Odgovorni Profe.or Vslcntin Konick. Slovenske noviue ,„. pri0.j. vsaki M** .. .v..!. : c... » č^olc, . pU.tr ^ « 10 "" v 1 ~i.z-.t~ tudi oznanila razglasijo. Za plačilo mo t Tečaj II. V Ccii 28. nia!!ga travna 18-13. Rojakam. (Iz Slov.) Cio novino obdeluje, Mnogo prelerpi ratar, Boka žuljev zatekuje, Čelo taja vroči žar. Marsikaki tern^ga rani, ilaiaikaki prašno berst, Prc len gojzdi so pregnani, Preden genu so ogue iverat. SSaraikral otare lica, Mnogo toka plug verti, Preden upno zorna klica V ntekki brazdi zeleni. Vendar delati uc nelia, Trud no straži ga, ne žar} Dan na dan se mamo peha !u priganja volov par. Leta voz se urno giblje — Glej! ko prido spet serpan, Zlata se pšenica ziblje, lvjer jo pred bil ternja steo. Zdaj z ženico pregleduje Ul.-vjonosni žita val, Radost tuu scrcc vzdiguje, ;.!u zalije truda žal. Iu šo pozni vnuk ga slav'., Kad od deda govori, Rože na gomilo stavi, Duši sveti raj želi. Ko napoči čas pomladi, Zapusti bučola panj, Najti čuda« zelcnjadi Preletava hrib in plau. V do trave jc po trati, i'.=dak so So kaže cvct, burje se je bati, Sc k Uolov žuga fcd. Ona pa, za svoje vueta, Se težave no boji} Po resici urno leta, Pridno bere »Ud sterui. In doma sestrice krepi Slabo eživljuje z njoj — lu ko prido traven lepi, Jo že ves spremijava roj. Hoj, od nje oteii glada Z njoj po cvetju zdaj »umi, Znaša vkup potoke slada, Glasuo hvalo jej buči. Poste nase dpmovmc- , ...-•» Siri dušno se polje, iluoge čakajo novine In ratarjev iirepeuc. Manjka domorodnu piče, Vlastuili virov grešamo; Mladi zarod mile kli.:o — Kdo ga sliši vsmiJjeno'( Dragi bratje in rojaki, Sini slavne matere! Zgrabimo oroJje v&aki, Truda ue strašimo sc l Pasti mo.sjo zavire, Plašno zginu.i v pobeg, Kakor genu P01* os,ia s!iirc> Kot ,'.ed solnčuim žarom sne^. Težko je sicer začetje, Naj bolj pečo pervi trud; Vse pak zmaga prizadcljc, Vsili vse poguma čut. In nobena coč imena llobomila ue vtamni, Večna bouo Sarnu cena, Vekoma Prešera živi. Podgorski. !> > rc-li kazalo. I.uulanska kmetijska družba l/o dala svojo pristavo, ki jo ua Pol anali ima, do sc poslopje v šolo obernc. iver bo pa potreba ne le prostora za šolo, kjer bojo slovenski učenci nauk poslušali, temuč tudi več hlevov, de sc ho v nje holaua 'živina de-vala, de se tam zdravi, iu učenci učijo zdra-v it i jo, dalvj kovačuice iuo apoteke: jc družba toliko (iobrotliva bila, de je svojo drugo prijava „Ii'raueetihof" prodala, de bi z duar-jaui imenovanim potrcbuoslaiu pripomogla; vutidcr je i/, (e pristave le saiuih £800 goldinarjev skupila. Obcruila se je ua dobrotnike, iu čcšdc ludi na svojo lastno kaso, iu iiua zdaj, kakor nje razglas od 10. svečana t. I. kaže, zavsciu £830 goldinarjev v (a namen. Cela priprava pa, kakor ravno la razglas pove, bo vzela uarmauj 7000 goldinarjev, tako de ji manjka pri vsej njeni dobrot-' uosti se 4304 goldinarjev. 1'rijatli! čc pogledamo veliki dar, ki ga ta družba Sloveucaui poda, ali uain ne bo scrcc reklo: Položi se ti svoj dar, velik ali majhili, kakor prciuorcš, ua alt ar domovine? Veliko kaplic zbranih žene kolesa, iu barke nosi. Zato se je tudi la slavna družba obcruila k vsiiu svojim slovenskim sosedam, iu vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je ua kmetijske družbe po Goriškim, Tcržaškim, Koroškim iu Štajerskim povabilo iu prošnjo, de se naj vsi mouri ludje opomnijo za proslovoljuc darove v podporo tega vcrliga namena, ki vsiui Slovcueam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna Škofija, ki vse krepko podpira kar jc Bogu v čast, sveti cerkvi v rast iu vernim tudi v časni prid, je to uaredbo duliov-uaiu podpirati priporočila. Prišlo ho torej med vas povabilo iu prošnja, podelili, kar vsak primorc z za pisk am, v kteriga uaj vsaki zapiše svoje ime in dar, ki ga bo v la namen dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajuski družbi, ki si je v prid kmetovanja lo veliko skerb naložila, ker darovi vsake fare z zapiskaiu vred h kmetijski družbi v Imblano pojdejo. Kakor sle pa prošeni, z daram kolikor moči lo koristno uapravo podpirali, tako ste' opomnjeni, de naj to poletji; vsaka srenja gleda, k a ki« a razumnika moža ali mladen-ča v svojim kraji poiskali, iu nagovorili ga, de pojde prihoduo jesen v Lublauo; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letošuo jesen žc ta šola odperla, iu na leto že lahko imamo več razi.....tih živinskih zdravnikov med sebo. O veliki noči 1849. Kava ustava. ( Dalje iu konec.) Druga velika nesreča za naš narod je, daje pijančevanju podveržcu. Povsod, kjer sc vino pridelava, se tud rado pije; to iuii drugače biti uc more. Xi za kmeta slad-kejše kaplicc od liste, ki mu jo rodi lasinr. torta, klero je sam okopa! iu obreza!; tud jc domače vino prav dobro, iu če j*a človek ne vliva preveč v sebe, mu tud ne škodi. Alj ni vino samo, od kterga se človek \ pjaui: so druge veliko škodlivše pijače, uamre vsa- ke sorie žganje, uaj sc že imenuje, rozolja, brinovec, rum, vauilja, slivovcc ild. Ivakor slari moži pripovedujejo, se v nckdajuih časih ni toljko žganja popilo, kot zdaj; Ic za zdravilo so ga imeli, no navadi ga pa niso pili, ko je predrago bilo; pozi.cj so ga pa začeli iv> krompirja kuaali, iu dobi se božši kup, kakor dobro vino. /»koz lo žganje se je že toljko nesreče zgodilo, da tistemu modremu možu popolnoma prav dam, kije pred tremi Iclami, ko se je krumpirjova bolezen sačelu, tako govoril: — ,.l»o^ je ljudem krompir dal, da bi jih priboduič od velike lakote obvaroval, pa ljudi so se prevzeli in so začeli iz tega božjega dara hudičovo pijačo kuhati, torej so lud boga r.tzžalili iu poslal je hudo bolczcu, ki nam la tiar vničiti žuga." — So vutcd nami žali bože! laki ljudi, ki si Icrduo naprej vzeiucjo: „dauas moram pjau biti ;*' — da to gerdo naprej vze i je spolnijo, sc lotijo žganja, iu za 4 grošc se tako vpjuuijo, daje še živino sram, tla mora tej stvari v bogati, ktera sc tako pozabi, iu se gerdejše vede, kakor ona. Kdor sc žganja navadi, ga ue more nikdar več opustili; spr.ča nam to mnogo žalosluihjizgledov. Žganje človeški um ravno kakor lud človeško truplo ob vso moč pripravi, iu malo korakov je od žgau-javc kupce do merzle^a groba. To &poz:iavši so v drugih deželah rodoljubi moži vkup stopili iu so druživa vslvarili, kterih členi se morajo za vselej odpovedali žgauju. Takih društev je že muogo po celim svetu, iu tud pri nas hi lake društva prav potrebne bile, ker nagib do le pijače zmiroui dalje sega. Svobodna nova postava dala je vsim narodaui enake pravice, in ako bi jih dala uc bila, hi tud svobodna uc bila, kakor smo jo željeli; vsmilila seje vlada dolgo zaiira-nega judovskega naroda, iu ker ima ou pravico povsodi se preselili iu lastnino pridobiti, tud ni dvombe, da bodemo v našo deželo židofe dobili. Pa Iu:! ui dvomite, da bodo židoli, kakor somarlivi iu trr/.ui. v kratkim vso kupčijo v pestili imeli. Kmečki s»;.:i se je sdaj rešil od velikih tež, k:crc so ravno lako kmciovavsko kakor sploh narodno o-iiiiko zaverale; pa od poprejšuega j::rma obžuleu kmet se še ue zave, in preden mu bodo nove postave hasiiile, preden se star kvas po*tcrže, še zna veliko časa preteči. llcsuica je, da je naš uorod še pre kilov, da Iti se sam varovali znal škod!:-vih nasledkov svojega poprejšneja zatiranja iu iz lega izvirajoče srovosti. Kaj nam je tedaj storiti? Drugega pomtička ni, ; rotluljubi inii/.i morajo sestopili iu kmet-: *»od-učevati, jih k trezuosti ia k pritluosii opominjali, iu uapeljavati, iu jim lepe izglede sami nad seboj dajati. Xar putrcb:;ejša nr.m je pa kmetijska šola, kjer .-e bo.I«; kmetija* v domačemu jeziku učil::, Jiilov.•;:.■*!».. ::»ladež je naša uatlja, naše vpauje. — ta s«; nairr. k vsim ilobremu nagnili. zakaj star l:ra>; se v kreniti ne tla. Vorej uuiži. ki svoj naroti ljubite, zdramite se! b.idi Va:ii mar h!agu: naše lepe dežele; — zdaj je nar v;.i:i.-jš.i doba, — gorje iu gorje nam, akt« jo zauudiuu»! li O li Š c k. Zvon v Vajetim na Cgcrslih:!. VajccD jc ogersko mesto, v kterim so •\etni in brcvzctui pravdarji. uradniki iu pisarji. Merim nobena lastnina ni »vesta, že lar.-ko letu v šumečim '/.boru sklenili, zvo-iiute larnili cerkev vzeli ino Košutu poslati. n.>i bi i/, ujeli lopove alj kauoiie vlival, '{'a sklep je ludi mestnim gosposkam /.lo dopadcl, klere so hudobneže podpirali ob-lubile. Ivorarji iu pobožni ludi so si perza-devali tiunlirjc prepričali, kako grešno jc ujili početje, cerkev ohropnli, — pa vse zastonj. V nedelo, 24. grudna IS iS, ravno ua dau pred hožičam okolj devetih zjutraj, ravno Lo so sc Kristjani k božji službi v slolui cerkvi zberali, bi se imel nar veči svon iz lurua vzeti, da bi se korarji prav jezili v svoji slabosti, da bi pravoverni iuo pobožni prav žalovali, iuo vsi drugi sc čudili. Vse je že bilo pcrpravlcuo, samo ene vervi je bilo šc treba. fcJdcu uar bolj gorečih poina-gaveov* pri obropauju cerkve, Miha /jotto-mauji, mestni pisar, ueožeiieu, močen mož, 3li let star, jc hitro letel ua okraj pri vodi vi rv tam dobili. Ura bije t odej ravno 3j-l na 9. „Xaj se le glasi, sej ga zaduokrat slišim." pravi /.ollomanji svojim lovaršaui iu sc smeji; iu ko hoče verv prijeli, pade kakor od bliska zadet, mcrtcvualla. N'i več glasa, ue zdihlaja, nt zgilia od njega! Strah je vse popadek — Ccs precej dolgi čas ierdov mini iuidodelci ua novo se k svojim delu po-daj-», zvon dol vzamejo, iuo 2i>. grudna ga trije pravdarji pod kletvjo iu ukaujaia nekih ulačugarjov na kolodvor peljajo iuo odtod |io železnici v Pestil. Kumej pride zvon v .Vsili. so bili že puutarji pred našim vojša-k.;:a zbežali, iuo niso imeli časa ga saboj vzeti in iz njega lopove liti. Na prošnjo !. ura rjo v je vojskovodja c. k. junaške ariua-•• »* zvon nazaj v Vajccn poslal, iuo 9. svečana je bil lepo ovenčan pričo neizrečeno velike trume veselih Kristjanov nazaj v turu djar. ker so vsi drugi svonovi z veselim pel-jam ga sprejeli. Naj bi še dolgo, dolgo časa verne kristjane klical k svetemu opravilu! \'L G;'ilU"li Gra*ko ilružtvo ..Slovenija" sejepreme-»;i!o od poiiliškiga v bravuo družlvo, ker bi -••it vsi študenti, i/, kterili nar več obstoji, bili prisiljeni odstopili. lino seje samo obderžalo od vseh druž-i«-v v Uraden, iu če JJog da še ostane kot -• ••li>i? rodoljubnih tu prebivajočih Slavja nov • "ck lako rekoč dežel velke matere Siavic. (Slov.) SerLslui vojvoiiisia. \l i t r o v i e i 7. Aprila. Šent To-" 1 ^••rluiS.rau) je v madjarskih rokah. * • /-'Vflka ia stauovavci so zlo terpeii, j /»uba na lan j ko šo ne ve. Per-< •• 's : •"•'.iioianš vzel, ni laiu ostal, ludi i.: (•••dal \ l.snljon čajkistev, temuč jo je ; • tem. ko je :->:i/.rekljive dela donernesil iu polovico kraja požgal, begama do V ... -varadina potegnil. Pravim beg; .f. ..{• še loliko ni pouuulil, de bi ;:oč.».; š.- /•■ podcrl bil; kar je le .stanova ver :u storili z.ijiovedal. V (crdnjavi jc ol;!:aja! v.ntn: » z „'» e deurn" in pokanjem štukov. (/bri.stu niula, ki obležuo armado okoli Pclrovar> diua vodi, je od te zmage pisal iu habajc razložil, koliki dobiček de Madjaram ta zm:.-ga prinese. l.jui!je. ki iv. .>ačke pridejo, povedo, de se je Pereči zalo proti Petrov: -radinu oberuil. ker je bil slišal, de je trdnjava od cesarskih vzela z napadam. »vJa-uitila pa je regiuienlu ua zuniije dal. :'.e misli posadka iz terdujavc sc ua naše zagnati, Perčel jc vtegnil ludi zavoljo tega te iti. Danas se še nič ne sliši strel. Povsod je čerua vojska ua nogah, posadka v Korlovcih jc pouiuožcua, in lako sc Perčcla nič nc bojimo. Tudi v bataljonu Cajkislov je vse na nogah. V Scrbii se zopet zbirajo naši bratje mul zmagoiiosuim br.uderaui Kiiičanina, ki je v Zcmuiiu zbirališč posiatii. Ccz3«m.'"sc jih je lam že sošlo iu so rneude že t!aur..i v ikičko slepili. Patrijr.rh je /.daj v '/*cuiu..u hi za to skerbi, de i/. Scrbie koliko/je *e moč velika pomoč pride. Tuui zvemo« dc ho Huka\ iua od scdajuc službe odpravljen ia "de dobi Patriarh veči oblast v Vojvodini. Xaš (Pctrovaradiuski) komandant, llbcrlajt-Puirer je iz i tako imenovana ,.z I a S a roža**, ncizrcčcuo lepo delana iu škudov vredna. Zvo- novi so že večdel raztopljeni iu v lopove ali pa v denarje preliti. Strah iu groza vla- * d::ta skozi iu skozi. — Naša armada ua Laškim je v inidanšuj::! bojih imela, iu sicer 20. I«i:šc.:. ko je cez '/■čin šla: 9 meri vili o. I T. Neb:-;ju.»v /aj; 21. pri '.iorlari: 2 olieirja. - ' vojakoT: ranjeni!:: 21) oficirjev. 23« vojak«. : 2ik i':!>c;; pri Novari mertvih: i »labuiga, vikš.ii oficirjev, 29;» mož; ranjenih: 2 generala, L in !)J olirirjcv, -17!'/ vojakov. 2. /.talilnima r*u jili |ia m; jiogui.šali: 1 oficirja , 1070 vujatov. (1'rftv. Slov.) Iz JfarbcrsMga kroga. Med .Muroj ino Dravoj na »Slovenskem m nabira novincev y.a vojsko prav uiiruo godi, akoravno jo srečk o vanje na večih krajih zlo kljubcstno im> icpokojuo bilo; vse jo pravilo: k čemu lo v..diganje, vsej se vojaštvu nikar soner no stavimo? — Le pravega, razumljivega pod učenja ljudem, iuo superstva ne bo: ker jih boste z Nemško — slovensko godloj malo preumili. Slovenec je ovače dober človek , rad pokoren iuo podložen, bi rekel, da mu jc ljubše slugo-vati, nego gospodivati, če strah nad soboj za pravičen spozna. Ali kako scrdcc govori iz teli pogostoma slišanih besed: „Dog ne daj, da bi stralia iuo gospode ne bilo!*4 — fov. Si i r. Govorili smo že v pravim Slovci:cu od vojske, ktera jc potrebna, de sc pravica uied dvema Ijudstvama določi, ki sta se zavoljo kako pravice razperla. Slavne premage naše armade so sardinskiga kralja prisilile, se z ccsarjcm vmiriti ali mir storiti, s klerim samim jc mogoče vojsko končati. Mir je pa pogodba (kontrakt), v kteri sc pooblastiti možje ljudstev, med kferimi je vojska, pogovore, kako nej sovraživo neha iu se poprejšui pravui slan med njimi verne. Kadar se taka pogodba stori, sc pravi pravui stan zopet vcruc iu vojska jc končana. Govori sc dostikrat od orožjiga pokoja. V tem nehajo vsi boji in vse sovraživa samo uckaj časa, iu kadar la čas preteče, se začne vojska spet. Orožji pokoj sc tedaj ne more mir imenovat i." Prav dostikrat se pa trki pokoj stori, dc je potem mogoče mir skleniti, in de se čas, v kterim sovražne armadi počivate, v sklenitev miru oberuo. Tako jc ravno zdaj jto kervavi bih i pri No-vari maršal Hadccki tak pokoj s Sar din ram naredil, dcjc mogoče, mir sam sklenili. Tudi. orožji pokoj se s pogodbami stori. Mir sklepajo pooblasleuci deržav, ktere sc vojskujete. Včasi sle njo mir s pomočjo trelje nevtralne, lo jc lake deržavc, ktera se vojske ni vdclcžila. To se pa zamore samo storili, če deržav i dovolite, ktere so vojskujete. Tako so dolgo govorili, dc bodo Francozi in Angleži pomagali, mil med Auslriauci iu Sardiuci storiti. '.tiru nc more nikoli narvikši vojvoda skleniti. Podpisali iu polerdili ga nora vladar, vcčdcl v pomeni 7. dcržavuim '/.boram. Dc sc poinenki zastrau miru morejo začeli, sc mcslo določi, v klerim se pooblasici;-ci snidejo, de se zoslran polotili miru »)•>-svetujejo. Navadno so posvetujejo za stran iiaccrta in poglavitnih zadev miru, ki se h:;a skleniti, in še Jo pozneje sc mir ponolnanta sklene.. V miru odkopi prditir.gr.ua deržava premagavcu kaj dežele, včasi ji pa velike šume denarjev plačali mu/a. Včasi prevzamejo prenir.;;ovci važno in bolj imenitne teru-ujavc ali pa clo cele dežele za toliko čr.^a, ue se pogojeni denarji splačajo. Posamezne pogodbo iu določitve pogodbe miru se imenujejo' čleui, iu so navadno v fraiicozkim jeziku pisani, iu od poglavarjev zadevnih deržav polerjeni in »;ou-pisaui. {Vr. SloV.) Lrika dežela. V llimu jc še po puutarskim kopitu; pa v Dologni, nar imeuituejšiui iu vcčiiu iuc:»iu po Kimu v papežovi deželi, so mesljani začeli že papežovc zuamuje nasiti, in« r.pe-žove gerbe ua deržavuiui zidovjam obešati, iz katerih so jih poprej potergali. — To jo vse Iladccki naredil, ko jc ^.'iemouteze tako hitro v kozji rog sgnal. Morebiti šc na tudi "olonjezi nemorejo pozabiti, kak hude so bilo Austrianske katione, ktere je slavni Veldeu nad njih glavami sprožili pustil pred nekim »esencam. General d' Asprc je v Parmi, iuo cjstro zapovedi daje, da bi zupet mir h; red vpela!. Vse orošje mu morejo izročiti, iu kteri na vboga iuo kaj od orožja skrije, bo . urah ustrojen. ICari Albert, ki je po Loju 0-kolj Novarc svojiiuu siun kralevo krono prepustil, je skoz Francosko deželo na Špansko se podal; eni pravijo, da jo v .".ladrid povableu, drugi terdijo, de hoče na Portugalsko v Lisahon iti. Admiral Albini je vonder z 1'iemontov.-kim brodovir.m iz jaderskiga morja se »..!-pelal. Našo brodovje bo zatorej nad Vo-netke skočilo, iuo skušilo to' nuutarsko mesto od povodne siraui, kakor geiuval Ilajuov z 20,Cui) vojšakam od suhe pla.i Mreaia^ati iu pravemu gospodu , Austriauskimu cesarju, podvreči. Dražba goveje živi;:* Pri Uistriški grajšiui (I»ur'4-FcisJrita) se bode '2. velki- travna po uraibt protlalo: 2 dorašena bika. 2.s volov, i.) krav, 17 telic iu 14 juneov; skup .Si živ in četo v: potem tud ti loških konjov: iu V. cr.u ravno tistega mesca mnogo kmetijskega or«.t!ir.. Živina je visokega iu imenitnega .».*-110 - Štajerskega plemena iz .'..určuo tioiiue. »U*'l \ 4'.i. u h c a: 10. ZlzrU .'-»ilcr, dekla, SC krt .stara, v t>/uu',u Aro. lii). 16. Caspod Anton BAriJiirr, ka«!ct por 13. .'.»..;. c. k. rcgio-cnla (»*r.'f .'.utrni !vi:«? '.;i, t., »lar, na kt>loi!roru. IS. Anton I.cvičnik, pi..rja sin C Jct ;.t-r, v vo«!-ni:n predmetu Xro. C. Natiskar in založnik J. IC. Jcretin.