Brcflništoo bi uprauništuo:
Maribor. Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v poadeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
t uredništvom se more govoriti t*tk dan od II.—12. ure dopold.
Telefon fit. IIS.
naročnina listu:
Celo ieto..............12	K
Pol leta................6	K
Četrt leta ......	3	k
Mesečno................  1	k
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oz na* oilib velik popust
Neodvisen političen list za slovenska ljudstvo.
Št. 19.
Maribor, dne 15. februarja 1911.
Letnik III.
Cilji nemške države in vsenemštva.
Veliko se govori in piše o tem, kako skuša naša „prijateljica“ nemška država od časa aneksije Bosne in Hercegovine se okoristiti z antipatijami balkanskih narodov napram Avstriji in ji odtrgati gospodarski trg. Dobro je pri tem, ako podamo naši javnosti nekaj misli iz knjige 'dr. Otto Deiiisa: „Nalogo nemške države kot svetovne moči“, ki nam bodo mogoče natančneje osvetlile prej omenjeni proces:
Z Bismarckom ni nemška država še dosegla svojega cilja. Nemška država ni še na vrini svoje narodne piramide:	velika nemška država, Pangerma-
nija mora jo ovenčati. Samo enega velikega neprijatelja imamo na suhem in to je ruska država. Zlato moramo rusko državo oslabiti in uničiti prej kot dobi novih moči.
Prva naša naloga je, polastiti se zopet Sredozemskega morja. Ako se polastimo Trsta, odstranimo za nas Gibraltar iz sveta in potlačimo habsburško monarhijo ob Donavi. Hiša habsburška ni dosegla svojega cilja, namreč zgermanizovati ljudstva ob Donavi; poskusimoj^ kaj znajo v tem oziru Hohenzolle-rovci.
Po smrti Franca Jožefa moramo biti pripravljeni poseči s silno roko in nastopiti dedščino ob Donavi. Glavna reč pri tem je, da se to, zgodi prej kot se okrepi ruska država.
Med Germani in Slovani mora priti enkrat do boja za hegemonijo v Evropi, V resnici je že začel'ta boj: na Finskem, v Pragi in drugod pomeni, to za nemško državo: tua res agitur. —
Ali nam te izjave ne osvetlijo jasno nemške politike na Balkanu, njene odnošaje z rusko vlado in tisti nekulturni šovinizem, s katerem nemška obrambna društva germanizirajo slovanska plemena. Ni prazna fraza beseda „Die Brücke zur Adria,“ Vsak Slovenec bi se moral zavedati važnosti te parole in duševno in materielno podpirati odpor: našega naroda proti temu navalu.
Da ni zgoraj omenjeni veter iz severa le slučajni pojav, pričajo nam zadnja poročila Südmarke: „Das reiche deutsche Millionen volk wird wohl auch noch jene Millionen aufbringen, welche zur Freimachung der südlichen Ausfahrt notwendig sind.“' (Dr. Pla/chki.)
Heteronomija krščanske nravnosti.
(Spisal J. P.)
r	(Dalje.)
Ker pa ne umevajo nasprotniki ; hetero aomije pod to besedo vsi taistega pomisleka, hočemo navesti glavne principe krščanske nravnosti in tako dokazati ničevost nasprotnih trditev.
I.	Presoja prvega stavka: Krščanska nravnost uči, da ne izvira nravna postava iz nas, ampak iz Boga.
Ne gre se tukaj zato, je-li nravno ali nenravno, da se spolnjujejo zapovedi kake avtoritete, kajti tudi nasprotnik heteronomije mora smatrati svojo avtonomno nravnost kot postavo, kateri se mora pokoravati; ampak tukaj se gre zato, da ima nravni zakon svoj najvišji in zadnji vzrok v Bogu.
Krčanska nravnost, ki smatra Boga za začetek in smoter vsega nravno-dobrega, dokaže iz eksistence nravnega zakona in absolutne nravne obveznosti tudi eksistenco Boga. Seveda se mora dokazati, da je obveznost nravnega zakona objektivna in absolutna, in da se da razlagati iz absolutne volje božje. Dejstvo pa, da nam Bog notranje ni tuj in oddaljen, da se kot stvarnik briga za svoje stvari in pojav, da je spoznanje naše dolžnosti in čut za dolžnost z našo notranjo naravo v živi zvezi nam kaže, da nravni zakon ni heteronomen, ampak' teonomen.
1. Obveznost nravnega zakona je objektivna in absolutna,
Mi smo dolžni kaj storiti se pravi: naša volja je moralično vezana. Dolžnost, da moramo opravljati
In v predzadnji številki priporočuje ;j3üdmar-ka“ neko društvo, ki se je ustanovilo v Berolinu in ima namen razširjati z brošurami, spisi in na druge načine smisel za državno in javno življenje Nemcev irw za „kräftigen Heimatsinn.“ Da „‘Südmarka“ to društvo iz „Reicha“ tako toplo priporoča, mora že biti nekaj zelo „avstrijsko-patriotičnega“ v njem. Res, čudno, kaj si vse avstrijska vlada pusti dopasti, med tem ko slovenska društva brez pravega: vzroka razpušča.
Celjski mladini ovinkarijo. Pozor na žep!
Mladini so zopet na krivih potih. Kar ne morejo in ne smejo doseči po postavi, to skušajo doseči z ovinkarijo, namreč za naprej si zasigurati ljudski denar posojilnic, da bi še naprej z ljudskim denarjem širili protiljudski strup po svojih listih.
Društvo Zveza slovenskih posojilnic s podpisom dr. Kukovca razpošilja posojilnicam okrožnice, v katerih jih milo roti, da naj za božjo voljo ne zahtevajo svojih tihih vlog pri tiskarni nazaj.
V	tej okrožnici trde neresnico, da so posojilnice pri občnem zboru leta 1909 sporazumno ali pogodbenim potom, kot pravijo zvite glave, dovolile odpisi polovice tihih vlog za tiskarniško podjetje; saj niti vse posojilnice niso bile zastopane in sklep sploh ni bil veljaven; o kaki pogodbi pa sploh ni govora.
Z. S. P. tolaži posojilnice, da se bo v bodoče tako dobro gospodarilo, da se bo celo ta odpis dal zopet z dobičkom poravnati.
Ta je pač malo predebela; saj je odbor imel dovolj prilike, da bi pokazal svoje zmožnosti, pa je spravil podjetja na rob propada.
V	okrožnici se vodoma neresnično trdi, da so, časopisi nesli v zadnjih letih najmanj 100.000 K gotovine (!) in , da je znaten dobiček odi tega pripadel tiskarni; to je vendar priznano, da se je „Narodni Dnevnik“ tiskal v lastni režiji brez dobička, „Nar. List“ pa itak nič ne nese.
Dr. Kukovec dalje prizna, da so pravila Z. S. P.i pomanjkljiva, da se društvo ne sme pečati s trgovskimi podjetji, da je torej protipostavno ravnalo; dalje se trdi, da bi celo narodno gospodarstvo (!) in
gotova nravna dejanja se splošno pripoznava. Tudi nekateri moderni povdarjajo, da nam služijo dejanja notranjega življenja v kolikor so moralične narave za izhodišče in podporo za metafiziko, za spoznanje bistva reči. V tem smislu moramo odgovoriti na vprašanje: odgovarja li kaj čutu in spoznanju obveznosti v zunanjem svetu ali obveznost ni nič drugega, kot ta Čut in to spoznanje.
Obveznost je moralična vzročnost, ki vpliva od zunaj na nas. Bistvo moralične vzročnosti pa je v tem, da ne proizvede samo posledice, ampak da nagne in določi razumno bitje, da taisto izvrši, in sicer vpliva vzročnost na spoznanje razumnega bitja in ,po spo znanju na voljo. Jaz sem dolžen, kako dejanje izvršiti se ne pravi samo: moram, da me ne bodo ljudje preganjali, moram, da me ne bodo smatrali za brez-častnega in malovestnega, moram, da ne zapadem kazni, ampak jaz nočem in naj ne izročim samega sebe lastnemu ali tujemu zaničevanju, jaz nočem in naj ne menim, da lahko opustim dolžno plemenito dejanje, ako se le hočem odreči plemenitemu značaju. Toda jaz hočem biti plemenit in vesten in se ne bom temu nikdar odpovedal. To je, kar imenujemo brezpogojno in absolutno na dolžnosti. Dobro, po katerem stremimo v svojem dejanju, je Bog, neskončna dobrota, in s tem se spolnjevali je dolžnosti udeleži neskončnosti. Nespametno hi bilo in človeka nevredno, ako bi se odpovedal neskončni vrednosti. Toda v besedici „jdolžnost“ tiči več kot to, tiči resnica :	moja
volja je vezana, aboslutno vezana, jaz ne smem in naj ne ravnam v tem smislu nespametno. So slučaji, v katerih je človek, ki nespametno ravna, neumen, če že ne smešen- Prosta mu pot! Pri dolžnosti je to drugače.* Ce je ne izpolniš, si malovesten in to naj ne bo in tudi ne sme biti. Nravna dolžnost zahteva spol-njevanje dobrega vsak čas in za vedno; tudi spričo smrti in v starosti ... Vse obledi, oslabi in ovene pred smrtjo, dolžnost nikdar (Schell). '
posojilnice trpele ogromno škodo, če bi se obrat tiskarne. vsled razpusta društva takoj ustavil. Tudi to je namenjeno le za nerazsodne kaline; saj tudi v slučaju sodne likvidacije, ki sledi eventuelno razpustu, bi podjetje mirno likvidiralo, oziroma bi mirno prešlo v druge roke; sploh pa vlada na razpust niti menda ne misli več, ker se je z večnemščinarjem in antiob-strukcionistom dr. Kukovcem že pobotala.
Zvezino hišo z bilančno vrednostjo 116.000 K (obremenjeno po terjatvah hranilnice per 70.000 K, s terjatvijo celjske stare posojilnice per 80.000 kron, skupaj 150.000 K!!) hočejo baje prodati nekemu narodnemu zavodu (celjska posojilnica?) da se poplačajo dolgovi hiše in tiskalniški inventar. Pa Še intabuli-rani dolg celjske posojilnice ni pokrit!
Že obstoječa Narodna založba.v Celju, r. z. z o. z. (dvakratno jamstvo) naj prevzame zvezno trgovino, katero odbor ceni 160.000 K, strokovnjaki pa k večjemu na 50.000 K. Narodna založba naj bi tudi nadaljevala tiskarsko obrt. Lep načrt! Toda kje vzeti denar, ko so mladoliberalni žepi za take namene vedno zaprti? Izkuhali so prav enostaven načrt financiranja, katerega jedro je:	„P o s o j i 1 n i c e
naj plačajo! Mi ne damo nič!“ Odbor Z.
S.	P. grozi posojilnicam, da zgube svoje tihe vloge, ako jih ne odstopijo v obliki deležev, Narodni založbi; odbor Z. S. P. posojilnicam kar naravnost pove, da je sedaj izključeno, da bi mogel posojilnicam vloge izplačati. Kako pa, da je ravno te dni izplačal K
16.000	tihih vlog onim posojilnicam, M so to odločno zahtevale? Kako se ta grožnja vjerna s tem, da je dr. Kukovec vladi obljubil, da bo društvo likvidiralo - in vloge posojilnic izplačalo ? Društvo hoče vlado in posojilnice naravnost za norca imeti, saj je ravno namen cele akcije, da se possjilnišk'e vloge reši! Toda dr. Kukovec pravi, da jim ne more izplačati vlog, in celo ,še hoče bolj posojilnice privezati.: D o s e d a j jamčijo posojilnice Mat tihe družabni c e le s svojimi vlogam i, vbod oče pa naj kot Članice zadruge Narodna založba jamčijo z dvakratnim zneskom svojih vlog! Naravnost nečuveno ,predrzno je, kako mladini hočejo oropati posojilnice za njihove vloge in njih jamstvo še podvojiti. Z neverjetno predrznostjo ti ljudje kaj takega zahtevajo za hrbtom vlade, kateri so obljubili, da likvidirajo in vloge izplačajo. Ali je mladoliberalcem res že vse dovoljeno? Ali ni postave za te ljudi?
2.	Absolutna obveznost se da po vzroku in po smotru le iz absolutnega bitja razložiti. Iz dejstva obveznosti se da celo eksistenca absolutnega bitja, Boga, dokazati.
Absolutna obveznost volje se da razložiti le tedaj,, ako ima svoj zadnji in najvišji vzrok v absolutnem bitju. Ker more osebno voljo le volja vezati, se vpraša, katera je tista volja, ki veže našo. V poštev pridejo osebna volja, abstraktna splošna volja in absolutna božja volja. Kontingentna Človeška volja si ne more dati absolutne post avb, kajti tedaj bi bilo nasprotje med tem kar naj storimo in kar hočemo storiti nerazumljivo. Abstraktna splošna volja pa ima že to napako, da nima eksistence izven miselnega sveta. Resničnost pa pozna samo osebno voljo, namreč: božjo in voljo ustvarjenih oseb. Ostane nam torej absolutna volja božja, ki more biti edino zadnji vzrok objektivne in absolutne obveznosti. Obveznost se nam javlja kot nekaj objektivno danega. Razlika med subjektom, ki ima dolžnosti in postavo, ki daje dolžnosti, je jasna. Ta dvojnost pa se ne, more nadaljevati v neskončnost, ampak se mora razložiti v neki enoti, kjer sta subjekt in postava identična in to je absolutno. bitje, ki je postava in izvršujoč subjekt obenem.
Bog je — lex aeterna — večna postava popolnosti in večno izpolnjevanje te postave. Nravni faktorji v nas (čut dolžnosti, čut odgovornosti, zavest krivde itd.) delujejo vztrajno in stanovitno za jednim ciljem — nravno dobrim. Cut dolžnosti mogočno zahteva svoje pravice in ako mu je kaka močnejša sila vspeh onemogočila, stopi takoj na njegovo mesto cut odgovornosti, ki deluje takoj nazaj s tem, da sanKci-jonira avtoriteto čuta dolžnosti in dokaže njegove zahteve kot pravično, naprej pa deluje s tem, da sni 1 kesu in k prostovoljnemu preklicanju nenravnega e-janja.
(Konec prih.)
gV u n z vlogami!“ to mora biti zahteva posojilnic v interesu našega zadružništva, v interesu politične morale, v interesu ljudskem. Kdor je zapravil vloge posojilnic, ta naj jih plača in jih bo plačal, za to se bode že poskrbelo. Celjski mladini bodo že v žep posegli, kadar bodo uvideli, da ne pustimo take nečedne igre z ljudskim denarjem.
Posojilnicam pa naj velja: Pozor na žep!
Pozor posojilnice.
Na drugem mestu pojasnjujemo, s kakimi si-, renskimi glasovi in s kako lepo zabeljenimi ocvirki vabijo celjski liberalci v dolgovezni okrožnici, iz katere so blesti pa la en refren: češ, hitimo, hitimo, sicer nas bodo ti preklicani „.klerikalci“ pohrustali, takozvane stare, ali po terminologiji Narodne stranke liberalne“ posojilnice po Štajerskem in menda po vsem Slovenskem, naj pomagajo še naprej vzdrževati zavoženo gospodarsko politiko pri podjetjih Zvezne tiskarne v Celju.
Okrožnica je značilna obsodba sedanjega vodstva zveznih podjetij v Celju. Da bi vsaj deloma popravili svoje tozadevne grehe in da bi ustvarili mož-nosf še nadaljnjega slepomišenja s kmejčkim denarjem, ki je v zveznih podjetjih, vabijo sedaj tiste posojilnice k pristopu k Narodni založbi, zadrugi % o-mejenim jamstvom, kjer bi si takonekako posojilnice dale za svoje naložbe zanjko za vrat.
Da se posojilnice, ki nočejo odobravati takega početja, ne zapeljejo, smatramo v danih razmerah za potrebno, da prijavljamo danes izjavo, kakoršno želijo celjski liberalci dobiti podpisano.
Ista se glasi:
„Pristopna izjava. Podpisana . . . izjavim s tem, da pristopam kot članica k Narodni založbi v Celju, registrovani zadrugi z omejeno zavezo, v smislu pravil z dne 2. 11. 1907, ki so vpisana v zadružni register c. kr. okrožnega kot trgovskega sodišča v Celju vsled sklepa od 2. 3. 1908, firm. U05-8, Gen. II-70, z deležem v skupnem znesku po K . . . pod pogojem, Če se sklene med društvom Zveza slovenskih posojilnic v Celju in Narodno založbo v Celju pogodba zaradi prevzetja Zvezne tiskarne.
Gori navedenega zneska pa ne plačamo v gotovini, temveč potom prenosa naše vloge, katero imamo pri društvu Zveza slovenskih' posojilnic v Celju kot tihi družabniki na podlagi bilance meseca novembra 1909 v znesku po K . . .
V ostalem s tem naši zahtevki nasproti društvu Zveza slovenskih posojilnic v Celju niso dotaknjeni. Datum. Podpisi.“
Radovedni smo torej, koliko kalinov se bode u-jelo nai to zanjko? Toliko pa zagotovimo že danes, da bodo z vsemi tistimi pošteno obračunali ob svojem času zadružniki in vlagatelji. Tisti, ki hočejo delati strankarsko politiko, naj posežejo v žep in naj si jo tudi sami plačujejo.- Posojilnice pa, naj že v istih vladajo odbori tega ali onega političnega naziranja, niso za to tukaj, da bi podpirali tako strankarijo, najmanj pa pogubonosno liberalno časopisje celjske Narodne stranke in najmanj pa Še sedaj, ko je isto obsodil ves treznomi sleči političen svet in ko se ista, kakor znano, itak že krčevito zvija v poslednjih svojih izdihljajih.
Mi imamo pred očmi le dobrobit slovenskega posojilništva brez izjeme in ne smemo pripuščati in tega tudi nikdar storili ne bodemo, da bi ga liberalna frakarija izkoriščevala v svoje strankarsko namene. Vsem prizadetim torej naj velja: vigilantibus iura!
Politični pregled.
Delegacije.
Vojni odsek avstrijskega državnega zbora je imel v pondeljek dne 13. t. m. sejo. Navzoči so bili vsi skupni ministri, kakor tudi admiral grof Monte-cuecolli in ministrski predsednik baron Bienerth.
Prvi je govoril baron Bienerth. Povdarjal je, da pomenja znižanje prvotno z 475 milijoni prelimini-ranih izrednih vojaških izdatkov na 200 milijonov zdatno olajšavo in kaže dobro voljo avstrijske vlade. Govornik opozarja na velika prekoračenja p: i vojaškem proračunu v zadnjih letih in pove tudi ne ravno tolažljivo novico, da se je tudi leta 1910 prekoračilo proračun za čez 25 milijonov. Nadalje je ministrski predsednik na podlagi številk dokazoval nujnost zvišanih vojaških potrebščin, ki pa ne pomerjajo nič novega in razmerno niso veliko višje kakor one iz prejšnjih dpb. Za ministrskim predsednikom so še govorili : delegati Dobernig, grof Albiensberg-jTraan, Steiner, Damm, Ellenbogen, ki je opozarjal zlasti na delovanje železnega kartela, ki izrablja državo in pa na dejstvo, da je mnogo delegatov, ki so upravni svetniki raznih akcijskih družb, katere so interesira-ne pri gradbi dreadnoughtov, in konečno grof Clarn-Martinic.
Prihodnja plenarna seja delegacij se vrši dne 22. februarja. Subkomite za dobavo vojaških potrebščin bo imel seje 15., 16. in 17. t. m.
Kranjski deželni zbor.
Ktanjski deželni zbor je sklican na dan 18. t.
m.	k izvanrednemu kratkemu zasedanju, ki bo trajalo mogoče samo en dan. Ob 8. uri zjutraj bo sv. maša v stolnici. Seja se prične ob 9. uri.
Za češko vseučilišče v Brnu.
V nedeljo dne 12. t. m. se je vršilo po vsem Moravskem gotovo nad 20 shodov, na katerih je ljudstvo manifestiralo za ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu.
Češka agrarna banka.
Češka agrarna banka ustanavlja svojo lastno agrarno banko. Glasilo stranke („|Venkov“ prinaša poziv, podpisan od poslancev Udržala, Svehla, Zazvor-ka in Dvoraka za subskripcijo delnic. Akcijski kapital bo znašal dva milijona kron, ki se lahko po pravilih banke zviša na štiri milijone kron.
Kralj Peter potuje v Bini.
Včeraj dne 14. t. m. zjutraj je odpotoval srbski kralj Peter iz Belgrada na obisk italijanskega kralja v Rim. Srbski dvorni vlak je vozil preko Zagreba in Ljubljane v Italijo. Včeraj zvečer je potoval kralj Peter skozi slovensko prestolico. Do meje se pripelje nasproti srbskemu kralju italijanski dvorni vlak, ki ga bo pripeljal v Rim.
„Messagero“ od dne 13. t. m. poroča: „Danes zvečer bo odšel iz Rima dvorni vlak, ki bo pripeljal srbskega kralja Petra v Rim. Z vlakom, ki bo obstojal iz 10 vagonov, se bo kralju nasproti peljalo posebno odposlanstvo do avstrijske meje. V tem odposlanstvu bo tudi generalni adjutant, kakor tudi en ordonančni Častnik kralja Viktorja Emanuela in poveljnik veronskega vojnega zbora. V sredo ob 2. uri 30 minut popoldne bo došel dvorni vlak s kraljem Petromi v Rim.“
Kriza na Turškem.
Veliko pričakovanje, ki je bilo združeno z mla-doturško revolucijo, se ni vresničilo. Nezdrave in korumpirane razmere, ki so vladale za časa obsolutiz-ma, se niso skoro nič spremenile, mogoče celo, da so postali notranji boji še ostrejši. Vsa doba mladotur-škega režima ni nič drugega kakor ena sama velika kriza. Nevarnost tega notranjega razdora je tem večja, ker obljubljenih velikih dejanj ni in ker so zlasti narodnosti vsled velikoturških idej mladoturkov vznemirjene. Nezadovoljnost je splošna in nasprotst-va med vlado in mladoturškim komitejem, ki hoče igrati Še vedno vlogo neomejenega gospodarja, tudi niso prikladna za ugodno sanacijo položaja. Sedanja delna kriza kabineta, ki je nastala vsled demisije Ta-laat-beja, povzroča vedno večje zmede, v katerih so odločilnega pomena tudi osebni interesi.' Zdravega notranjega preokreta za sedaj še ne smerno pričakovati.
Raznoterosti.
Iz pošte. Poštna oficiantinja Antonija Kožel je prestavljena iz Šoštanja v Rogatec. — Nižji poš.tni uradnik Josip Prinčič v Celju je stalno vpokojen.
Iz šole. Učitelj Ivan Kramar na Vranskem je imenovan za nadučitelja in šolskega vodjo ravnotam. —■ Za učitelja na ljudski šoli pri Sv. Duhu-Loče je imenovan tamošnji provizorični učitelj Fran« Ferk. — Na ljudski šoli v Novicerkvi pri Ptuju je imenovan za definitivnega učitelja Jožef Kladnik. — Za učiteljico pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah je imenovana učiteljska suplentinja Josipina Belšak. — Mesto učiteljice na Vranskem je dobila provizorična učiteljica Amalija Jezovšek. — Na štirirazredni ljudski šoli z eno paralelko v Radvanju je razpisano mesto učitelja, oziroma učiteljice. Prošnje do 10. marca na krajni šolski svet v Radvanju.
Baron Rothschild. Na dan njegovega pogreba bodo dediči v smislu določil ranjkega razdelili naslednje svote: 100.000 K nižje-avstrijskemu namestništvu za vredne reveže, 100.000 K predsedstvu dunajske židovske občine, 50.000 K ogrskemu notranjemu ministrstvu za dobrodelne namene in 50.000 K napredni židovski občini v Budimpešti.
Nepotrebno razburjenje. Politični poznovstajal-ci okrog cmureškega okrajnega zastopa so se. po večmesečnem spanju srečno prebudili in sliŠ.ali grozno novico: Slovenci ne marajo več hlapčevati, zahtevajo enakih pravic kakor jih imajo Nemci in ker se jim noče ugoditi, so začeli v Gradcu — seveda že pred enim letom — z obstrukcijo. Ta vest je zapoznele člane okrajnega zastopa silno razburila, In Šli so, da bi se potolažili in pomirili. Sklicali so sejo okrajnega zastopa in potem, ko so si ustvarili primerno podlago, so sprejeli rezolucijo, v kateri obsojajo slovensko obstrukcijo in pozivajo nemške poslance, naj ne odnehajo. Pomirjenje je doseženo, cmureški okraj je/ rešen in razboriti zastopniki lahko zopet prespijo eno leto. Samo Še nekoliko bolj bi se razburili, kakor sedaj radi obstrukcije, če bi slovensko ljudstvo iz Slovenskih gOFic začelo „obstruirati“ cmureške obrtnike,, trgovce in gostilničarje.
Ljudsko štetje. V C e 1 j u se je naštelo pri letošnjem ljudskem štetju, kakor poročajo listi, 7015' o-seb, če vračunimo 630 vojakov. Prebivalstvo se je v celem pomnožilo le za 285 duš, kar je razmeroma najmanj med vsemi štajerskimi mesti. Število Slovencev in Nemcev še ni znano, se Še vedno „šteje.“ — Na Bregu pri Ptuju so našteli 1379 prebivalcev, od teh je samo 484 Slovencev in 829 „Nemcev.“ Kako se je fabriciralo Nemce, kaže dejstvo, da je bilo pri ljudskem štetju leta 1900 Še 533 Slovencev in le 573 „Nemcev.“ — Najbolj značilen pa je rezultat ljudskega štetja v Mariboru. Civilnega prebivalstva
se je naštelo 26.098, pred desetimi leti pa 23:355. Razmerje po občevalnem jeziku je: 3340 Slovencev in 21.518 „Nemcev.“ Leta 1900 je bilo 19.298 „Nemcev“ in 4062 Slovencev. Število prebivalcev, ki po mnenju našega slavnega mestno-uradnega Šimeljna občujejo slovenski se je torej „zmanjšalo“ za 722 oseb. Da je vspeh mariborskega ljudskega štetja tak, je lahko umljivo, ker od hišnih gospodarjev, hišnikov, pa dol do mestnih uslužbencev, vse je drvelo le za enim ciljem: znižati Število Slovencev!
Nemške drznosti. Res, lahko bodo „ponosni“ Nemci na rezultat letošnjega ljudskega štetja in ošabno bodo lahko razglašali, koliko jih je, kajti sleparstvo in terorizem, s katerim se je delalo in 'se še postopa pri štetju, je brezprhneren. Vsakega poštenega Nemca bi moralo biti sram, da se prištevajo k njegovemu rodu ljudje, ki hočejo z goljufijo in ovaduštvom množiti število nemškega naroda. Kadar se gre za politično korupcijo, potem koraka navadno na čelu ptujska klika. V Ptuju sta se vpisala Častita gospoda vikar Pšunder in kaplan Jager s slovenskim občevalnim jezikom. Radi tega so jih že enkrat ovajali. Sedaj je čutilo še nemško politično društvo za Ptuj in Rogatec potrebo pokazati svojo nestrpnost. Radi dveh rojenih Slovencev, ki v domačem krogu govorita slovenski in nočeta biti Nemca, je sklicalo društvo zborovanje, na katerem se je gromelo proti slovenskim duhovnikom in indirektno pozivalo tudi k odpadu. Sprejela se je konečno resolucija, v kateri se z ogorčenjem obsoja postopanje imenovanih gospodov, in se zahteva od cerkvene oblasti, naj jih takoj prestavi. Apelira se posebno še na peka Orniga, naj posreduje pri cerkveni oblasti, da bosta gospoda prestavljena. To je že od sile. Prišli naj bi že tako daleč, da, bi premeščali naše vrle duhovnike „katoličani“ a la Ornig, ki z radostjo pozdravlja protestante in želi lutršveri najlepših vspehov. .Qiiousque tandem . . .! ?
Surovost vsenemškega časopisja presega že vse meje. Graška nemško-liberalna in vsenemška. glasila napadajo še po njegovi smrti cmureškega velečastite-ga gospoda župnika Lopiča. Predbacivajo mu radi tega, ker je ostal zvest svojemu narodu in se je zavzemal za pravice obmejnih Slovencev, panslavizem in narodni radikalizem. Metati Še po smrti kamenje na splošno priljubljenega katoliškega duhovnika, to je ena najlepših lastnosti nemškega liberalnega nacionalizma. „Grazer Tagblatt“ že zahteva, naj se na Lopičevo mesto nastavi nacionalnega Nemca.
Za smeh. Nepoznanje naših političnih, gospodarskih in jezikovnih razmer je med nemškimi žurna lis ti mnogokrat naravnost za bogove. Drznost, s katero ti ljudje razpravljajo o stvareh, ki jih ne poznajo in ne urnejo, je občudovanja vredna. „(Tagespost“ od dne 13. t. m. doprinaša klasičen dokaz. V. nekem daljšem dopisu se napada dunajsko mestno občino, ker le-ta baje razpošilja po Slovienskem slovensko pisane pozive za dunajsko mestno ubožno loterijo. V pok'repitev svoje trditve citira .„(Tagespost“ nekoliko dotičnega oglasa: „(Vaše preblagorodje! U-dano podpisana generalna prodaja srečk’!“ . . . itd., do podpisa: „metske loterie Chudinske Viden.“ In o teli spakedranili stavkih pravi graška tetka, da so slovenski in korajžno trdi, da je -„Viden“ slovenski izraz za „(Wien.“ Učeni šmok pri „Tagesposti“ ne ve, da je Viden češki izraz, ter da mi pravimo Dunaj,
Članice celjske Zadružne zveze pozor! Glavna posojilnica v Ljubljani, pri kateri ima celjska Zadr. zveza naloženih 300.000 K, je prišla v konkurz. -Ker mnogo članov nič nima, ker bo okrog dva milijona kron zgube — saj bodo stroški konkurza, ogromni —, je gotovo, da bo celjska Zadružna zveza .precej tisočakov zgubila. Tudi posojilnice v Šoštanju še ni u-redila celjska Zadružna zveza. Kako .„(deluje“ Lastni dom v Celju,, pri katerem je tudi nad 100.000 K naložila, čivkajo vrabci po celjskih' strehah. In Narodna založba? — — Starejše posojilnice se pripravljajo za izstop in ostanejo, ker njihovi voditelji liberalci ne marajo pristopiti k Zadružni zvezi v Ljubljani, češ, da je preveč „klerikalna“, izven vsake zveze.
Najboljša zadružna zveza, kakor se je v jeseni po okrožnicah samohvalno imenovala, hirajoča celjska liberalna Zadružna zveza, ima uprav gorostasne odpovedne roke za vloge, katerih se tudi poslužuje. Ce hoče zadruga tam dobiti nazaj 2000 K, mora čakati 14 dni, za 6000 K en mesec, za zneske od 10.000 K do 30.000 K, oziroma 50.000 K pa moraš čakati kar tri, oziroma šest mesecev, ako pa je katera zadruga tako nesrečna, da ima tam nad 50.000 K, mora čakati, če jih hoče nazaj dobiti, kar celo leto. To je solvency Na ta način pač zadruge po deželi kar lahko pozaprejo svoje urade. Pa vsaj je poglavitno, če imajo naši celjski liberalčki le denarja za svojo neumno politiko!
Socialni demokratke — kmečki prijatelji. „Arbeiterwille“ poroča o nekem obolelem kmečkem poslu, ki je služil dva meseca pri nekem kmečkem posestniku in je obolel. Kmet je tudi potem, ko je posel že bil bolan, skrbel za njegovo oskrbo dalje časa. Dasirav-no so zdravniki izjavili, da posel ni pri kmetu dobil tiste bolezni, so vendar socialdemokratki kmečki prijatelji skovali tožbo zoper kmeta. Ker je bil le-ta o-proščen, blejejo sedaj socialdemokratska glasila ogenj in žveplo na kmete, češ, da ni večjih izkoriščevalcev delavstva, kakor so kmetje. Taki prijatelji kmečkega stanu so socialni demokratje!
Skozi Maribor v Ameriko. V nedeljo dne 12. t m. zvečer se je peljalo po železnici okrog 50. Židov iz Rusije preko Trsta v Argentinijo.
„Danica.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Danica.“ na Dunaju ima .v četrtek dne 16. t. m. v „Budjeviški pivnici“, VIII., Alserstraße 59, svoj
IV.	redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila klubov. Vsprejetje, novih' članov.. 5. Volitev revizorjev in urednika „,Žore.“ 6. Slučajnosti. Začetek točno-ob /48. uri zvečer. .Gostje vabljeni 1
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehn. društvo „Zarja.“ v Gradcu priredi v četrtek dne 16. t. m. svoj V. redni občni zbor pri „Zeleni Štajerski.“ Vspored: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborov.
3.	Volitev preglednikov, 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer.
Vojaške posadke ob italijanski meji se pomno-žujejo. Listi poročajo, da se ob italijanski meji na južnem Tirolskem nastavijo v nekaterih! večjih vaseh, zopet nove posadke avstrijskega vojaštva. V v bližini Merana ležečo, vas Untermais pošlje vojno ministrstvo dva bataljona cesarskih lovcev s štabom. Novi posadki bo prideljena tudi močna vojaška godba.
V Dun. Novem Mestu se bo vršil v času od 4. do 5. novembra 1911 peti nižjeavstrijski katoliški shod.
Prememba posesti. Grajščino na Planini s parno žago v Sevnici ob Savi in železnim, rudokopom pri Št. Vidu je kupil Anton Torres za 850.000 K.
Ljubljanska liberalna Glavna posojilnica — v konkurzu. V pondeljek dne 13. t. m. je izreklo sodišče v Ljubljani konkurz čez premoženje liberalne Glavne, posojilnice. Pasiva znašajo čez poldrug milijon kron.
Länderbank ha Dunaju je zaključila bilanco za leto 1910. Iz nje posnemamo: Bruto-dobiček znaša 21,271.168 K (leta 1909 16,563.211 K). Po odbitku stroškov ostane 12,397.307 K čistega dobička (leta 1909 8,514.187 K). Občni zbor se vrši dne 5. aprila, Na njem bo predlagal upravni svet 7% dividendo, to je 28 K (leta 1909 26 K).
Železniška nesreča pri Zagorju ob Savi. Ana Camer se piše ona ženska, ki je bila dne 22. oktobra 1910 navzoča ,pri nesreči Ivana Tiomažiča, k'i je padel iz poštnega vlaka, ki odhaja zjutraj ob 144, uri iz Zagorja proti Ljubljani. Ta priča stanuje baje v mariborskem okraju in je prišla iz Pruskega, kamor se bode koncem tega meseca zopet vrnila. V imenu zapuščene revne rodbine se uljudno prosijo vsi,, ki poznajo Ano Camer, da sporočijo njen natančen naslov gospddu dr. Karel Trillerju, odvetniku v Ljubljani, ki je postavljen za zastopnika zapuščene rodbine. Bodite usmiljeni in pomagajte pravici do veljave! Zapuščena rodbina vam bo za vedno hvležna.
v
Štajersko.
Maribor. V torek dne 14. februarja se je vršila pred senatom okrožne sodnije, pod predsedstvom svetnika višje, deželne sodnije dr. Voušeka obravnava zoper Jožefa Piricha, bivšega tovarnarja) v Ptuju, radi kride. Pirichi je imel okroglo 1 milijon dolga. Soobtožena sta bila kot udeleženca tudi lastnika firme Ob. Mayer in B. Biller v Gradcu., Pirich je bil obsojen na 4 mesece ječe. Mayer in Biller sta bila oproščena,
Maribor. Iz pisarne slovenskega gledališča v Mariboru smo prejeli in priobčujemo:	Radi izredno
slabega obiska letošnjih predstav je odbor sklenil 3. predstavo v mesecu popolnoma opustiti. Vsled tega odpade že napovedana predstava .„Graničarji“ v nedeljo dne 19. t. m. Upamo, da nam slavno občinstvo tega ne bode štelo v zlo, kajti, ako vidimo, da se- požrtvovalnost diletantov tako malo upošteva, da celo naši najpremožnejši inteligenti ne prihajajo k predstavam, je pač samo ob sebi umevno, da društvo ne more napredovati in je primorano vsled žalostnih razmer storiti korak nazaj, ker mu sicer preti nevarnost, da vsled vednih izgub popolnoma propade. Obžalujemo sicer,, da zadenemo s tem tudi naše pridne posetnike predstav, toda sila kola lomi in ako se naše stanje ne izboljša, primorani bomo napraviti še en korak nazaj. Nismo se strašili dela in se tega ne bojimo tudi v prilfodnjosti. Tjolaži nas pri tem žalostnem dejstvu edino zavest, da nas ne zadene krivda našega nazadovanja,
Maribor., Odbor podružnice jSjoveniske Sitrat-že“ za, Maribor in okolico ima danes dne 15. februarja, ob JS8. uri zvečer, redno sejo v prostorih Zadr. zveze.
Maribor. Lansko leto novoustanovljena, konferenca' Sv. Vincencija Pavflanskega za predmestno župnijo Matere Milosti je dobila potrjenje od generalnega vodstva v Parizu. Radi tega se vrši v nedeljo dne 19. februarja v baziliki Matere Milosti posebno slavlje. Člani konference in dotični, kateri so deležni podpore, imajo pri slovesnem prvem cerkvenem opravilu ob 6. uri-zjutraj skupno obhajilo. Ob 9. uri dopoldne ima velečastiti gospod profesor Vreže, ob 11. uri pa velečastiti gospod profesor dr. Medved slovesno pridigo. Ob /412. uri se vrši v posvetovalnici v samostanu skupni sestanek vseh treh mariborskih konferenc.
Maribor. V nedeljo dne 12. februarja se je vpri-zorila na odru slovenskega gledališča burka „Robert in Bertram.“ Udeležba je bila slaba. Sedeži večinoma prazni. Občinstvo se pač za, take burke ne zanima. Igralo se je srednje dobro. V navado je prišlo pri predstavah, da so odmori med posameznimi dejanji grozno dolgi, kar splošno slabo vpliva na občinstvo, pri zadnji sicer jvpostevamo težko scenerijo.
Izginil je dne 9. februarja gojenec mariborskega učiteljišča Ludvik Fišer, star 16 let, sin sodnij-skega sluga Mihaela Fišerja pri Sv. Lenartu v SL goricah. Svoji gospodinji je pisal, da je iskanje po njem zastonj. Sumi se, da je fant izvršil sahioumor.
Maribor. Od poljskega topničarskega polka št. 3 je v soboto dne 11. t. m. dezertiral topničar Franc Miihlmaus. Preoblekel se je v civilno obleko.
Maribor. Vabimo na pustno zabavo s plesom, ki se vrši v soboto dne 18. februarja 1911 v dvorani Katoliškega delavskega društva, Flößergasse št. 4. Začetek ob 8. uri zvečer., Vštopnina za osebo 1 K. Kostumi dobrodošli! Obleka promenadna. Vstop imajo le vabljeni!
Maribor. Pevski odsek Čitalnice v Mariboru opozarja na veliki slavnostni pevski koncert dne 12. sušca v veliki dvorani Narodnega doma. Izvršujoči: moški in ženski zbor pod vodstvom gospoda Hinka Druzoviča, Glasbeno društvo pod vodstvom gospoda
J.	Koudelka.
St. Ilj v Slovenskih goricah. Kmetijsko bralno društvo ima v nedeljo dne 19. februarja občni zbor. Govori poslanec dr. Karl Verstovšek o zelo važnem predmetu.
St. Ilj v, Slovenskih goricah. V Gradcu je umrl v nedeljo dne 12. februarja tukajšnji posestnik in vpokojeni orožniški stražmojster Anton Šeško.
Ceršak. Dne 13. februarja je bil županom izvoljen gospod Haue. Živio!
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. V nedeljo dne 19. t. m. ima naše Slovensko izobraževalno društvo svoj letni občni zbor v prostorih Peklarjeve gostilne. Govorit pride tudi urednik Kemperle iz Maribora. Začetek zborovanja po večernicah. Pridite vsi, zlasti mladina, da se pogovorimo in navdušimo za nadalnje boje!
Ptuj. Protestantovska pridigarska štacija je imela dne 9. t. m. svoje glavno letno zborovanje. V letu 1910 je imela 1546 K 57 h dohodkov in 989 K 6 h stroškov. V vodstvo lutrovske farne podružnice so bili izvoljeni: hranilnični pristav Hofer, trgovec Kol-lenz, poštni poduradnik (!) Kranner, prof. Preindl, poštni asistent (!) Scholler, knjigovodja Schönlaubin slikarski moj sfer Sorko. Zadnji pa ni hotel sprejeti izvolitve in je bil izvoljen na njegovo mesto Justfčni svetnik Schwabe. Kakor videti, je vsenemška protestantovska propaganda na živahnem delu.
Sv., Ana na Krembergu. Bralno društvo pri Sv. Ani, na Krembergu priredi dne 19. t. m. veselico z igrama „.Sinovo maščevanje ali: spoštuj očeta,“ in „Dve teti.“
Svečina. Lansko leto se je pri nas ustanovila podružnica Südmarke. Oče njen je znani Giuseppe Pascolo. Takoj po tej ustanovitvi so nastale tukaj drugačne razmere. Vsled terorizma, ki se uganja od nekaterih nemškonaeionalnih' prenapetnežev, so se dali vpisati mnogi v to podružnico. Kmet ali obrtnik, ki ne pristopi, se dosledno zasmehuje in prezira, In radi tega je mogoče, da ima; svečinska Südmarkina podružnica že 150 članov. Protesltaintski značaj Südmarke že rodi svoje sadove. Možje, ki so bili poprej vzorni gospodarji, verni in mirni, so postali drugačni. Vrši se en hujskajoči sestanek za drugim, prirejajo se obširne plesne veselice na korist Südmarki. Ni je več prejšnje zastopnosti, miru in sloge: požrla jo je nesrečna Südmarka.
Domova. Zadnjo nedeljo dne 12. t. m. pripravilo nam je tukajšnje bralno društvo jako zanimivo zabavo. Dekleta so igrale igro „Gostilna pri zlati goski“, fantje pa so uprizorili igro „Kmet in fotograf.“ Obe ste izborno uspele. Čeravno so pri prvi nastopile tri nove moči, vendar so pokazale, da se odra ne vstrašijo. Posebno moramo pohvaliti gospodično Liziko Arnuš, ki- se je dosti trudila pri vajah in vso delo vzela v svoje roke. Veselilo pa nas je tudi še posebno, da so se ravno v Dornovi začeli fantje probu-jati in dvigati toli zanemarjeno zastavo krščanske zavesti, Upamo, da bode temu lepemu vzgledu sledilo še več drugih — - tudi po ostalih vaseh širne okoliške župnije.
Prihova. V gradu Vinarje se je pri ljudskem Štetju vpisal v oddelek občevalnega jezika oskrbnik za Maž ara, gospodinja za Nemko, hlapec za,. Slovenca, To uganko občevalnega jezika nam naj sedaj rešijo tisti, ki so takšno postavo skovali!
Gomilsko. Prihodnjo nedeljo dne 19. februarja se vrši pri nas mladinska svečanost. V ja namen se vrši tudi drugo cerkveno opravilo, pri katerem pridiga gospod profesor dr. Hohnjec. Popoldne se ustanovi Dekliška zveza. Naj pride na to svečanost tudi mladina iz sosednih župnij.
Šoštanj. Predsednik Mladeniške zveze v Šoštanju Jožef Zajc se je poročil z odbornico Dekliške zveze Marijo Ravljen. Mlademu paru želimo vso srečo in blagoslov z neba, — Mladeniška in Dekliška zveza v Šoštanju.
Velenje. Dne 4. t. m. je v Velenju neki nemški „patriot“, iz Kremsä doma, prodajal po gostilnah --svojo nemško politiko. Pri tern^ je prišel do žaljenja veličanstva, za kar mu je tukajšnji orožnik takoj preskrbel stanovanje, kjer sedaj čaka na plačilo. Zaslišanih je bilo že več prič. Glavna obravnava bo pri okrožni sodniji v Celju.
Brežice. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 19. t. m. drugič trodejan-sko igro „Čevljar“, ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. — Takoj po predstavi se istotam vrši letni občni zbor izobraževalnega društva s poučnim govorom ter ostalim običajnim vsporedom.
___________________________________ Stran 3/ v
Šikole. V nedeljo dne 12. t. m. so se domači fantje v krčmi Marije Sorcnik' v Šikolah med seboj sprli in stepli. Valentin Hergan, težak iz Šikol, je zadobil pri tem tepežu od Antona Frasa, z nožem na glavi veliko rano, tako da se je moral Hergan podati v mariborsko bolnišnico. Nesrečni alkohol, koliko gorja povzroči!
Makole. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v Narodni dvorani veliko veselico s petjem, govori in dvema jako šaljivima gledališkima predstavama. Vabijo se torej vsi zavedni Slovenci iz Dravinjske doline in drugod na urice prijetne zabave. Vstopnina za stojišče 20 v. sedež 80 v.
Konjice. Na zadnjem zborovanju protestantov-ske občine v Celju je pastor May z vidnim veseljem povdarjal, kako važno leto je bilo 1910, ker se je pr-vokrat obhajala protestantovska božja služba v zlatih, arhidijakonskih Konjicah'. Katoliški Konjičajni, kam vendar plovemo? Ali je to zahvala za čast arhi-dijakonstva ini ali se sme hiša, plačana od slovenskih katoliških žuljev, onečastiti s protikatoliško gonjo?!
Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo dne 19. februarja 1911 popoldne ob 3. uri veselico v vrtni dvorani hotela >„Pri belem volu“ v Celju. Vprizorila se bode pri tej priliki igra („Kukavica modra tiča.“ Potem bo srečolov. Dobitkov bode več sto. Številke se bodo prodajale po 10 v. Med odmori bodo igrali tamburaši.
Celje. V pondeljek dne 13., L m. je tukaj umrla gospa Marija Leon, krojačeva soproga, v 42. letu svoje starosti. Pač bridka izguba za uglednega gospoda soproga in malo- deco, ki plače za blago materjo. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! — Obenem priporočamo gospoda Leona, ki postreže vsakemu z dobrim in trpežnim blagom l
Celje. Celjski odsek Savinjske podružnice S. P.
D.	priredi v nedeljo dne 7. maja veliko planinsko veselico v Nar. domu, koje čisti dobiček je namenjen Savinjski podružnici za povzdigo tujskega prometa v Savinjski dolini.
Celje. 27 let je že presedel v ječah dninar Andrej Turniček. Celjsko porotno sodišče ga je obsodilo radi goljufije na pet let težke ječe.
Koprivnica pri Rajhenburgu. Nikar ne mislite, gospod urednik, da .Vašega cenjenega lista pri nas ne čitamo. O, pač ga! Pa še radi, četudi ne, prinesete iz Koprivnice nobenega, poročila. Gibljemo se tudi pri nas! iTako Vam lahko sporočim, pa Čisto zaupno in na tihem, da bode imelo naš,e Katoliško slovensko izobraževalno društvo prihodnjo nedeljo po drugem svetem opravilu prvi občni zbor, na katerega smo jako radovedni. To Še tem bolj, ker pride tudi odposlanec S. K. S. Z., ki nas bo podučil o namenu in pomenu izobrazbe na katoliško-slovenski podlagi! Upamo, da bomo ob priliki tudi Vas imeli v svoji sredini! V nedeljo tedaj, to je dne 19. februarja, na svidenje v Koprivnici!
Primorsko.
Ljudsko štetje v Trstu. Kakor poroča tržaška „Edinost“, se je naštelo v Trstu uradno, kakor se izve iz italijanskih krogov, 38.000 Slovencev. Ce je, to Število resnično, potem je Trst največje slovensko mesto. Upi in nade Nemcev, da zavzamejo v kratkem naš glavni trgovski emporij v svojo posest in dograde svoj vsenemški most, dožive s tern 'bridko razočaranje. Tržaški list pripomnja k zgoraj navedenemu izidu ljudskega Štetja: „Računaje z danimi razmerami smemo biti mi Slovenci popolnoma zadovoljni z doseženim vspehom, ako gornje sporočilo odgovarja resnici. Ako slovenska javnost uvažuje: da je doslej naše število padalo na papirju od štetja do štetja, da se je v zadnjem desetletju število prebivalstva tržaškega pomnožilo za nad 20 odstotkov, a da je to pot našle število poskočilo za dobrih 60 odstotkov, potem mora priznati, da je slovenski element v Trstu na časten način izvršil svojo dolžnost.“
I Umrl je v Trstu v nedeljo dne 12. februarja bivši tržaški cesarski namestnik Teodor pl. Rinaldi-ni. Bil je velik nasprotnik Slovencev in čas njegovega vladanja je še v zelo bridkem spominu.
Trst. Slovenska trgovska šola, ki se je otvorila oktobra minulega leta, je ravnokar zaključila svoj prvi tečaj z dobrim vspehom. Zavod je zasnovan na podlagi nižjih ali dvorazrednih trgovskih šol.
Kuga v Aziji.
Z veliko naglico se Širi kuga v Aziji, posebno v Mandžuriji in Indiji. Iz Tientsina se poroča, da se je tudi med avstrijskimi priseljenci dogodil en smrtni slučaj kuge. Radi kuge odpokliče ruska vlada vojar štvo iz Charbina. Posebno se širi kuga po trgovskih mestih in lukah v Mandžuriji. Da se kuga ne razširi, je ruska vlada zaprla deželne meje. Zveza med Charbinom in Vladivostokom je popolnoma pretrgana. V okuženem ozemlju je mnogo brezposelnih ljudi. Roparske čete se klatijo po deželi. V najbolj okuženih krajih so zaprti vsi uradi in sodišča.
V Indiji pomre na tedeni po 10.000 do 20.000 ljudi. V nekaterih krajih je ljudstvo popolnoma izumrlo. Londonski listi poročajo, da je v zadnjih 14 letih umrlo za kugo 9 milijonov ljudi.
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
Učenec
se sprejme v manufakturni trgovini fl\. E. ŠepCC V
Mariboru.	27
Lovski pes
(prepeličar) brat njegov 1. premirani lovski pes na Kranjskem se zaradi preselitve po ceni proda. Naslov v npravništvu Straže. 23
Majhno dobroidočo
trgovino
na deželi vzamem v najem. Ponudbe pod šifro „Bodočnost“ poste restante Račje.
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice MoravsKo.
80
Slovanska obrt.
Kamnosek Franc Koban,
poprej A. Horvat v Račjem ... pri Mariboru .......
naznanja, da ima v i alogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
je,
ako je bala iz \
narodno
veletrgovine __
R. stermecki
. CelW-
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih eenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemn občinstvu zagotavljam tečno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 210, droben po K 140 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovoru. 148
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
Prediva vsako množino se kupi kakor tudi solnate vreče.
Želodčni likčr
je najboljše krepčilo želodca!
Žalodčni Ukor „FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljndska kakovost
Kabinetna kakovost
liter K 2-40. ,	, 4*80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljnbljana.
k	A A 4AAAAAAA foAdftlfldSAAA ftižfo «P. A A A äs. A -a. ■». A. a.
.Zabukošek
krojaški mojster v Celju
-	priporoča svoj . «
modni salon za gospode, j
ki se nahaja v novi posojilnični biši na Ringa. ♦
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Stražo.
Edina narodna trgovina čevljev
tudi lastnega izdelka w Celju priporoča svojo veliko zalogo čevljev za gospode, dame in otroke od najfinejše do najcenejše vrste. Posebno velika izber čevljev za veselice in gostije.
Pristni ruski galeši vseh velikosti.
V zalogi so tudi: gomaše, čevlji za hribolazce, telovadni čevlji in čevlji za dom. Priporoča se velespoštovanjem
Štefan Strašek
5—
Celje : Kovačeva ulica.
od motorja oddaje 100 kg. po <£5
Mama h. Cirila y Maribora,
Dobro ohranjene
duri kakor tudi velika okna
s šaluzinami vred, drobno kamenje in razni stari materijal se po ceni proda. Zidni dro-bež, pripravemza posipanje dvorišč in cest se sme brezplačno odvožati od podirajoče hiše na glavnem trgu v Mariboru. — Vpraša se na licu mesta ali pa v stavbeni pisarni gosp. Giaserja, fabrlksgasse 17, Maribor.
Edina Staj« naradna sieklarska frgewina
na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah» ■ajsolidnejia in točna postrežba. ♦♦<»♦♦»♦♦♦»»

I I
Dosoiiimca v
1
j
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
flraniine vloge
še sprejemajo od vsakega in se obrestnjejo: na-v dne po 4%; proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/i-Obresti se pripisnjejo b kapitalu 1. jannaija in 1. j ali ja vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/<%, na vknjižbo sploh po 5°/,, na vknjižbo in poroštvo po 5V,0/# in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. —- V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.	6
Posojilnic» lm» tudi n» r»zpol»£o d.maće hranilu« nabiralnike.