zadavljencu življenje. Mazačevo truplo je lež# nepremično na tleh.
»Ne preostane nam drugega, nego da ga damo prenesti na njegov dom,« je rekel oče Plantat. »Treba pa je, da ga spr^J mimo in zapečatimo vse kose pohištva, v katerih bi utegfl“ imeti spravljene kake važne papiije.«
In že se je obrnil k služabniku, rekoč:	•	,
»Steci na županstvo po nosilnice in dobodi nam dva V& sača.«
Navzočnost doktorja Gendrona ni bila več potrebna; oBl ljubil je očetu Plantatu. da pride za njim, ter odšel h Courtois*1 vim, prepričat se o stanju nesrečnega občinskega poglavarf*« Louis se je kmalu vrnil. Namestu dveh ga je spremljaj deset dobrovoijcev. Položili so Robelotovo truplo na nosilnic*, In turobni izprevod se je odpraviL
Orcivalski mazač je stanoval nedaleč od železnega most* Živel je sam v majhni hišici z dvema sobama, izmed kateri« mu Je služila prva za prodajalno; bila je natlačena z zavofl suhih rastlin, semen in drage zeliščarske robe. Zadnja soba* v kateri je spal, je bila opremljena dosti udobneje, nego sf> navadno spalnice na kmetih.
Nosači so položili svoj žalostni tovor na posteljo.
MALI OGLASI !fl
PRODAJA:
DOBRO ohranjeno hišo v »edini lepega trga Laško ob Savinji za 65.000 čehosL K. Hiša obstoja s 5 sobami, 2 kuhinji, shrambo, lep vrt itd. Kristina Sedlaček v Laškem.
466
V PRIJETNEM TRGU na Dolenjskem sadni vrt s pri-
bližno 70 sadnimi drevesi in stavracijl. Govorim sl oven-1
nekaj vinograda. Poleg tega tudi skoro novo, zfdano poslopje, iz katerega se da napraviti lepa hišica. Pripravno za privatnika ali upoko* jenca. Cena K 150.000.—. Naslov v upravi lista. 472
DAMSKO kolo, kitar? in mandolina po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. 468
SLUŽBE:
IŠČEM mesto upravitelja v kakem hotela, kavarni, re-
sko, srijo-hrvatsko, nemško in Italijansko. Pismene ponudbe pod št 481 na upravo lista.	481
GOSPODIČNI, držav, uradnici, Iščeta dela za v proste« času, eventuel. sprejmeta delo tudi na dom. — Zmožni sta tudi strojepisja. Ponudbe pod »Vestnost,* poštno ležeče, Ljubljana I-479
ČEVLJARSKI pomočnik za boljša dela se Išče. Hrana In stanovanje v hišL Pla-
ča po dogovoru. Alojz Loboda, Domžale 83.	478	'
ŽELIM SLUŽBO v kaki trgovini ali kot praktikant pri kakem drugem podjetju. Dovršil sem z uspeSbrn I. razred lj. realke ter -bil 9 let v trgovini mešanega blaga. Zmožen sem nekoliko nemškega in srbohrvaškega Jezika. Grem tudi tra deželo. Naslov na upravcčlista. 477 Ji
GOZDNI MANIf samostojni žagovq šo prakso, z zna industr. pod j e til
1LANT in Ija z dalj-ijem les. tu- Ifl
Inozemstvu, perfektno zmožen Ital], in nemškega Jezika, želi spremeniti mesto pri večjem ind. podjetju. Ponudbe na upravo lista pod »Gozd«.	467
razno z
IŠČEM kavarno ali restavracijo (gostilno) v najem, eventuelno na račun. Pismene ponudbe se prosi pod št. 480 na upravo tega lista.
480
DRAŽBA. V soboto, dne 16-septembra t. L ob 9. uri do-
poldne se bodo prodajale hrastove in mecesnove kadi, različne velikosti, Mirje štev. 2, Ljubljana.	4^4
OSET ANDREJ, MARIBOR Aleksandrova cesta 57. telefon 88. veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja Itd. Brzojavi:’ Oset Andrej. Maribor._________33{S
!•
2 železnimi obroči poceni ns-prodai. Stoji v mehan. delavnici IKORD, Lfch^ana, na Le«
din« h.
Majvečja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic In rokavic
pri tvrdki
1 SE. SH38EEHE,
Pijana, Mostni trg Sn. tO.
(Dalje prih.)
■ 11—^
limit
asbestni skrili* Tovarna Karlov**
Najboljša streha, naj^’ trpežna, najcenejš* Pojasnila daje:
P. Hočevar, Zlrov^ (Gorenjske)^^
Joško Pfeifer
posestnik in župan
Štefi Pfeifer, roj. Rumpreth poročena Krško v septembru 1922.
Brez poseb. obvestila.
Išče se
stanovanje
v novi gradnji za mimo stranko. Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod „dober plačnik" na upravo lista.
Starq lito železo
v vseh množinah
mr kupujejo -m Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
POZIV
m
I
I
9
I
I
na vpis delnic PMVHEHNE BRHKE
za JUŽNO SRBIJO, SKOPLJE.
Gospod minister trgovine in industrije je s svojim odlokom od 1. junija t. 1. št. 2226 odobril ustanovitev PRIVREDNE BANKE za JUŽNO SRBIJO v SKOPUU s kapitalom od
3.000.000’— Din., razdeljen v 15.000 delnic po 200'— Din.
katere se bode glasile na ime prinositelja.
Naloga te banke je, da z organizacijo lastnega kapitala In s pridobitvijo kredita podpira in razširja vse privredne grane, kakor: trgovino, industrijo, obrt, poljedelstvo itd., dajanjem kredita, ustanavljanjem in organizacijo podjetij in sodelovanjem v takih in sličnih podjetjih, poleg tega pa se bo tudi zanimala za ostale bančne posle.
Pri vpisu je položiti 20 odstotkov od nominalne vrednosti za vsako vpisano delnico ter 20'— Din po delnici za izdatke ustanovitve. Ostanek je izplačati v teku enega leta in to v obrokih, katere določi upravni odbor.
Vpis traja do 30- septembra t 1. Vplačila se pošljejo v Skoplje na blagajno banke, ulica št 1, telet št 102 ali s pošto pri poverjenikih.
Pripravljalni odbor si obdrži pravico razdelitve delnic v vsakem slučaju, a posebej še na prepis njih številk.
I	PRIPRAVO	UN1	ODBOR.	j
lllliiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiitni! iiimiiniiimiinnintnHiimmiiiiiiimiininniiiniiiiiiiiim tiSiitiuinniHimiiimniim
MODELE ČEVLJEV v celfn serijah iz lepenke. po > modernih kopitnih oblikah alt amerika/iških oblikah Izrezane, dobavlja za tvornice pbuvala in čevljarjev. Apartne elegantne oblike. Velikanska Izbira novitet za vsako sezijo.
ZGORNJE DELE Izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno, hitro in pocenL Posebna delazmoinost v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura M* Prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV.
Zahtevajte prošpekte od RALPH P. RICHTER. Subotica VI.
POUČEVANJE v vseh strokah moderne, mehanične Izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROSPEKTEt
I
I
I
itintmnnnimnilintiiinnniiiniinmnniifflinniinnitr m inmmnnnmmnnmmmH
■■IRIMIll
SOLI KflUlEIHTE
in SOii drobne (zmlete) nudi samo na vagone po zmerni ceni
Kirilovič i Sazdanič, Novi Sad.
li«IHIIiiIII!lllliyU!IIIIHIUR!lilliSllili9!UniHlll!lll!fflll!!l[iniIIIBIimiII!lll!illilllinilIinil
|	pasterizirano, polnomastno, z okroglo
||| I	3'5% tolsče; pasterizirano, polnomastno
#	1	z okroglo 1-5% tolšče, nadalje
jeg^urtj !;efirs presno me^Io in ^ir
vseh vrs-t dostavljamo na željo v mesečnem abonomentu strankam na dom, Naročila naj se javijo pismeno ali ustmeno v pisarni oddelka na. '&3iT Dunajski cesti 29/1.
^espeeSorsKcs z v % z a,	edddek*
ŽIVINO ,
govejo, prašiče, ovce itd. prevzema p° ugodnimi pogoji v komisijo. - Natan^ pojasnila pri tvrdki	v
15UGH mm , jroleklavnica,
Nova pošiljate*
D. K. U.
pomožnih motorjev za kolesa je dospela-
V
Karel Camernik & Co»
Dunajska cesta 9-12 Ljubljana Enajsta cestajj?
Glavni In odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v IJubU*®1