POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
MLADI Borci
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJA5TV0. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN. NEDIJAŠKA 30 DIN. PODPORNA VEC KOT 30 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAC. ŠT. 16.078.
LETO IV.	LJUBLJANA,	PETEK,	27.	OKTOBRA	1939.	ŠTEV.	7.
PRIDI TVOJE KRALJESTVO!
Gospod, Kralj sveta in vodnik duš, vrni se k nam in reši nas!
Že dolgo je, kar so Te oni, moderni ljudje, vrgli s prestola in nanj povzdignili vse drugačne bogove. Rekli so Ti: »Nočemo, da vlada ta nad nami!« Zahotelo se jim je, da se sami igrajo kralje. Svojo šibko človeško pamet so proglasili za najvišjo gospodarico in človeka postavili za boga. Ni jim treba ne Boga ne gospodarja, s,o si mislili. »Sami hočemo urediti svet.« Da bo lepše, veselejše, svobodnejše. Tako so Ti iztrgali vajeti iz rok.
Pustil si jih, neumneže, upornike. Nisi se upiral. Nisi se maščeval. Nisi poslal nadnje strele in groma. Spoštoval si njih svobodo, čeprav so bili uporni in nehvaležni. Tvoj jarem je lahek!
Tako so Te zapustili. Ali zagospodarili so jim drugačni gospodarji. Poglej, Kristus, kako so nesrečni!
Ne zdi se jim več vredno živeti. Zato vsak dan obupujejo, se zastrupljajo, ubijajo. Okoli njih grme topovi in spreminjajo njihovo ošabno kulturo v ruševine. Kri teče v potokih. Toliko obetani zemeljski raj je postal jama razbojnikov.
Koljejo se za kruh in zlato.
Mir je pobegnil z zemlje, odkar so pregnali Tebe. Mir in svoboda in sreča. Trinogi nas stiskajo. Ljudem in grehom robujemo.
Odpusti izgubljenim sinovom! Gospod, vrni se k nam! Reši nas in pridi k nam Tvoje kraljestvo miru, svobode, sreče in ljubezni.
Katoličani in lisk
Sledeča statistika kaže, kako nujno je, da katoličani spremenijo svoje mnenje glede tiska. Objavil jo je »Osservatore Romano« 31. marca 1935. Prispevki katoličanov za razne ustanove so takole razdeljeni; 60% dado za razne verske namene, 20% za šole, 15% za miloščino in samo 1% za katoliški tisk.
Škoda, da ni nobene statistike, koliko damo katoličani za proti-katoliški in pa »nevtralni«, to je bolj ali manj sovražni tisk. Najbrž več, kot damo za naš tisk. V Sloveniji vzdržujejo skoro vse nasprotno časopisje ljudje, ki hočejo veljati za katoličane. Nasprotniki se nam res lahko smejejo.
Ali si tudi ti med takimi nezavednimi in neodločnimi katoličani? Morda tvoja družina?
D borbi xa Kristusa Kralja
Na praznik Kristusa Kralja bo sv. oče posvetil 12 misijonskih škofov raznih narodnosti za razne misijonske pokrajine. V sedanjem času res veličasten prizor: 12 škofov iz dvanajst različnih narodov okrog skupnega očeta krščanstva!
Novi škofje bodo;
Holandec	Martin Mekkeholdt, škof,
Belgijec	Urban Morlion, koadjutor,
Francoz	Jean Larragain, ap. vikar,
Irec	Jakob Colbert, ap. vikar
Amerikanec	Viljem O’ Shea, ap. vikar,
Italijan	Frančišek Cialeo, škof
Mehikanec	Ludovik Laravoire, škof
Nemec	Blaž Kurz, ap. vikar,
Kitajec	Tomaž Tien, ap. vikar,
Indijec	Rok Agniswami, škof,
'Zamorec	Jožef Kiwanuka, ap. vikar,
Zamorec	Ignacij Ramarosandratana,
Vzh. Indija. Badouinville, B. Kongo Junangfu, Kitajska. Port Elizabeth, J. Afr. Heijo, Koreja.
Multan, Indija. Krišnagar, Indija. Cookstad, J. Afrika. Jangku, Kitajska. Kottar, Indija.
Uganda, Afrika. Madagaskar, Afrika.
Cerkev v dobi sovraštva med narodi izbira in posveča može iz vseh narodov ter jim izroča vodstvo v borbi za kraljestvo Kristusa Kralja.
VIR
Novo katoliško akademsko društvo
V	sredo, 11. oktobra 1939. se je vršil v lokalu »Vede« ustanovni občni zbor akademskega kulturnega društva »Vir«, stanovskega društva za katoliške medicince.
Potreba po katoliškem medicinskem društvu se je že dolgo čutila. Katoliškim medicincem bi bilo treba dati dosledne načelnosti glede aktualnih moralnih vprašanj. V tradicionalnih mešanih društvih se za potrebe fakultet ni naredilo nič, medicinci so bili sploh popolnoma zapuščeni. Za njih posebne potrebe more skrbeti samo stalen organ, le medicinsko stanovsko društvo.
24. januarja t. 1. se je Danica preosnovala iz zastarelega mešanega v moderno stanovsko društvo za juriste. Sklenila se je tudi prehodna določba, da ostanejo filozofi in medicinci toliko časa v Danici, da se ustanovita stanovski društvi še zanje. Daničarji filozofi so ustanovili junija »Vedo«, sedaj pa medicinci svoj »Vir«.
Ustanovni občni zbor je vodil tov. Omejec. Pozdravil je duhovnega vodjo »Danice« dr. Kraljica, zastopnika Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva dr. Justina, predsednika »Vede« tov. Rakovca in tovariše medicince. Nato je prebral društvena pravila.
Občni zbor sta pozdravila predsednik »Vede« in zastopnik starešinstva. Zastopnik starešinstva g. dr. Justin je poudaril, kako živo potrebo čutijo starešine po stiku z akademiki. 'Zagotovil je, da bodo 3tarešine zdravniki imeli z »Virom« tesen stik, tesnejši, kot ga imajo z drugimi katoliškimi akademskimi društvi.
Z ustanovitvijo »Vira« je storjen važen korak za izpeljavo stanovske reforme katoliških akademskih društev.
Domovina in Cerkev vas potrebujeta in kličeta vašo mladost. Od vas pričakujeta, da boste od starejših prevzeli dediščino preteklosti, jo obogatili in zopet izročili naprej
Kardinal Mercier.
Razkol med levičarji
Naši levičarji na ljubljanski univerzi so se sedaj razdelili v pravoverne stalinovce in v zastopnike stare linije. Prav nič čudno ni, da niso hoteli vsi obračati plašča po novem vetru, ki piha iz Moskve. Bolj čudno je to, da sploh še kdo hoče ostati pravoveren stalinovec in jo ubirati čez dm in strn za Stalinovimi muhami.
Tistim, ki so ostali pri stari liniji, se pa tudi čudimo. Ti so gotovo občutili podlost in neznačaj-nost zadnjih sprememb. Kako da ne uvidijo še tega, da ie ta podla neznačajnost otrok komunistične-
ga nauka samega, ki je zadovoljen z vsemi sredstvi, tudi nemoralnimi. Koliko je vreden nauk, če njegovi najimenitnejši preroki in mojstri tako neznačajno ravnajo ?
Tudi najbolj zagrizenemu levičarju bi zadnji dogodki lahko prinesli veliko luč, če bi jih premislil pred svojo pošteno vestjo. Kdor bo šel v globino, do korenin svojega razočaranja, bo končal svoje razmišljanje s spoznanjem, da je komunizem zgrešen v svojem bistvu in da ga nobeno popravljanje ne more rešiti pred končnim polomom.
Spomin vse h umrlih
(Iz hvalospeva pri črni maši.)
Bes se spodobi in je pravično, primemo in zveličavno, da se Ti zahvaljujemo vedno in povsod, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, po Kristusu, Gospodu našem.
V njem nam je zasijalo upa-
nje blaženega vstajenja od mrtvih, da nas, ki nas žalosti gotova usoda smrti, tolaži obljuba prihodnje nesmrtnosti.
Zakaj Tvojim vernikom, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči, in po koncu doma na zemlji dobe večno bivališče v nebesih.
Sholastična filozofija prodira
Zanimivo poročilo prinaša »Os-servatore Romano« o rastočem zanimanju japonske inteligence za Tomaževo sholastično filozofijo.
Sicer še ne moremo govoriti o kakem tomističnem gibanju, smemo pa trditi, da tomisticna misel prodira na japonske univerze.
Tako je prof. Takuzo Fokuda, eden najboljših japonskih gospodarstvenikov, svoje gospodarske
nauke oprl na socialni nauk velikega Akvinca.
Prof. Tacunosuko Ueda je prikazal v knjigi »Ljudje in njih nauki« izobraženim bralcem pomen sholastičnih social, naukov.
Velika knjižna založba Bunko primerja v svojih številnih izdsu-jah nauk materialističnih in pozitivističnih filozofov sedanjega časa z nauki Platona, Aristotela, Plotina, Avguština, Tomaža Akvinskega in Danteja.
Spreobrnjeni revolucijonar
Eden duhovnih voditeljev in početnikov španske marksistične revolucije, univ. prof. dr. Andres Ovejero, se je pred kratkim vrnil v katoliško Cerkev. V nekem pismu je pisal:
»Ne morem dalje ostati med neverniki. Mi vsi se moramo kakor nekoč apostol Tomaž tako rekoč dotakniti Jezusove rane in zato moramo verovati v Kristusa, kakor je veroval Tomaž. Resnica je zapisana s krvjo mučencev. Nauk Cerkve je obenem odreše-
nje za delavce, da, za vse ljudi. Kajti samo delo nas naredi vredne odrešenja, delo, ki ni nič drugega kakor molitev z rokami. Moj napuh inteligenta me je dolga leta odtegoval nauku krščanske socialne etike. Zaradi tistih, ki so doslej živeli v mojih zmotah, hočem sedaj svojo vero okrepiti in jo kakor nekoč prvi kristjani javno izpovedujem. Živeli smo v katoliški deželi, ki je hrepenela po socialni pravičnosti. A nauka Cerkve nismo poznali. Sedaj, ko ga poznam, verujem vanj.
Z naših gimnazij
Msgr. Ceng predava v St. Vidu
Kitajski misijonski vikar monsi-gnor Damijan Čeng v našem zavodu.
Kdo se ne bi spominjal s kongresa KK častitljive in nadvse ljubeznive postave msg-r. čenga? Marsikdo izmed nas je mislil, da ga ne bo nikdar več videl, čeprav je po kongresu še ostal v Sloveniji. Pred ka-lcim tednom pa nam je g. vodja naznanil, da bo prišel msgr. čeng v naš zavod, takoj ko se bo vrnil iz Rima, ako bo le mogel priti. To se je zgodilo 16. okt. 1939., kar smo vzeli dijaki z velikim veseljem na znanje in takoj začeli zbirati, da mu poklonimo skromen dar.
POZDRAV
Ko se je zvečer ves zavod zbral v dvorani, ga je po navdušenem pozdravu g. vodja kan. Josip Šimenc prosil, da bi v latinščini ali francoščini govoril o misijonih in o misijonskem delu. Msgr. čeng je stopil na oder in začel govoriti latinsko. Najprej se je zahvalil za povabilo in Izrazil veselje, da nam more govoriti. že na kongresu je spoznal simpatije Slovencev do njega. Spregovoril je o namenu misijonstva, ki je Izražen v besedi missio - mittere.
O sebi je povedal, da je rojen Kitajec in po milosti božji že 2© let duhovnik. Kot katehist pa je že prej poučeval kalehumene.
Glavne njegove besede so veljale njegovi domovini Kitajski. Poudaril je gorje, ki ga prinaša vojska in posebno naglasil, da na Kitajskem ni komunizma.
UGLED CERKVE RASTE
Oblasti so katoličanom naklonjene, ker vidijo, da ta vera zagovarja moralo, pravičnost in usmiljenje do bližnjega. To se je pokazalo posebej v sedanji vojski, ko katoliški misijonarji brez ozira na narodnost pomagajo ranjencem in tudi japonskim jetnikom.
Sam je doživel, kako oblasti cenijo katoliško vero. Pred 4 leti sta pri-61a k njemu v Čaotung dva generala in mu pri obisku izjavila: »Katoliška vera postaja temelj naše domovine, ona uči naše ljudi ljubezni do domovine.« Vlada je tudi sicer na skrivaj že večkrat dala odloke, naj se katoliški duhovniki, njihovi misijoni in ordinariji vzamejo v varstvo.
O čangkajšku je povedal, da je veren mož in vsako jutro porabi pol ure za meditacijo.
Tudi kitajsko ljudstvo opazuje misijonarje pri vseh njihovih delih in ker vidi, da je njihovo delo delo ljubezni, usmiljenja in požrtvovalnosti, misijonarje ljubi. Iz vsega tega se vidi, kako zelo so polja na Kitajskem zrela za žetev.
»PAPEŽ KITAJCEV«
Dalje je poudaril, da pred vlado Pija XI. katoliška vera na Kitajskem ni tako hitro rasla. Pij XI. pa je uvidel, kaj bo posebno pospešilo porast katolištva na Kitajskem in je postavil za ordinarije domačine. S tem so Kitajci uvideli, da je katoliška vera tudi narodna vera in da ceni sv. oče Kitajce enako kot druge. Ljudstvo je govorilo o Piju XI.: »Naš papež, papež Kitajcev.«
PODPIRAJMO KITAJSKE MISIJONE!
Za zgled misijonskega dela je škof pokazal sv. Terezijo. Ona je le s svojimi molitvami in žrtvami postala zaščitnica misijonov. V imenu vseh Kitajcev nas je prosil, da z molitvijo, žrtvami in z denarnimi prispevki pomagamo spreobrniti Kitajsko.
»še mnogo imam povedati, a čas hiti. Spominjajte se ubogih Kitajcev v tem strašnem času vojske,« je zaključil msgr. čeng.
Kot dopolnilo k njegovemu govoru nam je njegov spremljevalec dr. Srečko Zamjen pokazal še nekaj ski-optičnih slik Kitajske.
SLOVO
Nato se je g. vodja msgr. čengu zahvalil v slovenskem in latinskem jeziku in mu izročil dar za njegove misijone. Prosil ga je še, naj nam spregovori nekaj besed v kitajščini. In res se je zahvalil v kitajščini in latinščini in nato v znak hvaležnosti molil v materinem jeziku očenaš, zdravomarijo in čast bodi.
Ta večer nam je spet približal ono veliko resnico o vesoljnosti naše vere in nas nanovo ogrel za misijonsko delo.
1. drž. real. gimnazija v Ljubljani
S	študijem šolskih predmetov in s študijem katoliških načelnih in socialnih knjig se pripravljamo za življenje. Zlasti verouka se pridno učimo, da lahko pravilno odgovarjamo na razne očitke proti veri, ki se pa vedno redkeje pojavljajo v nedostojni obliki. Čutiti je, kako nas vzgaja naš list, ki nas redno poučuje in nas vodi po zanesljivi poti iz zmot in zablod modernega časa.
Vsakdo lahko vidi, kakšno zanimanje vlada med nami za naš list, le redko pa se pojavlja na naši gimnaziji marksistična »Slovenska mladina«, katere nepoštenim zavijanjem kljub trudu redkih nihče več noče nasedati. To je nekaj povsem razumljivega, kajti vsi smo videli Izdajstvo Kominterne, ko se je zve-
zala s svojim najhujšim sovražnikom.
Kar jih med našimi »levičarji« še kaj pošteno misli, so zdaj razočarani nad tako breznačelnostjo. Nekaterim se začenja svitati, koliko so iskrena vsa gesla Kominterne: boj za svetovni mir, boj proti fašizmu, boj proti imperializmu, boj za svobodo malih narodov . . . Sama gesla za varanje in lov lahkovernih nesamostojnih množic.
Zdaj so se torej nekaterim našim levičarjem zamajali njihovi prejšnji ideali in žalostno mislijo na svoje propadle upe. Pokažimo jim največji večni ideal: vero v Boga! Molimo zanje, bodimo jim dobrohotni tovariši, vsako komunistično agitacijo pa v kali uničimo! Zato pa moramo predvsem študirati okrožnico Pija XI., Divini Redemptoris proti brezbožnemu komunizmu! Kajti tam se najbolje poučimo, kako komunisti delajo in kako moramo mi delati proti njim.
V	ponedeljek, 16. t. m. je imel svoj občni zbor naš slovstveni krožek »Polet«. Pri volitvah sta bili vloženi dve listi, a lista A je zmagala. Slovstvenemu krožku želimo veliko uspeha pri njegovem delu in trudu.
Katoliško dijašivo na Javi
četudi v Nizozemski Indiji ni veliko katoličanov, se vendar med njihovo mladino opaža v zadnjih letih močno razvito katoliško življenje.
Dijaška mladina se je organizirala v »Rimsko katoliškem dijaškem društvu sv. Belarmina« v Bataviji. To društvo je eno najdelavnejših dijaških društev zunaj Evrope. Apologetični krožek prireja pod vodstvom duhovnega voditelja vsako soboto javna predavanja.
Prvič so dijaki nastopili v novembru lanskega leta, ko so priredili v Bataviji »Katoliški dijaški dan«. V zavodu sv. Kanizija, ki ga vodijo oo. jezuiti, so priredili študijski večer. Rektor zavoda je govoril o nalogah katoliškega dijaštva. Poudaril je, da je poklicni in znanstveni študij obenem služba bližnjemu, deželi in narodu.
Profesor pravne fakultete dr. Berg je prikazal razvoj organizacij katoliškega dijaštva v teku stoletij.
Katoliški dijaki iz Batavije skrbe tudi za dobre predstave. Prvikrat so igrali delo znanega francoskega katoliškega dramatika H. Ghčona »La farce du pendu dčpendu.« Igro so morali ponavljati.
Zveza izdaja revijo »Belarmin«. Ob priliki omenjenega »Katoliškega dijaškega dneva« je izdala obširen almanah, ki na 100 straneh opisuje zanimive dogodke iz zgodovine katoličanov in katoliških akademikov
V	holandskih kolonijah.
fkedetna tmtu
V	današnjem modernem svetu je praznoverje hudo razširjeno. To nam priča, kako daleč zaidejo oni, ki izgube vero v pravega Boga. Zavrgli so božji, zdravi nauk, a zdaj verujejo v najbolj nespametne vraže. Nekaj vzgledov.
FILMSKI ZVEZDNIKI
Greta Garbo veruje v magično silo kremenjakovega kamenčka, ki ga nosi vdelanega v zlatem okvirju.
Maurice Chevalier je postal znan zlasti zaradi svojega slamnika. Nikdar ga ne vidiš v filmu brez njega. Ta slamnik je zanj, kakor je on trdno prepričan, »srečonosni« klobuk. Brez njega bi se mu film brez dvoma ponesrečil. Naravnost smešno pa je, da ga nosi v vseh, še tako različnih okoliščinah, bodisi da igra vlogo prerijskega kovboja ali vlogo gen-tlemana v fraku in slamniku!
LETALCI
Praznoverni letalec je prepričan, da brez kakega talismana ne sme leteti.
Anny Johnson, slavna angleška letalska rekorderka, je imela na poletu London — Tokio s seboj podkev.
Slovenska
V soboto, 14. oktobra zvečer so se zbrali v Mariboru delegati SDZ iz vseh slovenskih srednjih šol.
PREDVEČER
Prvi večer so se poklonili delegati in ostali člani na Slomškovem grobu. Zbralo se je lepo število dijakov (okrog 400). Ko so igrale fanfare, je g. ravnatelj Hrastelj govoril zbranim dijakom o Slomškovem delu. Za njim je nagovoril zbrano množico prevzvišeni knezoškof lavantinski dr. Ivan Tomažič. Poudaril je predvsem potrebo sloge in edinosti med slovenskimi dijaki; kajti le tako bo Bog blagoslavljal njihovo delo. Sledila je slovesna izjava SDZ, ki jo je prebral dr. Ciril žebot.
V CERKVI
V nedeljo, 15. oktobra pa so se delegati in ostali člani zopet zbrali na Slomškovem grobu k sv. maši, ki jo je daroval ravnatelj Hrastelj. Med mašo je bilo ljudsko petje, mnogo jih je pristopilo k sv. obhajilu.
ZBOROVANJE
Ob 10. uri pa se je vršila zvezna Skupščina SDZ v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki so jo zlasti napolnili mariborski dijaki. Zborovanje je začel predsednik ing. Tepež.
POZDRAV ZASTOPNIKA KA
Nato so sledili pozdravni nagovori; med njimi je pozdravil udeležence
Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik, ne leti nikdar, če prej ne ovije svojega stroja s svilenim robcem.
Letalec Cristiansen pri tekmah ni hotel sprejeti za svoje letalo številke 1930, ker vsota vseh štirih številk da ravno 13, kar je seveda po mišljenju mnogih nesrečna številka. Komisije so to upoštevale in mu določile številko 1929.
BOIiZI JANCI
Olimpijski zmagovalci in razni borzni špekulantje prav tako trdijo, da se imajo za uspehe zahvaliti le moči svojih talismanov.
Eden najpredrznejših špekulantov na newyorški borzi je imel pri sebi vedno košček oglja, ker je bil prepričan, da oglje kakor magnet privlači vse zlato k njemu.
KRONANE GLAVE
Tudi kralji verujejo čarovni moči nekaterih stvari.
Rečeno je, da bo Indija dotlej pokorna Veliki Britaniji, dokler bo svetovno znani diamant Koh-i-Noor v rokah angleške kraljevske hiše. Če
dijaška zveza v
tudi zastopnik DKA v imenu Narodnega vodstva DKA. Pred kratkim se je tudi SDZ prijavila narodnemu odboru KA kot pomožna četa. Poudaril je, da se bodo cilji, ki jih stavlja Cerkev Katoliški akciji, tem laže dosegli, čim tesneje bodo vse katoliške organizacije, ki res hočejo katoliško graditi, složne, močne in urejene. Zato ima KA interes, da so tudi njene pomožne sile čim močnejše in čim bolj edine, želim zato, da bi SDZ uspevala in se krepila ter sodelovala v na j več ji slogi z DKA.
POROČILO
Predsednik je v svojem poročilu govoril o obnovitvi SDZ, dalje o delu od 1. 1935. dalje: o počitniških taborih, o kongresu Pax Romane, o notranji reorganizaciji, o razmerju do ostalih organizacij.
ŠKOFOV PRIHOD
Med poročili je prišel v dvorano prevzvišeni g. knezoškof dr. I. Tomažič. Z zanimanjem je poslušal poročila, se končno zahvalil vodstvu SDZ za njegovo delo ter ob odhodu dal vsem udeležencem svoj blagoslov.
BODIMO EDINI
Ob koncu poročil je spregovoril duhovni vodja SDZ univ. prof. dr. Ehrlich: Slomšek bodi slovenskemu narodu zavetnik, kakor je Jeanne
bi ga izgubila, bo izgubljena tudi nadoblast Angležev. Diamant smejo dedovati le ženski člani kraljeve družine, če naj prinaša srečo. Zato je kraljica Viktorija določila, da diamant ne pripade njenemu nasledniku Edvardu VIII., ampak njegovi ženi.
Edvard VIII. sam je nosil kot talisman zapestnico tragično umrlega mehikanskega cesarja Maksimiljana.
POVRATEK V TEMNE ČASE
Kaj naj si mislimo o vsem tem? Nič drugega, kakor da se vračamo v čase Egipčanov in Babiloncev, ki so spravili svoje vraže kar v nekak dogmatični sistem.
Zanimivo je tudi to, da v čarobne predmete verjamejo veliko bolj fanatično kakor v katero koli versko dogmo. Kritičnega mišljenja ti ljudje ne poznajo, če pa podvomiš v moč takega talismana ali amuleta, razžališ lastnika.
Predvsem pa ne smemo prezreti, koliko izkoriščanja prinaša tako praznoverje: zviti ljudje varajo la-hkoverneže in bogatč na njih račun.
Najhuje pa je to, da praznoverje zavaja k napačni brezskrbnosti, človek tako zaupa stvarem, ki mu sploh ne morejo pomagati.
Mariboru
d’ Are francoskemu. Nato je orisal težak položaj Slovanov v teh dneh, ko sta komunizem in narodni socializem požrla -dve slovanski državi. V teh usodnih časih je potrebno, da se slovenski katoliški dijaki združijo v tesni slogi. V tej zvezi je poudaril pomen KA, ki naj v današnjih izredno težkih časih izoblikuje še posebne čete, ki hočejo živeti v najtesnejšem stiku s Cerkvijo.
Sledile so volitve novega odbora, kateremu zopet načeljuje ing. Tepež.
Odbor je bil izvoljen soglasno, le
6	delegatov Zarje se je glasovanja vzdržalo.
Približno ob pol 1 se je zvezna skupščina končala. Popoldne pa je bil Izlet na Sv. Urban. Lepo vreme je razpoloženje izletnikov zelo dvignilo, tako da so se veseli vrnili v mesto in na vlak.
Ugoden vtis so zborovalci odnesli zaradi tega, ker je vladala na zborovanju velika enotnost, ki je ni nihče motil.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj)-