Doma in po svetu LETO II Pravilniki o delitvi čistega .a in osebnega dohodka i V naši komuni so vse gospodarske organizacije predložile pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov v predpisanem roku pristojnim organom občine. Ob tem dejstvu bi lahko sklepali, da so gospodarske organizacije pripravo pravilnikov vzele kot zelo važen opravek in da so s pravočasno in temeljito pripravo pravilnike tudi obravnavali s kolektivom. In če bi to držalo, bi morali biti pravilniki kvalitetni in neposrednemu proizvajalcu — upravljalcu tudi razumljivi. Vendar temu v celoti ni tako. Za nekatere gospodarske organizacije bi sicer lahko rekli, da so pravilniki dokaj v redu, čeprav imajo nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih bodo sproti odpravljali. Medtem pa so gospodarske organizacije, ki so pravilnike sprejemale v zadnjem itrenutku brez predhodnih razprav s proizvajalci, ker jih je čas prehitel in na razpravo s kolektivom niti računali niso. Nekaj je tudi takih, ki so pravilnike enostavno prepisali od sorodnih gospodarskih organizacij in jih brez analize enostavno sprejeli. Zato v takih pravilnikih zasledimo vrsto pomanjkljivosti. Na primer: v eni gospodarski organizaciji v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov govori en člen naslednje: »Razpored posameznih delavcev na odgovarjajočo delovno- mesto v tehničnem sektorju, računsko-gospodarskem sektorju, splošni in kadrovski službi, v centralnem skladišču, v obratu za vodje, delovodje in brigadirje, vrši direktor podjetja«. V nekem pravilniku o delitvi čistega dohodka pa govori en člen naslednje: »Delavski svet lahko prenese pravico razpolaganja z delom sredstev, navedenih v 7. členu (ta člen vsebuje vse sklade podjetja) na upravni odbor podjetja ali direktorja s tem, da upravni odbor in direktor obvezno poročata na zasedanju DS o koriščenju določenih sredstev.« Menimo, da komentar k vsebini teh dveh členov ni potreben zlasti, če dosledno upoštevamo decentralizacijo družbenega upravljanja. Pri nadaljnjem izboljšanju pravilnikov bodo morale levji delež prispevati tudi sindikalne podružnice skupaj z vsemi subjektivnimi silami v kolaktvu. LENART, 8. FEBRUARJA 1962 Osnutek perspektivnega programa za obdobje 1961—1965 je pripravljen za razpravo. V prihodnjih dneh bodo začeli o njem razpravljati pristojni sveti občinskega ljudskega odbora, občnski politični forumi, nato pa bo predložen v razpravo zborom volivcev. V tej številki želimo bralcem posredovati iz osnutka perspektivnega programa osnovne značilnosti dosedanjega razvoja, to je za razdobje 1957 do 1960. V dosedanjem obdobju so bili doseženi osnovni materialni temelji za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini. Čeprav se v tem Obdobju niso uresničile nekatere pomembne smernice letnih družbenih planov za razvoj gospodarstva, je bil pa vendar dosežen znaten napredek pri razvoju proizvajalnih sil. Dokaj hiter razvoj proizvajalnih sil zlasti v nekaterih gospodarskih dejavnostih je omogočil hiter porast narodnega dohodka, ki je povprečno letno porastel za 10%. 563 MILIJONOV DIN INVESTICIJ V letih 1957—1960 so bila vložena tudi znatna investicijska sredstva tako v gospodarske, kakor tudi v negospodarske dejavnosti. Skupaj je bilo investiranih 563 milijonov din, od tega v gospodarske dejavnosti 438 milijonov din. Vrednostni obseg proizvodnje, storitev in uslug je bil leta 1960 za 41,6 odstotkov večji kot v letu 1956. Najmočnejši porast celotnega dohodka je bil zabeležen v trgovini, obrti, medtem STEV. 2 ko v kmetijstvu niso bili v celoti doseženi zažel j eni rezultati. Stalno naraščanje razvoja vseh gospodarskih dejavnosti in družbenih služb pa je vplivalo na naraščanje števila zaposlenih. Tako se je število zaposlenih povečalo od leta 1956 do 1960 za 352 delavcev in uslužbencev. PORAST DRUŽBENEGA STANDARDA Vzporedno z razvojem celotnega gospodarstva sta v razdobju zadnjih štirih let naraščala tudi osebna potrošnja in družbeni standard, v katerega je bilo vloženih 125 milijonov dinarjev, od tega v stanovanjsko dejavnost 61 milijonov. Zgrajenih je bilo 25 stanovanj. Izredno majhna sredstva pa so v tem obdobju bila vložena v šolstvo in prosveto ter bo zato v bodočem obdobju v pogledu investicijske potrošnje potrebno dati tema dvema dejavno-stima precejšen poudarek. Gospodarske investivije so v tem obdobju znašale 438 mil. dinarjev, od tega je bilo vloženo v industrijo 70 milijonov, v kmetijstvo 354 miliojnov, v trgovino 2 milijona, v gostinstvo milijon in v obrt 10 milijonov dinarjev. GOSPODARSKI RAZVOJ PO POSAMEZNIH PANOGAH V letu 1960 je tovarna usnja izvršila rekonstrukcijo ter tako znatno povečala svoje zmogljivosti. Pričakuje se, da bo pri majhnem številu povečanja nove delovne sile lahko to podjetje v letu (Nadaljevanje na 2. strani) V Parizu je prišlo do prekinitve pogajanj med Tunizijo in Francijo. Po poročilu Tanjuga so se francosko-tunizijsiki odnosi znašli v položaju, ki je zelo podoben krizi. •čr Bolgarsko letalo tipa »Mig-19« je zasilno pristalo v Italiji okrog 15 km od letalske baze Gioca delle Colle. Pri pristanku se je huje poškodoval pilot Podgoros. V tej zvezi je italijansko ministrstvo izročilo bolgarskemu veleposlaništvu protestno noto zaradi kršitve italijanskega zračnega prostora. •čr V Punti Del Este v Uragvaju (Združene države Amerike) so se sestali zunanji ministri ameriških držav zaradi političnih ukrepov proti Kubi. Stališča so dokaj neenotna. •čr V Beogradu je bilo četrto zasedanje jugoslovansko-poljskega odbora za gospodarsko sodelovanje. Na sestanku so obravnavali razvoj gospodarskega sodelovanja med obema državama od tretjega zasedanja. -čr Na konferenci zunanjih ministrov ameriških držav je ameriški zunanji minister Rusk predlagal izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav in prekinitev trgovinskih stikov. •sir V Beogradu je bilo zvezno posvetovanje o peki kruha, kjer so sklenili, da morajo občine zagotoviti zadostno proizvodnjo dobrega kruha. -čr V Kranju je bil VII. kongres Ljudske mladine Slovenije, kateremu so prisostvovali poleg 500 delegatov številni gostje. Uvodni referat je prebrala predsednica CK LMS Francka Strmole-Hlas-tec. Kongres je vsestransko osvetlil bodoče naloge LMS. -čr Na seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine republike Slovenije so sklenili, da bodo volitve delavskih svetov do 30. aprila letos. lir Življenje v Dalmaciji, ki je bila ogrožena po potresih, se normalizira. Številne organizacije Rdečega križa in države so prizadetim nudile materialno pomoč. -čr V Parizu so aretirali Philippa Castilla, enega izmed voditeljev O AS za Francijo in organizatorja operacije »modra noč« in Pouja-dista Boyera pomembnega voditelja te podtalne organizacije v Franciji. "Čr Predsednik republike Tito je odpotoval na krajši zasebni obisk v Združeno arabsko republiko. -čr Po vesteh TASS je napredna javnost v Kongu čedalje bolj vznemirjena zaradi negotove usode podpredsednika kongoške vlade Gizenge. V javnosti se porajajo mnenja, da je bila aretacija Gizenge nezakonito dejanja, KAKO SMO GOSPODARILI (Nadaljevanje s 1. strani) Kiko smo gospodarili 1965 doseglo dvakratno proizvodnjo ikakor leta 1960. Fizičen obseg kmetijske proizvodnje je v letih 1957—1960 povprečno letno porastel za 17,5%. K doseženim uspehom v razvoju kmetijstva je kljub pomanjkljivostim prispevala tudi kooperacija z zasebnimi ikimečkimi gospodarstvi. V letu 1961 je bilo zajeto v družbeno organizirano proizvodnjo 23,1% vse obdelovalne zemlje. V obdobju zadnjih štirih let je odpadlo na družbena posestva okrog 9,6% skupne kmetijske površine, ali 11,5% obdelovalne zemlje. Na teh površinah so družbena posestva dosegala povprečno letno okrog 6,01% celotne kmetijske proizvodnje. Medtem ko je bilo v letu 1956 na družbenih posestvih 2,4% vseh goved, se je povečal njihov delež v letu 1960 na 9%. POVEČANJE MEHANIZACIJE NA SOCIALISTIČNIH KMETIJSKIH OBRATIH Od leta 1956 do 1960 so družbena povestva povečala število traktorjev od 15 na 20, splošne kmetijske zadruge pa samo z zadnjih dveh letih od 9 na 16. Tako pride na družbenih posestvih 70,2 ha obdelovalne zemlje na traktor, na zasebnem sektorju ipa 583 ha. V gozdovih je bilo v zadnjih letih sekano povprečno letno okrog 86% prirastka, kar je omogočilo nadaljnje večanje zmogljivosti gozdov. Blagovni promet v trgovini se je povprečno letno povečal za 12,2%. Založenost trgovine v tem obdobju pa je bila manjša od obstoječih možnosti, ker so se trgovska podjetja preveč usmerjala v prodajo vseh artiklov in niso glede na razpoložljive kapacitete v zadostni meri izvršila specializacije. Tudi gostinska mreža zaostaja za potrebami prebivalstva. Znaten napredek v preteklem obdobju je napravila obrt, v kateri je vrednostni obseg proizvodnje, storitev in uslug porastel za 479,5%, pri čemer je najmočnejši vzpon napravila gradbena obrt. DOTOK, UPORABA IN PLANIRANJE SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA Od leta 1960 je v naši občini po sklepu volivcev uveden krajevni samoprispevek z namenom, da bi razpolagali tudi krajevni odbori kot organi neposredne krajevne samouprave z določenimi materialnimi sredstvi in tako bili v stanju reševati najbolj pereče krajevne potrebe. Krajevni samoprispevek vplačujejo kmečki proizvajalci po katastrskem dohodku, vsi ostali pa v obliki osebnega prispevka. Zbori volivcev morajo vsaiko leto razpravljati o uporabi sredstev krajevnega samoprispevka, se pravi, da morajo pregledati, kako je krajevni odbor uporabil ta sredstva v preteklem letu in ali se je pri tem držal sklepov zborov volivcev in potrditi program uporabe sredstev tako po višini kot po namenu za naslednje leto. Posebej poudarjamo, da je zaželeno, da bi zbori volivcev, odnosno zbori občanov ne samo enkrat, temveč večkrat na leto kontrolirali krajevni odbor pri izvajanju sprejetega programa in sklepov. Da bi vsem občanom omogočili aktivno sodelovanje v teh razpravah na zborih občanov, dajemo v naslednjem pregledu o do sedaj ustvarjenih sredstvih krajevnega samoprispevka, o njihovi uporabi in planu sredstev v letu 1962. KAKŠEN JE BIL PREDPIS KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA? Samoprispevek je bil v fletu 1960 predpisan v višini 12,961.958 din. Od tega je bilo zbranega 10,980.715 din. Krajevni odbori so razpolagali s 50 % od zbranega zneska ali s 5,490.375 din. Izkoristili so 3,331.794 diin, ter jim je ostalo na razpolago za leto 1961 2,158.563 din. Podrobna razdelitev krajevnega samoprispevka je razvidna iz objavljene tabele v kolonah 3,4 in 5. V letu 1961 je bil predpisan krajevni samoprispevek po katastru v višini 12.108.583 din. Ta samoprispevek je bil plačan v višini 11,180.275 din. Pripomniti je treba, da je vplačilo krajevnega samoprispevka po katastru zelo ugodno, saj znaša zaostanek same 928.308 din. Na vse zaposlene upokojence in invalide je bilo predpisanega 1,071.00 din osebnega prispevka. 928.308 din osebnega prispevka. V tem je všet zaostanek iz leta 1960 v višini 365.000 dni. Za ta samoprispevek je bilo vplačanih komaj 608.600 din, ker še posamezniki dolgujejo 462.400 din. Največji zaostanek izkazujejo krajeni odbori Voličina, Lenari. Rogoznica, Benedikt in še nekateri. Potrebno je, da o tem razpravljajo zbori volivcev in da se tudi krajevni odbori pobrigajo, da bo ta del samoprispevka čimprej plačan. Skupen predpis samoprispevka za leto 1961 je znašal 15,338.146 din, ter bil vplačan v višini 13,947.438 din. Zaostanek znaša 1,390.708 din. Krajevni odbori so v letu 1961 razpolagali po sklepih zborov vodivcev s celotnim krajevnim samoprispevkom v višini 13,947.438 din. KAKO SO SE KORISTILA SREDSTVA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA? V preteklem letu so za različna dela so porabili 10,956.400 din ter je tdko ostalo neizkoriščenih 2,991.038 din. V izkoriščenih sredstvih je upoštevanih tudi 1,877.997 din za pokopališča, ker se ta sredstva zbirajo na skladu za komunalne potrebe. Najslabše so koristili krajevni samoprispevek krajevni odbori Zgornja Ščavnica, Jurovski dol in Cerkve-njak, kjer je bil izkoriščen le nekaj več kot 50 %. Krajevni odbori Voličina, Selce, Osek, Gočova in Lenart pa so izkoristili več kot je bilo zbranih sredstev na njihovem območju. Potrebno bo, da na eni strani krajevni odbori utemeljijo zborom občanom, zakaj samoprispevka niso bolje izkoristili, na drugi strani pa, da opravičijo prekomerno trošenje sredstev. V LETU 1962 TUDI ZNATNA SREDSTVA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA? Samoprispevek bi v letu 1962 naj znašal 16,265.144 din, skupaj z zaostanki iz prejšnjih let. Tako bodo krajevni odbori tudi v letu 1962 razpolagali z znatnimi sredstvi. Posebno vprašanje nastopa v krajevnem odboru Voličina, kjer krajevnega samoprispevka nimajo sprejetega za daljše obdobje kot vsi ostali krajevni odbori. Zato bo potrebno, da takoj sklepajo o uvedbi krajevnega samoprispevka za leto 1962, ker bo sicer ostal krajevni odbor brez sredstev za komunalne potrebe v letošnjem letu, odnosno bo razpolagal le s 13.913 din. V zvezi z razdelitvijo za leto 1962 predvideva družbeni plan, da bi zbori občanov in krajevni odbori tudi v letošnjem letu namenili del sredstev za ureditev pokopališč. Tako se predvideva, da bo za vsako pokopališče zbranih po 500 tisoč din. Pri uporabi sredstev bo treba v znatnejši meri upoštevati različne krajevne potrebe v posameznih krajih, kot so na primer ureditev krajevnih središč, cestna razsvetljava, kulturni domovi, požarnovarnostna služba itd. Vsi krajevni odbori so sprejeli od občinske uprave podroben obračun krajevnega samoprispevka in bodo zato lahko krajevni odbori SZDL in njihove sekcije skupno s krajevnimi odbori pripravile podroben in obrazložen predlog programa za koriščenje krajevnega samoprispevka. KONČNI OBRAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA LETO 1960/61 IN PLAN ZA LETO 1962 Skupaj dohodek 1961 (5 + 6 + 7) Plan za leto 1962 Tek. štev. Krajevni odbor Dohodki 1960 Izdatki 1960 Ostane 1960 (3—4) Dohodki po Osebni katastru prispevek 1961 1961 Izkoriščeno 1961 Oseb. prisp. (8—9) Kat. doh. Ostanek Skupaj 1961 10 + 11 + 12 1. Voličina 2. Gradišče 3. Cermljenšak 4. Zg. Ščavnica 5. Selce 6. Zamarkova 7. Lenart 8. Lokavec 9. Rogoznica 10. Jurovski dol 11. Osek 12. Benedikt 13. Gočova 14. Cerkvenjak 379.386 379.060 17.674 471.625 214.577 + 257.048 168.006 195.400 — 27.394 723.629 191.065 276.716 585.276 116.944 53.805 901.526 124.632 669.252 126.279 702.216 369.100 237.735 152.915 407.542 63.990 328.591 78.600 529.375 104.918 251.991 + 354.529 — 46.670 + 123.801 + 177.734 + 116.944 — 10.185 + 572.935 + 46.032 + 139.877 + 21.361 + 450.225 (+ 143.465) 916.022 (+ 71.503) 1,031.888 (— 59.000) 283.116 1,473.566 (— 66.465) 322.608 563.485 1,191.817 238.139 (—10.000) 91.566 1,835.801 (— 38.746) 215.046 1,362.875 (— 32.757) 224.389 1,429.957 7 8 9 10 11 12 13 25.800 924.148 1,125.721 — 201.573 64.146 151.000 13.513 90.900 1,379.836 1,302.778 + 77.058 1,124.937 83.100 1,285.095 18.600 2,274.322 204.425 + 69.897 400.733 30.910 501.530 15.300 1,843.395 911.644 + 931.751 1,726.032 36.600 2,694.383 9.900 285.838 369.702 — 83.864 455.736 29.400 401.272 14.100 185.000 3.300 1.800 701.386 1,554.551 84.681 356.883 518.935 1,557.277 117.820 236.534 + 182.451 — 2.726 + 120.349 — 33.139 660.033 1,396.021 278.948 128.340 46.500 239.000 3.600 5.700 888.984 1,632.295 402.897 100.901 53.000 2,461.736 1,738.428 + 723.308 2,150.346 162.400 3,036.054 10.200 271.278 301.346 — 30.068 297.277 12.900 280.109 71.400 1,574.152 1,192.938 + 381.214 1,596.389 88.800 2,066.403 9.000 254.750 282.170 — 27.420 301.205 10.500 284.285 100.300 1,980.482 1,096.682 + 883.800 1,674.963 118.600 2,677.363 SKUPAJ 5,490.357 3,331.794 11,180.275 + 2,158.563 608.600 13,947.438 10,956.400 +2,991.038 12,255.106 1,019.000 16,265.144 lepo je v naši domovini biti mlad Po VII. kongresu Ljudske mladine Slovenije Pionirji lenarSke šole zbrali čez 20.000 dinarjev Občinski odbor SZDL Lenart je v decembru mesecu izvedel akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč krajem na otoku Pelješcu, ki ga je prizadel hud vihar ter povzročil večjo škodo na cestnem omrežju in vodovodu. Pri zbiranju denarja so se tudi tokrat predvsem odlikovali pionirji, ki so zbrali precejšnja sredstva. Posebno so se izkazali pionirji na šoli Lenart, ki so zbrali 23.900 din. Sledi jim šola Zgornja Ščavnica z 10.310 din zbranega denarja. Zal za vse šole nimamo podatkov, ker jih niso poslale občinskemu odboru SZDL. Šola Cerkvenjak je zbrala 3.188 din. Lokavec 6.097 din in šola Jurov-ski dol 3.500 din. Krajevne organizacije SZDL pa so zbrale po nepopolnih podatkih: Selce 4.255 din, Čermljenšek 5.895 din, Zgornja Ščavnica 2.785 din in Gradišče 1.620 din. Za ostale organizacije SZDL nimamo podatkov. Pomoč prizadetim krajem v Dalmaciji PRI ZBIRANJU SREDSTEV SODELUJEJO ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA IN DELOVNI KOLEKTIVI Člani Podmadka RK v Lenartu in Gradišču so zbrali doslej nad 57 tisoč din. — Kolektiv kmetijske zadruge Zgornja Ščavnica je prispeval 30 tisoč din. — Zbiranje prispevkov se nadaljuje. — Prebivalci občine Lenart so z vso zaskrbljenostjo zasledovali preko dnevnega tiska in radia vesti o potresih, ki so prizadeli nekatere obmorske kraje in tudi posamezne predele v notranjosti države. Čeprav sodi naša občina med ekonomsko slabo razvite, so se skoraj vse gospodarske organizacije in ustanove odzvale akciji za zbiranje materialne pomoči krajem in ljudem, ki jih je prizadela velika nesreča. V občinskem merilu vodijo akoijo organizacije Rdečega križa, ki preko svojih članov zbirajo prispevke posebno prizadevni pa so tudi čla ni Podmladka Rdečega križa zlasti v Lenartu in Gradišču. Občinski odbor Rdečega križa je pozval tudi vse delovne kolektive, naj priskočijo na pomoč. Uspehi niso izostali. Člani Podmladka RK v Lenartu so dosedaj zbrali 33.680 din. Med posamezniki se je najbolje izkazala učenka Marija Šantl, ki je nabrala 11.150 diin. Vso pohvalo tudi zaslužijo Marija Polanec in Lenčka Polanec (nabrali 4.370 din) Marija Rajter (nabrala 3.522 din), Jože Murko (nabral 4.000 din), Silva Pirher in še neznana učenka (nabrali 8.500 din). Člani Podmladka RK v Gradišču pa so skupaj nabrali 23.375 dinarjev, kar je prav tako vse pohvale vredno. Aktivisti Rdečega križa so doslej nabrali 14.434 din. Akcija pa še ni končana in bo znesek verjetno precej višji. Delovni kolektivi so v okviru svojih možnosti skupaj prispevali 49.600 din. Med darovalci so bila Kmetijska zadruga Zgornja Ščav- Pred kratkim je končal z delom VII. kongres Ljudske mladine Slovenije, ki je bil v Kranju. Iz naše občine sta se kongresa udeležila predsednik Občinskega komiteja LMS Franjo Šuman in član Franček Šilec. Po vrnitvi s kongresa smo jim zastavili tale vprašanja: 1. Vtisi s VII. kongresa Ljudske mladine Slovenije? 2. Katerim vprašanjem je kongres posvetil največ pozornosti? 3. Kako se bodo odrazili sprejeti sklepi v konkretnem delu v naši občini? Odgovor na 1. vprašanje: Franjo Šuman: VII. kongres Ljudske mladine Slovenije je bil izredno dobro pripravljen. Mladino mariborskega okraja je zastopalo 82 delegatov, ki so bili izvoljeni na občinskih konferencah mladine. Ekipa mariborskega okraja, ki je sodelovala na javni televizijski oddaji: »Mladina v revoluciji« je za doseženo prvo mesto dobila televizijski sprejemnik. Franček Šilec: Vtisi, ki smo jih prinesli i ■■ ' A. Edo Zorko-Mihec Slovenske gorice ko.t ostali del vzhodne Slovenije so se nekoliko pozneje vključile v organizirano borbo proti okupatorju. Res je, da so v nekaterih krajih tudi na tem področju bile organizirane akcije že leta 1941 (Radgona). Leta 1942 je delovala Lackova četa na področju Desternika. Njeno delo je segalo tudi na področje Crmlje in Selu. Po izdaji in borbi z Nemci so borci te čete popadali. V letu 1943 sta bila na to področje poslana aktivista Zalaznik Franc-Lson in Rojs Srečko-Niko, ki sta organizirala postojanke in ljudi širom Slovenskih goric za NOV. Organizirala sta nekaj krajevnih odborov OF, ki so bili organizator in agitator za širjenje odpora proti okupatorju. Poleti leta 1944 je bilo organizirano Slovenjegoriško okrožje, katerega sekretar je bila tovarišica Ulrih Ela-Atena. S formiranjem okrožja se je ustvarila organizacijska povezanost političnega aktiva, ki je delal na tem področju. Za usposab- ljanje aktiva so bili organizirani seminarji. Seminar je bil tudi septembra 1944. leta v Jurovskem dolu pri Krautiču — Oplotniku dva dni in Purgarju — Smrekarju en dan. Na seminarju je bila večina aktivistov iz Slovenskih goric. Zadnji dan pa so se pridružili aktivisti iz okrožja Ljutomer. Slovenjegoriško okrožje je bilo takrat razdeljeno na več manjših okrajev: Lenart, Gradišče, Martin pri Vurbergu in Jarenino. Ostali kraji pa so pripadali enemu ali drugemu okraju. Sekretarji takratnih okrajev so bili: Lenart: Rojs Srečko-Niko, Gradišče: Ko-vač-Prlek, Martin pri Vurbergu: Kocbek Janko-Mitja, v Jarenini pa sem te posle opravljal sam. Z razformacijo Slovenjegoriškega okrožja v jeseni 1944. leta smo se povezali v Ljutomersko okrožje, katerega sekretar je bil Stopar Viktor, sedaj direktor Tovarne dušika v Rušah. Novembra 1944 so kraji, ki jih obsega sedanja občina Lenart, prišli pod maribor- sko okrožje. Istočasno je bil organiziran večji okraj Lenart, ki je obsegal poleg krajev sedanje občine še Velko, Sladki vrh, Ko-reno, Martin in Biš. Z ustanovitvijo okraja Lenart je bil organiziran okrajni odbor OF in okrajni komite. Za sekretarja okrajnega odbora OF in Komiteja je bil imenovan tov. Hoj-nik Franc, v novembru ali decembru leta 1944 pa ga je zamenjal tov. Ulrih Tone-Kristl, ki je bil sekretar do osvoboditve. V okrajnem odboru OF in Komiteju so še bili Jaut Ela- Tanja, dokler ni padla, Lorbek Stefka-Liza, Ant-lej Franc-Mirko in jaz. Okrajni odbor OF se je pozneje razširil in je štel 21 članov, medtem ko za člana komiteja še vključimo tovariša Drnovšek Borisa. Okraj Lenart je v tej velikosti ostal še po osvoboditvi do avgusta leta 1945, takrat pa je bil združen z okrajem Maribor-levi breg. Uspehi, ki jih ne kaže podcenjevati Partizan Lenart sodeloval na več tekmovanjih —- Načrti za leto 1962 Lenarški Partizan je v pretek- javno spregovoriti. Menimo, da je lem letu dosegel izredno lepe uspe- prav časopis sredstvo preko ka-he o katerih je potrebno večkrat terega se lahko najširši krog lju- Drzen skok in elegantna drža to je odlika telovadca na sliki. Sicer pa so v teh zimskih dnevih podobni prizori na dnevnem redu. Lenarški telovadci redno trenirajo in se pripravljajo na nove nastope Kulturni teden Kluba mariborskih študentov Literarni večer p iemttu Večer mladih literatov napovedan za sredo 31. januarja je bil zaradi objektivnih ovir prestavljen na petek 2. februarja. Literati, sodelavci literarnih revij in študentskega tiska so v prostorih Kluba PD »Radko Smi-ljan«, ki zaradi domačnosti dovoljujejo mnogo več neposrednosti kot mrzla in obljudena dvorana kulturnega doma, navdušili poslušalce. Med prozaiki so požele največ odobravanja Vizja-kova, Pehanijeva in Kovačičeva. Oba pesnika Grafenauer iz Ljubljane in Košuta iz Trsta sta sodelavca Mladih poitov, Perspektiv, Naših razgledov in Naših sodobnosti. Pri poslušalcih je osvojil simpatije predvsem Košuta. S prisrčno otroško pesmijo je pritegnil mladino. Tako Košuta kot Grafenauer sta znana pesnika otroških pesmi, žal pa nista bila pri- pravljena na tako velik obisk mladih Lenarčanov. Z maloštevilnim obiskom so starejši Lenarčani pokazali, da so v Lenartu take ali podobne prireditve odveč. Odborniki sekcijo so z obvestilom preko radia Maribor, s plakati in osebno poskrbeli za agitacijo, vendar je bil uspeh dokaj klavern. 1 iSŠ<,L-A 'i* 3<1 - '''; - M',' iakmia Odbor lenarške sekcije KMŠ se najlepše zahvaljuje vet. Polanca in dr. Gabrščku za denarni prispevek ob literarnem večeru. KMŠ — sekcija Lenart di seznani z njihovo plodno dejavnostjo. Člani Partizana so sodelovali na vseh okrajnih in republiških tekmovahjih in občinskih prireditvah v nekaterih občinah v Sloveniji. V Ptuju na tekmovanju »Po poteh Slovenj egraš-ke čete« so člani na 20 km dolgi progi dosegli z veliko prednostjo prvo mesto. Tudi mladinci so na 12 km progi bili prvi. V Ljubljani »Ob žici okupirane Ljubljane« so člani na 25 km progi v zelo hudi konkurenci dosegli častno peto mesto med 350 ekipami kolikor jih je na tem tekmovanju sodelovalo. Ta uspeh so dosegli v skupnem plasmaju, medtem ko so med Par-tizanovimi ekipami zavzeli prvo mesto. Lenarški člani Partizana imajo tudi prvo mesto v krosu v okraju. Tudi mladinci in mladinke so kot posamezniki dosegli lepe rezultate. Tekmovali so v teku skupaj s člani v Gorišnici pri Ptuju in Lovrencu na Pohorju. Obakrat so dosegli prva mesta. Na tekmovanju v Novi Gorici pa je Skipa članov dosegla drugo mesto. Posebno so se izkazali tudi na tekmovanju v občinskem merilu »Po poteh Slovenjegoriških partizanskih postojank«, ki je bilo ob lanskoletnem občinskem prazniku. Na tem tekmovanju pa so članska, ekipa mladincev in mladink dosegle prvo mesto v precejšnji konkurenci, saj so sodelovale ekipe iz mariborskega in goriškega okraja. Ekipe iz Lenarta so sodelovale tudi na partizanskem mnogoboju. Članska ekipa in ekipa mladink sta dosegli v II. razredu prvo mesto v okraju in republiki ter peto mesto v državi. Prav lepe uspehe so dosegli tudi rokoborci, ki so se lani tudi prvič srečali z gosti iz inozemstva. Z gosti iz Zapadne Nemčije so igrali neodločeno, kar je lep uspeh. Nogometaši so se tekom lanskega leta tudi večkrat pomerili in razen dveh tekem vse odločili v svojo korist. STRELCi 0 SVOJEM DELO V PRETEKLEM LETU V preteklem letu se je v naši občini začelo pospešeno razvijati strelstvo. Pred nekaj leti so bile sicer ustanovljene strelske družine v Lenartu in Gradišču, kmalu pa tudi v Jurovskem dolu, ki pa so več ali manj životarile, ker so bile brez občinskega vodstva. Za-to je bil v preteklem letu ustanovljen občinski strelski odbor. Že na občnem zboru se je pokazalo s kakšnimi problemi se ukvarjajo strelske družine, ki jih ni bilo malo. Družine niso imele zračnih pušk, kje šele sodobne malokali-berske puške. V občini ni bilo niti enega strelišča za malokalibersko puško. Strelske družine so bile brez finančnih sredstev, tako da je bilo stanje zares dokaj klavrno. Z ustanovitvijo občinskega strelskega odbora se je stanje precej spremenilo, saj je že v programu tega odbora bilo upoštevano dejansko stanje v družinah. Občinski strelski odbor se je takoj po formiranju lotil dela in uspehi niso izostali. Že 4. julija na »Dan borca« so na Poleni pri Lenartu odprli sodobno urejeno strelišče za malokalibersko in vojaško puško. V poletnih mesecih sta bili na pobudo občinskega strelskega odbora ustanovljeni strelski družini v Zgornji Ščavni-nici in Voličini. V preteklem le- tu so strelske družine nabavile novo orožje, predvsem več zračnih pušk. Zanimivo je, da se v strelske organizacije vključuje predvsem mladina, kar je vse pohvade vredno. Strelci se razen nekaterih izjem zadevajo, da niso le strelci, temveč predvsem morebitni bra-niitelji domovine. V družine bi se naj vključili tudi člani ZROP, ki se v preteklem letu niso kdove kako izkazali. Stanje se bo verjetno izboljšalo, ker so člani ZROP sklenili na svojem občnem zboru, da se bodo vsi člani obvezno vključili v strelsko organizacijo. Tudi lovci se večkrat izmikajo članstvu v strelski družini, najbolj značilno je to v Jurovskem dolu, kjer niti eden lovec ni član strelske družine. Strelske družine so zaradi pritegnitve večjega števila članov članov ustanovile v podjetjih sekcije. Najbolj uspešno delujejo sekcije na kmetijskem gospodarstvu Lenart, pri Klemo-su in na občini. Prav bi bilo, da bi hitreje vključevali v strelske organizacije tudi pionirje s tem, da bi na vseh šolah ustanovili sekcijo strelske družine. Letos bo občinski strelski odbor pripravil vrsto tekmovanj, za kar bodo potrebna tudi znatna denarna sredstva. fiCfnski sf*M$d Kino Voličina Nedelja, 11. februarja japonski barvni film — »KONJ FANTOM« Nedelja 18. februarja mehiški film »DIVJA STRAST« Kino Gradišče Nedelja, 11 februarja ob 19. uri bolgarski film — »PRVA LJUBEZEN« Nedelja, 18. februarja,ob 19. uri ameriški barvni film — »GOLA MAJA« ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE Po 2. točki 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. L RS, štev. 19-88/52), 4. členu Zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Ur. 1. LRS, št. 18-158/61) in 106. člena Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ, št. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 27/12-1961 sprejel prečiščeno besedilo odloka o ustanovitvi gozdnega sklada Občine Lenart, ki se glasi: Vprašujete -ODGOVARJAMO V »Domačih novicah« ste v eni lanskoletnih številk objavili nekaj odgovorov na vprašanje: »Ali je pri Lenartu potrebna trgovina z zelenjavo?« Ker sem gospodinja, menim, da je tovrstna trgovina potrebna, predvsem v zimskem času. V našem časopisu sem tudi brala, da naj bi to trgovino uredila KZ Lenart. Kako daleč je s to zadevo? H. K. Lenart Vsekakor je pri Lenartu trgovina z zelenjavo potrebna. Problem je predvsem v njeni rentabilnosti zaradi nizkega prometa, ki bi ga dosegla. Najvažnejši problem pa predstavlja lokal, iki ga zaenkrat ni na razpolago. Kmetijska zadruga Lenart vodi računa o ureditvi trgovine z zelenjavo. Vprašanje take trgovine bo rešila z nadgradnjo skladišča na Radgonski cesti že v tekočem letu, če bodo na razpolago investicijski krediti. Mirko Kristl upravnik KZ Lenart Sproti z zanimanjem spremljam uspehe TVD »Partizan« Le- TOVARNA UMETNIH BRUSOV MARIBOR Tržaška cesta 6 proizvaja umetne bruse na osnovi keramične, bakelitne in šelak vezi. Priporoča se s svojimi kvalitetnimi proizvodi. nart. Zelo bi vam ibil hvaležen, če bi mi odgovorili na katerih tekmovanjih, v katerih panogah, v kakšnem sestavu in kakšne rezultate so dosegli v letu 1961 člani Partizana iz Lenarta? P. B. Gradišče TVD »Partizan« Lenart sodeluje na vseh tekmovanjih, ki jih prirejajo okrajna, republiška in jugoslovanska zveza za telesno vzgojo ter tudi na vseh občinskih prireditvah širom Slovenije, kjer so tudi naši člani želi zelo lepe uspehe. Člani in mladinci so tekmovali na vseh tekih v okraju in tudi izven okraja in to na progi od 15 do 25 km. Na 11 tekmovanjih so dosegli osem prvih mest, dve drugi in eno peto mesto. Moška in ženska vrsta je bila v Partizanskem mnogoboju v letu 1961 v II. razredu prvak okraja in republike. Na državnem prvenstvu pa sta dosegli peto mesto. Tudi rokoborci so tekmovali in dosegli lepe uspehe, saj so Mariborčani enkrat zgubili, z Einchaitom iz Zapadne Nemčije pa so igrali nerešeno. Za »Partizan« Lenart Rudi Zakeljšek OBVESTILO Obveščamo prosvetna društva občine Lenart, da bo v nedeljo, dne 11. februarja občinska skupščina Sveta Svobod in Prosvetnih društev občine Lenart. Na skupščino vljudno vabimo vse izvoljene delegate. Istočasno apeliramo na vse, da se pripravijo na razpravo. Skupščina bo prvenstveno obravnavala klubsko življenje in probleme v tej zvezi. Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev Lenart ODLOK o ustanovitvi gozdnega sklada Občine Lenart 1. člen Ustanovi se gozdni sklad Občine Lenart kot družbeni sklad (v nadaljnjem besedilu -sklad«). Sklad je pravna oseba in odgovarja za svoje obveznosti s svojimi sredstvi. Sklad upravlja upravni odbor po načelih družbenega upravljanja. 2. člen V sklad se stekajo: 1. prispevek za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini; 2. obresti sredstev sklada; 3. drugi dohodki; 3. člen Sredstva sklada se smejo uporabiti samo za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini. Za pospeševanje gozdov se štejejo zlasti: gojitev, varstvo, obnova in rekonstrukcije gozdov, urejanje gozdov, nova pogozdovanja, plantažna proizvodnja lesa, nabava mehanizacije ter gradnja in vzdrževanje gozdnih cest, poti, priprav in drugih objektov. 4. člen Dohodki in izdatki sklada se določajo z vsakoletnim finančnim načrtom sklada. Sklad ima obvezno rezervo, katere višnia se določi po pravilih sklada. Sredstva sklada se nalagajo pri Narodni banki, ki izvršuje občinski proračun. Odredbodajalec za finančni načrt sklada je načelnik upravnega organa, ki je pristojen za gozdarstvo. 5. člen Sklad ima pravila, ki jih sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa svet občinskega ljudskega odbora, pristojen za gozdarstvo. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ima 9 članov. 1 člana imenuje občinski ljudski odbor izmed svojih članov, 5 članov na predlog zadružnega sveta KZ Lenart, 2 člana na predlog zadružnega sveta KZ Zg. Sčavnica, vodja gozdarske službe občinskega ljudskega odbora je član in tajnik upravnega odbora sklada po svojem položaju. Mandatna doba upravnega odbora traja 2 leti. 7. člen Upravni odbor sklada ima tele pristojnosti: 1. sprejema pravila sklada; 2. sklepa o programu gozdnih pospeševalnih del in ukrepov; 3. sprejema letni predračun dohodkov in izdatkov sklada; 4. sprejema sklepni račun sklada za vsako leto; 5. določa kako morajo posamezne gospodarske in druge organizacije ali drugi koristniki uporabljati sredstva sklada. 6. nadzoruje uporabo sredstev sklada; 7. obravnava vsa druga načelna vprašanja v zvezi s poslovanjem sklada in sklepa o njih; 8. opravlja druge zadeve v zvezi z upravo sklada, kakor to določajo njegova pravila; Pristojnosti iz 2., 3. in 4. točke izvršuje v soglasju s svetom občinskega ljudskega odbora pristojnem za gospodarstvo. 8. člen Stroškovno in administrativno tehnične posle ter finančno službo v zvezi s skladom opravlja oddelek za gospodarstvo in finance občinskega ljudskega odbora. 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vesitniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. julija 1961. Številka: 04/17-31-76/17 Datum: 27. 12 1961 Predsednik Obč. LO: Ivan Alt Po 116. členu Uredbe o dohodnini Uradni Ust FLRJ, št. 22-378/ 61) je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Lenart dne 27. decembra 1961 sprejel ODLOK o določitvi akontacije dohodnine, občinskih dokiad od kmetijstva za prvo tromesečje 1962 1. Za območje občine Lenart se za čas od 1. januarja do 31. marca 1962 izvrši predpis akontacije dohodnine ter občinskih dokiad kmetijskim gospodarstvom v višini 30 % od donodnine in občinske doklade, ki je bila odmerjena kmetijskim gospodarstvom za leto 1961. 2. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor. Številka: 01/-32,87/2 Lenart, dne 27. decembra 1961. Predsednik Obč. LO: Ivan Alt Naši izdelki: Svetilke, elektromotorji, električni agregati, ventilatorji, sesalci za prah uživajo velik sloves, ker olajšujejo delo, preprečujejo nezgode, izboljšujejo proizvode, znižujejo stroške. TOVARNA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV Eiektrokovina Maribor Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema Uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se do preklica nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Calje.