146
                             Prepelica.
njico so žele oves na njivi.   Ko so prižele nekako do srede njive, nastal je h krati žum: prepelica je glasno Sčebetaje vzletcla iz gnezda. Mali kebčeki so bili vž.e tudi toliko gudui, da so hilro ostavili goiko ležiSSe in  zbcžali za materjo.   Predno so mogle žnjieB opaziti, kaj jo, vžo ni bilo ptičkov nikjer.   Prenetaale so s srpi in poglcdale tjii, od koder je za-Sumelo.   Lti ona žnjica, ki je ob kraji žela, skofila je za mlado propelico in jo njela z zastorora.
Zvečer je ncsla žeua ptico domov. Srčno se je razveselila njcna iičerka Polonica, ugledavši ljubko živalico. Same radosti ni znala kaj poieti. Tsa presenečena dene ptifiico v kletko, v katerej so bila navadno pižčeta, in jej ponuja vsakeršne hrano; a dcklici v veliko žalost ujetniea noie jesfci, temveč plalio lcU s kota v kot.
Žena, ki je ujcla prepelico, bila je uboga gostija, ki je s težavnim do.lora le za silo služila TsakdaDji kruh selii in svojej hčerki. V tem da je mati služila kot najcmuica pri raznib bišab, pletla je Pol6nica doma in si morala, da-si že Sibka, sama jedi kuhati. Jlnogokrat je bridko jokala in na tihem pretskala solze, ker je inorala sama po ras dan doma biti. Ni čucla, da je bila zdaj tako zelo vesela, ko je dobila tovarišico. Čuvala jo je kakor naj-dra/.ji zaklad.
Drobna ptifica se je kmalu priyadila uovega prebivališča in Jjtibeznive deklice. Letala je prosto po biSici sem ter tjii, pobirala mnhe, pajke in druge take stvari. Ž njo se je vselila sreča v borno kočo. Poliinica je bila vedDO t vesela; pogovarjala se ju s prepelieo kakor s čJovekom ia ž DJo je jedJa jz jedne skledice Ta pa se jo pustila prijeti in ujeti samo od njeue roke. Ne-kega dne jo dobila deklica na cesti listek z napisom nAve Marija." Ne vedoč, kaj napis pomeni, priveže ga prepelici okoli vnitu. Po tem uaj bi se njeua prepelica od drugih razločcvala. Uboga mati je & srčnim veseljem gledala to nedolžno sre&o svoje hčcrke.
Miuoln je jcsen in prišla mrzla zima. Plicc selilkp so vže davno odlotelo iz dragega jim rodnega kraja L<a dole iu gore, čez širno morje v daljno Afriko. MDOgo, zelo mnogo jih je opešalo na tem potovanji in popadalo v morje, a že ve6 se jih je ujclo v nastavljene jim zanjke. Mala prepoli<!a pa je ostala na gorkem v domačcj vasi pri svojcj tovari&ici Poloui. l)a-si je mrzla burja zunaj pibala in sneg naletaval, ona zalo še vedcla ni. Kjej se jo godilo po zimi kakor po leti; da, 6c mnogo boljc, ker jc uiati po zimi ostajala doma in pletla slamuate kite. Obe, mati in hierka, sta sedeli pri goi-kej pcči in pre-pevali vcscle pesni; prepeliea pa jo čepela mej njima in ludi čani zapela stoj ,petpedi."
Hitro je minoia zima, skoraj prehitro. Vzpomladi jo morala žena sopet iti kot Tiajcmilira delat in Pol6nica je ostala sama doma. Huda ncsreea je dolctela to leto ubogo hišico.
Polonica nevavno zboli. Mati mora rada ali nerada ostati doma in hčeri strsfi. Zdravnik je dohajal dan na dau. tjboga žena je bila v najhajžili deaaruih stiskah; troba jej je bilo plaeati zdravnika,  zdravila in bišoega go-
147
spodarja. Sama je stradaia in tudi b&ri ni mogla dati potrebne linue; zaslužila pa ni ničesar.
Da bi se bolnica vsaj nekoliko okrepila, hočo mati prepelieo zaklati in jo skubali. Vedoč, da bi Pol6nica tega ne dopustila, ujame jo skriraje. Vže je imela uož v roci, (la bi jej končala zivljenje, ali prepeliea jej — uide. Jo-kaje gleda žena za njo, ne toliko, ker niraa kaj klati, temveč ker ne vo, kako se bo hčovki izgovorila, kadar zapazi, da ljube ptice ni več pri biSi.
Prepelica je zletela na bližnjo njivo.   Blizu tam je stala stara graš&ina, v katerej je  izza davnib časov  ž.ivela imovita in priljudna plemenitaJka ro-dovina.   Ravno v tem,  ko se je ubogej ženi ta nesreča pripetila, sedeli so blizu gradii pod  tremi lipanii ob zelencj mizi grajski otroci z domačim go-         M spodom duhovnikom. (rrajski veJiki pes je tekal sera Utr t}h.   H krati nastane         H šum, pes zalaja, in iz trare se vzdigne pJalia ptica.   Komaj obrnejo otroci in   ^^H gospod kapelan  ot-i na uno mcsto, prileti prcpelica in sedc prestrašena go-   ^^^| spod«  na  roko.  Pes priteče tjti in  hoče ptiča zagrabiti,  ali otroci ga hitro    ^^^B odpode.   (iospoii duhovnik vzamojo prepclico v roko in se ne začudijo mato,          ^|
ko ugledajo na djoucui vralu bel listek z napisom BAve Marija". Otroci ob-          H
stopijo gospoda učitelja ter božajo in ijubkujejo ptico brez prenehaDJs.                     M
Zdaj se napotijo  doino?.   GredoS mimo koiSice uboge Tdove, smnkne          ¦
prepelica iz duhovnikovib rok in zleti skozi odprto okno v izbico. Vsi ostrme          I
in stopijo v bišo.   Tu najdejo v airomašnoj sobici na trlilej  slami ležati de-           f
klico, ki jo bolj srarti. nego li tloveku podobna. S sukinia ročicama gladi pre-pelico in toiaži mater, sedečo poleg postelje, naj ne joka, ker zgubljena to-varišica se je povrnila. Ko pa mati in heerka zagledate došlo grajske otroke z goapodom duhovnim pastirjem, razveselite se srino. Gospod se pogovarjajo z žcno o deklifincj bolezni in o prepelici. Mati jim toži hudo stisko, da jej ncdostaje denarja za zdravuika, za zdravila, za stanovanje in še oelo za živež. Tudi o prcpelici jim povo, kako jo jo ujela, kako jo njena iičerka Ijubi in kako jo ušli. (iospod duhovuik jej stisnejo pri odhodu nekaj denarja v roko. S sojzajui v o('ch sc reva zahvali iu poljubi dobrotniku roko. Otroei so hoteli prepelico nazaj iraeti, a gospod so jim ukazali, naj jo puste siroti, ker je njona.   Neradi so so loiSili od ljuboga ptička.
Domov prišedši pripovedovali so stariaera, kaj se je pripetilo in je prosili, naj kupijo prepclico od bolnc dcklice. Tudi gospod kapelan so pripovedovali o siroraašfvu nesrefne raatere in njrac heerke.
Drugi daa ata stopila v zuano borno koiSo graščak in njegov gospod kapelan. Naletcla sta ravno na zdravnika, ki je bil pri bobiici. Grajski gospod govori ž njim o bolezni dekliue. liolezeu je bila jako nevarna, a zdaj se je vže obruilo na boljc. Graščak priporoči bolnico zdravniku in obljubi žeiii, plačati rse troške za zdravila ter poravnati tudi dolg z zdraraikom in hišaim gospodarjem. Kadar pa deklica ozdravi, preselile se bodeta obe k njemu v grašHno. Žena in hči niste vedeli samega veselja kaj početi. Obema so se ulile po upadenib Ijcib solzc veselja in zabvale. Komaj ste našli besed, s ka-teriimi ste se zabvalile velikoma dobrotnita in roSitelju; a ta se 'je branil vsake zabvalo.
Mesee dni polein ste bile vže obe v gradu. Spodaj pri dvorn jima je graščak pripravil sicer majbeuo, pa prijotno 9tanovanje, kjer ste živeli dolgo
9*
148
časa veselo in zadovoljno. Prfipplico ste priin^li s seboi- Polonica jo jp riala grajskira otrokom, ker je hotela vsaj s tem nekoliko pop]ačat.i velikfi Habrolo grftj-skcga gospoda. S tem si jo naklonila srca grajskih otrok, ki so jo Ijuhili, kakor bi jim bila prava sestra. Ko je prepelica čez nckaj let poginila, jokali so otroei in jo pokopali v najlepšem ilelu grajekega vrta. Nn njcn raajhen grob pa so vsadili najlepžo cvotiee.
Po materinej smrti jc žla Pol6nica v samostan, kder ,je postala nmia. .                                                                                        J. B.