ISSN 0350-5561
770350
556014
ZM konec t^nm
Zmerno do pretežno oblačno bo in suho. Mraz bo popustil.
številka 48
Koledinih 30 let
Četrtek. 12. decembra SOOS
Dvakrat »Dober večer, dobri ljudje«
Plesi iz Starega trga ob Kotpi so b!tl zanimivi take zaradi noš kot plesne priredbe. Navdušili pa niso le ti. Celoten večer, ki ie potekal pod nazivom »Dober večer, dobri If udje», je bil skrbno pripravljen in tepo sprejet.
Dvorana velenjskega donja kuliurc jc l)ila v soboto in nedeljo polna. Inslavnoslna. Oh 3() - Iclnicj Šaleškega folklornega dnislva K^ïleda so nekdanji in sedajiji Člani pripravili res lep, zelo hogal program. S pesmijo in plc«>m so n<is pi>pcljali v Cas koledovanja, pri tem pa so jim pomagali gostje - Kalice In Oklel TEŠ.
■ B. Špeget, foto: S. Vovk
Izberite modro svojo pot!
ZAVAROVALNICA MARIBOR
flEDSTAVNlilVQ v posknmtffl eantni i Sttftm Vilinji tM.: 01/ 897 50 96
Zadnja novica
Velenjska koalicija takšna kot doslej?
VELENJE — I/ zanesljivih virov smo tik pred ziiključkoni re-diikcij« /vvdvli. da ht* vtslvnjskii k(^2ilící|u<istalii taksna kot doskj.
Župan Srečko Meh naj bi koidicijsko pogodÍK) ptxJpLsal / Liberalno denK>kraejjo in Desusom. Za nove pod/upane na; bi predlagal Bojana Koniića. ki ho tudi njegov namestnik. Ano Riïzo Hribar, ki ix) pokrivala podmćja krajevnih skupnosti in društev ler Marjana Ciaber^ka (pokrival naj bi gospodarstvo, gosptKiarskc javne službe, lurizcm in maJo gospodarstvo).
Marko Vuêîna naj bi Se naprej vodil urad vu okolje in pmslor, mag. Peier Kovaćpa zaOasno urad za ncgosp(Klirske javne sIužIk. Sredi priliodnjega leta naj bi (a urad pa^v/el Darko LUilinegcr.
250 SIT
líAlHdl
Novoletna jelko že stofi, dedek Mraz prihaja
VELENJE • Pred tednom dni je mesto Velenje tlobili> novoletno jviko na 'l ilovent trgu. lokrat so jo pri|>ťljali u Cirkovc, p(»niu-gall pa MO jo pristaviti Šentiljčani, ki imajo s tini dolgoletne i/kusi\je. Utov trg Ihi tudi prixorl^ce velikega silvestrovanja na prostem, novoletna jelka pa ji daje svoj car.
V ponedeljek ho vmeslo ludi uradno prLsel dedek Mra/ s spremstvom. Tudi letos mu veliko dobrodoslieo pripravljajo na mestnem sladjonu. Vabljeni Ca ponedeljek ob 17. uri. pridite ga po/dravii ludi vi! PcUem pa bo dobri dedek pričel obiskovati otroke po vsej dolini. Pripravil ho kar nekaj prireditev za predá>Lskc oin>kc v vseh Ireh občinah, med njih pa lx> razdelil skoraj 17(M) daril.
■ bi. foto: vos
REKLI so...
Kmet in potrošnili si zaslužita hitrejše in cene/še analize
Preveč mleka je že odteklo
Mag. Franc Avlieršek. direktor EKICa Velenje: »Krnel in po-irt>Šnik v Sloveniji si /a.služii a hilreif>ih analiz odlLslih.kisojjh vzvezi sprísíHnosljo kloraml'cnikola vmleku delali v e\TOpskili laboralorijih. Mi se pripravljamo na lo, da bomo delali kakovostne, hilre in poceni ra/lskave po evropskih normativih, doma. O lem smo fc se/nanili direkiorja VURS-a KovaCa.
Siirjc nasi raziskovalci so prejšnji leden obiskali laborati^rij v Nemčiji, kjer lake raziskave opravljajo. S seboj so txlnesh ludi vzorce mleka, ki smo jih sami onesna/ill kloranilenikolom. in analize opravili v enem dnevu. V enem dnevu! Mi pa se že ves mesce lovimo in zJivamo mleko stran. Preveč ga je žc odteklo.«
■ mkp
n ONOVIICEC e
Zahtevek za več kot 5 milijonov SiT
AR.IA VAS • Mbkara«! Cdeiu i/ Arje vasi je preji>nji (e<kn pi)slula zahtevek/a povračilo .^kiKle za mleko, ki st> ^a v mè^U klí mlečne ai'ere vo/ili na uničenje v Miirskf) Soboto in /ii pre-vt>/ne stmške «k! /himeua me.sta do mlekurne.
Ičga mleka je l)ilo nekaj Ccz 200\ \soć litrov, siroj^kc pa so izračunali v vii>ini več kol 5 milijonov lolarjev. Kol so povedali, je lo k dc! Škode mlečne aťcrc. Preostale siroSkc (i/pad proi;rvodnj« in za Ak(>Jo, povzročeno na Uljih irgih) při bodo še i/računaii in se poskušali s kmc lij skim minislrelvoni dogovorili, kako in kdo jih bo pokril.
Sistem varčevanja z energijo
Pred nedavnim so v mlekarni podpisali pogodbo R iirmo Aems i/ (iradea o uresničitvi projekta sistema varčevanja z energijo. Pripravili so ga s pomočjo tujih strokovnjakov, njegovo vrednost so ocenili na 350 milijonov tolarjev, SlroSki izgradnje naj bi se mlekarni povrnili v naslednjih dveh letih.
Gre za projekt, ki bo precej vplival na zmanjšanje siroške porabe energije. Z njim so kandidirali na razpisu Ageneijeza kmelijski trg in uspeli. Tretjino denarja od vrednosti naložbe bo mlekarna tako dobila i/ evropskega sklada,
■ tp
Za zimsko službo 6 milijonov SIT
ŠMARTNO OB PAKJ - V občini Šmarno ob Paki so tudi leiosza izvajanje zimske slui^be podpisali pogodboz dvema iz-vajaleemn, in sicer za lokalne eestc s Pc»djeljem VOC C^elje, za javne poli in lîstale površine pa s Kmetijsko zadrugo SaleSka dolina- Lokalnih cest je približno 21) km, javnih poti pa 35 km. V proračunu so zastraške zimske službe predvideli 6 milijo-ntw tolarjev.
■ tp
Alenka Rednjak predstojnica Urada župana
VELEN,It, L Jeeeml)ra - Mcslû predstojnice Urada župana in splošnih zadev je v Mestni občini Velenje prevzela Alenka Rednjik. Dosedanji predstojnik Frajici Rai se je upokqil.
Simobilov božiček v zdravstvenem domu
VELENJE — Na priložnostni slovesnosti v Zdravstvenem domu Velenje bo v ponedeljek, 16. decembra, ob I3.h.bořiček s škratoma v imenu Si. m ob il a, podaril Ček vviSini 500.000 co-larjev. Denar bodo namenili pediatrične mu dispanzerju.
■ mkp
Območno združenje RK Velenje
Se vedno v vrhu
Komisija m krvodajalstvo pri ()l>m<Knem /druženju RK Vele« nje je letos aruanizirala devetnajst rednih in pet i/rednih krvodajalskih akcij. Odziv ot>aino>; pripravljenih jMmia^ati sočloveku pri ohranitvi /druvja ali zhUerya pa je bil tudi tokrat /elo di»l>er
Do sredine dccembra je darovalo kri 483(5 krvodajalcev, kar je le Sest manj kol vlaaskem celem letu. Med njimi so doslej naSleli 95 prvih odvzemov. Kri pa so darovali za potrebe Zavoda za transfuzijo kriv iz Ljubljane ter za bolnišnice Slovenj (îra-dec, Celje in Maribor. Na Območnem združenju RK Velenje so lakSnega odziva seveda zcloveseii,iaj se po številu krvodajalcev Šaleška dolina znova uvršča v sam vrh v Skv veniji in tudi ŠirŠe.
Še bolj V2seli pa so spoznanja, da kljub <5-a^om, polnih takšnih in drugačnih slisk, imajo ljudje Še posluh za sočloveka.
■ tp
Velenjska Vila Mojca je resnično zaživela
Odprta vrata v svet ustvarjalnosti
v	ves danje v Vili Moj-
ca, novem mestnem otroškem mladinskem centru, ki l>o, kot kaže, odlično zaživel, potekal tretji dobrodelni bazar, ki ga Je tudi l4»krat pnprHvibt Medol>ân-ska /ve/â prijateljev mladine lenje. Z izkupičkom, ki žal ni dosegel pričakovanj - pnKlali so za nekaj več kot 150 tisoč SIT |M)darjenih izdelkov - IhkJo popestrili dejavnosti, ki jih med letom pripravljajo za otroke, teh pa Je iz. leta v leto več. Ze v sredo pa so v Mojci pripravili dan «»dprtih vrat in vanjo povabili vse, ki so želeli spoznati vse no» ve dejavnt>sti. ki se ođ\'ijajo v vili, namenjeni <itrokont. Odziv Je bil več kot lep, vila pa tudi.






Vila Mojca je na stežaj odfyrta vrata, starši pa so se lahko prepričati, da bodo njihovi nadebudneži v njej v dobrih rokah.
iM>.nii SIT
Pika je izkupiček akcije »Novo sonce«, dobrih 288 tisočakov, izročila svetovnemu popotniias Tomu Hrižnarju. Ta bo poskrbel, da bo denar prIŠei v roke čistim ljudem, »njegovim» Nubam.
Sredin dan odprtih vrat je vabil prav vvse prostore vile. Obiskovalee je že ob vstopu v vilo presenetila odlična razstava lesenih skulptur, ki so nastali na Ictašnji mali Nupotnikovi kiparski koloniji v Ziivodnjah. Malčki, ki so prišli v spremstvu staršev ustvarjati na Sredino peto, so bili zeli) veseli, ko se je med njih pt>me.^la Pika Nogavička, saj je tudi Pikin festival dobil svoj kotiček, ki ga deli z ducvnim cenliom za mlade. Tudi v dnevnem eentru so bili vanwanci zelo ustvarjalni. Poleg svojih znakov, piščančkov, so izdelali zelowliko no-volem ih vo^ibiic. ki jihbtxionui.'en-tru za socialno delo s pridom uporabili oh bližajočih praznikih. V spletni kavarni so bili ves čas zasedeni prav vsi računalniki, mladeniči in mladenke pa so naravnost uživali.
V spodnjih prostorih vile pa so
otnKi usivaijali. Novoletne okraski, ki so jih izdelali ob pomoči vzgojiteljic in staršev, so takoj obesili na novoletno jelko, Potem so zapeli in zaplesali okoli nje, kar je bil uvod v se eno lepo dejanje sredinega popoldneva. Svetovni popotnik Tomo Križnar je namreč iz rok Pike Nogavičke prejel Ček z izkupičkom humanitarne akcije »Novosonce«. V Pikinem šparovcu se je zbralo toliko dcnaija. da bodo m«ilc Nubcv.^oll. za katcjo M>/biiali denar v Pikinem šparoveu, dve leti brezplačno dobili vse šolske potrebščine ... Popotnik, ki Nube pravzaprav odkril in vsemu svelu povedal, da se lam dogaja genocid, da ljudje trpijo zaradi dolgoletnih vojn. ki niso nič drugega kol vojna za nafto, je bil vidno ganjen.
■ Bojana Špeget
Dobrodelni sklad Z roko v roki
Miklavžev seiem presegel pričakovanja
Pred tednom dni so učenci in učitelji osnovne šole bratov Letonja iz .^martnejza ob htki pripravili mi ploščadi pred šmarško cerkvgo Miklavžev sejem. Na postavljenih stojnicah so pnxjajali izdelke, ki so jih naredili predvsem sami, nekatere pa so jim, /lasti m srečolov, podarili nekateri podjetniki.
Sejem je presegel pričakovanja organizatoijevpo obisku, predv.sem pa po izkupičku. Zbrali so namreč več kot 305 tisoč t<^larjev. Ta denar so namenih za .šolski sklad Z roko v roki, ki so aa na šoli
ustanovili pred nekaj leti zato, da bi pomagali družinam njihovih učencev rari plačevanju raznih siroškov, povezanih s .Šolo.
Kolje povedala prcd.sednica sklada Irena SolMičan, v p()vprečju na lelo s sredstvi pomagajo približno 15 učencem. Konkretno so v lanskem šolskem letu prejeli 11 vlogza plačilo .stroškov udeleži*«; na narav^.)skivnem taboru, od lega je skJad prispes'al polovico potrebnega denai^aš-esiim učencem, strank za preostalih pet
pa je prevzela občina Šmartno ob Paki ter za nakup delovnih zvezkov in učbe-nik<TV'. Denar, ki ga imajo danes na ra^^unu sklada, pa bodo namenili za zimsko šolo v naravi» s{>t>mladi prihodnje leto za poletno .štMo v naravi za uCenee 7. razredov ter za nakup učbenikov.
V lem šolskem letu bodo za sklad pripravili še eno večjo prireditev» najbrž meseca maja.
■ tp
Tudi na zadnji večji krvodajaiski akciji v tem letu za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane je bila udeležba zelo dobra.
Na Miklavževem sejmu je bilo moč kupiti veliko drobnih pozornosti, Id bodo osrečile učence, katerih starši težko plačajo stroške, povezane s šolo,
fT^'^đT^ ilAŠ t;ASTZdaia:ćasoplsna-73tohii$la InRTV mmůi^ dru^, velenie Izhaja ob ćetribh. Cena pDsarT]dzne99 t?votia}e 250 Siï, mesečna naročila 940 StT, irtmesečre naro6nm 1750 SfT. pollerr« naročnina 5.340 SIT, btnan8roin^a9.900 SIT.
Urednišivo: BonsZâkoàek {direkrof in glavni urednik}. Stare Vovk ({Ki^ovocnl oeiSn*). Milena KrsOS*F^erinc (pomotnica lirednika), Janez Piesnik, Taljarta Podcjor^k. Bojara Spegel (novinar|iJ,MirsZako§ek (ur^^ica raitija), Janla Košuta^pegel (lehnićna uradnica}, Tomaž G«ršaK (ûDlikovaiec) Propaganda: Nina Jug {vodja pr^gantfe). Salo
Korefnik Jure Behirnk (propagandista).
Sedež uredništva in uprsve; 3320 Velenje. Kidričeva 2a, p. p. 2D2»
telefon {03) 89817 telefax {03) 897 đ6 đ3.
THR • Hofi LB. Veleny: 02426-0020133854 ^•niaif: press @ nascss.si
Oblikmanje in gral. priprava: £d$ d 0.0
TbIc liskama 5£T d d. NaMeds: 5 400 izvodov
Nena ločenih fotogralii in rokopisov ne vraćamo!
Po zahonu o ODV le 'NaS ias' uvršien med proizvod intorrttatfvnega
značaj za kalefs se piaCujs dav^ po î.1% znižani siopnii
Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje
Prvič diplome tudi za študente rudarstva in geotehnoiogije
VELENJE, 5. decembra - V veliki (Ivorai)i velenjske ulasl)e-ne koleje bWa n;j Mlkhiv/ev večer priložnostmi slovesnost, n;i kiiteri so /e petic |MkdelÍli diplome studentom Višje strokovne s<»le Sols kepi centni Velenje, ki so uspesno konćiiM l^oh« ra^evanjť v višješolskem stro-
ki»vnem programu Elektronik in prvić prvi ^eneracUi uspešnih studentov, ki so se pred tremi leti vpisali v program Rudarstvo in ^e<>lehnolt)i!ija. Med 99 diplomanti in diplomantlutmi je l)il(> siednjih 29.
K<H jc ob icj prilo^ncKii nagla-sil fvan Kotnik, direktor Šolske-
ga cenlra Velenje v icm Siudij-skcmletu izobražujejo v omenjenih programih Višje strokovne šole 455 šiudenUTV, kar potrjuje dejstvo, da postaja center !>tudcnt.ski ccntcr. Velenje pa jsludentsko mesto. V prihodnje nameravajo k ?:<: ohsiojcčim motnostim nadaljnje^^a izob-
Na siovesnosti so prvič poćeiill dfpiome tudi 29 študentom, ki so uspesno konca// izobraževanje v višjeioistiem strokovnem programu Rudarstvo in geotehnologlja.
1. Januarja prihodnje leto kar štirikrat ostrejša merila glede pitne vode
»Uskiajeni s predpisi in priporočili EU«
V /.ačetkii prihodnjega leta /^icnejo veljati nekatera nova določila Pravilnik«! o /dravstve* ni ustre/no.sti piine vode. Merila so kar štirikrat ostrejša v primerjavi / d<»sedanjimi. So na Komunalnem piMljelJu Ve« lenje. ki oskrbuje s pitno vodo približno 42 tisoč prebivalcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob 1'akt pripravljeni na ta trenutek?
»Smo,« zatrjuje vodja poslovne cnole Vodovod Komunalnega p(xljeija Velenje Maksi milja n Ramš;tk. »Aktivnosti, povezane stem, iwíejožc od lela IW7 dalje. 01^ tem naj nagla-^im, da Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, kije usklajen ssmer-nieami in predpisu Evropske skupnosti na tem področju, velja v Sloveniji že nekaj let. 1.Januarja 2003 pa stopijo v veljavo Ic zahievc v zve/i z maksimalno dovoljeno vsebnostjo pcstiddov. Zii to smo imeli na vtiljo prehodno obdobje, v knlcrem smo <]d-pravili še te pomanjkljivosti.«
Kot jc povedal Maksimiljan RiimSak so na p(3dr<>íju vcxitx*;-krbnega sistema Velenje - Saltan) ostrejšim merilom oziroma priporočilom EU glede zdravstvene ustreznosti pitne vode zadostili na samem začetku uveljavitve. Na leni območju se namreč gospodinjstva oskrbujejo s kratkimi vodnimi viri. Nekoliko težav so imeli na podr<">čju vo-dooskrbnega sistema Šmartno ob Paki.Tukajšnja gospodinjstva se namreč iwkrbujejo s pil no vo-
Vodja posiovne enote Vodovod Komunalnega podjetja Veienje Maksimitjan Ramsak: »Vodooskri^a na območju občin Velenje^ Šoštanj in Šmartno ob PakI je varna.«
do v vodnjakov Podvin - Rečica in Šmartno ob Paki. Oba vodnjaka sc oskrbujeta iz p(xltalni-ce, ki je zelo sprejemljiva na vplive okolja. Za namečeksta locirana na kmetijskiii zemljiščih z intenzivno proizvodnjo.»Vpliv Skropiv, s katerimi zatirali plevel,je močno vplival na kako-pilne vode. Žato smo skupaj s Kmetijsko pospeševalno službo leta 1997 pristopili k nekaterim aktivniisiim. Dve leti kasneje, ko jc stopila v veljavo zahteva po uvedbi obveznega monitoringa» smo polegrednih vzorčenj izv'a-jali še dodaten nadzor in preverjali predvsem tiste elemente, ki kvarno vplivajo na kakovost in
ustreznost pitne vode. / zadovoljstvom smt^ skupaj z odgcwor-nimi na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje 1er zdravstveno i aukcijo ugi'itavljali. da so ukrepi učinkoviti, saj jc vsebnost pc-siicidov precej padla. Od leta 1999 dalje do danes je analiza vode potrdila le en vzorec na enem odvzemnem mestu, ki je malenk(5slno preseki maksimalno dovoljene konccntracijc. Ker se v vodooskrbnem sistemu Šmartno ob Poki voda mesa. ki bil skupen vzorec primeren za uporabo. Zato lahko dancss polno odgovomostjozalrdim. daje vodooskrba na celoïnem območju občin Velenje. SoStanj in Šmartno ob Paki varna.«
Velja ta ugotovitev tudi za vo-dooskrbni sistem v Vinski Gori? Po zagotcwilih Maksimilja-na Ram^aku lega sistema Komunalno podjetje Velenje nima v ufiravljanju, so pa s težavami seznanjeni in zadeve v zvezi s tem spremljajo. Tu voda naj ne hi bila oporečna zaradi vsebmv sti pesticidov, ampak zaradi prevelike bakteriok^ke in tizioio?^c obremenjenosti. «Po nalogu iupana Mestne ol>čine Velenje poskušamo zagoiavljaii asirez-nosi pitne vode s kloriranjem.Ti ukrepi so učinkoviti za bakteriološke obremenitve» fizikalne (večja motnost vode) pa brez ustreznih naprav ni mtJgoče odpravili.« Po mnenju Milana Ram.saka kljub temu pitje le vo dc ni nevarno za zdravje ljudi.
■ Tp
raževanja na višji strokovni Soli dodali nove pn^grame» Število študentov pa v.saj podvojili, /a to pa med drugim potrebujejo d<îdalen prostor.
V sedmih letih delovanja Višje strokovne .^olc v Velenjuso podelili 153 diplom, karje-po mnenju may. Milana Mežii. ravnatelja omenjene Sole, velik uspeh. Poleg predavateljev, ki si priZHdevajo dali Studentom čim več uporabnih prakličnih znanj, je zanj zaslužno tudi gospodarstvo, ki se ivomo vključuje v izobraževalni jiroces. V naslednjih študijskih letih želijo k obstoječima višješolska m a programoma dodali nove. » Priloî^nost vidimo v turizmu, la Čas inten-
zivno razvijamo program Računalništvo in informatika in upamo, da bomo lahko vpisali vanj prvo generacijo :5Uidentov že v naslednjem .študijskem letu. Možnosti za nadaljnji razcvet vi.Šjega strokovnega .šolstva v našem okolju nudi ekologija, varovanje (ikolja. Pri tem ne gre prezreti usumovljeiiega regijskega višjega in visokj>§olskega sre-dišča«. Tudi v prihininje bodo prizadevanja usmerili v kakovost izobraževanja. Mežavcija-me, da bodo njihovi Studenti (poleg praktičnih) tlobill dovolj tudi teoretičnih z.nanj za morebitno nadaljeviinje študija na viseli šolah-Zadovoljstvo nad razvojem na
področju izobraževanja v tem okolju je izrazil ludi župan Mestne občine Velenje Srećko Meh. »Pred 45 leti je lu začelo pot pcv klicno izobraževanju, ob praznovanju 5(J-lelnicc se bomo lahko pt)govarjali že o prvem visokošolskem programu-Tudi asta-novitev regijskega Studijskega sredi.^čanamje lahkovponos.« Med drugim je Meh pozval vse, naj vsak po svojih močeh pomaga pri zagotavljanju pogojev za sedcmja in tudi nadaljnja prizadevanja na lem področju.
Priložnostni kullurni program so pripnrvili dijaki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.
■ Tp
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
»Bojimo se morebitnih posledic v naslednjem letu«
Zgor nejsa vin j ska kmetijska /adru|>a Mo/irje sihII po količinah addane^a mleka med največje zadruge v Sloveniji. 7>družujejo 355 proizvajalcev na ol)mc»čju šestih občin Zgornje Savinjske doline, ki na leto od* dajit približno 15,5 milijona li* truv mleka. Zato holj zavzeto kot morebiti kje dnij^e sprem-Ijajo dogajanja v /\'e/i z mlečno afero in se tih tem z^.skrl)ljeno sprašujejo o njeni morel)itnih pos]e<licah.
Direktor zadruge Antim VrlM)v-nik ocenjuje, da škoda in posledice ae b(3dozanemarljive. »Že neoporečno mleko, ki .smo ga vozili na uničenje, je povzročilo obilo škode. Mi pa se bojimo, da bo afera imela Se večje posledico v zmanjSani prodaji mleka in mlečnih izdelkov mlekarn, ki jim dobavljajno nsLŠe mleko. Vendar ne toliko na domačem tr^ kot na trgih drugih državah, kjer sc pi>javljamo kot koiikurenii predvsem tovnilnim izdelkom držav Evropske skupnosti, Reklama v drugih republikah izkorišča naSc^ aferoiudlziito,dabi aas neupravičeno izrinili s trga.«
Zgomejsavinjska kmetijska zadruga naj bi imela med svojimi proizvajalci enega dobavitelja ( iz Tiroscka), ki naj bi mleku dodajal kloramfenikol. KJjub temu so pred tednom dni poslala na pristojni niislov zahtevek po povrnitvi siroskov za zbiranje in prevoz mleka na uničenje v vi^ni približno 6 milijonov tolarjev. )^Našemu proizvajalcu pravno-m(5čni še ni ničesar dokazano, vemo pa, kaj je pokazal laboratorijski izvid. Sam ne priznava, da bi mleku karkoli dodajal. C'udi nas. da bi se t o zgodilo dokaj velikemu proizvajalcu, ki Ziiv-zcto gospodari na kmetiji v izjemno težkih naravnih pogojih.«
Kot poudarja Vrhovnik na letošnje poslovanje zadruge mlečna afera ne ho bistveno vplivala, saj bodo - po zagotovilih pristojnih - za količine mle-
veniji sm{^ odprli za to in pogo vonwna to temo si cclo želimo. Riizmlšljamo pa, če sc bomo s kom povezali, bi bilo logáčncx če bi se s sosedi in ne na daljavo.« je sklenil pcîgovor direktor Zgor-njcsavinjske kmetijske zadruge Mozirje Anion Vrhovnik.
■ Tp
Anton Vrhovnik, direktor ZHS Mozirje: '>Rekiama v drugih državah izkorišča našo mlečno afero tudi za to, da bi nas neupravičeno izriniii iz trga.<t
ka, ki so ga zl>rali in odpeljali na uničenje dobili povrnjeno Škodo, cîstale dobavljene količine pa bodo mlekarne plačale kot so ga doslej. Lahko pa sc nadejajo morebitnih posledic v poslovanju v letu 2003. «Ni izključen manjši odkup, možno pa jc tudi povečanje odkupnili cen mleka pri kmetu.»
Po besedah Antona Vrhovnika bo zadruga letošnje leto poslovno sklenila pozitivno. V primerjavi z lani so dosegli boljše rezultate pri prodaji konzumnih jajc, kjer na trgu nastopajo skupaj z Jato Emono iz Ljubljane, pri proizvodnji mleka, nekoliko se je izboljšal položaj pri lesu, kjer so začeli tudi izvažati, pod pričakovanji pa naj bi bili rezultati pri trgovini kot iwrednji zadružni dcjavn<wli. Glede na razmere na trgu za prihodnje leîo načrtujejo pril^ližno enake cilje, med naložbenimi dejavnostmi pa so predvideli Ic posodobitev trgovin vspodnjem delu doline. Razmišljajo kaj o povezovanju zadrg kol enem od ukrepov za lažjo poskîvanje ob vstopu v Evropsko skupnost? »O tem smo sc Že pogovarjali. Kot druga največja knieiijska zadruga v Slo-
>u s
O) > g
II 2
ru JS
EÎ
o
POZOR!
Iigubil se ie grafični obllliovaleci DTPJevac, avtor vizualnih reiitov«..

ZAPOSLIMO NOVEGA! Če 86 hitro učiš ali že vse znaš -pokliči 891 93 70!
Civilna pobuda za zaščito okolja Nazarij z okolico
••••••••••••••••••••••••••••••v
Sprenevedanje in prelaganje se nadaljuje
Pnročati smo xe, da jť kr^ij»-nom v občini Nazarje. nih v civilno p<>l>mlo ta /a^cito okolja Na/ariJ ter okolice, dovolj nerzdržnih m/mer, kijih v kraju pov/roća proi^odnja v tovarnah Glin IN»hii>tvo in Glin Ghr. Prepričani so, daje zaradi ne/nosnej^a hrii|)a, dra^ećeua voi\ja, I »nes na zevanja iz dimnikov ter deponije umenjenili firm ogroženo njihovo zdravje. Ze večicrat so seohrniJi na pristojne službe in iislanove, na/adnje oktolira letos. Nekateri prejeti «kJ^ovoH f>a so med člani p4»v-/ročiii .še dodatno mero neza-dovoljstva, saj jih država usm^-ja na občino in sodišče.
Kot poudarjajo v civilni pobudi lahko vsakdo s prostim oC-csomvidi posedanje lesnega prahu v indusirijskem srediSču /.givnjc Savinjskem dolice. Precej leijc pćj je s formaldehidom, ki naj bi bil v smolah in lepilih ivcrnib izdelkov. Po nckaierih podatkih naj bi šlo za rakotvorno snov, kalere vdihavanje večjih količin je lahko ludi smri-no nevarno. Razočarani nad
brezbrižnostjo inšpekcijske službe, občine, onesnaževalcev zaradi onesnai^evanja so konec oktobra lelos pt^Iali prijavo na celjski območni in^ekioral za okolje in praslor. Od tod so sredi prej.^njega mcscca prejeli poročilo, ki so ga označili za navadno sprenevedanje in prelaganje t>dgovornosli. Po njihovem prepričanju je odgovor površen in netočen.
V odgovoru do namreč inápek-loiji zapisali, so ob ugotovljenih pomanjkljivostih kršilce vedno prijavili sodniku za prekrške ali jim izdali odločbe, v katerih so zahlevali prilagodiiev. Inšpekcija za okolje naj nc bi imela »pooblastil za nadzor nad imi-sij.skimi parametri (stanja okolja). ki nastopajo kol posledica emisij. Za izvedbo imisijskega monitoringaje pristojna država, za tegobe lokalnega pomena pa občina.« Po Zakonu o varstvu okolja morajo imisijski moniio-ring zagotavljati le mestne občine, ivitale pa ga laliktizago-lavljajo, če je Lopolrebno. V civilni pobudi menijo, da bi ga
morali inšpektorji zahtevati že pri sumu prekomernega onesnaževanja. Občina o tem ne more odločali, saj za to ni pristojna, niii usposobljena.
Nadalje inšpektorat ugotavlja, da so v občinskih dokumentih območja varstva pred hrupom pogosto i^redeljcna tako, da bivalno okolje in industrijsko območje nimata tamponske cone in mejita drug na drugega. Zato bo tudi v prihodnje prihajalo do nasprotovanja interesov, odpravi pa jih lahko z ustreznimi prostorskimi dokumenti ie občina. Po mnenju civilně pobude ugotovitve inšpektorjev ne držijo, .saj sodi predel okoli (lli-novcga kompleksa v vmesno (tretje) obmi>čje, kjer pa imisij-skc vrednosti ne .smejo presegati zakonsko predpisanih mejnih vredncîsti. Območni inšpektorat pobudnikom svetuje, naj svoje pravice v zvezi s temi vprašanji poiščejo na občini oziroma na pristojnem sodišču.
Ogroženim krajanom pa jeza zdaj uspelo uradno dokazati prekomeren hrup. S pomočjo
ljubljanskega Inštituta za sanitarno inžcnirstvo so pri celjskem podjetju za izvajanje varstva pri delu Kova nai'očili in tudi sami plačali meritve hrupa. Tc so sredi novembra pokazale bistveno odstt>panje od dovoljenih meja. Prekoračitve mejnih (ne pa tudi kritičnih) vrednosti so zabeležili na vseh merilnih mestih. Zalo sedaj upravičeno pričakujejo ukrepe pristojnih sluib. »Je pa žal^wtno,« pravijo ob tem v civilni pobudi, »da moramo opravljali njihovo delo in jim d<v kazovali, kar bi morali po službeni dolžnosti ugoltTviii sami že pred leti,.«
Kot so povedali, jih točilno čaka sc veliko dela pri uveljavljanju pravice do zdravja. Na zadnjem sestanku so se med drugim do-gov(KÍli, da bosta v naslednjih dneh dva njihova predstavnika odšla na pogovore k pri.slojnim inšpekcijskim službam. Pričakujejo pa tudi, da bo župan občine Nazarje Ivan Purnat čim prej sklical na to temo zK)r krajanov, sicer ga bodo sklicali sami.
■ tp
V Gornjem Gradu odprli Center za starejše
Prve varovance pričakujejo v začetku januarja
GORNJI GRAIX 6. decemhm - Dobn» milijardo tolarjev je stsila izj^radrga Centru /m starejše ohčane, ki so ga slovesno predali svojemu mimemi v Cîon\jem (řradu. v katerem bo prostor \A1 oskrbovancev in lx» zaposloval 65 delavcev (največ bo me« dicinskef^u osebja) je/jaradi la Družb» /a izgradnjo in upmvyanje oskrliovanib stano« vai\j Deos iz Ljubljane v devetih mesecih. Pridobila pa je tudi koncesijo za izvajanje dejitvnosti. V centru je enop<»steljnih sob, 49 jih je t dvema posteljama, v nekitj sobah pa bo Inhko prebivalo tudi več ljudi. Prve stanovalce IkhJo vanje naselili 6. januarja prihtKlnje leto.
Minister za delo, dom in družino dr. Via* do Diinovski je na otvoritveni slovesnosti poudaril, da se je izdajanje koncesij za varstvo starejših izkaziilo za dobro, saj so v slabih dveh letih odprli že sedmi tovrstni dom. Takšna prizadevanja za domsko ali kakSno drugo obliko varstva siarej^ so potrebna, saj jev Sloveniji vedno več starostnikov. Kar 15 odstotk(3V Slovencev je namreč starejših od 65 let.
Direktorica gornjegrajskega Centra starejših občanov Francka Voler je ob tej priložnosti naglasila, da bo njiliov doni ccntcr druženja generacij, kajti lokacija objekta jo za uresničitev te vizije idcidna. V neposredni bližini so vrtec, Sola, zdravstveni dom, v
samem centru pa sta predvidena tudi knji/nica in fitnes za potrebo krajanov in oki^licc. V prihodnje bodo organizirali §c dnevno varstvo in oskrbt> na domu. Po zagotovilih Vokrjeve bojazni, da centra ne bodo mogli napolniti ni, saj so do sedaj prejeli že blizu 130 vlog.
Župan občino Gornji Grad Toni RifeU pa
jc med drugim povedal, da v kraju, ki sc ponaša ? zelo ugodno kiimo, razmišljajo o organiziranosti univerze za tretje življenjsko obdobje.
Dogodek so popestrili učenci asnovne Šole Gornji Grad, tamkajšnji pevci in godbeniki.
■ Tp
Otvoritve centra seje udeiežílo veliko krajanov in drugih gostov
Hranilno kreditna služba Šoštanj
K Slovenski zadružni Icmečl^i banlii?
Vb ■
Poročali smo že. da bo leto 2003 za Hranilno kreditno službo Šoštanj prelomno leto, saj je prťd vniti združevanje i večjohančnousianovoins tem konec samostojnosti. Med pri« spelimi |x»nudbami je bila najbližje ponudba Slovenske zadružne kmečke zveze, ki po • mnenju vodje šoštanjskega HKS-a i4niceVrahiČ-nadaljuje pf»litiko kmetijskeua poslovnega sistema.
Pred nedavnim pa jc nadzorni odbor MKS-a sprejel sklep o pripojitvi k omenjeni banki s se-dcžemv Ljubljani- Sedaj morala s tem soglašati in nato tudi podpisati pogodbo o pripojitvi oba njena ustanoviielja - Era, dclni5ka družba Velenje in i<jne-tijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj.
Ćc nc bo prišlo do kakšnih z,a-plctov,naj bi od i. januarja 2IH13 dalje v eni od enot komilcnti
MK.S-a žc lahko opravljali bančne posle s Slovensko zadružno kmetijsko banko, v cc-loii pa naj bi poslcrvanjc prenesli 1. marca 2003.
Z združevanjem z večjo bančno ustanovo bo šoštanjska IIKS sicer izgubila samostojnost, ohranila pa naj bi status poslovne enote, vsa iri blagajniška mesta (v Velenju, Šoštanju in v Šmartncm ob Paki) in vsíí delovna mesta. Največ pa bo
pridobilo približno 5000 njenih varčevalcev. Pokgstoritev, ki jih lahko opravljajo že danes, bodo ti namreč lahko odprli tudi devizni račun, na voljo bodo imeli nekaj plačilnih kartic, uporabnih doma in v tujini ter storitve na bankomatih. Tega pri IIKS-u doslej niso mogli koristiti. Se pa bodo morali tidpovcdati včasih uporabljeni domačnasti.
■ tp
HČI Premogovnika Velenje, HTZ^ bo poslovno leto uspešno zaključila
Iskanie novili programov in trgov
Lel4»šnje leto gre počasi in vztrajno h koncu. V HTZ, hčerinskem podjetju Premo)>ovnika Velei\je. ho večina zap4»slenih letošnje deh>vno leto z;tk(jučila 20. decemhm. Nekateri pa bodo morali, /urad t narave dela, v/trajati do/adnje);a. Vodstvo H rZ-iit ocenju,|e« da hod«» leto uspešno zaključili« kljuh temu, da jehllo/iinje i/jemno te/ko. Podjetje ima status invalidskega podjetja, /^posluje 770 ljudi, 70 odstotkov prihodkov pa še vedno ustvarja v premogovniku. Ta dele/ se ho v naslednjih petih letih vztrajno m.inj^l.
Znkajje bilo to leto posebej naporno? »Zalo, ker so se spremenile razmere na trgu» še vedno je prisotna visoka inilacija, ki se nam posebej jasno ka^e tam, kjer se srečujemo z monopolisti, ki dvigujejo cene vhodnili materialw in storitev,« pravi direktor Franc Druks.
iiVA ima pel pr(îfitnih centrov. Vsi delajo dobro, vsa so razvojno naravnana. Vse bolj pa se v 11 TZ-ju zavedajo, da ne smejo več ra/mišljati, da je premogovnik, na katerega so še vedno naslonjeni v precejšni meri, večen. »Premogovnik v tej dolini res deluje f.c več kot sto let, ne bo pa večno. Obratovanje premogovnika je vezano na obratovanje blokov šoštanj-ske termoelektrarne. To pa pomeni, daje skrajni Čas, da se v družbali, ki soscmnc na premogovnik začnemo Še intenzivneje ukvarjali 7 razvojnim prestrukturiranjem«. V HTZ-ju se zaved ajc\ da bodo morali že če2 pet let odstotkov prihodkov ustvariti /unaj premogovnika. »Zato se bomo v prihodnjem ííbdobju Še več ukvaijaliz razvojem, Iskanjem novih programov, predvsem pa novih trgov.«
■ Mitena Kfstič ' Planine
Ekološka Informativna pisarna v Velenju Je zaživela
»želimo si več vprašanj in idej someščanov«
Kaťa Talajić: 'Zaenkrat nas v ekološko pisarno večina potilice po telefonu, obiski so bolj redio.'
Marca letos jehiio v mestu Ve-lerye ustanovljeno novodruštvo, ki je namenjeno predvsem skrbi la okolje. Unidno se imenuje Društvu /a m/voj zavesti o okolju SASA. Poklicno v njent kot sekretarka vse od ustanovitve dela Kata JalajiČ, ki je ^e pred tem pripravljala ekološke projekte za osnovnostilce in dijake.
V prostorih društva na Šaleški 19/ a (nad Loterijo) deluje ludi Ekološka informacijska pisarna, za katero morda mnogi Še nevědo. Zato vam predstavljamo delo društva, z Željo, da se pogosteje obrnete na njih, če imate ekološko obarvana vprašanja, pobude, ideje...
»Društvo jc bilo ustanovljeno zato, da bo poskrbelo za večjo ekološko tjsveščcnosl v občini.
Konkretni rezultati našega dela se ka/cjo predvsem v razvojnem projektu, ki ga imenujemo EkoU")ška informacijska pisarna Velenje. Uradne ure imamti ob ponedeljkih med 8. in 12. uro» ter torkih med 15. in 18. uro. V tem času k nam vabimo vse, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, ki imajo vprašanja ali konkrelne predloge vâ izboljšanje ekološkega stanja.«
Ljudje, ki prihajajo v pisarno, iščejo informacije o literaturi za izdelavo seminarskih, raziskovalnih nal<5g, sprašujejo, kje so uradi za okolje, zanima jih recimo, zakaj jc reka Paka onesnažena na nekaterih odsekih, kakšna je kvaliiela pitne vode v Šaleški dolini, kje lahko odvr/evjo nevarne odpadke, kot so baterije...
»Mlade zanima, kje bi se lahko zaposlili na področju ekologije, iščejo informacije o ekoloških taborih doma in v tujini, o sodelovanju 7. drugimi ekološkimi klubi. Mnoge zanima, kakšno je stanje v kamnolomih v naši okolici. Iz razgovorov z občani jc prišlo do oblikovanja konkretnega projekta, ki se bo imenoval'Taka-krajinski park«, izvajali pa ga bomo vsodelovanju z različnimi strokovnjaki iz našega okolja na področju Velenja. Projekt bo dal konkrelne rezultate, povezane s turistično vodno učno potjo in šolsko učno potjo. nekaj let pa uspešno izvajamo projekt »Narava in varstvo okolja«.
Kata lalajič pravi, da ljudje v pisarno večkrat kličejo po telefonu kol pridejo v pro.store dru.šíva. Želela bi si, daje osebnih obiskov v pisarni več. predvsem pa si Želi pobud občanov in občank. In kdo jim pri delovanju društva pomaga? »Finančno podporo zagotavlja PUP Velenje. Komunalno podjetje Velenje in MG Velenje.«
■ bš
12. decembra 2002 «"^ĆAS
GOSPODARSITO
V Vegradu bodo loto zadovoljivo sklonili
Na prvem mestu med izvajalci visokih gradenj
(inidbťništvo sodi niťfi liste pani^«. kjer kljub trdťniu d«lu, rexultali vedno niso lakšni, kot bi si želeli. To še p<isel)ej velja /ià <tbdobjii, k<t je treba delu sprejemati pti kom^j sprejem-Ijivih cenah« pa tadi /aloge (gra<lnja /oi tn:) s» velikokrat tiste, ki pomeni* jo veliko breme. Vse to slabila likvid* nos t no spoM>bnost, za premostitev je potrebni» najemati dra^e kredite in naenkrat se težave vlečejo kot v začaranem krogu.
Kojc HildaTov.^akpredpoldruj^iiTJ Iciom, v prcccj zapletenem položaju prev/cln vodenje Vegrada, je marsikdo napovedovaJ lemu pixljelju konee. Res je, da ludi sedaj vseh le^av se vedno niso odpravili, a jih dokaj uspešno obvladujejo in v prihodnost zrejo z optimizmom. O tem smo se pogovarjali z dlrcklorico Hildo TovSak. # Stdaj že f^iovo Uihko ocenite, kaksšnff je zfi vos iztekajoče se teto ? »Bilo je naporno. Zelo smelo smo si zastavili plane, pri sebi pa poleg lega sklenili, da jlb bomo še presegli. To namjc ludi uspelo. Naredili smo deset odsiotkov več, kol smo načriova-li, lako da ocenjujem, da bomo do
konca Icla astvanii kar za okoli 21 milijard ti^laijcv prihodkov. Posebej sem vesela, da smo vse uspešnejili na trgih nekdanje Jugoslavije, Še po.icbej na 1 Irvaákem, »na noge« pa se zopet postavljamo ludi v Nemčiji.« # la le čas Je ti sli, ko v ^radhe/ii.^tvu več aU /luinj počivate. Kako pa je letos j ko so vremenske ravnere pra vzet pra y tu* di z<kij odlične. Hte bili na to priprav^ Ijeni?
nekaj časa ne velja, da bi pozimi počivali. To preprosto ni več mo?no, ircba se je pač organizirali, lako da delo kolikor toliko nemoteno poteka ludi ob slabih vremenskih razmerah. Ta čas imamo ogromno dela (Čistilna naprava v Celju, mejni prehod Obrežje» stekleni dvori v Ljubljani, vodni park v Bohinju, vclcblagov-niea v Mengšu, garažna bi^a v kliničnem centru v Ljubljani...) Podpisali smo Se pogtxlboza b.gjadnjo Spa-rovega nakupovalnega centra v Murski Soboli velikega kar GOOO kvadratnih metrov, invesUtorju pa ga moramo predati do konca marca. Prostega časa torej ludi v januarja in lebru-arju ne bo. Seveda pa si želim milo zi-
-------Ji
Hilća Tovsak; »Prihodnje leto bi radi kar tretjino pr/ftodkov ust/a-rifi na tujem.«
mo, da bomo lahko zahtevne projekte brez tcj?av končali.« # Pravzaprav sle že kar Sparov hišni graditelj, mnof>o njihovih nakupoval^ nih centrov ste postavili po Slove/iiji, med drugim v Velenju, se posebej po-
nosni pa stena City park v l^juhljani. »Na ta center smo res ponosni. Ne drži pa, da smo njihov hišni izvajalec, saj se moramo za vsak posel »trdo boriti«. Je pa res, da z njimi zelo dohro sodelujemo, da so z nami zadovoljni in ludi redno dobivamo povabila za sodelovanje pri njihovih projektili.«
#	Dobre reference ste si pridobili tudi pri gradnji turističnih ohjek/ov in ha-ženskih kompleksov.
»Res je, Še posebej pa smo bili, tako mi kot narnik, zadovoljni z opravljeno prenovo zdraviliškega kompleksa na Dobrni. Delo smo opravili v izjemno kratkem času. Vsem, ki so pri tem projektu sodelovali, res hvala «
#	l^iko shvenskih piHljetijvidi moiw .ui mpesnejšega razvoja na tr^xh ne* kdanje Jugoslavije' Tam ste bili priso* tni?
»vSeveda. 'lam tudi sedaj že a^pe^no delamo, v prihodnjem letu pa bi radi na leb irgih ustvarili kar za sedem milijard tolarjev prihodkov. Največ na HrvaŠkem in v Srbiji«
#	Včasih ste imeli svojo enoto tudi v Nemčiji, veliko ste delati v Rusiji. Ka-kojezjdajtam?
»V Nemčiji sc znova poslavljamo na noge, pa ludi v Rusiji kar dobro kaže. Prepričana sem, da nam bo znova usixîlo,«
#	Kako je z vaiio enoto v Heogradn ? Ta je bila včasih selo uspešna.
»Od vsega skupaj je osialo bolj malo. Vendar smo registrirali novo podjetje, stekel pa je ludi zahtevek za vrnitev naSega premiižcnja.«
#	Kû .ste pred poldrugim letom prevztii vodenje Vegrada, ste si v svojem oseb-netn ^anu zastavili^ da boste ta kolektiv popeljali v sam vrh slovenskega gradbeništva. Vhm Je danes ta cilj Miž^? »Nai>a priorileta .so visoke gradnje,
po obsegu proizvodnje pa smo v Sloveniji na prvem mestu.«
#	Kljub vsem /uporom brez teSav ni šlo. Boste leto sklenili uspešna? »Zadovoljivo. Brez rdečih Številk!
Manýkaj smo namreč moriJi »p<ičisli-li«, še posebej velja to za projekt Mostce, ki smo ga zdaj zaključili. Pravzaprav smo lahko zadovoljni, četudi nasi dobički zaenkrat fc niso taksni, kot bi želeli. A ambicije so velike, optimizem ostaja.«
■ MlraZakoéek
ERICo Velenje ob desetletnici pridobil akreditacijsko listino za laboratorij
Laboratorij steber razvoja
VELENJE. 4. d«cenibra- U-to.sntinirva drset kt, kiir jcxaČvl dťlovutí Institut M «kololike rax-Iskav« ËRJCo. Ustanovili so ga Termoelektrarna Šoštanj ter rremt>}*ovnik Velenje in ESO, v prvi vr.sti 7.ato, da bi ugotovili stopnjo prizadetosti okolja. Lata 1992 je bila namreč .šaleška dolina eno i/med najbolj one-
sna^.enih območij v Sloveniji. Nujno je liilo u^c»toviti stopnjo prizadetosti »kolja, predlagati rešitve in spremljati izboljšave ob uvedenih sanacijskih ukrepih. Območje Šaleške doline in njene okolice je danes euo bolje raziskanih v Sloveniji
CRIC je jubilej proslavili s prireditvijo v orgelski dvorani.
Osrednji dogodek večera je bila podelitev ťikjcdiiacijske listine po standardu SIST EN ISO/IEC [7[í25 njihovemu laboratoriju, ki je eden sedmih akreditiranih na področju llzlkalno-kemijskih analiz v Sloveniji in eden od dveh, ki imata akredi-tacijo za analize vzorcev tal, V laboratoriju analizirajovod-
Direktor BfílCa Vetenle, mag. franc Avberšek, predaja akreditacijsko listino vodji laboratorija, mag. Juliji Beričn^k Vr*
bovsek.
6S zaposlenih
Ob ustanovitvi je ERlCo zaposloval 12 ljudi, deloval je v prostorih, ki so vključno /laboratoriji merili dobrih l.^O kvadratnih metrov. Danes ga lahko uvrstimo med večje inSiitute v Sloveniji, saj zaposluje 65 ljudi, lahoiatorij meri skoraj 4()ii kvadratnih metrov, pisarniški del pa približno 600 kvadratnih metrov. Danes imajo v njem ustanoviteljske deleže Ter-moelekir&irna Šoštanj, Premogovnik Velenje, Instil ui Jo^elSician In Oorvnje d.d.
ne, talne, plinaste, ra.silinske in o^tlalcvzoice tei živnlska ikivci. Na 106 instrumentih in aparaturah po 230 preskusnih metodah doU)čajo 212 parametrov. Del laboratorija je biološki laboratorij, v katerem s sodobnimi mikroskopi, lupami in drugo opremo analizirajo organizme v vodnih vzorcih, rastlinska tkiva, popisujejo li.šaje. ^ive, metulje in drugo.
Podelili bronaste, srebrne in date vidre
ERlCo se je .s posebnim priznanjem-vidrami - zahvalil (istim pasamcznikom in podjetjem, ki so jim pri riizvoju iie posebej pomagal. Letos so ga podelili prvič
Zlati vidri Sla prejela Terniiieleklrarna í^o^tanj in Pre-mo^t»vnik Velenj«; srebrne vidre dr Boris Stropnik, prvi direktor CR Kra, Jaroslav Vrtaenik. vseskozi na Celu upravnega odbora in prof. dr. Peter Stegnar, kije veliko pomagal pri nastajanju ERICa
Brona&ie vidre so izročili Šestim mentorjem zaposlenih v ERICo, prole.sorjem doktorjem: Francu Baliču« Jožetu Marselu. Marjanu Vel>ru. Dui^nu Plulu, Anton.vu Byrneu In Nudi (iC^ala.
Priprave na akrcdilaeijo so pričeli leia 1998, Ves čas pa so-
Bronasto vidro so prejeli (od desne): prof. dr. Franc Batič, dr. Anthony Byrne, prof. dr Nada Gogala, prof. dr. Jože Marsel, prof. dr. Dušan Plut, prof. dr. Marjan Veber.
delujejo ludi v mednarodnih medlaboraiorijskih primerjavah, pri ccmer se je izkazalo, da so prakiićno vsi rezultati v zahtevanih mejah. Uspešen laboratorij bo tudi
v prihodnje eden od stebrw,
na katerih bo temeljil razvoj inštituta ERICo. Pravkar leće pomembna investicija, s katero bodo delovne prostore CRJCa povc(^ali dobrih 6(K) kvadratnih metrov, od lega bostři skoraj dve tretjini namenjeni laboratoriju. Adaptacija in novogradnja jih bo stala 107 milijonov tolarjev, Še sto pa jih bo stala oprema zanj.
■ Milena Krsta ' Planine, Mo: A. J.
Dosežki Gorenja d.d. program Point
Ustvarjajo inteligentne uporabnikom prijazne aparate
Tradicionalna pred novo let na srečanja s poslovnimi partnerji izkoristi Gorenje d.d. program Point za prikaz novosti. Letos jih imajo se posebej veliko. Največ piKomt«ti so bili deleřni vse bolj priljubljeni dlančniki, mali, a zelo zmogljivi računalniki, komaj kaj veC]i od dlani- Vedno jih je mogoče imeti pri sebi in pri piwkwnih pogovorih ter tako izkoristili vse potrebne inlorma-cije. Ko pascvrnemo v pisarno jih lahko priključimo na obstoječe računalniško omrežje. Seveda pa nc manjkn tudi druga ponudba. Tako ima Poini, med zanimivejšimi izdelki tudi boga-
Jože Hamšak: »Konkurenca je postala pozorna na razvojne dosežke Gorenja, kar nas obvezuje še k bolj trde» mu in Inovativnemu delu.«
to izbiro prenosnih računalnikov in vsega kar sodi zraven.
Še posebej pa je Jo2e Kam^k, direktor programa Point, ponosen na u.spehe na področju razvoja elektronike za gospodinjske aparate, na tako imenovani projekt inteligentnega doma, ki so ga prvič predstavili na sejmu bele tehnike IlomeTcch v Berlinu spomladi letos v sklopu »Touch the Future«. Ta projekt pove/uje v mrežo vse bl^nc aparate omogoča njihovo daljinsko upravljanje preko računalnika, dlančnika. mobiiela in in te meta. Za posiimezne aparate so izdelali LCD monitorsko uprav-
Ijanjez dotikom, ki omogoča, da li postajajo prijazni in inJc-ligenini. To pomeni, da določene naloge opravijo sami in nas ludi opozarjajo, kadar je treba ukrepali.
■ fi/I.Zakošek
Ponvdba računalnikov Go» renja Point je bogata In raznovrstna, ponujajo pa celotno paleto računalniških /zde/kov Iz družin Fujitsu Siemens in Philips. Na predstavitvi so največ pozornosti pritegnili vse bolj priljubljeni dlančnikl.
KULTURA
'^AS 12. decembra 2002
Dejan Ferlin, nov predsednik ŠSK-ja, se je odločil:
»Klubski prostori ne bodo več za zaveso«
Prejšnji ptflek popoldne sť je p(> vťlvl\j^kih uliv:i?i vo/.il ppii/-nicn» okrašen tniktor. Nu ne^ kciunji dun republike, no-venihnt, so niinireč velenjski študentje pripravili hrncová-r\je v stilu nekds^njega pr«i/nl-ku. l^di murš;ilu so povabiti v svoje vrste.
Jiilri ob 21). uri hodov predstavili [X'sniSko ?birko svojega ilana Sehasiijana Apala / na-^ovom » Tavaj s ciljem«, sledil bo lalino in kokiajl pary. Dm-gaCcn prísiop napoveduje nov veier vdciu ŠŠK-ja, saj se fanl-je in dekleta zaN'edajo, da je članov v klubu gk dc na Šlovi-lo študentov bistveno premalo. Po neuradnih podatkih naj bi bib Studentov ok<ili 17(U), Članov ŠSK-ja pa jc okoli 250. Dejun Ferlin, novi predsednik kluba, ki ima okoli sebe tudi novo ekip<3 s(3deiavcev, je prepričan, da jim bo uspelo povedali Claasivo in prepoznavnost kluba. Kako. je zanimalo I ud i nas.
0 Kaj si podedoval od prejšnje^
^a viidstva kJiiha?
»Edina dedi^ina so prostori kluba. Ekipa je namrctJ povsem nova. Smo mladi, brez izkušenj, zalo pa polni idej. Prejšnji predsednik Marko Markoja mi je prepustil pros-lore» moja naloga pa je, da jih Cim bolje izkoristim. /Milimo si, da bîudenli začnejo le pros-lore koristili ludi podnevi in ne le ponoći. Novi pr<Klori so bili doslej veliko premalo izkoriščeni. ('e se v njih nié ne dogaja, tudi nihče ne prihaja. Računali smo» da bodo prostore koristili ludi dijaki, taborniki in drugi mladi, pa lo doslej ni zaživelo. Tako jaz kol moja ekipa si želimo, da se to krepko spremeni.« # Kaj ho torej Ivoja pna nah'
iia?
»Zagotovo to, da odgrnemo zaveso, ki pokriva vhod iz MC-Ja v naj^e klubske prt»tore. Ib je miŠljejio dobesedno in v pre-ne.scncm pomenu be.scdc. Zavesa ho ostala sanioza koneer-le, sieer pa nikomur več ne ho težko najli naših prostorov, /a
skladiščem bomo postavili zvočno izolirana vrala, ki bodo pod ključ-em. V prvem prostoru bomo prirejali tečaje za naSe člane. Ze v deeemhru začenjamo sšfian.^čino in iVan-
Novl predsednik ŠŠK-ja De-jan Feriin: »Žetim s/, da bi studenti v 5ŠK prihajali sami, ne da Jih moramo prosiť.«
c<'«šČino. Tu bo zai^ivela tudi kinoteka. N^wa bo fotokopimi-ca, ki bo za člane ŠŠK-ja res ugodno. Računalniško učilni-eo preurejamo. V njej bo 9 boksov, na koncu pa prostor za vodja tečajev ali grafičnega oblikovalea. Imel bo televizor in primeren računalnik 7a obdelovanje p0H.latk0V v 3D programih,. .
#	Dodo kiubski proxíorí odssiej narne/ijaii k v<7.fx/« ch/tom?
»Vsak član ŠŠK-ja bo dobil ncTVo izkaznico, prinesli pa mora polrdilo o Šolanju. Vsaka izkaznica bo imela tudi kodo in ime uporabnika, ki biwîa edina omogočala vsiop v računa-učilnico. Tako bomo zagotovili red in disciplino, česar doslej ni bilo. Mene pa je to vedno motilo.«
#	Ch/isfvo v SSK'ju je Že nekaj let problem. Nikomur od /vo-jih pre^lhodnikov ni uspelo, da hi članstvo hisiveno povečal. Kako se hoš /ega h/U ii i/t tvo* ja najožja ekipa sodetavcev. »Mislim, da jc res žalosino,
da ob podpisu prist opne izjave v klub prosimo študente, da prine.sejo potrdilo o šolanju. Ko bodo v naših prostorih
zaživele dejaviuwli. ki sem jih prej naštel, ko bo zavladal red, se bo slanje po mojem spremenilo. Nič novega ne bom povedal, če rečem, daje bil doslej ŠŠK na slabem glasu, kar velja tudi za klubske prostore.«
#	Oh koncu (ethia, ko se .v/u-denti vračajo v dotino, je SSK med letom pripravljal veliko dniífíhnih dogodkov. Kako ho (O vnaprej?
»Pred kratkim smo odprli novo urejeno čajiiico. V njej bomo pripravljali lari^^k turnirje. tečaje bridgea, predavanja. Paskrbeli lx)mo za glasbo, tematske večere. Tu pa nastane «še ena (e?ava-i^xilimosi imeti »:^nk«, ki ga ima trenutno v rokah zasebno pcxijeije. Ne vem, če nam bo to uspelo. A i^tudentom je druženje lai^je, če imajo pijačo v rokah.«
#	Dnevi mladih in kulture so iw.vfl največja prireditvi', ki
no odmeva. Ro koncept ostal e/iak in kaj bosfe še naredili az prepoznavnost kluba ? »/^goi ovo. To je prepoznavna prireditev naàega kluba Mislim pa. da bomo morali več narediti za promocijo kluba in prelokinfcitmacij do naših čla-nw. Vsak petek se zbere celoten upravni odbor ŠŠK-ja, ki šteje ljudi. Imamo energijo in voljo, pokrivamo vsa področja, ki so študentom zanimiva. Poskrbeli bomo, da bodo člani dobivali tedenski program prireditev tudi pjrko SMS sporočil. Pc^novnoje zaj^vclaradij-skaixldaja»V imenu siTve«. oblikovali smo Iri ekipe. Prav za v.sa področja smo tudi imenovali odgovorne ljudi, zato mislim, da .smo na pravi poti k boljši prepoznavnosti in boljšemu imenu ŠŠK-ja. Iselim si. da rešimo vse težave, ki so med SŠK-jem in Mladinskim centrom nasiali v preteklem <ib-dobju. Tudi tu mislim, da smo na boljši piMi,saj svaz direktorjem Alešnm Ojster^kom ra^as-nila vse nejasnosti in delo dobro zastavila.«
■ Bojana Špegel
Razstava Andreja Pavlica v Galeriji KC IN Velenje
Metafizično sporočilo
v <rđlerijl kulturnega centra Ivan Niipotnlk so i (»tvoritv^o ra/stave .Andreja PavTiČa skle* niti kokdarsk«» leto in uspešno razstavne» se/ono. Zvrstilo seje 10 razstav v Galeriji ena. v sodelovanju s Kul-lurnico in retrospektivna razstava Clde Piščanec na Velenjskem gradu.
Slikar Andrej Pavlič je Ljubljančan. Leta 1981 je diplomiral na slikarskem oddelku Akademije za likovno umcinosi vLjubljani. Naslikiirskosceno jc stopil v začetku osemdeset ih let. Vseskozi deluje kol siim(«tojnj umetnik. Vletu 1994 se je Študijsko izpopolnjeval v Cité Internationale desArtsv Parizu. Sodeloval je na šievilnih skupinskih razstavah po svetu invSloveniji. Razstjivospremlja katalog s kritiko Marka Košana.
Andrej Pavlič jc slikar, ki ostaja zvest klasičnemu slikarstvu. Magični realizem ga je prevzel v vsem iîbsegu, ki ga po svoje odslikavav»pitluri metaliziei«. Motivika klasičnih mc^jstrovjc zajeta v delih kol Pieia, Idila, Cieneracija X. To pa so le kompleksne podobe, ki jo sestavljajo slike sestavljene iz razvoja stilov od oiroške risbe, »drip paintinga« in nadreahma in celo geometrijske abstrakcije. V nekaterih delih so zajete selekcionirane posamezne značil-nosii, vciklusu Palimpsestov pa vse hkrati, lak način daje pečal nekakšne upi^dobitvenc aiialize slikarstva v novi slikarski obliki. Melafizičnosi podobe ni statična vnjej se skrivajo dinamični akcenti vodnih kapljic, palic, igralnih kock,jajc... Poliplihi pa semeňte predstavljajo v več zaključenih podobah., ki so v os-
novi med seboj povezane. Osebna občutljivast in odprlosi za različne medije ga iz sanjave preteklosti prestavljajo v dinamično sodobna
Figure izluščene iz podob preteklosti so osrednji liki nje-go\ah slik in so le objekt, ki nas vodi v pestrost dogajanja na sliki. Ta je vezal na velikane svetovnega slikarstva (Durerja.Ve-lasqueza. VincíjaEycka,,Rcm-brandta), slovenskega starosto palimpsesiičnega slikarstva Gabrijela Stupico in hrvaškega realističnega poeta Vasilija Jordana.
Z razponom Poliptihov in Palimpsestov si je manevriranje p>o sliki razprl brez omejitev ploskve in tem.
Raz-stavo si lahko ogledate do 8. januarja 2llf)3!
■ Mtiena Koren Božiček

Sty 2.917,00 SIT plet 3.100J SIT
Prodajalne s lekstilom:
Velenje: Nama, Velma, Šport, Standard; ŠOŠTANJ: Dolino nšivilo; ŠMARTNO OB PAKI: Oljka; MOZIRJE: Blagovnico T ^ Šport; KISOVEC: Nakupovalni center Ero; RAVNE NA KOROŠKEM: Vesno; PREVAUE: Blagovnico T; SLOVENSKE KONJICE: Vesna, Šport;
ZAGORJE OB SAVI: Blagovnica T Zagorje
i
Prodajalne za otroke: ZIBKA v Velenju in SI. Kon ji(dh
Ne spreglejte ERINIH KUPONOV UGODNOSTI v letoku modri nakupi! S kuponom iz letaka do 15% POPUSTA pri nakupu.
pižame ali trenirke
Na oddelkih ^«^'SoooooŽl lÉlD vam pripravi o:
narezke, konapeje, mesne ali širne, za otroke, zo odras e,..
Pri nakupu narezkov nad 10.000 SIT vam podarimo: peneœ vino Moj biser; 0,75! ali Otroški biser Kelcec; 0,751
Pričakujmo vas:
v
nlàii: Siipef[iiofbl;í'5Z Kûiijié: Sypefraflibl;^/;» l^mài\]ií^\kikíll:^mài\]
v	v
vpnůjáá [flAť Slofiéiižié, Nšb, h\\\m,í'SúhíjH: Mmïé,í Sdítjuíju: ioÉ; íiCíljii: SoimKl, fediiiM, Olok, Simiflpostirào \m\úi I'Mmk: ioflíel Hiiœ;
iiíihiiá\mé,iJÍ((illjá:M\ii
Kdo nam bo po novem vladal
Volítvť s» nHiiií, /J;ij čutimo njihove p^tslMlice. Ne še ti»-liko |)rí clejuvnosH tistih, ki so bili i/voljenU spremembe čutimo /anidi sprememb na položajih. O/.irom» predvsem /amdi i/praxnJeneuH mestni predsednika vlade. Da Ih> nii tem mestu l^^^p (O J? več ali manj /nant) Že nekaj ca^H, l<Kla treba je zapolniti njej^ovo meslo^ kfKiticij.ski partnerji tudi pričakujejo, da bo prišlo do rekonstrukcije vlade, kot se sprenientham lepo slovensko reče. in tu je na prepihu tudi	minister Jaka
rrvsťčnik. nekiiteri celo menijem dnje treha pretebtati delo '^naV* ministrice Andreje Kibter. Vendar se bo slednja verjetno ob* dr/ala, za pnimetne^sa mini.straje to težko reči. saj po tem min* isn^kvm mestu se^ja celo sam predsednik t^ie^fne stranke Branko But. Očitno mu je dovolj prepirai^je s kmetL s katerimi je zadnji čas težko vozil. P^i misli, da bt) l>olje v(»/ll pri urejanju pobojev /a vožnje. Čeprav seje ob zadnjii) ra/pnivah l/.ka/alo, da /a ceste ne bo dovolj denarja. Pristojni sicer/aj^otavljajo. da ga bo za uradnjo avt<H:est <lovolj. slabše ka/e z <)enariem za državne ceste. Tbdi za to, ker mimo Velenja povezuje Koroško s Štajerski in Dolenjsití). Za to naj bi v naslednjem pniračunu / amandmajem »i/ir/iii« 44K) milijonov, pa menda i/ le^a ne b*i nič. Hi-dl dodatnemu »tolarju« /a ol)n<»vo državnih cest ni vehk<i naklonjenosti. Saj je tudi pniv, saj seje tak namenski denar vse prerad Izgubil za kakšne dru^e namene. MR<»pe tudi zanima, kdo b<» prijel na izprazi\|eno nehvaležno mesto fínančne&a ministra. Kot smo lahko prebrali, se na< znani ^ospiklarstvenik, ki jena *'začasnem*' d i rektorova nju v Muri, Rorut Meh, zavzema /a Kudija (?ahn>vca, pni mož Gorenja .|<tže Stanič bi rad na tem mestu videl ko^a iz mlade genenicije finančnikov, na primer Mi* lana Cvikla. Da jeto me^todokjij nehvaležno, nekateri pravijo, da tudi zaradi zapuščine sedanjeua ministra Ropa, se kaže tudi po tem, da so nekateri kandidat to mesto odklonili.
Boljše cesle .so pomembne seveda ludi za boljši regionalni razvoj. Ne vem, čc je predlog upokojencev, ki opozarjajo na polrebo po krepilvi regionalizacije drŽave, res naslai v skrbi 7a enakomemcj.ii razvoj Siovcnije, ali le zalo, da hi dobili minisirat pa čeprav ministra brez listnice. Seveda pa je res, da bo morala Slovenija regionalnemu razvoju posvetili več poxomosti. C) lem načeloma .siccr govorimo Žc veliko in predvsem dolgo, pravih rc/ultaiov pa ni in ni. Ni usklajenega razvoja in zatika sc pri naslajanju regij.
V !cm času. ko se polegajo najrazličnejši gtwori v prcdv(5lil-nem ča.su, eden naf>iii dnevnikov znova izbira tistega, kije izrekel najkicnejik; reklo. Kratko» a lako, ki veliko pove. Daje .skratka zadel žebljico na glavico, ali kol pravimo po domaine, daje rekel bobu bob. V leh dneh je ludi nanaSem obmoíju,v Velenju, Žalcu in Celju dihalo po pečenem bobu, koso na javnih prireditvah zbirali predloge za boba leia. Med predlogi je (seveda) le malo lakih, ki bi jih izrekli kaki>ni vidnejši poliliki, saj ii paC ne znajo reći kîij pomembnega le y nekaj besedami.
Vleh dneh pa nam je znova bliže meslo, kije bilo pred dobrim deselletjem na.^a prestolnica. Ne zato, ker je naŠ "najboljši sosed" v Beogradu odprl velciigovino, bolj zato, ker .so znova poletela letala med lo na^o nekdanjo in našo sedanjo prcstolnieo.
Na našem t>l>moCju pa se, tako kol drugod po dc:^eli, sesiaja-jo ol>činski sveti in opravljajo prva opravila za uspešno delo v tem mandatu. Eno p'>membnih opravil je ludi seslava koalicij: pri tem pa lahko vidimo, kdo vse v posameznih krajih sodi skupaj. V nekaterih občinah so skupaj svetniki slrank, ki si jih v državnem merilu niti zamislili ne moremo. Ampak, če gre res za dobro obCin. zakaj ne bi bilo tako! Saj samoz nagajanjem ne bomo nikamor prišli,
■ (k)
Projekt Najbolj urejene slovenske prodajalne v letu 2002 Je končan
Fori Fashion najbolj urejena prodajalna
Že četrtič zaporedje projekt Najbolj urejene slovenske prodajalne pripravilo Zdru/enje za trgovino pri (řospodarski zbornici Slovenije (GZS). Na osnovi katerega je potekalo vs&s I ovens ko tekmovanje in i/l>or najbolj urejenih slovenskih prodajaln« kot del šir^e akcije »Moja deželsi, lepa in gostoljubna«. Ocenjevan* je urejenosti prodajaln je potekalo v dveh t^klopih. Najprej na območnih ravneh vseh območnih zbornic GZS. v drugem delu pa na ravni celotne države. V tem letu je sodelovalo 375 pnHia-jaln, kar je največ v vseh Štirih letih i/vajanja projekta.
Prcfdajalna Fori Fashion je prejelanagradov kalegoriji »>klasične in samoizbirne prodajalne tekstila in obutve«, tako na občinskem kol državnem nivoju. Prodajalna po strokovnem mneiiju, s svojo dovršeno ponudbo, bislveno prispeva k dvigu standardov pri prodaji oblačil in lekslilnih izdelkov. Zasleduje osnovne Unije elegance, klasične in šporlne. Zaradi skladnosti barv z opremo in blagom pa v prosioru ustvarja ol>čutek posebnega in prijaznega nakupa. Osnovno ponudbo priznanih evropskih blagovnih znamk. Oui, Sincquanone, 4You. Uomolcbolc, dopolnjuje z modnimi do-daiki. Na ta način zagolavija svojo celcjvittwi, pri tem pa s pridom izkorišča znanja s področja slilskega oblikwanja.
Prodâjùina Fori Fashion Je 24. oktobra praznovala prvo obietnico. S svojo ponudbo modnih obíačíl lahko zadovoijl ée
tako zahteven okus.
IzobraŽevanje
Spodbuda poklicni vzgoji
VSloveniiijebil s|>omtadileta2t>0l sprejet program Phare M<»cca za spodbujar\|e piiklicneti^ i/ol>ra/evanja na (>sn<»vmh Projekt sodi v okvir informativne poklicne orientacije /a učence in njihove starce. Nosilcc programa je zavod IZIDA, informacijski, izobraževalni in sveiovalni cen-ler i/ Ljubljane. V projekt so vključene neko i ere velenjske osnovne Sole, Šolski cen-1er Velenje 1er podjelja Gorenje, d.d.. Premogovnik Velenje in Termoeleklrarna Sa^lanj- S .^lami so podjelja podpisala pogodbe o izvajanju programa, kije zajemal spiiznavanje proizvodnje. Mcniorji so jim omogočili ludi praktično delo v različnih elekiro delavnicah.
Prva skupina osmih učencev 5. in 6. nizre-da iwnovnešole Livada je program ireh delavnic v treh podjeljih sklenila v ponedeljek, 2. decembra. Ob zaključku delavnic so staršem, meniorjem in predsiavnikom ^oi 1er ostalim, ki sodelujejo v projeklu, pred-suivili potek delavni/ličnih delavnicah in ludi izdelke, ki so jih učenci i/delali. Svoje iz-kiii^njc so pred.stavili ludi posamezni men-
torji ter o laki obliki spodbujanja poklicnega izobraževanja spregovorili fie gostje in starsi. Andrej Vnibič jc ob zaključku v imenu slarSev izrekel zadovoljstvo, da so vzgojitelji in mentorji priskočili na pomoč pri
vzgoji olrok. ki jim.^ola pomeni drugi dom. Včasih si olrok zaželi nečesa, »kar musiarši ne moremo ponudili«, v Soli aii podjeiju pa je 10 lažje dosegljivo.
■ HinkoJerćič

Spominski posnetek učencev, staršev in mentorjev prve delavnice spodbujanja pO'
kiicnega izobraževanja
Nepomembno



■ Pfse; Boštjan Huzman
V petek, 22. novembra 2002 popoldne, seii} na teletekslu z<isledil novico, da so hile podeljene državne na^ grade in priznau/a za znanslveno-raziskovalno delo, ki unsijo ime po zavetniku slovenskih intelektualcev, haronu Zif(i '/.oisu. Istef^a večera so to pifvedeli tudi v informativni oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija, v k/i-leri so na hitro našteli tudi imefia nagrajencev. Nasled}iji dan sem spel preveril teleteksl, ker sem upal, da bo moř o nagrajencih zdaj prebrali tudi Še kaj več. A sem se ušte I - niti novice iz prejsnjei^a dneva nisem niogel veČ najti. Naslednje večerne informativne oddaje sn imele za to temo še manj» torej nic prrjslora^ da pa bi temu dogodku posvetili kakšno prav posebno oddajo, se TV uredniki očitno ne slxmjnijo.
Morda se ?noii?n; priznam, da televizije v zadnje??) Času skoraj tie gledam in mogoče je kakšna taka oddaja celo bila, f>a san jo zgrešil. Amptjk, kako je poleni mogoče, da na televiziji nikoli ne zamudim novic o zmagi slovenskih košarkarjev^ o nesrečnem porazu rokometašev in o ciljih smučarske ekipe v prihodnji sezofd, ki jih napovedujejo in o njih pon)Čajo večkrat na dan ie tedne v naprej f Odgovorov na to vprašanje lahko najdem veliko» mnogi so celo zelo očitni, nobeden f>a me p(jvsem ne zadovolji. Jasno mi je, da bosta gol Mladena Rudonje proti reprezentanci Romunije ali pa Natalija Verboten s pesmico o rdečem avtomobilu veliko laie íiašla mnozic^> navdušenih gledalcev kot pa resen univerzitetni pmfesor, ki hi po televiziji opisov svoje raziskovalno delo, recimo na področju algebraičnih lastnosti poltranzitivnih grafov, iri-bologije (karkoli ze to je) ali pa fulerenov hi visokoteni-peratumih prevodnikov. Jasno mi je, da se mora vsak medij do neke mere podrejati svojemu trgu y toda nacionalka naj bi vendarle občasno dala prioriteto tudi nekomercialnim vsebinam.
]n jo pogosto tudi da. Umetnost, recimo, je na Televiziji Slovenija razmeroma dobro pokrita. Kultura ima svoje stalno mesto v večerni informativni oddaji, ob različnih te mi inih pa lahko naletite Še na mnoge druge oddaje, recimo o jazzu, klasični ali zborovski glasbi, sodobnem plesu, alternativni rock glasbi in drugih vsebinah. Čeprav imajo mnoge od teh oddaj vsaj po mojem mnenju najbri precej nizko gledanost, se zanje prostor kar nekako najde, iu prav je tako. Najbri gre lo pripisati dejstvu, da se z novinarskim in uredniškim delom ukvarja tudi nekaj ljudi, ki se na umetnost vsaj malo spoznajo. Takih, ki bi se kaj spoznali na z^ianost, pa med novinarji praktično ni, zato tudi ni oddaj, ki bi seznanjale slovenske državljane z delom slovenskih znanstvenikov.
Malo so Z£i svojo nepopularnost krivi cudi znanstveniki sami. Mintgi so nevešči nastopanja v javnosti in se izogibajo medijskemu populizmu s krinko akademika, ki se raje zapre v svoj kabinet, kol pa da fň nekomu razlagal nekaj. Česar ta itak ne more razumeli. Pa tudi slovenska znanost sama ima "akademski kompleks'* v tem smislu, da se le smešno majhen odstotek raziskovalcev ukvarja z raziskovanjem stvari, ki hi imele tudi praktično uporalx>. iako včasih tudi sam skoraj ne najdem argumentov, s katerimi bi ovrgel splošno prepričanje, da h na naša država več koristi <xi uvrstitve nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo kot pa od znanosti. Pa bom za konec dodal še misel o športu. Ne morem reči, da me slovensko športno dogajanje ne z^inima. Nasprotno, ob vseh razvpitih z'uajpomembnejših*'tekmovanjih sem skoraj vedno med tistimi, ki najbolj trepetajo za naŠe Športnike. Ajnptik iz čisto preprostega koristoljublja poskušam to svojo "športno strast " v zadnjem Času Čimbolj skrili, ker mi je postalo jasno, da od čaščenja športnikov sam nimam nobene ksiristi, razen, he h, varljivega občutka sreče ob "naših skupnih uspehih". In Če bom sam preveč ploskal športnikom, bodo lahko ti zahtevali Še višjo plačo, zato bo za moje znanje na razpolago Še manj denarja. Ja, prav prisrčno me je zbodla zadnjič v Časopisju citirana izjava direktorja Krke, ki je zagovarjal visoke plače svojih vodilnih kadrov in raziskovalcev. Javnosti je kar naravnost očital, kako rada se obregne vanje, hkrati pa nikogar ne moti, da vsak njegov '^košarkarček" pričakuje W0 tisoč nemških letne plače, ker lepo zadeva trojke.
7/1 to lx)m sam do nadaljnjega ploskal in še posebej glasno navijal za matematike^ fizike, biologe, farmacevte in vse druge znanstvenike, ob šl?ortnih prireditvah pa bom z glasom (kljub notranjemu navdušenju) malo bolj varčeval. in če me boste razumeli, hom že povsem zadovoljen. 7m kaj več od lega pa je tale nepomembni Članek zašel v napačen Časopis.
Mladi Šaleški umetnii<i v MC Velenje
Sodobna umetniška produkcija kot dariio
Pred pelimi Idi so mladi v »mc-si u pri lož nosi j«, kol poliliki radi označijo meslo Velenje, po dolgih letih želja in pro.^nj dobili prosior, ki je namenjen spodbujanju ustvarjalnosti in druženju mladih. Mladinski ccnlCT Velenje je že oh otvoritvi dobil ludi majhno, a simpa-liino galerijo, v kateri so v lelih, odkar deluje, razstavljali številni mladi umetniki. V lem galerija M C,-j a vidi svoje poslanstvo - dati možna«»! in priložntxsi zanimivim mladim, Še ne uveljavljenim avtorjem, ki Sele išíejo svoj prostor v vsak dan večjem umetniškem prostoru. V soboto, 14, decembra 2002, ob 19. uri, bodo v galeriji MC Velenje odprli novo razstavo. Mladi likovni ustvarjale! Šule.^ke doline so namreC pripravili prodajno razstavo stxlobne umeiniíke produkcije, ki ho odprta vse do konca ieta2{)()2.
V letošnjem decembru, me,secu pnCakovanj in obdarovanj, so se v galeriji MC'-ja prvič (odkar deluje) odU'>Čili za pripravo prodajne razstave. /ag;^>tiwo bo vsaj dvakrat drugatina od številnih ostalih v tem ia.su. Mladi, kreativni avtorji i/ različnih umetniških področij, vam bodo svoja dela ponudili po i/jemno dostopnih cenah, brez galerij-
skih provizij. Hkrati pa bosic imeli pribžnost na enem mestu spo/nali sodobno umetniško produkcijo kiir 18 Velenjianov in Velenjčank. Med njimi so akademski slikarji, ljubiteljski slikarji, oblikovalci, kiparji..-Veliko jih je k" študentov, veO taksnih, ki so študij že konCali. sediij pa jih Caka najtežje - uveljavitev! Pegici od .sodelujočih je tudi to že uspelo.
Vsak od ra/sl avljavcev ima svoj pristop in pogled v svet umetnosti. Prav vsi pa vam dajejo prUožnosi, da spoznale njihovo ustvarjalnasi in jim z nakupom njihovih del, ki naj bodo darilo vam samim ali va.Šim
najdražjim, pomagale na nadaljnji umetniški poli. S tem boste zagotcwo izbntli darilo, ki bo u-a-jalo, vrednost pa mu bo / leli le naraàSala. Storili pa boste Se več! Mladim umelnikoni iHksIe.s prisotnostjo na otvoritvi» ogledom ni/stave »li nakupom kaierepi od razstavljenih del. poka/ali in (loka/ali, da je Velenje res mest« prilo/nusti. Da imajo v njem svoje mesto ttJdi umetniki in da lahko ustvarjajo in žJvi-jo tudi v Šaleški dolini. Da jim torej /alo. <la od svojega dela živijo, ni treba ostali v prestolnici,
■ bš
Na prodajni razstavi v MC Velenje sodelujejo: Črt Valencak. kipar; Slane Špegel. cyber kipar: Uros Po-to<^nik: .šiudenl slikarstvu ALU Ljubljana; Slojan Spejiel. slikar: Nataša Tajnik, mag.um. in akademska slikarka; Denis Senegaćnik. akademski siikar; Mladen Stropnik, akademski slikar: Anja Jerčič. akadem.ska slikarka; Kaja Avberšek, študentka indu.strijskega oblikovanja ALU Ljubljana; Pia Rihte-riř. .študentko grafičnega oblikovanja ALU Ljubljana: UrSka ,Slropnik. ilastratorka in likovna pedagoginja; Slojan Kne/e>ič, študent slikarstva ALU Ljubljana: Robi Ca^ii. Študent slikarstva n;i ALU Ljubljana, Mateja Kroll, Studentka modnega oblikovanja na FNT Ljubljana, lina Dr6ir,šludenlkit Sole za ri-.sanje in slikanje, Ljubljana ;,Iurij Vilintin. fotograf: Boris Ob-lišar, likovni pedagog in slikar; Polima Ku/man. študentka grafične tehnologije.
Graška gora
Srečanje gasilcev Slovenj Gradca in Velenja
pred de.seiimi icti so se gasilci Občinskih gasilskih zvez i/ Slovenj (Iradca in Velenja začeli srečevali na Cira^ki gori s prikazom praktične vaje gašenja kmečkih objekuw in reševanja le teh, ki lei^ijo na obrobju dveh sasednjih občin.
Srečanje prej omenjenih zvez pase s praktičnimi gasilskimi vji-jami ni prenelialo, saj sc poslej
ob zaključku meseca požarne varnosti srečujejo na drui^i^ncm srečanju na (»raskigoii v prostorih gostišča Plazi, kjer .se pogovarjajo o napredku in napakah v gasilstvu.
Organizator ludi tokratnega srečanja na Gra<ki gori je bil .sektorski poveljnik OGZ Velenje Miha Valenci ssodeliwanjem regijskega poveljnika Šalcáko-Sav-
injske regije Darka Koželja. Valenci je ob tej priložnosti povedal ludi kroniko vseh dosedanjih srečanj z željo, da ,se 5e vnaprej nadaljuje in na kraju vsem nav-y.očim podelil simbolično priznanje ter darilo. Seveda so spregovorili ob lej priložnosti ludi predstavniki Občinske gasilske zveze Slovenj Gradec
■ B. Mugetie
Miha Vafenci bere kroniko
...UMETNOST OBLAČENJA...
(
•A EKSK
KA VSE PklL
'.^PO PRAZNIČNIH^ NA H'I
Bogata založnišifa dejavnost v Salešld dolini
Pogrešani Šaleški razgiedi bodo spet izšii
Za v prejšnji številki smu na kratko poročali t> kulturnem dogodku na Velenjem ^radu, ki so ga na Prešernov mjstni dan. pripravili v okviru vsesloven» .ske akcije »Ta veseli dan kul« lure«.
Priprav ili so pogovor z ustvarjalci filmske, video in knjižno-založniške dejavnasti v Šaleški dolini. Odzvali so se predvsem tisli, ki so izdajali knjige in brošure v letu 2002. Ob lem so pripravili priložncxstno raz.stavo letos in v preteklih lelih izdanih knjig, avtorji sose z nekaj besedami predstavili ludi siimi. Nekateri le predstavitveno, drugi so bili bolj kritični. Predvsem je bilo siisati, da strokovnjaki iz različnih področij pogrevajo strokovno revijo, v kaleri bi lahko objavljali svoja spoznanja, ra/iskavc. Konkretno, pt>greSajo »SaleSke razglede«, ki so izšli dvanajstkrat, trinajsta številka pa dokazuje, da je ta Številka re?« lahko vraževerna. Praznina se vleče žc nekaj let.
V Kulturnem centru IvanaNa-poinika so bili pr\'i v dolini, ki so začeli organizirano izdajali knjige in publikacije. Te so seveda izhajale tudi prej, ob posebnih priložnostih. Direktor kulturnega centra Vlado Vrbic k lemu dodaja: »Pred nami so knjige izdajah tudi drugi. Mi pa smo pred 12. leti začeli izdajati Šaleške razglede. Bili so zelo domoznansko naravnani, izSlojih je 12, ob njih smo izdali tudi ne-
kaj drugih publikacij. Potem se je pokazalo, da je založništvo preraslo okvire našegii javnega zavoda. Zalo smo se v občini dogovorili za druge oblike izdajanja. Tako je nastala založba Po-zoj. Ta je bila mešano podjetje med Občino, kulturnim centrom in zasebnim podjetjem Studio Rebernik. Ta založba je zelo uspešno izdala kar nekiij knjig. Področje pa je bilo tvegano, saj je treba izdane knjige tudi prodati. Ker se je prav zaradi lega dogajalo, da so hila zanemarjena nekalera področja, smo ustanovili Velenjsko knjižno fundacijo. Ta naj bi nadomestila vse tisto, kar seje v kulturnem centru dogajalo pred de.seiimi leti, hkrati pa dodala 5e nekatere nove webine. Gre predvsem za področja, kjer ne pričakujemo tržnega učinka, ampak želimo, da knjiga prodre med ljudi.«
Kako kaže s Šaleškimi nizgte-di v prihodnje? Vrbič, kije ludi v ua-dniškcm ixlboru Velenjske knjižne fundacije, pravi: «V fundaciji smo se dogíworili, da prihodnje leto izdamo vsaj dve zadevi; trinajsto Številko Salcs^h razgledov in knjigo zbranih del dr. Milana /evarta.« Zanimivem je, da so Šale.^ki razgledi imeli 3(H) rcdnili narcičnikov, naklada je bila 6lX), prodali pa so vsaj Se 200 izvodov. To je za sicïvenske razmere izredno visoka .številka, verjetno pa bo ludi vprihod-nje naklada <''koii ?no izvodi>v,
Matjaž SuleJ je na srečanju
vseh, ki so v letu 2002 izdali kakšno knjigo ali publikacijo predstavil Almanah Velenja, Sošlanja in Smartnega ob Paki. kjer je Že 10 let, odkar izhaja, urednik poglavja, ki predsiiivlja kulturne ustvarjalce, Med drugim je povedal: »Cc se najprej ozrem nazaj, smo pred 10 leti. ko smo začeli izdajati almanah. naSieli največ 6 knjig. Ali celo manj. V zadnjih ietih se številka skok(7vito dviga. Pa ne le to: večje tudi izdaj v/pi">redni h žanrov, knjižnih prtxiukcij, brošur... Danes je že težko ločiti, kaj je knjižna publikacija, kaj je stro-kovnu monografija. Izdaj je tako veliko, da je že ležko imeli dober pregled nad vsemi vse. Predvsem zalo, ker nekateri avtorji. ki živijo v Sale.^ki dolini, objavljajo drugje, drugi, ki so ŠaieČani, živijo pa drugje, objavljajo v novem kraju bivanja. V zadnjih letih smo vsekakor lahko zadcwoljni s knjižno produkcijo. V dolini izzide povprečno od 10 do 15 knjig na leto, poleg tega pa še množica brošur, kale-rih količina še bolj narašča, CJre za ra/lične žanre: novinarske, .strokovne...«. Zanimivo je ludi, da ljudje, ki so ustvarjali na tem pifôtoijn v preteklih lelih, še vedno ustvarjajo. V.se več pa je ludi mwih imen in to lako na p<jdročju lep(5shivja kol na drugih področjih,
■ Bojana Špegei
da bos bolje - ^ slišal naše zelje^^ , ^

$
-
- t .
h:



v
5f A
m ^^
Saj ve& Božiči ti nobens ne sme urd ^toieumoponovf ^^zjiičnl ISDN paket, daneboprepoznoî

4
»	SDN tttafiM^
•panl Slenwis <y^iet4( 16
i[iiim tli 11II 'fi ■ rîTTfT awiwB 4ew
Cwirfwt 1 I*eli**wn
cenoi S9.900 SIT
-KMI«■ MiM^Cii lÉÉI aPTBI» ■—■■^Hriipl^l
wwwfleiekomji
Telekom^
iíUfusiaiMúis(msMiMom*uDusKíiMÍŘSonsKimm

E)cc<;mlKT]e slmpaiiOen zaradi številnih lučk. jelk in dekoracij, ki ga spivml-jaja V urcdnišlvu Naicga časa je za pred praznični ulrip prva poskrbela Nadju Blatnik. Pred pn^U^r, kamor prihajajo slrankc, je poslavila majhno novoletno smrečico. Tako je srečanje z nami (šc) prijaznej^.
Do nov«iga kia bo NaS cas izAel ctvakral.č-ez teden dni. decembra in v petek. 27. decembra, pravi i urednik Stane Vovk. V teh dveh S le vilka h bo veliko prazničnega branja in srečanj z zanimivimi ljudmi iz Šaleške doline. Pa Še kakšna velika nagradna križanka» s kaiero sc bosle laiiko ubadali čez praznike, če ne bo počeli kaj drugega, se bo na.^la v njih.
Radijski program bo vse prihodnje dni, tudi čez praznike, nemoteno îekeL Urednica Mira Zako^ck v teh dneh žc pospešeno vleče nili za veliko siive-sirovanje naprostém, ki ga v sodelovanju z mnogimi, tudi lokrat, piipravlja naša medijska hi^.
■ rnkp
Nadja Bíatnik sama poskrbela za okrasitev.
X9h
HA KRATKO
VLADO KRESLIN
Tudi njegov tretji koncert (16.12.02)vCanl[arjevemu domu v Llubljani je že razprodan. Četrtega koncerta tam ne bo, t(ef CD nI našel termina za čelrti l(oncerl, zalo pa lahko Vlada vidite in slišite jutri, ko bo nastopil v Modri dvorani Celjskega sejma.
SESTRE
Svoj vroči album »Souvenir« bodo promovirale na isto* imenski predstavi v ljubljanski Un ionski dvorani 17. decembra. Koncert bo posnela tudi POP TV, ki bo posnetek predvajala v sllvestiskem progra-
ZAKLONIŠČE PREPEVA
Kjihov koncert, ki bi moral bili minuli petek v Mladinskem centru Velenje, je zaradi poškodtK enega od članov (menda si je zvil nogo) odpadel. O novem terminu vas bomo obvestili.
NATALUA KOLŠEK
Vratfa Štajeika je v teh dn^ Izdala že svojo peto ploščo. Njen nadov je Migaj, migaj. Izlla pa je pri zaloSil Menart
HIP HOP FESTIVAL
V organizaciji kolektiva Street Explosion bo 20. decembra v klubu Triglav potekal prvi veli-Id hip hop festival. Na njem bodo sodelovali na|pomemb-nejii slovenski raperji in gostje iz republik nekdanje Jugoslavije.
6 PACK ČUKUR
Njegov novivideospol Vseen se že uspešno vrti na Video-spoUilcah. Steer pa bo simpatiji velenjski raper, hI se bo tudi udeležil zgoraj omenjenega lestivala, julri zvečer nastopil v velenjskem klubu Max.
Koncert Roiling Stonesov na obroke
Srbska vlada, ki io vodi premier Zoran Djincijić, je eden od orgarizator-
Grožnje Shakiri
Popularna pevka Shakira. po rodu sicer Kolumbijka, ki |e svojo rodno deželo zapustila pred dobrima dvema letoma, ko se je zaradi vse večjih obveznosti ki ji ph je prinesla planetarna popularnost preselila vZDA, $e v domovino ne namerava več vrniti. Tamkajšnja mafija, znana po svoji tsrutaJ-
jev in pobudnikov zamisli, da bi Rol> iing Slonesi gostovali v Beogradu, Organizatorji so $e več mesecev pogajali z njihovimi menedžerjl In se dogovorili, da n^ bi bil spektakularni koncert 2. avgusta prihodnje leto na beograjskem hipodromu. Glavni organizatorje giasbeno zaiQžniŠi<a hlia Konuna, soorganizatorji in pokrovitelji pa Komerci^na banka, srbska vlada In skupščina mesta Beograd. Cena vstopnice za koncert bo 50 evrov ali 3000 dinarjev, prodajali pa jih bodo na Sest mesečnih obrokov. s^ povprečna plača v Srbiji znašale okoli 150 evrov. (sta)
Prcci kraikimje iz.^liu>vi,že peti po vrsti, album skupine Rîjq'iècns. skupine ki je kljub mladosti njenih članie na slovenskein glasbenem pj i-zori^u prisotna že Sest V Icm obdiibju je Uc^živela veliko u.spc hov tako doma koty lujini. Naj naSlejemo najpomembnejše: zmaga na Slovenski popevki 1drugo mc.slo na Slovenski popevki 2(H)(), /tnaga na Slovenski popevki 2(iUl, 7. in 13. mesio na festivalu Sunčane skale v Črni Goi i 20011er 2fi02 ter 10. mesto na /^darlestu 2002.
Skupina, ki je za<^ela svojo glasbeno ptn kol iziazito najstniška pop skupina, je vvsoh Iclih doživela veliko preobrazb, taJco kadrovskih kot vîjebinskih. Z zadnjim albumom »Še cnkial« želijo dekleta dokazali iako svojini zvcs-liin posiušalccm koi ludi tis-lim. ki 10 lia sopiesti-^ile v n<3Vo glaslîeno obdobje z i>c)lj /lelim glaslîenim izra/otn. Na njem lahko najdemo osem popolnoma novih, originalnih skladb 1er dve unplugged priredbi. Vse pesmi so delo izkušene ekipe hrvaških avtorjev, ki so skupaj z dekleii sknjpino Foxy Teens feleli približati najbolj svežim evropskim in svetovnim glasbenim
trcndojn. Po glasbeni plaii album opredeljujeta dva naf^ro-tujoča si gla'>bena stila. Na eni strani sweet pop, ki na irenuike spominja na svetovno zelo uspeSne Atomic
Spfemembase kaže predvsem v novem obrazu, novi Cianid Špeh (rrOsšclj. ki .se je v min-uliii šestih mesecih izkazala 73 pravo izbho in odlično nadomestilo nekdanje Članice Ma-
Kiltcn. na drugi sirani pa zelo irendiTVski r&b. Tudi teksti ki so aviorsko dek> deklet in se dotikajo predvsem ljubezenske lematike. Izražajem zjelosl in nov pristop.
Poleg spremembe zvoka nam dekiela z novim albumom ponudijo ludi spremembo zunanje podobe.
je Mauko. V skladu z drugačnim glasbenim pristopom se je spremenila tudi podoba Foxy leeits. ki so se iz majhnih navihanih najsinic prelevile v elegantna ženstvena dekleta.
Prvi singl, ki ga promovira ^alo^ba (iong recoi ds, pri kateri je all>um tudi izšel, je pesem Tiho zašcpctaj.
nosti in neusmiljenosti, ji namreč grozi s smrtjo ali ugrabitvijo ter z^eva zajetno odškodnino. Shakiranaj t» po* stala tarča tamkajšnjih knminalcevza-radi velikega bogastva, ki ji ga je prinesel hiter glasbeni uspeh in naj bi bi* la »težka« okrog 45 mjll|onov dolarjev. čeprav sedaj živi vMiamíju. jo 24 urnadan varuje cela annadavarnostnikov, saj lovke kolumbijske mafije segajo tudi izven meja njene domovine.
Uničena »»bomba« Blurov
Polička v Sngbtonu je po pomoti uničila pošiljko 2 rzvodi najnovejšega singla skupine Blur Dont Bomb When You Are Ttie 8omb. Cedeji sobill shranjeni v paketu z napisom "Bomb", ki so ga našli na železniški postaji in je zaradi napisa povzročil pravo paniko. Biftanska policija je nato vpre^anju, da gre za podtaknjeno bombo, pošiljko kontrolirano razstrelila. S tem je sicer cedeje uničila, a skupini naredila prav posebno In odmevno reklamo.
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
# Izbor poteka vsako soboto ob 9.36 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko ^ slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 A ínpoporočlllhobt8.30.
1JENNIFER LOPEZ • Jenny From The Block
2.	PAULINA RUBIO - The One You Love
3.	SOPHIE ELLIS BîmR • Music Gets Hie 8est Of Me
#	Zmagovalka zadnjega sobotnega 0 Izbora pesmi tedna na Radiu Ve-0 lenje je Jennifer Lopez $ svojo za-^ dnjo uspešnico Jenny From The ^ Block. Lepa J Lo. kise vsvqem
zadnjem videospotu kaže v svoji najbolj seksi izdaji doslej, razbur-
#	jajavnosttudissvoionenavadno ^ predporočnopogodbo.Tanamreč
#	vsebuje precej nevsakdanjih za-^ htev. ki jih bo moral Izpolniti njen zaročenec, igralec Ben Afieck. če se
#	bo hotel Izogniti hudim (denarnim) kaznim. Ben je pogodbo, ki jo Je
#	sicer sesiBvlla pevkina mama, menda pripra^jen podpisali,
Študent naj bo
Predstavitev pesniške zbirke Sebastjano Apato: Taval s ciljem
Juiri.vptíiok, iX deccni-bra, bomo ob 20.00 uri v prosioriliSŠK-MC pred-slaviivili pesniško zbirko Sebasijana Apata z našlo-vora Tavaj 5 ciljcm, ki jo je i»lal in založil Šaleški ^tudont.ski klub.
Sebastjan Apaî je mladi pesnik in je obenem tudi fe 7aposlen kot mladi pravnik. Njegwe pesmi odražajo nemirno iskanje cilja in bistva življenja. Sam pravi, da se je z izdajo pe?smi v knjižni obliki tudi razgalil. Veco rai^aljcnju in pesniški gc^loli pričakujemo od Se bast jana ludi pri
predsuvitvi pesniške zbirke. S pisanjem poezije nas-v{fjevrslen način uživa v 5^ivljenju in pluje s tokom po reki. Ob prihodu Vas bo priCakal aperilrv in zakuska.
Po predstavi ivi Vas vabimo na LATINO PAR-'IT. Za Jj.'ibfo razpok^ženje bodi^ pt>skrbeli latino riimi in cocktaili, ki jih bodo pripravljali barman i. Vabljeni, vstopnine ni!
V prvem (ednu januarja 2í)0^ bo ŠŠK pripravil teíaj.§patóí}ine. Prijave sprejema Islam Mu5ić na telefonsko sleviIko:031-326-y88. Cena bo KÍmbí>Učna!
■ Mateja R.
r ■ ~
. LESTVICA
ms mmiE
Vsakonedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Nal čas.
Takole ste glasovali prejšnjo nedeljo;
1.	GAŠPERJI: Hojiah.hojiaro
2.CVET:Dobrotaje	sirota
3.	KRAJCARJI: Pod to lepo goro
4.	GREGORJI: Blejski pietnaqi
5.	PLANŠARJr Vesele cokle
Predlogi za nedeljo. 15.12.2002:
1.	BOHORČ: Nazdravi Jote z nami
2.DANINN0Č:Marelajekrlva
3.	MARGUČ: Trio Marguć
4.	NAVIHANKE: FirbčnI ilèîlriê
5.	SNEŽNIK: Vizita
d glasov 8 glasov 8 glasov 6 ^asov 5 glasov
vili Orabner
iVtinister za deio, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovs ki starovelenjskemu župniku Janezu Furmanu. »Nimaš se česa bali. Naši (ZLSD) se v tvoje delo ne bodo vtikali, se niso doslej in se ne bodo poslej, ker se nanj tudi spoznajo ne.«
»Tišina, prosim. Zdaj bom pa jaz povedaK kako je v resnici bilo«. Drago Martinsek (LDS), do novih lokalnih volitev tudi profesionál-ni podžupan v Mestni občini Velenje, na županskih volitvah pa kandidat za žu|> ana. je bil v zadnjem času deležen številnih ugibanj, zakaj in na kak način sta se razšla z aktualnim županom Mehom. Dejstvo je, da Martinčka v občinski biái ni več videti. AH zato. ker je tako želel nam. ali zato, ker je tako želel nekdo drug. pa doslej
še ni bilo povedano.
Ravnatelja dveh velenjskih osnovnih io). Ivan Planine, Gorica In Tone Skok, Miha Piatarja - Toleda: »Kdo da prihaja na javite negospodarske zadeve v mestni občini? Če drži. kar se sliši, da prihaja Sivkova s Šaleka, bi nam bilo kar prav
Stari vici
GIODAICI
"Dragi, ali je res, da soglodď-cl neumni In požrešni? "
'Ja, miška moja!" RIBOLOV
"Se spominjaš, da si bil pred pol leta na ribolovu?''je žena vprašala moža.
"Seveda se spominjam! Odličen ulov je bil!"
"Klicalatejeriba, ki so jo ulovil! ft'tčakuje ribice!" PO JAPONSKO
"Kako se po japonsko reče blon-dinlg, M že dolgo hujša?"
"Takurahira!"
NAPOUON 2
"Imate še vedno ideje, da ste Napoleon?'^ vpraša psir^iater pacienta, ki so ga pred meseci spustili Iz psihiatije.
"Ne, sedaj sem pa popolnoma ozdravljen."
"Kako pa to. da prejšnji mesec niste prišli na kontrolo?"
"Neke opravke sem imel v Wa-tfiriooju." UPANJI
Takoj ko sta mladoporočenca stopila iz matičnega urada je k teninu pristopil moški in zavpil:
"Sedaj, ko imate svojo ženo, upam, da boste mojo pustili pri miru." MAX
Ženska je na policijski postaji prijavila posilstvo.
"Nam latiko opišete moškega, ki vas je posilil?"
"Ne, bilo je temno kotv rogul Vem samo, da mu je bilo ime Max," je povedala ženska.
"Kako pa veste za njegovo ime?" )e bií začuden policist
"Ker je bil nesramno dober!"
FRKANJE
Po lažnih prave
v tem mcsccu v pričakovanju novega Ida velenjske ba-liice prifxwcdujejo pravljice. Tako nadaljujejo pripovedovanje pravljic, ki so jih v predvolilnem času pripovedovali kandidati.
Le da pravljice babic pogosto bolj resnične kol liste, ki so jih pripovedovali nekale ri kandidati.
Tresenje
Pravijo, da v kostanju ne trese ve<i toliko, kot jc. Zdaj je čutiti tresljaje v /i^ornji Savinjski dolini. Do tja bojda drugačno tresenje: trese se mi-nisiTskislolCekJake PrcseCnl-ka-
Odprta vrtnarija
v novem vrtnem ccnlru so pripravili dan odprtih vrat. Mno^ VelenjCani, ki se?elijo oskrbeli z rokami, se gredo dneve •'odprtih" vrai kar nu zelenicah ali balkonih.
Za in proti
Ljudje so še kako za, da se lahko dobro pogovarjajo s telefoni. Tudi pogovoren mobil-niki radi dobro slSijo. Tega, d<i bi v biiříni posta\ali kakáno anteno, tega pa ne sliAijo radi.
Veseije in žaiost
Tudi v Veselem decembru je veliko oirok žalostnih. vSamo s poimenovanjem in nekaj pri-rcdilvami se piić na vsa lica ne da priklicati nasmeh..
Turizem brez turističnega
Nekateri pravijo, da je Velenje malo manj turistično. Zasuli so TurisiiOno jezero. Re.s pil je, dii smo dobili podpred-.sednika slovenske turistične organizacije.
Čestitka
Kadilci so že dobili novoletno Čestitko. Po.slala jim joje vlada Sklep o ponovoleini po-dražitvi cigareti
Od in za
Bolj kot to, koliko premoga bodo v Velenju odkopnli, veliko ljudi zanima, kaj bodo v row yakopali.
Od A dO Ž
Včasih listi, ki so sicer slalv> pismeni, veljajo več od tistili, ki mislijo, da so alfa in ornega.
Rekordna
sobna
praprot
Poganjki sobne praproti so dotgi kar 2,8 metra
Francek KhmČník iz Velenja
jeveiikljubiielj rož. Da jih zna negcTvati, med drugim dokazuje sobna praprot, za katerem pravi, je prava rekorderka. Njeni poganjki so namreč dolgi kar 2,8 meira. »Štiri leta je. ko sem jo presadil in je pravi okras v mojem domu. Zalivam jo samo z meliko vodo-deževnico. Pozimi pa topim sneg. VtxJi ne dodajam nobenega gnojila, skrbim pa da ima vedno dovolj vlage,« nam je povedal.
Da mu uspeva tudi vzgoja In nega drugih rož, dokazujejo priznanja. Turistično druSivo Velenje je namreč družini že podelilo zlato in srebrno vrtnico za urejeno cskolico.
■ tp
Sí.mťuffo^v^elka tisočerih zelja za zdj'^vje jniepše življenje!
Si.mobilovo Jelko tisočerih želja vas čakajo tudi darila in fotografiranje z ^BOŽIČKOM!
FOTOGRAFIRANJE Z BOŽIČKOM
Velenj«


13.12,
Slovani Gradec ^.12.
17:0tli19:0D
msM
UiOO • 16:00
2Û.12. UK)0-U:00
ww«.aÉReM4l	ûao 40 40
Vmeti đ.tf,. SmarUnAi SI-1000 gub^
LetoSnl« Sl.mobitova ĐONACUA |a novoletno darilo zdravju.
Za nas so ljudje na prvem mestu! Zanimajo nas nptiove želje, potrebe, pričakovanja, hrepenenja... In ni nam vseeno, kako se počutijo.
Donacijo namenjamo petnajstim bolnišnicam in zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji za nainuineiio medicinsko opremo.
Naj bo novo leto dotgo četo Letol
vedno zame.
simobil
12. decembra 2002 '"-^ÊAS
JUBILEJ
11
Jubilejni nastop Ko/ede navdušil
Kolednice - prava paša za oči in dušo
Šulťslui folklorna skupina Ko-letos pni/nuje 30 - letnico delovHnja. Oh jubileju so ob koncu minuiega ledna pripraviti kar (Iva slavnostna nastopa. Dvorana velenjskega doma kulture je bila polna t;iko v soboto kot nedeljo, obiskovalci pa so odhajali navdušeni. Nekdanji in sedanji člani folklorne in tamburaške skupine Kole<la so se na nastop tako skrbne» pri-pntvili, da so Zitcot(»vo presene* lili marsikiH^a v dvorani, 'l'udi .številne uoste, ki so prišli h vseh koncev Slovenije.
/a sobolno slavnostno prireditev, ki sojo poimenovali »Dober večer» dohri ljudje« lahko mirno rečemo, Jaje bila odličnit Koledniki so sc ob svoji 30 letnici poirudili in pripravili večer, ki bo àe dolgo oslal v pominu. Zagoiovo ludi nekdanjim in sedanjim (ilanom Kolede. Predvsem tifilim "Siarejšim koledni-kom«, ki so prav za la nasi op ponovno pridno hodili na vaje in pripravili kar nekaj plesov. vSlarejŠa skupina sc šc dobro spomni časov nekdanje domovine, v svojem fundusu pa ima Koleda Se vedno neprecenljive noic nekdanjih bratskih narodov. Delček so jih poka/ali na prireditvi. In pravz »južnimi plesi«, polnimi energije in /anmii-vih no^. so najbolj navdušili.
Slavi lost ni večer so zasnoval i lako. da stîol'iiskovalcc s pesmijo in plenom popeljali po koledo-vanjih, od Treh kraljev do Novega lela. Na odru so se plesalcem pridružile odlične Kaiice in Okiet TCh. Cisto nič slučajno. Pri Kaiieah namreč pojeta dve nekdanji članiei Ki)lede. sestri TrampuS, ki izhajala iz najbolj 1'olklornc družine v dolini. Mile in Neva Trampuš namrečže iri-deset lei skrbita za strokovno delo 2 velenjskimi Koledniki. Mile vodi lamburčiški orkester, Neva skilňza plesne korake i u ljudsko pesem. Tudi na jubilejnem nastopu smo oba lahko videli na odru. /nanje na mlade plesalec p:i že prenašajo tudi
Novi predsednik Hoiede An* drej Barte ima veiike načrte. »Kofeda Je že dosiej dobro deiala, če bi pridobili več sponzorjev, biio še íepse,« pravi.
dolgolelni člani Kolede, med nji-aii je bila ob pripravali na jul:i-lejni koncert najbolj aklivna dolgoletna plesalk a, a vseeno mlada 21;ilika Tifinikar. Na koneii.so /a dolgoletno delo v Koledi s ptv sebnim republiškim priznanjem nagradili tri svoje člane: Albino (ihl. Draga Podr^avnika in Karla î^tiglica. Po prireditvi, na dru/abnem srečanju, pa so med plesalce razdelili Še več deset pri/nanj /a dolgoletno delo v skupini.
Dras^oje letosdt^ilo tvdi ni> vo, mlado vodstvo. Krmilo jc pivvzvl Andrej Harle. Tadeju ob koncu večera zahvalil vsem spon-zofjem, ki so omogočili lep većer, zagotovo pa se bo se napr-j trudil, da Koieda skrbi za ohranjanje ljudskega izjočila tako, da ho v veselje plesalcem in obiskovalcem njihovih prireditev.
»Irnamo s« rM fajni«
Andrej liarlepo obeh uspešnih koncertih že gleda naprej. '>V.sa leta smo dobro delali, in to si želimo tudi v prihodnje. Spomladi 20(^3 gremo na gostovanje v Esslingen, jeseni pa Se na eno turnejo. Kam, ^ ne vemo, vzačetku lelasebomoolcmdtv govorili s članicami mednarodne iolklome organizacije (lOF
G/avn/no nastopov na zanimivo zastavljeni jubilejni prireditvi so imeii piesalci, ki so nas popeljati po raz/ičnih pokrajinah,
skozi različne plese.
Poleg tega bi radi dobili več spon7X>rjev. Na5c noi^ so stare in dotrajane, tudi in.^trumcnti niso v najboljik^m stanju. Ob jubilejnem nastopu smo uspeli dokupiti nekaj najnujnejših stvari, tudi iri tamburicxí. Nekateri m^i inštrumenti so namreč starejši kot nasi člani. Ârlimopasi tudi, da bi pridobili stalne sponzorje, saj bi lako veliko lažje planirali nai^c delo. Kuialu pa borno v naše vrste povabili nove člane. Ob tem bi rad povedal, da se imamo zelo fajn. Smo dobri prijatelji. poleg tega še vedno pre-
cej potujemo in gostujemo, Zato mladim toplo priporo^íam. da se nam pridružijo,« Ob tem nam je Andrej povedal, da so se tudi nekdanji Koledniki, ki so sodelovali na jubilejnem nastopu, ponovno tako navdušili, da bodo delali, vadili in nastopali tudi v prihodnje.
Koleda nekoč in ctanee
SakŠko folkkjrno društvo Koleda. kot se uradno imenuje danes. je to ime pravzaprav dobilo ob lO-obletnic) delovanja. Od
začetkov, ki segajo v leto 1971 pa do danes, c je marsikaj spremenilo. Prihajali in odhajali so člani, spremenila sc je država, pa tudi finančna pomoč skupini. Danes v dru.^tvu delujeta dve skupini, plesalcev je malo manj kol jih je bilo nazaćelku in v najbolj plodnih letih. Razveseljivo je, da se je močno pomladil in okrepil tamburaški iTkesier Ko-ledc,ki	danes d«.»-
ber slovenî^ki orkester, kot ka/e, pa bo še bolj.ši.
Pobudnik za ustanovitev skupine je bil pnif. Vinko Šmajs, ki
M.

J4,
Vse Je bilo povezano s koiedovanjem.
Ob konci/ so čestitke kar deževale. Najbolj zaslužni za iep večer so bili Mile in Neva Trampui ter Zatika Tisnikar.
Jubilejno prireditev so omogočili: SSK. Kovinopla-stlka Pov5e, AR'l'ES, Aibin I Icrman s.p., 1'EŠ, Taxi Urban. Seba d.o.o, .lanez ( as s.p., Gortnje GA, VfV, (îo-renje Indop, Pekama Brglez, Zavarovalnica Iriglav, SPE-ES. řťť/, Ciorenje (rosiin-slv(\ Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Tiskarna (iraeer, MO Velenje, Dom kulture Velenje, Mes;irstvo Sušee, Samu tours».
Tamburaški orkester se Je močno pomladil. Že danes so odlični, kot kaže bodo še boljši.
je nagworil Milela IVanipuŠa, da ustanovijo skupino. Potrelio-vali so še pomoč pri organizaciji, kar je prevzel janež Krasov«. Zakonca Trampus pa sta prevzela strokovno vodstvo. V/pon po ustanovitvi jc bil izjemno hiter. »Kulturna skupn<»sl nam je bila zelo nakloi\jena. Omo|»oČila nam je nakup noš, kar je zdo velik slm/tťk. Takral snu* dobi* li tudi s>i)jv	lia Prešel*
novi eesli, kijih iip<»mbljamo še dane&. Naš fundus Je zelo velik, lukm daje prostor kumaj šedo-voy velik. Veliko noš nekdanjih republik smo arhivirali, nismo Jih prodali. Seduj večinoma plešemo slovenske plese, zato se nam je oh Jubilejnem koncertu zdelo prav. da se spomnimo nekdanje domovine in ple^tov, ki smo jih /elo dohro obvladali. Starejši Koledniki jilt Še vedno, kar smo ddno poka/ali na na» stopu.«
Zanbniu) je, dase jevletih delovanja pri Koledi zagotovo zvrstilo preko 8(10 plesjilccv in članov lamburaškcga orkestra. »Kamorkoli pridem. sreCujem nekdanje tamburaše.« dodaja Neva. Med njimi sose .stkale (in .se Še tkejo) pristne prijaleljske vc7í. Zanimivo, ol> 25-letnici so našteli 2.^ folkl(^mih parov, ki jih je povezala prav Koieda. V zadnjih petih letih se jih je tem pridružilo še nekaj. Danes je mladili »kolednikw« okoli 40. V najboljši ietihse je skupini letno pridružilo tudi do 120 n^wincev. Sedaj so ve-scli, ic jih jc 12 ali 20, Ker morda med mladimi v določenih letih folklora ni najbolj moderna. A časi se spreminjajo. Tisti, ki se jim pridružijo, ponavadi dolgo mtanejo, In ustvarjajo neprecenljive spomine, doživetja in prijateljstva ...
■ Bojana Špegel Foto: Stane Vovk
Po Ljubljani v Gradcu



Anja Jerčič med avstrijskimi siikarji
Velenje • V galeriji »(îrazer Kiínsllcrhaus« v Ciradeu, preslolni-ci avsirijskc dežele Štajerske, bodo v čelrlek, 12. decembra, ob 20.00, odprli tradicionalno razstavo likovnih del avstrijskih slikarjev. Med4()avslrijsklmislikaiji hoprvii iz tujine, kol posebna gostja iz Slovenije, svoja dela postavila na ogled akademska slikarka Anja .ferčji iz Velenja, tó na ljubljanski ALU zaključuje grafično
specialko.
Kljub lemu, da je letos vpisala Se magistrski studij slikarstva in pred dnevi sklenila ra/stavo Grafike in slika v Gale rij i I Icsi v Lj ub-Ijajii, je našla Čas in sc končno odloČila za riizstavi-» v Avstriji. CíraSkři galerija, ki ima svoj prostor v »Veliki hii^i umetnosti« v parku v samem srediSCu mesta, že deset let sodeluje z velenjsko galerijo Kulturnega
centra Ivana Napotnika in tudi zaradi tatônega sodelovanja so velenjsko likovn<i ustvaijalko sprejeli na razstavo-
Štajerska zveza likovnili umetnikov (EXïr Sîcicrmiirkischc Kuastve-rcin Werkbund) se vneto pripravlja na otvoritev, na kateri bo o razstavi spregovoril predsednik zveze Curt Sehnecker.
Anja Jerčičv Gradec pijslala kar Sest oljnih slik velikega formata, na katerih predstavlja zanjo značilna in izvirno poimenovana »iudovišCa«. Gre za cikel slik,na katerih so upodobljeni povećani cvetovi orhidej.
■ Hinko Jerčič
Anja Jerčič se po razstavi v fjubtjansi<i gaf eri ji Hest seil z orhidejami v avstrfj-
st<i Gradec
Velenjsko'koroška podružnica Združenja multiple skleroze Slovenije
•••••••••••«•••••••••••«•••••••••♦•«•••♦•••••♦•••••♦••♦••♦••«••v
Novi prostori
('lani Velenjsko- koroSke podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije .so konCno reSili težave s prostori. Mestna občina Velenje jim je brezplačno ponudila v uporabo prostore KS levi breg na Foi tovi 2, êe.sar so seveda zelo veseli, tu sedaj organizirajo vsako sred(^ srečanja članov, prav tako so slednjim na voljo tudi druge koristne informacije o tem, kako lažje živeti s še vedno ne-<wdravljivo boleznijo. Velenjcani državni prvaki
Združenje multiple skleroze SUjvcnije je pred nedavnim v Ljubljani pripravilo 10. državno prvenstvo v balinanju. Tekmovalci iz vclenjsko-koraške podružnice so osvojili prvo mesto in se okitili z naslovom državnih prvakov za leto 2002.
Izkazali so se plavalci, ki so na državnem tekmovanju v plavanju dosegli srebrno medaljo in dve četrti mesli.
Držávni prvaió v batinanju
Mešani pevski zbor DU Šoštanj
Prepevajo tam, kamor Jih povabijo
V dvorani Nan^dnega doma v Celju je bila pred nedavnim republij^ka revija pevskih zborov društev upt^kojencev Slovenije. Med približno 240 nastopajočimi so bili tudi pevci in pevke mešanega zbora Društva upokojencev (DU) Su^lanj in m<->skcgazbora DU Prevalje.Za ta nastop so ju izbrali na drugem srečanju zborov DU Šaleške in KorcJŠke regije. Ljubiteljem zborovskega petja seje vsak zbor predstavil s tremi pesmimi, ob koncu pa je v.seh K) sestavov skupaj zapelo §e Večer-
nice.
Me&anizbor DU Šoštanj uspešno vodi osem lel Alenka Mlinsck. V
lem trenutku v njem prepeva 37 piívcev in pevk, v programu pa imajo predvsem slovenske ljudske pesmi. Radi Ziipycjo povst^d tam, kamor jih povabijo. So stalni gostje revije Pozdrav pomladi, srečanj upokojencev Šaleške in Koníl^keregije,na.MopiliJ*iže v Domu za varstvo odraslih Velenje, na tradicionalnem novoletnem koncertu v Š(">štanju, na priredirvalt ob prazniku krajevne skupnosti Si'wtanj skupaj z godbo Zarja, brez njih pa ne mine Petje na vasi-ena od prireditev v okviru Tedna upokojencev .Šaleške doline.
■ tp
Praznični blisc zunaj in v naših srcih
V teh dneh se žc vsi kraji Sirom po Sloveniji oblačijo v praznično razi.-vetljavo zadnjih dni leta.
Večer po mestu je kol pravljica, ki jo dojame predvsem otrok. Bojim se, da vsepovsod vendarle namenjamo preveč sredstev za bogato obleko vseh dni, tja do novega leta.
Mnogo jilt je, ki z bojaznijo tKcnjujcjo brezglavo hitenje dni in ljudi.
Ni časa za ustavljanje, ni časa za razmislek c»sebi, o odnosih do drugih.
Ni časa za tako temeljno vprašanje človekovega bivanja, kot tisto: »Človek, kaj si vendar dobrega storil /a najbližjo okolje, za ljudi, ki so ti vendar blizu?«
Nisi se niti približno poskušal poglobili v lastno intimo, in se povprašati: »Ali sem vendar storil kaj dobrega, komu pomagal v stiski, mislil na svet ubogih, ki jih ni malo
Samo lak poseg v lastno da^vnost, ta le mora pretresli, je korak dalje v našem kratkem življenju. In jc dobropis, povsem, kar smo počenjali, vendarle lahko sklenemo v večeru življenja misel: »Naše življenje je bilo ptx^teno, naše delo je bilo darovito» in vse negativne misli, ki stimulirajo le domišljavost, ba-havosi in lasmo ugodje, se umikajo kot .senca soncu.«
bele potem bomos takopreťmjeno, in notranje dovolj bogato miselnostjo in ćustvenasijo, še bolj veselo pozdravljali in ol)čudovali praznični bli.šč večerov tja do novega leta.
■ Vtš
Hotel Vesna Topolsica
Bogat večer Medjimurja
»ur, kako lep večer smo preživeli v posebni dvorani zdravilišča TopolSica«, so vzklikali člani kulturnega društva Medjimurjc in drugi, to .soboto.
Kako tudi ne! Nastopajoči so bili domala iz vse Slovenije, in domači.
Na odru so se pred številnim občinstvom zvrstili: tamburaški orkester, dramska sekcija iz Ljubljane s komedijo Mama ide v penzijo, in domači član, Ivan Kolonie, ki jc obesil svoje akvarele na stene dvorane, kjer je potekal progi'am.
C/otovo je bil vrhunec večera predstavitev pesmi in proze, ki jo je ustvarila ga. Ružica Jukié. Delo jc simbolno poimenovala z naskwom: S: moji klaruši (biseri). Njena dela preveva ljubezen do Medjimurja, do družine in predvsem do matere.
Ptj predstavitvenejn večeru so domačinke pi^nudile izvrstno pečivo, ki so ga spekle same. Olani pa so se zadržali, peli in obujali spomine na svoj rodni kraj.
Tudi to srečanje sta izvrstno organizirala brata Blagus.
■ Viš
Bolnišnične ol^užbe in MRSA
Kaj je bolnišnična okužba?
Bolnišnične okužbe imenujemo tiste, pri katerih se bolnik zaradi zdravljenja v bolnišnici okuži in zboli. Bolezen je torej direktna posledica zdravljenja v bolnišnici. Kakšna je možnost, da za takSno okužbo zbolimo, je odvisno od vrste rizičnih dejavnikov. Najpomembnejši so: zdravljenje v enoti intenzivne terapije, zdravljenje v bolnišnici več kot 14 dni, .staro.st, operativni posegi, vsadki, in-vazivni posegi (žilni in urinski katetri, umetno predihavanje), huda osnovna bolezen. V prvi slovenski prečni raziskavi smo nalli med 6605 bolniki bolnišničnih okužb, največ v enotah intenzivne terapije 26,9%, najmanj na ginekološko porodniških oddelkih (1,0%) in pediatr tcnih (2,3%).
Zakaj se bolnišničnih okužb bojimo?
Bolni.^nične okužbe pogosto povzročajo na številne antibiotike odporni mikroorganizmi. Zato moramo uporabili posebne, ki jih jc potrebno dajali nepíxsredno v žilo. Lc-ti so bolj strupen; (imajo več stranskih učinkov), a so vzdravljenju včasih celo manj učinkoviti. Poslcdicc bolnišničnih okužb so povečana umrljivost, daljše zdravljenje v bolnišnici in zelo visoki stroški zdravljenja. ( eprav bolnišnične okužbe povzroča več mikrobov, pa posebno pozornost vzbuja MRSA, ki je tudi med najpo-
gostejšimi povzrcjčitelji bolnišničnih okužb. Še zlasti na kiruri^kih oddelkih. Ztitosc bomo v nadaljevanju prispevka natančneje seznanili s to klico.
Kaj je Stapliyioccocus aureus?
Staphyloccocus aureus je pogosta bakterija, ki skupaj z drugimi mikroorganizmi pogosto naseljuje kožo in sluznice zdravega človeka. Najpogosteje jo najdemo v m"»su, žrelu ter v kožnih gubah (pazduhe, dimljc). Predstavlja del normalne bakterijske flore. Izjemoma lahko ta bakterija prodre v tkiva in tam po\^roČÍ okužbo, ki se kaže v lažji (o^ojki) ali težji obliki (pljučnica, sepsa).
Kaj je MRSA?
Meticilin je antibiotik, ki ga uspešno uporabljamo za zdravljenje stafilo-koknih okužb, Nekateri stalllokoki so postali odporni (rezistentni) proti temu antibiotiku in zdravljenje z njimi ni več uspešno, /ato jc ta bakterija dobila ime meticilin rv^istenten hvioccoeus iiurvus (MRSA). Okužbe z MRSA lahko zdravimo le Še z neka terinii dragimi antibiotiki, ki imajo več .stranskih učinkov, a so vzdravlje-nju manj učinkoviti.
Kako se MRSA prenaša?
Običajno dobijo bolniki MRSA le v bolnišnici. Bakterija se prenaiJa z enega bolnika na drugega v glavnem prek rok in predmctcjv, po zraku se prenaša
v manj kot Za okužbo z MRSA so posebej dovzetni bolniki, ki prejemajo antibiotike, imajo zmanjšan imunski odgovor, bolniki z odprtimi ranami ali pa bolniki, ki imajo vstavljene različne katetre (npr urinske ali žilne katetre) in se dolgo in pogosto zdravijo v bolnišnici.
Kaj je okužba in kaj koionizacija z MRSA?
Večina bolnikov je z MRSA le koloniziranih, kar pomeni, da ta bakterija ktržo ali sluznico le na.seljuje in ne povzroča bolezni. O okužbi gc^vorimo takrat, ko človekzaradi MRSAzboli in ga je potrebnih zdraviti z antibiotiki.
Aii je prisotnost MRSA ozdravijiva?
Oseb, ki so le kolonizirane z MRSA in jim ta ne povzroča bolezni, ni potrebno zdraviti z antibiotiki. Potrebna pa je odstranitev bakterije iz kože in sluznic. Ta postopek imenujemo dekolonizacija. / dekolonizacijo preprečimo kasncjšt> okužbo s to bakterijo ter možnost prenosa na druge osebe. Postopek traja 5 dni. V tem času bolnika umivamo z razkužilom, mu negujemo U5ta in nana.^amo antibiotično mazilo v nos.
Kaj se dogaja v boinisnicip če smo pri boiniku ugotoviii MRSA?
v bolnišnici obstaja nevarnost, da bi MRSA prenesli na drugj bi>lnike. Za-
lo bolnika v bolniški sobi izoliramo. Posebni ukrepi so potrebni toliko časa, dokler s prei.skavami ne ugotovimo, da bolnik nima več MRSA. izolacija lahko tiaja več dni ali celoten čas bi-vanjavbolnišnici.
Za boliiike z MRSA veljajo posebni ukrepi:
#	Bolnika namestimo v enoposteljno .sobo ali v sobo skupaj z drugimi bolniki, ki imajo MRSA Na vratih namestimo op<yzorilo: Izolacijska soba.
#	Bolnik sme zapuščati svojo sobo le za nujne preiskave v spremstvu zdravstvenega oscbja,
e Ob vstopu v bolniško sobo uporabljamo zaščitne rokavice. Pri tesnejšem stiloj z bolnikom (negovanje) si nadenemo tudi zabitni plašč. Z rokavicami se ne smemo dotikali okolice in jih odstranimo pred od-hodi"»m iz bolni.škc sobe ter si roke temeljilo razkužimo z alkoholnim ra/kužilom.
#	Iz bolniške sobe ne smemo odnašati predmetov.
Kako ravnamo z boinikom z MRSA po odpustu domov?
Po odpustu iz bolaišnicc izolacija ni več potrebna Bolnik lahko opravlja delo in ima vse običajne slike. Píízí naj na dobro osebno higieno, si temeljito umiva roke pred jedjo, pt) uporabi stranišča in po negi telesa. Da bo umivanje rok temeljito, naj traja do 2 minuli. Ce bolnik ni bil dekolonizjran v bolnišnici, naj sc dekolonizira doma po navodilu zdravnika (umivanje z raz-
kužilnim milom, gnp-anje z razkužOom in nanašanje antibiotičnega mazila v nos).
Pri zdravih ljudeh (tudi pri otrocih in nosečnicah) je možnost okužbe zelo majhna. Dokler sle zdravi ste lahko v isti sobi z bolnikom, tudi priložnostni kontakti (dotiki, objemi) niso nevarni za okužbo. Seveda pa si po vsakem stiku temeljito umijte roke.
Svojcem ki negujejo bolnika na domu, svetujemo, da si po vsakem stiku umivajo roke. Če predvidijo stiks le-lesnimi izločki (urin, blato, izločki dihal, previjanje ran) naj uporabijo zaščitne rokavicc in si roke po uporabi rokavic umijcjo ali razkužijo, (c pridejo telesni izk>čki ncp(»redno na roke, si jih takoj temeljito umijte z milom. Za rokovanje s perilom in jedilnim priborom niso potrebni pc^sebni ukrepi. Bakterijo uspešno uničimo z običajnim umivanjem in pranjem. Ob upaštevanju naštetih ukrepov ni nevarnosti, da bi se bakterija MRSA prenesla na druge <'>sebc.
Ob ponovnem sprejemu bolnika, ki je nekoč imel MRSA, moramo na to opoz<>riti sprejemnega zdravnika, Take bolnike izoliramo, dokler s preiskavami nc dokažemo, da MRSA ni več prisotna na koži in sluznicah oziroma dokler bolnika ne de koloniziramo. To je predvsem pomembno pred načrtovano operacijo.
■ Leopold Rezar, dr. med.^ specialist interne medicine
Polfinalnl turnir zimske lige v malem nogometu
Tudi Rudar v finalu
Rnclar, CMC Publikum. Ko-roUm in Ljublj.irui I)ckIo 12. Ja-nuiirja prilk<KJnje leto v hull G«»-loi ec v Celju v finulnein liiniir-ju odločili, kdo bo letošnji državni prvak v nuiltni no^o-inetii. Rudar;jH je bil xnia^ovalťc velenjskega tumirjii. Publikum sije nastftp zagotovil kot prireditelj finala, v ljubljani je zim* K<»n>lan (10 točk). 2. Ljul>« lj;ii>» (91.
V obeh skupinah je sodelovalo po moistcv, ki pa nim^ igrala z najboljšimi igralci. Vseeno pa so obisk(5vaici. v velenjski RtleOi dvorani si jc lekmc ogledalo približno lOIK) ljubiteljev nogometa, videil nekaj zelo zanimivih lekcm. Najbolj okrnjeni /asedhi sta v Velenju imela lanski zmagovalec Maribor PIviTvama La^ko in (TvK'Publikum. Oslabljeno je bilo ludi moSlvo Rudarja, saj je prav manjkalo kar nekaj standardnih igraleev. Tujcema Kamberovič in Ribiću, je irencr Franc Oblak Jovolil, da s(a odšla domiw, Jcsenicnik, R^rahimovič in Alem Mujaković pa ^e niso okrevali
po poi^kodhah. Prosio je dobil ludi vratar Sribar, ki skupaj s KamlxTovičem ni manjkal na nobeni tekmi jesenskega dela prvenstva. Na turnirju pa sc jc poi^kv>diTval ArliC, lako da ni odigral vseh lekem.
Rudarjevi nogomelaši so od petih tekem i/gubili le zadnjo z Ero Šmartno. Vendar so si že prednjoz 12. točkami zitgoiovi-li prvo mesto in sodelovanje v finalnem lurnirju. SmarCaniso izgubili dve tekmi, in sicer z Muro 1er PuMikumom 1er zbrali de-vel točk. Osvojili so nehvaležno drugo meslo-
Prav toliko Uïûk kot SmarCani sta si priigrala Mura nn tretjem in Publikum na Četrtem meslu, samo enkrat pasla zmagala Maribor Pr^'ovarna LaSko in Dravograd Mariborčani so najbolj razočarali glede na to, da so v Velenje priSli kot laniiki zmagovalci. /.41 nekalere trenerje je očitno la turnir nepomemben, saj jih nismo videli v Velenju, ampak so nn>^tva vodili njihovi pomočniki-Najbolji5i strelec turnirja je bil
Andrej Kvas, Publikum, s 14. zadeiki, z osmimi je bil drugi Rudarjev kapelan Željko Spa-sojeviř. s Šestimi pa peli njegiw soigralec Alen Mujsmović.
Klid ar: Juhič, JozíČ (vralarja), Spasojevič, Dedič, Mujanovič, Hojnik, Ariič. Amei Muajkovič, Šmon, Sprečakovič. /ager.
■ vos
Rezultati:
Lkro«: CMC Publikum-Rudar 2 : 7, Dravoj^rad -Mura 1 : 4, Era - Maribor 2:1:2. krog: Publikum -Dravograd 5 : 4, Rudar -Maribor 5 : 4. Mura - Era 3 : 2; 3. krog: Dravograd -Rudar 2:5, Cra - Publikum 2:4, Maribor - Mura 7:4: 4. kra^: Dravograd - Era 3 : 4, Rudar - Mura 7:4. Publikum • Maribor 5 : 4; 5. krog: Era • Rudar 5 : 4. Maribor - Dravograd 3 :5, Mura - Publikum 7:5.
Vrsi ní red:
L Rudar 12.2. Era 9 (1), 3. Mura 9(0), 4. CMC Publikum 9 (-3), 5. Maribor PL 3 (2), 6. Dravograd 3 (-6)
Občni zbor Nogometnega kluba Šmartno ob Raki
Leto dosežkov in novih izzivov
SMARl'NO OU PAKÏ.6. deam-hra - Na občnem /bi»ru Noj;omet-nega kluba Smnrinooh l^iki {v dvomni tamkiijsnjesa kullurnega doma) Jc direktor khilKi.loÀeKm-jnc pri oceni opravljcne^i« delu v lutu 2002 poudnriKda Jezii njimi uspe^nu leto. pred njimi pa novi ix/jvi in vrsta /ijhicvnih nali^.
Po besedah Jožeta Krjjnca so med dogodki, ki so?e zi^znamwa-li leto 201)2 v klubu več kol (Omembe vredna uspeSno ki>nčana prva prvcn.stvena prvoligaška sezona, saj uvrs t i cvi Čla nske « kipe v elil • no skwynsko nogometno druščino mnogi napovedovali klavorn konec. Poleg lega velja omenili njeno uvrstitev v polûnale p^^kala Nogomeine zveze Slovenije, »čeprav pri fem dcseiku cstaja gre-nak priokus, da bi glede na okoliščine lahko iztri^ili še več in di'«živeli v Šmarlnem o!> Paki ludi kakšen evrctpski nastop.« Ob bok povedanemu, mnenju Krajnea, ne gre prezreti UApei^nih nastopov mlajših selekcij, zamujene pri-lo^iiosii mladinske ekipe, ki je imela lepe možncsli za uvrslitev v prvo ljgi.>, oilmevnosti ;lela kluba v šii^j slovenski špc^rl^i javnc«ii, preselitev v nove klulttke pn^tore 1er
nenazadnje urganiziranost navi-jaSkeskupine Vc.seli Martini, ki šteje že več kcil 50 članov. »Občutek imamo, da smo se v prvi sezoni nastopanja v elitni slovenski m^go-metni ligi veliko naučili in upam. da bomo le izka^je s pridom iz-ktirislilivdru^ ligafvki sezx)ni,ki je pravi k>ma težja oiï prve. voćkrat smo M glas p(wedaii. da načrluje-mo uvrst itev članske ekipe ćo 5. mes la. prav lako marljivo nadgrajujemo prizadevanja pri delu z manjšimi selekcijami. Iz^klall smo delovni pr<^ram, okrepili število strokovnjakov, ki delajo z njimi, saj se zavedamo, da le skrbi za laslen podmladek zagotavlja napredek kluba.» Seveda pa vseh teh uspehov ne bi bikvče ne bi tvorno sodelovali 2 generalnim pokrtwiie-Ijem Gn). delniško družbo iz Velenja. kopk'o drugih pokroviteljev, ííbčinoSmamoobPaki in mni^li v kraju, ki sci jim siali ob strani.
Leio 2()()3 za klub ne samo jubilejno, ampak luJi leto novih izzivov. Podrobnejšega programa prazni'jvanja 75-leinice u.spešnega delovanja kluba še nimajo, zanesljivo pa ga Ix^do - po prej^nčanju .iožeta Krujnca - zaznamovali takt» kot se /n klub in obkîtnia^ sp^xJ-
Nogometaši Ere na odmoru
NiřgometaSj Creseodpravljajonapočilnice,kisijih iudiz4islu ijo. saj je za njimi naporna in a^'^no jesenska sezona. C)sv\>jili pcio mesto in v pokalu izpadli v drugem kn^gu. Na konc^ s<i sodelovali na maJonogomelnem lurnirju vvelenjski Rdeči dvorani, kjc-r so bili drugi.
V ponedeljek so imeli se zadnji irening in zaključno večerjo, pi^novno pa se naj bi zbrali 10, januarja,
■ J. G.
ob\. Poleg ře omenjene uvrsiilve članske ekipe ôo 5. mcsla vpp/i ligi načrtujejo Se uvrslitev mladinske ekipe v druščino najboljših. Prepričani so, da ob dt^bn.1 zastavljenem pn'jgramu ne bi smeli iz-(.istali uspehi mlajših sekkcij. »Le-lossti načrti za izgradnjopriztdka k j^mar.^ki osnovni Šoli dobili končno podcvlxx v klubu pa si ?<,■!]-mo, da bi jih lahko ludi kmalu uresničili. saj \\)mo z vlaganji v inlra-sirukturo vvlikt"> pridobili tudi ostali koristniki .^pirtnih objekun' pri loli.« Kot jc Se naglasil Jože Krajne si biido prizadevali, da bi v prihodnje priitajali^ na lekme veliki*» zvesti navijačev kluba, da bi vključili v delo selekcij čim več mladih ludi izSmartnemu ob Paki st>-sednjih okf>lij (Zgornje. Spiidnjc in Sak^ke doline ). Scvvda pričakujejo nadaljnje zavzelo wjilelovanje 7generalnim pokroviicljcnun drugimi don aU^iji, ki pi odpirajo dejav-nc*sl kluba. »Njih(wa pc^moč nam ho res pt5trcbna,saj je pred nami lako imenovan projekt licvncira-nja nogometnih klubov, ki pc^siav-ija pred nas zahtevne naloge na jNpt^rlnem. infrastrukturne m. ad-ministr:uivno-kadrovj>kem in nenazadnje ludi finančnem pi^drtičju.
Na občnem zboru, ki se ga ni utegnil udeležiti niti eden pred-siavnik Nogomeine /veze Slovenije, skromna pa je bila ludi udeležba predstavnikov domačih dniŠlev» so sprejeli še nekatere spremembe klubskega statuta in SDglasno ptHrdili ncwega /^pana občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorj»ka za devetega člana predsedstva kluba.
■ tp
Šahovske novice
Regijsko šolsko prvenstvo Velenja
V prostorih šahovskega klubaje bilo regijsko šolsko prvensivc^ Ve-k-nja. Nas(4)piloje 27 učencev, ki so tekmovali v šestih skupinah. Med najmlajšimi (Icinlk 94 in mlajši) jc bila mod deklicami prva Maja Gro-belnik Ravne), med dečki pa Tilcn Utinik (Ravne). Pri dckliciih letnik 91 -93 je presenetljivo zmagala Magd a le na.Sovič pred Lucijo Sovič in Pairicijo Sušeč, vse iz Raven, fa-varitinja Spela SoviC - Biba Rv'cc-
ka je bila ^le čelrla: med dečki is-lih (cinikov je /inagal Ncje Arlič • Cioriea, prcil ladejejii Zaljuber^t^n in M.ilcjem Rczarjcni, V skupini letnika - 90 je med Ječki zmagiil ^.igaJamnikar-Biba R^îeeka.pred Ma lícem Rtmaijem -Brauw Lelon-je in KIcmctuMii Vrabičcni-KD.K, Vsi zmagovalci so se uvrstili na drř^vno prvenstvo, ki bojanuaija v Novem Mestu, V Pfosiorih kluba se jc začel turnir
za doseganje ka lego rije za letnike 8« in mlajši. Inlcresenli se se lahko prijavijo do ponedeljka nn tel. (Wi 235 Ml
Šahovski klubjc razpisal odprto občinsko prvenstvo: ekipno 12. posamezno pa 19. decembra ob 17,00 uri. 'Ičkmoviinje bo v prov lorili kluba na Kopal i$ki?. Prijavite se lahko pred teknuwanjem,
RK Gorenje
Povrnili tretje mesto
Rokometasi velenjskega (corenja so se tako, kot m* na])ovedaUi vrnili na tretje mesto. V 10. prvenstvenem krogu v soboto .so v LJuh* IJani premagali Slovan s M ; 30.
Včeraj so v Rdeči dvorani vnaprej odigrali lekmť> 11. kroga s Celjem PivtA'arno LaSko. Od Izida le tekme in svJbolnega med Preven-tom in Tnmom bo odvisno ali l'>odo astali na tretjem mestu, ali pa ga bodo zniwa prepustiti Prevenlu oziroma Trimu. Trebanjci in Slo-vengradčani so po 10. krogu za njimi zaostajali za točko. Prav ll m^išivi pasi bosla v soboto v športni dvorani v Slovenj Ciradcu stali nasproti-.
Slovan • (iorenje 30:34 (13 : I5>
<;orcnJe: Skof.Tamšc 6, J. Dobelšek 7, Peterlin. Kavličnik 7. Mlakar l.Oštir, Sovič2, Sirk 10 (3),Stefanič l,Skok.
KK Elektre
Dobro stresli Hopse
Košarluirji EIcktrc so /.aneslji-vo premagali hikainc rivale s Polzele. Z »rjemo prvo četrtino so odigrali zelo dohn» v ohramhi in zbrano v nap.idu, lako da pred* no.*<H, ki so si jo priigrali vdru^i četrtini, nis<r već spustili zruk.
Trener Niilo.Š Sagadín je svoj<^ ekipo (^dlično pripravil za bolj s svojimi bivšimi varovanci. Elek-tra ni imela slabega moža na igrišču. Najbolj razpoložena za igro v napadu sut bila Custič (32) in Draž<wič (20), pod kosem pa seje odlično boril Nuhanovič. Pri lk>psih velja piv>ebej t»menili raz-jx^loženega voierana Tovornika, kije dosegel kar33 ločk.
Prejšnji teden sose Soílanjčani sptîr.mimno ra^Sliz Dejanom .lev-tovičem. Njegovo p(miočSi> v potrebovali predvsem zaradi poškodbe Bclanoviča. tak je bil ludi dogovcir z Jevtovičem. Bela-ntwič je medtem povsem okreval, lako da Bclanoviča ne potrebuje-
jo več.
V si»l)oto .se v ^<is(anJuolHHa nov štajerski <i!>rHČun, s»ij bo Elektra gostila vedno neugodno Ko^lo. s kiitero ima iz lanske se/onc nekaj ncp^iravn^inih računov. Časje, da sesn.'ôi obrne. Tekma se bt» tokrat izjemoma pričela ol> 20. uri.
Uspešen vikend pa s<i potrdile ludi ostale selekcije Oleklre, saj so vse osvojile po dve točki. Na lurnirju zimske lige za pioniije v Nazarjah so igralci Elektre premagali Pivovarn«5 La^kt^ 89 in domačine, kadeti síi premagali eki-po Relaks Nazarje, mladinci, ki so edini igrali doma, pa &o bili boljSi od Rudarja iz'lrbovelj.
S. Ho]>si - Ck'Mm .^oš^tanj
77:94(22: 14,11	:32,
n:23)
Elekini: CusiiČ 32, LatoviČ 6, Ruprehi, Tajnik 1 U Divjak 5, Vi-dovič5,(ior$ek, Dra^xmč20.Nu-hantwič 9, Belantwič f»
■ Tjaša Rehar
KK Era Velenje
Drugi poraz
v 8. kro(!U 3. SKL center so velenjski koi^rkarji gostovali v <;orv-n\i vasi na Cîorenjskem in do/i>eli <)ru^i porst/. Domači so /.ma)*al! z K8: K5. Na tekmo .so odšli 7«lo oslabljeni, Kij zii rad I poškodb in .službenezadržanosti manjkali kar ^lirje igralci.
Prs'i polčasso zaključili s 13. točkami prcdnosli. V trelji čelrlini so domačini uspeli nadoknaditi lOločk. Velenjčani so kljub lemu do zadnje minule tekme še vedno vodili, nato pa popustili pod pritiskom bučnega domačegii občinstva in petindvajset sekund pred k(m-cem so Gorenjcvasčani izenačth in nato dosegli ie iri ločke.
Trenutno je Era Velenje z dvema porazoma in petimi zjnagami na četrtem meslu. za vodilnim Šenčurjem zaostaja le za točko.
V .soboto, v /itdnjem kro^u prvc^ii del» prvenstva, hodo v šaleško-savin,iskem derbi,|u gostili moštvo Na/it ry. Tekmo bi> i»b 18. uri v telovadnici osnovne šole Sa lek
■ Urška Blatnik
Goreiya vas - Eni Nelenje
a8:85 (26:29.15:25.27:17,20:15)
Ivrat Pungartnik 34, Hrženjak 20, Milčič 22, Valenčak 2, Pk>j 7, Meh Aračič. trener AleS Rehar
OK Šoštanj Topolšica
Veliko veselje v Kranju
v 10. kro^u sU»venske odbojkarske li^eza inoske aH v prvem so<»d-l>oJkarji ^wtaríÍHTctpolšice v derbiju. te.sni»,a /»sluÁeno ugnali moštvo Trlj^lava in osvojili pomembni točki. Tako so po tem krogu z enajstimi točkami uvrščeni na sedmo mesto.
lêknîo so sicer bolje začeli domači odbojkarjl, ki so si uspeli priigrati majhno prednost in jo zadr?^di do konca nv/n. V drugem nizu pa so gcistje vrnili udarec in izenačili- V začetku treijega so Triglavani spel močno povedli, vendar do ktmca niza predmw>l zapravili, v končnici pa jim je bila sreča b(?lj naklonjena. V četrtem so giblje v ogorčenem boju spet poravnali rezuhal. naio paže odlično zaigrali v liebrea-ku in dosegli četrto zmago.
Triglav-Šo.štanjTopolSica 2:3 (21.«21,24,-22,«9)
Klanec ledna bodo odigrali i5c lekme drugega sp^imladanskcga kn^-ga. V Šixstanju boob 17. uri ^>stovalo mc^^tw» Pomurja iz Murske Sn-bote.
S.Topolsiai: Najdič.Lejo, Pavič, Hribcršek. St^vinck, Pomer, Sevčni-kar, Kugovnič. Mihalincc, DupliSak, Djordjevič, Vlnčič
■ Kugovnič
Atletske novice
Vel#njačni br#x vid-idh uvrstitev
/evropskim prvenslvinn v krosu VMcdulbu nallrvaskcm Si) tekači hkicnili leUx<njo sezono. Slovenci imamo še eno cvTiipsko pr-vaknïjo, iîi loje Helena lavomîk.ki je zniagaia pri članicah. V krasu íí-j nasiopili ludi trije člani AK Velenje: Roman Kejžar je prt članih zasedel mesto. Ibiie Kosmač pa ho. Med mladinci jc bil Du.^an (iartncrSf). Omenjeni igralci nove okrepitve Vclenjčanov,
poleg njih pa ie Marko Crajser (Železniki), Mirjana Kalajdžič (Tuzla RS), Klavdija Ualimič in Uros Kogal (oba ŠŠ Ciazela Mari-[>or),
V	poneileljek skufiéčlna
o cil^u in iHxloČili Uftmcritvah v klubu bodo spregovorili na letni Ta v ponedeljek. 16, decembra, (oh 17.00) v dvorani MO Velenje.
V	novth dresih
V	teh dneh Ihxío člani AK Velenje v vseh kategorijah prevzeli novo klubsko opremo. Pridobili sojili s ponK>qo Jolandu Ćeplak.kini piv.« abila na í>voje klubske sotek-nKwalcc
m V.P. Dviganje uteži
Laijek državu prvak, Vbik drugI
Na di^iivneni pnvnstMi /a mladinec do 20 lc( je v kiUe;iorlji 77 kg U\}K'k Slavko (TAK - Uudnr Ve-lcr\jel osvojil I. mesto. V p<i1egu je dvi{*nil /. mi k^, v sunku pa 100 kjž v sunku. Sla« ko Í.HUťk je studeni kemye na Univerzi v IJiib^ani.
Dljnk Šolskega centra v Vclcrtju. Rok Volk. pn je liol kmlet v mladinski konkurenci /usedel dru^o mesto. VkategorijidoHíkgjťdvi-unil X0 k^ v pote)>u in 105 ka v snnkii.
Lokostrelstvo Dva državna rekorda
Vi»ob(Mosi>se mozirski lokoslrel-ci udekžilitumiga vdvonini. kiga je organiziral lokoslrclski klub Postojna. N;istopiloje I.tekmovalcev Iz večina slovenskih klubov.
N.-i luniirju je (ekmovalo 10 kv koMrelccv iz Mozirja. njihr*vc uvr-stir\'c: I, Diu<an Pcrhač(s.">75. knv gi), Aleksander (.^fi3). Sebastjan OSep (541), Primož Pcrhač (5.^11). Tjaša Sailer (411) in mw državni rekord; 2. Šle fan Ok p (573J. Bernarda Zemljak P (.'^52): 3. Marko SatJer (57i).JajijaPcrhač(52r));4. Miran Borslner (551),
V nedeljo so se nekateri čkini mo-zirskega kluba udeležili še mednarodnega turnirja na llrvai>kcm v Bjciovarju. /.magtwalcctumíija je bil ponovno Duian PerhaČ z 575 krogi- 1. niesli^ sla asvojila Sc Janja PerhaČ z noviin državnim rc-korkdom 548 krogi>v in Primi>^ PerhaČ à 519 krogi. Bernarda Zemljak P je lokral osvojila 3. mesto
m)-
■ DP
Maraten v Rimu
tekaSka sekcija M IS (n)rciije vabi vse nuiratonce. ki bi ZcIcU preteči shkovho rimsko maratonsko progo, da sc jin) pridružijo in .skupaj u-spesnii nasltipijo p^xi slovensko zastavo. Slarl maratona bo v nedeljo. 23. marcu 2003 ob 9.30.
Čas za prijave pajc ^ ravno pravi, saj je siarln če je poravnana do20.I2.2iXaie:«EUR,nalodo 31.1. 2C)()3 38 EUR In kasneje 43 EUR.
Podrobnejši pn^gratn. prijave in řníomiacijc na e-naslovu: viisja.jer-cie@Mol.nci ali Icl. 041-514 m (Vasja).
Pa Se to: priiavc bodo sprejemali do vascdbc razpoložljivih mest, vendar najpođieje do 25. jajiuarja 2i)03.
■ Hinko Jerčič
14
MODROIBIILA KRONIKA
^HM 12. decembra 2002
Brez pokanja s petardami in drugo piroteitnii<o pred in med prazniki ne gre
Policisti lani zasegli 24 tisoč petard
Ctprav si Je želeti* da bi bližnji prazniki minili brez pi)k2ir\jii pelard in drugih pi» rotehničnih sredstev« pa brai teqa očitno ne h<> šlo. Že veliko prej, kot Je to dovoljeno -med 26. decembrom in 2.Ja* nuarjem «je slišati pokanje. Ne samo, da Je nadležno, ludi nevarno je!
V prelekiih Iclih, ludi lani, je biJo v Sliwomjl večje Štcvilti ljudi huje a(i la/Je lelesno poškodovanih. ker so bili neprevidni ali preveč lahkomiselni pri ravnanju s piroichničnimi izdelki. Poiiledicc lakih ravr^aiij so opeCeni prsti, raycei'rani -pa tudi odtrgani - udi. pogoste so poškodbe ol)ra7a in oči. Po.sebcj ^o/IJivi pa so priwri, ko so poi^kodovani olr<")ci.
Policlsli bodo letos v sodelovanju z minisirs^vom za šolstvo in Šport izvedli preventiv-
no akcijo med osnovnošolci, imenovano Zvezda. Namen akcije je osveščanje otrok o nevarnoslih uporabe pirotehničnih sredstev. Piilicisti pa lx> do v teh dneh dosledno ukrepali proli vsem» ki btxlo me-lali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične bdel-ke, kjer lo ni dovoljeno» in sicer: v ši^lah in njihovi okolici, v l>ližini zdravstvenih domov in bolnišnic, vriccv, domov za ostarele, v okolici cerkvenih objektov, v strnjenih naseljih, na hodnikili stanovanjskih blokov, v športnih objektih in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi.
Lani so policisti na Celjskem zoper osem kršiteljev podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Zaradi kršitve uredbe o pirotehničnih izdelkih je bila ena oseba mandat-
no kaznovana, v enem primeru je bil podan predlog za uvedbo postcîpka o prekršku zoper starše otroka, ki je uporabljal pirotehnične izdelke, Inšpekcijskim slu?,bam pa so podah 6 poročil o ugotovljenih kršitvah- Obravnavali .so tudi 4 primere, ko je biîa z uporabo pirotehničnih izdelkov povzročena gmotna Šk(xla (v dveh poškodovano okensko steklo, v enem steklo osebnega avtomobila in v enem poštni nabirćilnik). Samo vdc-cembru pa so policisti zasegli 13J18pctard in 171 raket.
Naj spomnimo, da se z denarno kaznijo od 5.000 do 5().(>(K) tolarjev kaznujejo starši ali skrbniki, če dcivolijo ali dopustijo, da oln>ci uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva.
■ mkp
Sporočilo za Javnost
Sodišče zavrnilo pobudo
Ustavno sodisce zavrnilo pobudo za zafetek postopka za oceno ustovnosti în zakonitosti Odloke o ureditvenem načrtu zo sirie območje opuščenega pokopališča Šmartno v Velenju
Ustavno sodišče RS je v pcv tega Martina. Izvedba druge
stopku za preizkus pobude nekaterih krajanov iz KS Šmartno iz Velenja na seji dne 21. novembra 2(X)2 za-vmih pobudo za začetek p(v stopka za occnt) ustavnosti in zakonitosti Odloka o ureditvenem načrtu za .širše oí> močje opuščenega p<'>kopa-lišča Šmartno v Velenju (Uradni vestnik Mestne občine Velenje. š(. 8/2(KX)). Pobudniki so namreč izpodbijali Odlok, kersc ne strinjajo z načrtovano prometno Infrastrukturo In izvedbo druge etape ureditvenega načrta, ki predvideva ponov-no odprtje opuščenega pokopališča. Pobudniki navajajo, da bi moral biti Odlok sprejet v Mestni občini Velenje na referendumu. Pri njegovem sprejemu naj ne bi upoštevali predlogov, ki so naspn)tovali ponovnemu odprtju pokopališča, načrtovane rešitve pa so nestrokovne. V svoji p<')budi prav tako navajajo, da je lahko poko-pali.šče le na zemljišču, ki nI močvirno in kjer meteorne in podtalne vode ne vplivajo na studence, ribnike ipd. Prav tako mora pokopališče v mestu ali naselju imeti mrliško vežico, ki je opuščeno pokopališče nima. Mestna občina v svojem odgovoru navaja, da se z ureditvijo, predvideno v izpodbijanem Odloku, strinja večina krajanov KS Šmartno. Namen Odloka je ureditev obstoječega zanemarjenega območja, tako da l>o varnejši in primernejši tudi cestni promet. S predvideno ureditvijo se strinja tudi lastnik pokopališča. /.upnijski urad sve-
elapc ureditvenega načrta, ki predvideva ponovno odprtje opuščenega pokopališča, je v Odloku določena pogojno, saj je odvisna od odločitve Sveta MOV in sprejetja novih pravil o pokopavanju na tem obmoCju. Ob morebitni izvedbi druge etape bi bila mogoča le položitev žare na grobno mesto, kar nova parkirišča na ureditvenem območju tudi omogočajo. Od k) k načrtuje prx>storeko ured itev obravnavanega območja v dveh etapah. Pri tem v prvi etapi načrtuje predvsem ureditev spominskega parka in prometno infrastrukturo ter v drugi etapi ureditev pokopališča. Pobudniki prvi etapi načrtovane prostorske ureditve v delu. ki se nanaša na prometno infrastrukturo, očitajo, da je v ne.skladju s 14. in z 32. členom Ustave, ker ne zagotavlja vsakomur, da se prosto giblje.
Dejansko stanje na območju, ki ga ureja Odlok, se razlikuje od drugih območij, ki so predmet prostorskega načrtovanja z drugimi prostorskimi izvedbenimi aktt,/-a-to se lahko razJično pravno uredi - zato zaradi z Odlokom načrtovane prostorske ureditve območja tako še ni kršeno ustavno načelo. Ustavno sixli.šče je sprejelo stališče, da lahko vsakposeg v pro.stor pomeni poslabšanje bivalnih razmer, vendar to samo po sebi še ne predstavlja kršitve pravice do zdravega življenjskega oko-Ija.
Prav tako je neutemeljeno stališče pobudnikov, da bi
moral bUi OdJok sprejet na referendumu. Mestni sve I ni zavezan sprejeti predlogov in pripomb z javne razgrnitve osnutka akta, temveč je do njih le dolžan zavzeti stališče.
Prav tako je Mestna občina Velenje v obravnavanem primeru tudi upoštevala pogcye za varovanje pitne vode, saj jc na osnutek Odloka pridobila tudi soglasji ministrstev, pristojnih za zdravstvo ter v<ir-SÎVO pred naravnimi in drugimi nesrečami. To zagotavlja, da z Odlokom načrtovane vodnogospodarske ureditve varujejo pitno vodo tako, da ta ni ogrožena. Odlok, ki ureja rekonstrukcijo in popolno pren{>vo kapelice, predvideva možnost njene uporabe kol nvliške vežice, zato je neutemeljen tudiočitek, da pokopališče nima za to predvidenih prostorov. K osnutku Odloka je dal soglasje Zavod za varslvo naravne in kulturne dediščine v Celju, zalo tudi dvom pobudnikov o možnostih uporabe kapelice kot mrliške veže ni utenwljen. Prav tako Odlokzgolj načrtuje gradnjo cest in ne ureja šc njihovega vzdrževanja ter ne določa prometnih pravil in pt^sebnih pogojev za odvijanje pn"»meta po njtli. Zalo samo zaradi načrtovanja gradnje cest Odlok ni v neskladju s 5- člen(")m Zakona o javTuh cestah. Iz vseh navedenih razlogov je razvidno, da so pripombe neutemeljene, zaradi česar je Ustavno sodišče tudi zavrnilo pobudo.
■ Tadeja Mravljak, Služba za odnose z javnostmi MOV
Smučarska sezona se začenja
Naj bo čimbolj varna
Kljul) temu, da vremenske raxmere Še ne omoi^očajo n)>ratavanja vseh smučišč, pa ni već daleč čas, ko se ho lii« d i uradno /a Če la .smučarska sezona. Da hi /h vse minila kar najl)o1j ve.selu in brez neprijetnosti, Je dobro upoštevati iiek<itere varnostne ukre« pe. ki lahko preprečijo poškodbe, gmotno škodo in slabo voljo.
Najprej je treba je preveriti in pregledati brezhibnost opreme. Pomembni pogoji za varno smuko pa so šc: ustrezna psihofizična pripravljenost.
upoštevanje znakov na smučiščih, navodil, kijih dajejo osebe, ki skrbij(3 za varnost In red na smučiščih, ustrezno varovanje opreme v času, ko ne smučamo in ustrezno varovanje ostalega premoženja v času smučanja, Podobno kot v preteklosti, bodo tudi to zimo na določenih smučiščih za red skrbeli policisti.
Lani sc je na smučiščih na obnu)čju Policijske uprave Celje zgodilo 222 ne/god, dobrih 8 odstotkov več kot leto pred tem. Večlna(2l7)se jih je zgodila na območju Rogle, 3 na
območju (loll dve nezgodi pa sta se pripetili na smučišču pri Celjski koči. V štirih primerih so bile zoper povzročitelje podane kćizeaske ovadbe, v ireh je bilo podano poročilo državnemu tožilcu, v štirih pa so zoper povzročitelje podali predlog za uvedbo postopka o prekršku po zakonu o varnosti na javnih smučiščih. V vseh ostalih nezgodali na smučiščih pa-SO se smučiuji poškodovali sami pri padcu.
■ mkp
Končana preiskava tragične delovne nesreče na Golteh
Ovadbi zaradi ogrožanja varnosti pri delu
CEUÏE, i>. deeemhra - Na Policijski uprave Celje so v |)one* deljek predstavili u^c»to>itvev /.vezi s tragično delovno nesrečo, ki seje /godila 9. oktobra letos na spodr^t postaji ni-halke (>olte v Žekovcu. Pri menjavi jeklene vrvi .sta v globino omahnila 30-letni Pavle Her-lah iz Radegunde In 33-)etni Bojan Ma/.eJ h Lepe Njive.
Policisti so zoper vtxijo de), avstrijskega državljana F. Cî. in vodjo skupine, B. H, slovenskega dri^avljana, podali ka/ensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu po 208. členu KZ RS. Po petem odstavku lega člena gre za obliko kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen od enega do dvanajstih let zapt^ra.
Dela pri menjavi desne jeklene vrvi je prevzelo avstrijsko podjetje Teufelberger Seli Ges.m.b.h., pomožne delavce
pa je priskrbelo podjet je Rl'C: Golte. Zamenjava vrvi se je pričela 8. oktobra, ko st>jo namestili v vtxíila v spcxlnjem delu kabinske žičnice. S hidravličnim vitlom sojo nato začeli napenjati, po končanem napenjanju pa pričeli monrinUi na bdien protiuleži težke 72 ton. Vrv je na protiutež pripeta y. vrvnima čeljustma, prva je varovalna, druga nosilna. Ko so bila deia že končana, odstranjen gradbeni oder ter varovalno skripčevjc in hidravlični vitel, je vodja del opazil, da je protiutež previ.soko- Odločil je, da jo je treba spusthi. Pom>vno je naročil montiranje hidravličnega vitla in varovalnega Jkripčevja ter odredil, da dva delavca demontirala varovalno vrvno čeljust. Delavca sta brez potrebnega varovanja cxJšla na protiutež in demontirala víďo-valno vrvno čeljust, po vsej verjetnosti pa pt)pusilia tudi nosil-
no vrvno čeljust, zaradi česar je pwtiutež padla približno 6 metrov globoko v betonski jaSek. Dciavca, ki sta bila na protiuleži, sta utrpela tako hude p(i^cxlbe, da sta na kraju umrla.
»Vodja del In vixJja skupine bi morala vedeti, da sta bila delavca določena le za pomožna dela iti da nimata dovolj zjianja za presojo potrebnosti montaže in demontáže vrvnih čeljasil. KJjub temu staju, čeprav sta vedela, da ni potrebnega varovanja, napotila opravljati ta dela, pa Šc to brez nadzora asposo-bijenega oziroma pristojnega delavca. Zaradi teh okoliščin smo zoper obe osebi podali kazensko ovadbo,« je na novinar-skis konferenci Policijske uprave Celje v p<')nedeljek povedal Robert Mnivljak, načelnik Urada kriminalistične poJicije.
■ Mitena Krstić - Planine
Preiskal, nič pa vzel
VELENJE, 4. decembra - V sredo dopoldan je ncznanec vlomil v stanovanjsko hiŠo na Goriški cesti v Velenju, last B. .1.
V notranjosti je vse preiskal. ker pa očitno ni našel tistega, kar je iskal, je odlel, ne da bi kaj vzel.
Streljanje v diskoteki
VELEN,|E, 7. dec^ber- Zgodaj zjutraj v.sobo-to. natančneje ob 3.45, je prišlo do streljanja v diskoteki Duo v Silovi.
Neznanecje v lokalu zgosti izstrelil tri strele iz pL^tole, polcm pa gaje vzela noč. KJjub temu, da je bilo v lokalu precej gostov, streli na sreči niso nikogar poškodovali. Policisti bodo za izsleditev strelca napeli vse sile. Zadevo je prevzel Urad kriminalistične .sile.
Iščejo voznika
VELENJE, 7. in H. decembra - Kar dve prometni nesreči sta se konec minulega tedna zgodili na območju Policijske postaje Velenje.
Skupno jima je to, da sta bila v obeh udeležena peka, policisti paza voznikoma poizvedujejo romaju vabijo, da se zaradi razjasnitve okoliščin nesreč sama oglasita na policijski postaji.
Do prve nesreče z udeležbo pešca je prišlo vso-bolo, ob 22.15, v križišču Kidričeve in Kersnikove, kjer je neznani voznik osebnega aviomol)ila
Odnesli za 3.500.000 bund in hlač
VELENJE. 8. decembra - Okoli 1.35 je ne-
znćini storilce (najbrž pa jih je bilo več) vlomil v U'govino Era Šport na Šaleški cesti. Odnesel je kar5fi kosov bund in hlač, večino listih najdražjih Colmarjevih in Descentejcvih. Erin Šport je oškodoval za vsaj 3.5II(U)00 tolarjev.
na prehodu za pešce trčil v 2l-letnega pei>ca A. Š., ki je pri tem utrpel lažje telesne poSkodbc. Neznanega voznika in vse, ki bi kaj vedeli o nesreči, policisti prosijo, da pokličejo na številko 113 ali na anonimni telelon OBl) 12 00.
V nedeljo ob 17.35 pa je pri InterŠparu. izven prehoda za peke, neznani voznik zbil pešca D. J. iz Velenja. Voznik je tega naložil v vozilo in odpeljal v zdravstveni dom, kjer so ug(>tovili, da je peSec v nesreči utrpel lažje telesne poškodbe. Voznik pa ni pust II svojih podaikiw. Policisti pozivajo voznika, da se zaradi razjasnitve okoliSČin prometne nesreče oglftsi na PP Velenje.
HOROSKOP
Oven od 21.3. do 20A.
Ftiniaite si, da spet preliravaie Svoje telo le nekaj 6âsa nar-avnosi muiitd. pa čeprav pri îem splo^ ne uživate već. Če želile doseči zâûancilj, kise ga še vedno drfite. boste morali upočasniti lempo Vsega se pač ne da poslorili v mesecu in pol Sploh za nekatere sivari na ljubezenskem področju vašega íivijenja boste polrebcvali se veliko veC časa. kol ste mislili. Misli vam bodo namreč vse pogosteje uhajale zzanimivi osebi, ki ste jospoznali ^le pred kratkim
Bik od 21.4. do 21.6.
Ftslali slepreierti. da tega nebi opazili ludi drugi. Enostavno se bckste metali vzeti v roke, sicer se ^m obeâ pravs polomila rm poslovnem in posledično ludi finančnem pc^račju. Prav lu pa si jo sedaj te!ko privoščile, saj bodo za vami prisil ludi dolgovi. na tetere sležeiahlo pozabili. Česi bosle znali vzet; čas tudi zase, se boste krrslu počulili mnogo bolje, vendar morale paziti, da ne bota čas predolg in neproduktiven Beg v prepogosto spanja bo samo beg od problemov in posledica pomanjkanja svetlobe
Dvojčka od 22.5 do
Rd svoje bosle izpadli junak, le vi pa boste vedeti, da je bitka, kf ste jo bojevali kar nekaj časa. pravzaprav izgublja. Čeprav bo jzgiedato, da ste v nje) potegnili daljli kortec. bosle krajlega Izgubili boste namreč nekoga, ki vam že dolgo pomeni več kol je vedel on sam in kol ste slulili vi. To vam bo jasno prepozno, popravni izpit pa bo tok/al odpadel. Počuije ludi telesno ne bo najboljše, sicer pa le pred vami povsem povprečen leden
Rok od 22.«. do 22.7.
Vrteli se bosle v krogu zelja in mofnosif. Če si bosle priznali, da se zadnie čase preveč smilile sami sebi. boste le na pol poti do cilja, ki bo vse^kor lepši, kol so bili pretekli dnevi. Vsiužbi bo vse pogosteje prihajalo do napetosti, ki vas bodo mvile tudi doma. na tjubezenskem področju pa bo vse v najlepšem redu. Srečni boste, čeprav boste tu in tam malce podvomili v iskrenost vašega partneria. Če mu ne bosle bolj zaupali, bo to začetek konca Glasni dvomi ga bodo namreč pričel i zel o motiti.
Lov od 23.7. do 22.8.
Najbolje se boste počutili.čebostemoralibiii v pravem pogonu. Istočasno bosls motala blli zaposlena telo m vaši možgani. Če bo le eden, ne bosle prav vztrajni. Bo pa kar držalo, da prave energije za delo še ne boste imeti. Mrzli dnevi so v vas spet naselili Željo po ljubezni in nežnostih. Še nekaj dni boostalo le pri sanjarjenju, sicer pa bo veselo decembrsko obarvan vikend prav zabaven in boste naenkrat našli tudi druge sivan. ki bodo popolnoma prevzele prosle trenutke m vas zaposlile do konca
Dovica od 23.a. do 22.9.
Kot ponavadi boste na pol poti do cilja ačeii dvomiti, če sle se odločili pravilno Ps čeprav so bili vaši sklepi trdni bt kamen Takšni pač ste, vedno malo v oblakih, z eno nogo pa rts trdnih tleh V naslednjih dneh boste spet več nad oblak; kot v real-nosil Imeli bosle ogromno velikih želja, volje, da jih uresničite, pa bolj malo Manjka vam zabave v družbi, ki jo imate iskreno radi Fbskrtiite, da jo tudi dobite, sai vesie. da to sploh ni tako teM kol izgleda na prvi pogled. Le na dtuge se boste morali malomanj ozirali, pa bo šlo
Tehtnica od 22.9. do 22.10.
Vsem bosle hoteli pokazati, kako dobro se počutile v svoji koži In to na rtaravncst nevsiljiv nsčin ^gotovo je (ved semi čudovit teden, v katerem bosle uspeli doreči mnoge stvari, ki |it) prei niste uspeli več mesecev Izkoristite ugoden položaj planetov tudi za druge plati življenja. Recimo, za ljubezen ki je po dolgem času ponovno razgibala vaša čusUq. Ce ja to listo ta pravo, pa šenetej časa ne bosle vedel i.Prav bi bilo. da uživale vprav vsem. kar vam na pot prinese življenje, saj dolgo ne bo več tako lepo kol vam je trenutno.
ikorpl|on od 23.10. do 22.11.
Če se boste hoteli po dolgem času počutiti odlično, se boste morali ludi vi potruditi. Čeprav je navada grda Železna srajca, jih bosle prisiljeni kar nekaj opustili Prav bo, če si priznale, da so to le raT^de. ki ne morejo In ne smejo upravljati z vašim telesom In prav telo vam bo hitro pc^lo svojo hvaležnost F^rtner bo prikupen znal ^s bo spraviti vdobrovoljoin nagraditi a vaša dejanja. Vnedeljo si [vi-voščita nekaj trenutkov le zase, obema bo več kot godilo
Strelec od 23.11. do 21.12.
Caka vas leden, ki bo iziemnc ušesen. Vsi vas bodo hvalili, vi pa se boste počutili kot v devetih n^ih. najlepša novica, i(i sle jo po tfhem priCako\gli, bo do vas prišla v torek Posledice pa tK)doveliko bolj prijetne, kotste si i^aj koli mislili Val dolgoletni trud bo zagotovo poplačan A bo to veljalo le za vaše delo. Kar se ljubezni tiče, bosta s partnerjem ravno zaradi novega uspeha stopila v krizno obdobje. Krivo bo pomanjkanje Časa in pogovora
Kozoros od 22.12. do 20.1.
Tudi tokrat bodomnogi opazili vaše nihajoče razpoloženje Najprej boste dali prav vse od sebe m se nadčloveško trudili, da bi ugodili muham vseh okoli vas Polem vam bo, preprosto pove(ldno. vse padlo dol. Brez energije boste m zato tudi učinkoviti izjemno slabo. 2e zdavnaj sle ugotovili, koliko dobrega lahko sami storite zase. če pazite, kaj daste v usla. Čas bo spel pravi, da se opnmefe zdravega načina življenja. Kaj to pomeni m kaj vsm škodi pa sami predobro vesle. Sploh, k« je pred vami praznični čas, ko vedno pfeveč jesle.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Vsi okoli vas bodo že praa^ovali in se poslavljati od iztekajočega leta. V^m pa lokrat sploh ne bo do veseljačenja Želeli si boste, da bi ob sebi imeli nekoga, ki bi ga imeli iskreno radi m obratno. Žal kaže. da se vam ta največja letošnja želja do novega leta ne bo uresničila Vezani boste s partnerjem vsak dan bolj odtujeni, nevezani ne boste našli sorodne duše Pravzaprav sle jo že, a kaj. ko ni prosta m je nikoli ne boste mogli imeli. Ko se boste sprijazniti s tem, se vam bodo oči odprle tudi za druge.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zagotovo vas Čaka precej naporen leden. Glava bo polna težkih misli, številnih skrbi m problemov Sploh jih ne boste ^iali odklopiti. ^lo se bosle morali predvsem umiriti, naredili seaiam pr^nostnih nalog in se jih v takšnem vrsinem redu, kot si ga boste začrtali sami. ludi lotiti. Kaže. da bo kmalu bolje. Najbolj naporen teden je pravaprav že za vami preden se boste lahko predali vesetjačenju rn praT^iÔnemu ra^ioloženju, ps^čaka še nekaj ne preveč dni. Abostezmogli
Zdravnik svetuje
šport in srčni boinik
Redna telesna <iklivmwl zmanjša dejavnike tveganja» upočasni proces aieroskicroze, pi")meinbno i/boljSa zdravje icr funkcijo telesa in duha. Će hočemo dascči uspeh, mora telesna vadba doseči določeno stopnjo in-lenzivno?>li in pogostosti. Vadili moramo 4 do 5 X na teden po poj ure, intenzivnost pa naj bo lakána, da bomo pognali srcc s hítríí.sljo med 60 in 85 % svoje mak.simalnc frekvcncc srčnega utripa (MFSU). Prav število srčnih utripov v minuti jc odločilen kriterij uspešnosii in primernosti izbrane telesne aktivnosti. Na frekvenco srčnega utripa vplivajo Slevilni dejavniki: sian'Wl, spol, psihično slanja posameznika ter njegova telesna zmogljivosl. Redna telesna aktivnost na^ sprana, psihično stabilizira, nam izb(.)ijsaieltónozmoj^jiv<si ter dviga kvali le-10 življenja. Izbirali bomo predvsem med aerobno dinamičnimi Sp(>rii - hojo, lekoin, kolesarjenjem ali plavanjem. Nekateri bodo raje igrali tenis» badminton ali golf, spel drugi vadili v Qlnesu.
To velja za zdrave ljudi. Kaj pa srčni bolniki? Tisti pravi, z dokazanimi okvarami srčnih siruktur in ne le prisotnostjo nepomembnega Suma, ki je bil odkril slučajno in so ga laiki, pogosto ludI s pomočjo zdravstvenih delavcev, naredili pomembnega» njegovega lastnika pa spremenili v srčnega bolnika. Spommjam se šicvilnih sošolccv (predvsem sošolk), kako so leta in leta nosili k uram telesne vzgoje opravičila 1er se zavijali v lančieo telesne neaktivnosti. 7. leti je lančića pastala oklep, opravičilo in posledična nedejavnost pa razlog za njihovo slabo telesno zmogljivtwi, pomanjkljiv imunski sistem, pogc^sta obole-vanja ter hiicr razvoj aieroskleroze.
Tudi za srčne bolnike velja» da morajo biti telesno aktivni, se\'eda pa morajo aktivnost prilagoditi naravi in siopnji obolenja ter lastni telesni pripravljenosti. Vsak ugotovljen Sum nad srcem je pouebno Že v zgodnjem oiroSivu natančno opredelili. Le redko se za njim skriva resno srčno obolenje. Opazujte otroka in bodile pozorni na pojav težke sape, modrice ali izrazite bledicc pri naporu. Tudi pojav prehitre utrujenosti in telesne nemoči zahteva obisk pri zdravniku in natančnejšo diagnostično obdelavo. Pri zdravniku oziroma kardiologu boste dobili nalančna navodila kaj in koliko sme vaš otrok. Sicer pa ga pustile in vzpodbujajte, da bo živahno raziskoval in tekal naokoli ter se preizkusil v Številnih šporlih. Le ob zdravem telesu laltko pričakujemo eelovii in skladen razvoj njegove osebnosti,
Ishemična hoiezen srca predstavlja najpogostejši razlogsmrii tudi med našim prebivalstvom. Slevilnim zapletom ter slabim i/hodom» bi se lahko izognili, če bi bili ljudje ^balno aktivni vse od mladih dni naprej. Bolnikom s stabilno obremenitveno angino peklorls svetujemo redno aerobno ak-livnmt z intenzivnostjo do bolcčiaskcga praga. Obinočje frekvence srčnega utripa bomo določili s testiranjem na tekočem Iraku ali kolesu. Izvajajo lahko Številne rekreativne športne aktivnosti, intenzivnost pa mt)rajo prilagoditi svojim zmožnosilm. Zaradi možnega pojava sočasne spastićne an^in« pektoris (srčna bolečina zaradi skrčenja koronarnih žil) svetujemo aktivnosti na prt^lem Ic v dneh lepega in stabilnega vremena. Bolnikom / nestžihíin<i nncinu pek-l<)ris telesno aktivneisl odsvetujemo» saj zaradi grozečega srčnega infarkta sodijo v bol-
nišnico. Po prebolelem srčnem infarktu bolniki izvajajo individualno prilagojeno leleř^no aktivnosi ambulanlno ali v koronarnih klubih. »Številni se bodo po dobri rehabllilaciji ponovno vrnili med rekrealivee kol po-hodniki, planinci» kolesarji ali plavalci.
Pri sumu na vnetje srčne miítte (miokardi-lis)» ki ga najpogasleje pjivzročajo virusi» rekreativno dejavnost odsvetujemo, saj bolniki potrebujejo mirovanje. Nanj posumimo, ko se pojavi nenadna utrujenost» dušenje pri naporu, občutek bolečin v predelu srca, aritmija ali znaki popuščanja srca. Okrevanje traja štiri do šest mesecev. Pred poniwnim začetkom vadbenega pri^grama je potreben pregled pri kadlologu 1er ocena srčne funkcije.
Prolaps mitnilne zaklopk« je manj pomembna bolezen. Ugotovimo ga z ultrazvočnem preiskavo. Cc inia bolnik napade motenj zavesti, v družinski anamnezi podatek o nenadni smrti, pridruženo pomembno spu-ščanje na mllralnl zaklopki ali prebolel embalični dogodek, potem svetujemo le blago telesno cikllvnosl, ob kateri ne bo presegel 60% na teslu dosežene MFSU. Kadar bolnik nima zgoraj omenjenih problemov je lahko telesno aktiven brez omejitev.
Med kardioniiopatijanii ima posebno meslohiperlr*>llčna»ki je najpog*KlejSi vzrok nenadne srčne smrti pri mladih .spori nik I h. Na bolezen posumimo, če najdemo znake hipertrofije levega prekata brez predhodnega treniranja, dokažemo pa jo ultrazvočno. Zaradi nepredvidljivega obnašanja ob naporu je potrebno opraviti obre-
zmanjšano srčno funkcijo dovoljujemo telesne aktivnosti v območju 50 do 60% na testu doU^cne simptomatske MFSU.
Aortiu stenoza (zoženje) jeza mnoge bolnike povsem asimplomatska do pozne siarosti. Ob lažji aortni stenozi z normalno funkcijo srca bolniku ne postavljamo omejitev. Pri srednje težki stenozi odsvetujemo le inlenzivnej.^ obremenitve s frekvencami utripa preko maksimuma. Kadar ugotavljamo oslabljeno funkcijo levega prekata ali motnje srčnega ritma, svetujemo Se nižje napore s frekvencami do 70% maksimuma.
Pri lažji ilortni rei>urgilaciji (/atekai\je, spuščanje) z normalno velikim levim prekatom bolnikom ne omejujemo telesne aktivnosti. Seveda so polrebne pogoslejše kontrole pri kardiologu in ponavljanje ul-trawoka za oceno funkcije srca, stopnje re-gurgiiacije, velikosti levega prekata in premera aorte. Pri srednje težki stopnji bolezni odsvetujemo vse ležje aktivnosti. Zgornja meja frekvcncc srčnega utripa ne sme preseči 70% maksimalne. Vse slallčne obremenitve odsvetujemo. Pri ugol ovijen i razširitvi aorte so svetovane aktivnosti ,Še manj Intenzivne in se končajo pri maksimalne frekvence srčnega utripa. Pri lei^ki regurgitaciji je telesna aktivnost prepovedana in omejena )e na najnujnej») hojo.
Po vstavitvi umetnih zaklopk se klinično stanje bolnikom pomembno izboljša. Da bi pridobili na telc.^ini zmogljivosti» je nujno potrebna redna telesna aktivnost, ki jo določimo piî pregledu pri kardiologu vključno
meni Ive no testiranje. Bolnik naj izvaja aktivnosti 7 nizko intenzivno.stjo - od 60 do 70% na testu dasežene MFSU.
Pridobljene okvare/.akiopkse praviloma razvijajo počasi. V začetku bolnik nima kliničnih težav. Prisoten je tipičen šum, kasneje pa se pojavijo težave v obliki du.^enja, motenj srčnega ritma ali znakov srčnega opuščanja.
Mitnilna stenoza (zoženje) je dolgo časa brez simptomov. Pri blagi obliki je telesna aktivnosi neomejena, dovoljena so celo tekmovanja. Pri srednje ležki svetujemo le lažje obremenitve - do 60% MFSU ali 75% na testu dosežene maksimuma. Pri težki stenozi odsvetujemo telesno vadbo oz. športno aktivnost.
Milrulnsi regurgitacija (zatekanj«, spuščanje) je ptisledlca različnih oliolenj ali procesov. Bolniki» ki imajo normalno velike srčne voiline 1er ohranjen sinusni riiem, so lahko telesno aktivni brez omejiiev. Če ugo-lavljamo povečan levi prekat, bolniku svetujemo obremenitve, pri katerih ne bo presegel 70%. svoje MFSU. Bolnikom z
z ultrazvokom In obremenitvenim testiranjem. Ob uporabi anilkoagulaninlh sredstev odsveiujemo kontaktne športe zaradi možnih poškodb.
Tudi bolnikom po presadihi srca svetujemo redno telesno aktivnasi. ki pa mora bili sprva slabše intenzivna in naj nc preseže 60%. simptom a 1-ske MFSU. Ob rednih kontrolah jo bomo postopno dvigovali.
Kot rdeča nil se vleče pravilo potrebe po sialni ^balni aklivno&ti ludi pri srčnih bolnikih. Izbrali bodo aerobno dinamičen šport, ki jim je blizu in jih zadovoljuje. Ob njem .se bodo sprostili ter okrepili. Bolj kot pri zdravih ljudeh pa moramo bhl pozorni na odgovor srca in telesa. Neustrezno odmerjena prevelika aktivnost bo bolezen poslabšala, prenizka pa ne bo prispevala k rehabilitaciji. Zato je potrebna redna kontrola frekvence srčnega utripa, ki ne sme preseči posameznikove zgornje meje. Le tako bo rekreacija koristna in vama.
■ Prim. Jdnez Potes, dr. med.-internist
16
NAGRADNA KRIŽANKA
«^^CAS 12. decembra 2002
Velika nagradna križanka Plesne sole Spin
Informacije invpis: Plesna žola Spin Redcos do.o, Velenje
03/897-T3'13.041/602-316
redcos@retícos.sí
Vpis možen skoď celo ietol
Če prenesete črke v manjši lik. boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na
urechištvo Naš čas Kidričeva 2a. 3320 Velenje, s pripisom "nagradna krí2anka Spin", najkasneje do 23.
decembra! Izžrebali bomo tri nagrade; bone v vrednosti 20.000 sit, 15.000 sň inIO.OOOsŘ!
Programi:
-	Pf$s za najml^še - Cicl Spin
•	Hip-hopin show dance
-	L^no aensblka -Joga
•	Driâabnj plesi
•	Individualne ure
1	2	3	A	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17j	18	19	20	21	22	23
	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37	38	39I	40	41	42	43	44	
ČETRTEK, 12. decembra
PETEK, 13. decembra
SOBOTA, 14. decembra
NEDEUA, 15. decembra
PONEDELJEK, 16. decembra
TOREK, 17. decembra
SREDA, 18. decembra
SLOVENIJA 1
06.25 Kulturna kronika 06,30 Odmevi 07.00 Dobra jutro 09.00 Poročila 09.05 PodMobukom 09.45 Zgodbe iz školjke 10.45 Parada plesa 11.10 Mario
13,00 Poročita, špon. vreme
13.25 Orion
14.30 Cikcak
14.55 Intervju
15.55 Moâluvl
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Enajsta šola
17.20 Kralj vetrov, iprani lilm
17.50 Dosežki
18.10 Resnična resničnost
18.45 Risanka
19.00 Danes
19.05 Vaškrai
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugI 21.20 Osmfdan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 City lolk: Kobe nhavn 23.25 Re^serji: Sidney Lumel
dokum. oddaja 00.30 Resnična resničnost 01.00 Osmi dan 01.30 Tednik 02 25 Prvi^dr;igi 02.45 MarvTylerMoorB.9T.dBl 03.10 Zameiebllfassbinder
edini, nemâkl (i Im 05.00 EP v rokometu (M), posn.
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.30 Mostovi
09.20 SPvajp.smuč.,VSL(Ž),
1.	vožnia 10.30 Videostrani
12.20 8Pva)psfnuč..VSL(Ž),
2.	vo2n|3 13.15 Tv prodaja
13.50 SP v biatlonu, štafeta
(M), prenos 15.30 Tv prodaja 16.00 Prepovedane globine, 1/2 16.50 MaivTylerMoofe.91.del 17 .25 Očarljivka. nemški film 19.15 Videospotnke 19.55 Evn^liga v košarki. Urifon Olimpiia. Unicaja. prenos iz Liubljane 22.00 EP v plavanju. 25 m
bazeni, posnetek 22.45 Kagemuša - bojevni kova
senca, japonski (ilm 01.15 Videospotnice
09.00	Ko boš moja. nad.
09.55	Salome, nan.
10.45	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.40	Lji^bezenbrezgreha, nad.
12.35	Tvprodaia
13.05	Newyorška policija, nan.
14.00	Varuhi luke, nan.
14.50	Tvprodaia
15.20	Liubezen brez gretja, nan.
16.20	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.15	Salome, nad.
18.10	Ko boš moja. nad.
19.15	24 ur
20.00	Trenja
21.15	Prijatelii, nan.
21.45	Seks v mestu, nan.
22.15	Zaliodno krilo, nan.
23.10	Tretja izmena, nan.
00.00	24 ur, ponovitev
<S2)
Hmnrníl 37
«a
09.00 POP-CORN, glasbena odd. 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema: Strategija
slovenskega turizma 11.35 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 1610 Regionalne novice 18.15 Brez panike, mladinska
oddaja. 3. TV mreža 1855 Video^rani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naobisku, dokum. zapis 20.55 Regionalne novice 21.00 Kmetijstvo.
dokumentarna oddaja 21.30 Beli pianino, zabavno glasbena oddaja. 3. TV mreža 22.45 Naj spot dneva 22.50 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.25	Kulturna kronika
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poničila
09.05	Risanka
09.15	Krďj vetrov, igrani tilm
09.30	Enajsta sola
10.00	Enciktopediia znanja:
sesatei, 2. del
10.20	Prisluhnimo tišini
10.50	Resnična resničnost
11.20	Dosežid
11.40	Prviindmgi
12.00	Klic divjine, 13/13
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Pokal ple2uh. dok. odd.
13.45	Slovenci v Avstraliji
14.20	Osmi dan
14.55	Vsakdanjik in praznik
15.55	Mostovi
16.30	Poročiia, šport, vreme
16.50	Čarobne dežele • čarobno
drevo. 3/13
17.00	Iz popotne torbe
17.20	Bine, čuv^ parka. ris. f.
18.05	Zofijinsvet, nan.
18.30	Deteljica
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaškrai
19.30	TVdnevnik,šport,vreme
20.00	Praksa. 11/22
20.50	Naravni partu Skivenije, 2/3
21.20	Cikcak
21.50	Dobro ie vedeú * olimpijski kotiček
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni klub
00.00	Duh demokracije, dok. odd.
00.35	MaryTylerívicore, 92. del
01.00	Zem I id in voda, grški film
02.50	SP v biatlonu, spnnt (Ž).
posnetek
03.50	EP v plavanju, 25 m
bazeni, posnetek
05.20	Vsakdanjik in praznik
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.30 Mostovi 09.00 Tv prodaja 09.30 Videostrani 10.20 SPvalp.smue..SVSL
(i), prenos 11.35 Dobro iutro 13.35 Tv prodaja 14.10 SP v biattonu, sprint (2), prenos
15.45 SPvaip.smut.SVSL
(Ž), posnetek 16.50 Hladna voina. 9/12 17 40 MaryTylwf^OOTe.92.del 18.15 EP v plavanju, 25 m
bazeni, posn^k 19.15 Videospohiice 20.00 Sloves. 4/7 20.55 Osmi potnik II.. amer, film 23.10 James Cameron, dok. odd. 00.10 Moška lîga. 5/12 00.40 Videospotnice
08.30 TV prodaja 09.00 Ko boš moja, nad. 09.55 Satome. nad. 10.45 Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad. 11.40 Litibezen brez greha 12.35 Lepo je biti milijonar 14.00 Vamhi luke, nan. 14.50 TVprodaia 15.20 Ljubezen brez sretia, nad. 16.20 Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad. 17.15 Salome, nad. 18.10 Ko boš moja, nad. 19.15 24 ur
20.00 Legionar, amer, film 21.50 Kameleon, nan. 22.40 Elmariachi, meh.-am. f. 00.10 ur, ponovitev

Umnmti
sa
09.00	DobnDjutro.lnf.'raz.odd.
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Na obisku, dokum. zapis
11.00	Vabimo k ogledu
14.00	^deostranl
18.05	Vabimo k ogledu
18.10	Regionalne novice
18.15	Miš maš. otroška oddaja
18.55	U^arjaiamoskupai, pon.
19.40	Videostrani
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Znani obtdzi; Ivan Sevčnikaf
20.30	Vharmoniji. kmet. oddaja
21.00	Gremovkino, oddć^aza
ljubitelje filma
21.30	Vredno je stopiti noter
22.00	Regvnalne novice
22.05	Iz oddaie Dobro jutro
22.55	Vabimo k ogledu
23.00	Videostrani
SLOVENIJA 1
07.25 Kulturna lo'onika 07.30 Odmevi 08.00 Zgodbe iz školjke 08.35 Radovedni Taček 08.45 BiserčkiizBisergore; sonček
08.50 Krali vetrov, igrani film 09.05 Arčibald, 24/28 D9.15 Pod klobukom 09.55 Ena|stašola 10.30 Vse za psa, amer, fîlm 11.55 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Študentska ulica, oddaia
za študente 14.00 Mostovi 14.30 Slovenski utrinki 15.00 Nogometni vratar, špan. f. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Návrtu 17.45 Osvajanje 18.15 Mumini,9/14 18.45 Risanka 19.00 Oanes 19.05 EU in mi 19.10 Utrip
19.30 TVdnevnik.šport,vreme 20.00 Povabilo na ples 21.05 Trend, oddaja o modi 21.25 Ažurna obala. 2. del 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Pod rijšo. 13/13 23.35 KfikL.amerfilm 01.20 Osvajanle K2.3/6 01.50 Slovenski magazin 02.20 Gospodična ponedeljek,
amef. film 04.05 SP v alp.^uč., smuk
(M), posnetek 05.30 SP v smuč. skokih. 120 m. posnetek
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.00 Tv prodaja 08.30 Mostovi 09.00 Murphy Brown. 20/22 09.25 Rastígnac, 4/8 10.20 SP v alp.^uć . smuk
(M), prenos 11.45 Tv prodaja 12.15 Moja postava - moia težava?, kont. oddaia 13.05 EvainAdam, 1/16 13.40 SPvsmuč.skokih.120
m. prenos 15.30 SPvbiatlonu. sprint (M),
posnetek 16.55 EP v rokometu (Ž).
polfinale, prenos 18.30 EP v plavanlu, 25 m
bazeni, posnetek 19.15 Videospotnice 20.00 Astehx in Kleopatra.
franc, anim film 21.10 Rastígnac, 5/8 22.05 Sobotna noč 00.05 Videospotnne
06.00	Obuti maček, ris. serija
08.25	PuJsekZlatko, ris. serija
08.35	Slonček Benjamin, ris. ser.
09.05	Palčka, ris. serija
09.30	Mjavf Mjavl, ns. serija
09.40	Bobek in CiriL ns. senja
10.05	Malinji dol. rts. serija
10.15	Sneženi motriš, film
11.10	Malr helikopter, ris. serija
11.30	Šdskakošdrt<ar$kaliga
12.25	Preveijeno
13.20	Smola pa taka. nan.
13.50	Zresni se nan.
14.20	Umor, nan
15.10	Gangster na Aliaski. am. f.
16.50	Goodyear liga. Krka
Zadar, prenos košarke
19.15	24 ur
20.00	Lepoje biti milijonar
21.10	Pravica do umora. am. f.
23.05	Moje maščevanje, am. f.
00.45	Aferazneznancem. f.

kanali
ar
S2
09.00	Miš maš, otr. odd., pon.
09.40	Vabimo k ogledu
09.45	Znani obrazi: Ivan Sevčnikar
10.15	Naj spot dneva
10.20	V harmoniji z naravo,
kmetijska oddaja
10.50	Videostrani
18.10	Vabimo k ogledu
18.15	Ustvarjajmoskup^. pon.
18.55	Naj spot dneva
19.00	Gremo v kino. oddaja zd
ljubitelje filma
19.30	Videostrani
20.00	1136.VTV magazin
20.30	lOletans.VagatMjndi, posn.l.deia jub.konc.
21.45	Vabimo k ogledu
21.50	Potovanja Fifipini
22.45	Naj spot dneva
22.50	Vabimo k ogledu
22.55	Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Živzav
09.K	Prom. koncert vspomin Boianu Adamiču, 3. del
10.^	Med valovj. odd. tv Koper 11.00	Prvakj divine, 8/13 11.25	Ozare
11.30	Obzorjaduha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tistega lepega pcfxiMneva
13i0	Predmet poželenia
13.30	Ku lina rika
13.^	Kultura bivania
14.05	Motoring
14.15	Osamljeni planet
15.05	Nedeljsko oko
15.10	PnvIaČna naspni^tia
15.30	Kislo jabolko
15.55	Šampioni
16.00	Raymonda imajo vsi radi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Tstega lepega pc^neva
16.50	Pop-oldne
17.00	Glasbeni dvoboj
17.20	Družat^a kronika
17.30	Vsakdaniik in praznik
18.40	Žrebanje leda
18.40	Risanka
19.00	Danes
19.05	Zrcďo tedna
19.30	TVdnevnik,šport.vreme
20.00	Maric. ned. večer v živo
21.45	Večerni gost: Nan Shuker
22.40	Poročila, šport, vreme
23.10	Dnevi radia. amer. [ilm
00.40	Moška liga. 5/12
01.10	Pošteniak. 2/8
01.55	Vsakdaniik in praznik
02 .55	Liga prvakov v rok.: ti^ob.
Priie 67 • Mwitpellier. pos.
04.10	SPvalp.smuč.,SL(2), posnetek
SLOVENIJA 2
07.30 Tv prodaja 08.00 RadimamLucy. 103.del 08.25 Bogataš In revež. 11/12 09.25 SPva!p.smuô..VSL(M).
1.	vožnja
10.^ SPvalp.smuč..SL(Ž), prenos
12.25 SPvalp.smuč.,VSL(M).
2.	vožnja
13.40 SPvsmuč.skokjh.120
m. prenos 15.30 EP v plavanju, 25 m
bazeni, posnetek 16.05 SP v biđJonu. zasledovalno
(M tn 2), posnetek 16.55 EP v rokometu (Ž), finale, prenos
18.40 Ljgapn/akovvrok.Mob.
Prule 67 : Montpellier, pren. 20.35 Prepovedane globine, 2/2 21.30 Homo turisticus 22.10 Murphy Brovin, 21/22 22.30 Poštenjak, 2/8 23.15 Ob 70 letnici sopranistke
Zlate Ognjanovič 00.55 Videospotnice
08,00	Obuti maček, n5.seriia
08.25	PuisekZlalko, ris.serija
08.35	Sk)nček Benjamin, ris. ser.
09.05	Palčiča, ris. serija
09.30	Miav! Mjavl, ris.serija
09.40	BobekinCiril. ris. serija
10.05	Malinji dol, ris. serija
10.15	Hrastač, ris. film
11.20	Šolska košarkarska liga
12.20	Trenja, ponovitev
13.25	Zresni se že. nan
13.55	Marinec in princesa, am. f.
15.35	Bolnišnica upanja, nan.
16.30	Močno zdravilo
17 25	Sestrino m^evanie, am. f.
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.30	športnascena
22.25	Goodyear liga Maccabi-Crvena zvezda, posn. koš.
00.00	24 ur
©
UmnmU
S9
PONOVITEV ODDAJ
09.00	Miš maš
09.40	Iz pon odd. Dobro jutro
10.30	1135. VTV magazin
10.50	Športnitofek
11.10	Iz olimpijskih krogov
11.15	Športnigost
12.00	Vabimo k ogledu
12.05	lOletans-Vagabundi, 1.
del j u b. koncerta
13.20	V harmoniji 2 naravo
13.50	Izsred. odd. Dobro jiJlro
14.40	Videostrani
18.00	Vabimo k ogledu
IS.œ	1136. VTV magazin
18.35	izpet. odd. Dobro jutro
19.25	POP CORN, glasb. odd.
20.40	Vabimo k ogledu
20,45	Gremo v kino
2115	ZnaniobrazrIvanSevčnflor
21.45	Videostrani
SLOVENIJA 1
06.20 Êuinmi
06.40 Zrcak) tedna
07.00 Oobroiutio
09.05 Iz popotne torbe
09.20 Čarobne dežele • čarobno
drevo. 3/13 09.35 Wartapu.S/5 10.05 Prvalcdiviine, 8/13 10.30 Nawtu 11.00 Tistega lepega
popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Tistega lepega
popoldneva 15.25 Osvajanje K2,3/^ 15.55 Dober dan, Kon^ška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 Pipsi. 23/26 17.40 Barve jeseni 18.30 Žrebanie3x3plus6 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Huišajmol,4/6 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Umetnirai 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Knjiga mene bnga 23.05 Sveto in svet 00.05 Barve leseni 00.55 Umetni raj 01.20 Gospodarski izzivi 01.50 f^aryTylerf^oore. 93. del 02.15 Trend, oddaia o modi 02.35 Homoturistcus 03.15 Studtócity
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani
08.30 Slovenski utrinki
09.05 Dobro iutro
11.05 Tvprodaia
11.35 Videostrani
13.40 Tv prodaja
14.10 Sloves, 4/7
15.00 Sobotna noč
17.05 Mary Tyler Moore, 93. del
17.40 Mali moister formule ena
iz Fr^ndje, dokum. film 17.55 Eva in Adam. 2/16 18.20 Štafeta mladosti 19.15 Videospotnice 20.00 Končnica 21.05 Studiocity 22.00 Hladna vojna, 10/12 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Videospotnice
09.00	Kcbošm(^a, nad.
09.55	Salome, nan.
10.45	fyled sovraštvom in
ljubezniio, nad.
11.40	Ljubezen brez greha. nan.
12.35	Tvprodaia
13.05	Športnascena
14.00	Vamhi luke, nan.
14.50	TV prodaja
15.20	Ljubezen brez gretiâ, nad.
16.20	Med sovraštvom in
ljubezniio. nad.
17.15	Salome, nad.
18.10	Ko boš moja, nad.
19.15	24 ur
20.00	Pod eno streho, nad.
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Raztresena Ally, nan
22.45	Tretia izmena, nan.
23.40	24 ur. ponovitev

tLmnmií 27
eft
09.00 Oobro iutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1136. VTV magazín, regionalni informativni program 10.35 10 iet ans. Vagabundi, posnetek 1. dela jubilejnega koncerta 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Odbojka, posnetek tekme SoštanI Topolšica ; Pomurie Skiny 19iO Maj spol dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Obiskali smo... Dubvlje 20.30 Regionalne novKe 20.35 Rokomet, posnetek tekme Prevent Slovenj Gradec: Trimo Trebnje 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.25 Kulturna kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobro iutro 09.05 Radovedni Taček 09.15 Pipsi, 23/26 09.40 Fl^rinLopaka. 11/26 10.05 Študentska ulica 10.35 Barve ieseni 11.25 Obzoriaduha 11.55 Hujšajmoi. 4;'6 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Ljudiein zemlia, IvKoper 14.15 Naravni parki Slovenije, 2/3
14.45 Pc^nočniklub 15.55 Živeti je smrtno nevarno.
dokum. oddaja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Biserčiu iz Sisergore 16.50 Zlatko Zakladko 17.30 Faust in Mefisb. dokum. oddaia
18.25 Zakladisveta. 16/26 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaškrai
19.30 TVdnevnik.šport.vreme 20.00 Dokumentarna oddaja 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Pesnik iz nječe četrti,
nizoz. drama 00.20 Faust in Meftslo. dokum. oddaia
01.15 Zakladi sveta. 16/26 01.30 Dokumentarna oddaja 02.20 Aktualno
03.15 MarvTylerMoore. 93. del 03.40 Pesnikizrdečečeim, nizoz. drama
SLOVENIJA 2
08.30	Dober dan. Koroška
09.05	Dobro jutro
11.20	Videostrani
12.00	Tv prodaja
12.30	Videostrani
14.35	Tv prodaja
15.10	Studiocity
16.05	Končnica
17.10	MaryTylerMoore. 93. del
17.45	Sirena, amer, film
19.15	Videospotnice
20.00	Kundun. amer, fîlm
22.10	SkupnosL švedski film
23.55	Videospotnice
09.00 Ko boš moia, nad. 09.55 Sak)me, nad. 10.45 Med sovraštvom in
liubeznijo. nad. 11.40 Ljubezen brez greha. nad. 12.35 TV prodaja 13.05 Pod eno streho, nad. 14.00 Varuhi luke. nan. 14.50 TV prodaja 15.20 Ljubiezen brez greha. nad. 16.20 Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad 17.15 Salome, nad. 18.10 Ko boš moia. nad. 19.15 24 ur 20.00 Prevetieno 21.00 Pot k luči, amer, film 22.40 Tretia izmena, nan 23.30 24 ur, ponovitev

Hmnmn 27
Sft
09.00 Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica : Pomurje Skiny 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 18.15 Vabimo k ogledu 18.20 Rokomet, posnetek tekme Prevent Sk)veni Gradec : Trimo Trebnje 19.50 Naj spol dneva 19.20 Videostrani 20.00 1137.VTVmagazin. regionalni • informativni program 20.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Iz olimpijskih krogov 20.45 Športnigost, kontaktna oddala
21.30 ViV3Turistca,3.TV mreža
22.00 V svetu časopisov, 2-del dokumentarnega filma. 3. TV mreža 22.30 Naj spot dneva 22.35 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.25	Kulturna kronika
06.30	Odmevi
07.00	Dobrojutro
09.05	Biserčl^ iz Bisergore
09.10	Grdi raček Tine. 9/26
09.35	Zlatko Zakladko
09.50	Kniiga mene bnga
10.10	Naravni parki Slovenije
10.40	Zakladi svela, 16/26
10.55	Faust in f^efisto.dtA. odd.
11.50	Negibni gibalec, portret
pnmarija dr. Jožeta Fek^a
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Umetniraj 13.40 Gospodarski izzivi
14,10	Dokumentarna oddaja
15.00	Aktualno
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Male sive celice, km
17.45	V divjini z... 3/9
18,45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaškrai
19.30	Dnevn^k. šport, vreme
20.00	Mestna hiša. amer, film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22SS	Liubezen v času
osamljenosti, intervju s Pauk)m Vert)aegheiem
00.45	V divjini z..., 3/9
01.35	MaryTylerMoore.95.del
02.00	Rondo, hrvaški čb film
SLOVENIJA 2
08.30 Mostovi
09.05 Dobrojutro
11.20 Videostrani
12.00 Tvf^odaia
12.30 Videostrani
15.55 Tv prodaja
16.25 Homo tunsticus, pon.
17.10 MaryTylerMoore,95.del
17.45 Posvojenec, nemški film
19.15 Videospotnice
20.00 Mož beseda, portret
Janka Modra 20.50 Božična pesem, glasbeno
baletna oddaja 22.20 Usodno pivo, nemški film 23.50 Videospotnice
09.00	Kobošmoja, nad.
09.55	Salome, nad.
10.45	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.40	Ljtibezen brez greha. nad.
12.35	Tvprodaia
13.05	Preverjeno
14.00	Varuhi luke. nan.
14.50	Tvprodaia
15.20	Ljubezen brez greha. nan.
16.20	Med sovraštvom in
liubezniio, nad.
17.15	Salome, nad.
18.10	Kobošmoja,nad.
19.15	24 ur
20i)0	NevamapstKik)gfi{a.am.f.
21.50	Newyorská pole lia, nan.
22.45	Tretja izmena, nan.
23.40	24 ur. ponovitev

kanuli
37
02
09.00 Dobrojutro, infomiatívno
• razvedrilna oddaia 10.00 Vabmo k ogledu 10.05 Športnigost,ponovitev 10.50 Nai spot dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabmo k ogledu 18.10 Regionalne novce 18.15 V mojem košku ie pa mavnca. otroška oddaja. 3. TV mreža 18.55 Naj spot dneva 19.00 1137.VTV magazin.pon. 19.20 športni lorek. ponovitev 19.40 Iz olimpijskih krogov 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Praznuimoskupai. kont. odd. ob jubileju VTV Vaše televizije Decembra praznujemo VTVjevci več jubilejev; 3. decembra so minila 3 leta od vključitve v3. TV mrežo, fikrati smo se preselili v naše nove prostore in minilo ie 9 let oddajanja preko oddajnika Rešivec. 17. dec. leta pa 1990 je C našega studia steida prva âva oddaja Minulih let in dogodkov se bomo spomrinili skupaj z našimi zves&ni gledalkami in gledak^i. 21.25 Regionalne novice 21.30 Odprta tema. kontaiana oddaja. 3. TV mreža, Turizem na Bovškem 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 Iz oddaje Oobro iutro 23.40 Videostrani
Prihodnost je predvidljiva
Osebno posojilo z nespremenljivo mesečno obveznostjo
Ponujamo vam osebno posojilo, pri katerem je mesečna obveznost ves čas trajanja posojifs nespremenljiva. Posojilo je obrestovano z ugodnimi nominalnimi obrestmi, ki se v Času odplačila ne spremenijo. Tako že ob na^mu posojila natančno veste koliko Ďoste mesečno odplačevali in kollkovas bo posojilo stalo. Osebno posojilo vam bomo odobnli hftro rn brez dokazil
kako boste denar porabili. V6lr^ posojila je odvisnaodv^h rednih mesečnih prejemkov, najdaljia dc^ odplačevanj« pa je do 3 let Posojilo po svoji merf si lahko izračunate tudi sami na spletni strani httpy/wvwv.nlb^si.
V poslovalnicah NLB d.d., Ljubljana, Divizije Velenje pričnemo z odc^ravanjem osebnih posojil s 1. decembrorri 2002.
9
ljubljanska banka
Nov9 Qubijênskê b9nk9 d.d^ tiuhl/9nê Divizija Velenje
KINO VELENJE v hotel U PAKA

8 ŽENSK
družinska komeôijâ Režija: Francois Ozon Vloge: Cattierine Deneuve, Isabelle Hupperl, Fanny Ardanl Dolžina: 1C3 minute Četrtek. 12.12., ob 20.00
Peiek. 13.12., ob 20.00 Sobota. U. 12..ob20.00 NedeljB, 15.12., où 17.20 Sreda. 18.12., ob 21.00 V 50-tih lef h prejšnjega stoletja se osem žensk znajde v hiši. zaradi snega in prekinjenih telefonskih zvez odrezane od svela, in odknje, da je gospodar, bogati industrialist Marcfil mrlev oziroma umorjen. Niegova žena. hć^j. laiča. sv^i-nja, sestra, kuhanca in služkinja, vse so začudene, a mortika je zagotovo ena Izmed njih. Zato se pred
nami zvrsti napeta in duhovita razprava o motivih, ozadjih In alibijih posameznic v skupini.
PAJKI NAPADAJO
2F komedija Režija: El lory Elkayem Vloge: David Arquette, Kari Wuhler, Scott Terra Dolžina: 98 minut Četrtek. 12.12.. ob 17.30 Sobota. 14.12.. ob 17.30 in ob 22.00
Torek. 17.11, ob 20.00 Se bojite pajkov? No, tudi oni vas r)e marajo. Prav to pa na lastil koži občutijo prebivalci podeželskc^ga rudarskega mesteca v Arlzori. Raz-litie kemikalije namreč povzroči mutacijo teh majhnih, prikupnih živalic, ki lih je v svojem domu vzgojil čudaški ljubitelj pajkov čez noč zrastejo v nekaj metrske pošasti in »Zdbava«se l«^ko prične... Zabavna parodija na filme o poš*
-------------------
Kino nagrajuje
izt^iHe kuponć&k In ga po&tjite d/ř prinesite nd ur&inittvo. Vsah teden bomo /zžrebdfi tri ljubitelje filmw za brezplačen ogled ene Izsned filmskih predstav.
ime in priimeks____
NasJov;
Izžrebali smo: župevc Katja, Gabsrkd 132, Šoštanj: Urša SUikovnlk, Foito-va 4. Vrenje; Mojca Čampa, Aškerčeva 3, Velenje.
astih!
GURU
erotična komedija Režija: Oâlsy von Scheher Mayer Vloge: Heather Graham. Marisa Tomwei, Jimi Mistry Dolžina: 94 minut Petek. 13.12., ob 22.00 Nedelja, 15.12., ob 20.00 Ponedeljek, 16.12., ob 20.30 Postavni učiteli plesa Ramu v želji, da bi postal indijski John Travolta, odide po slavo Iz Bombajs v New York, Vendar se njegove sanje o velikih filmskih vlogah, rdečem Mer> cedesu in ogromnem stanovanju kmalu razblinijo, ko namesto pomembne filmske vloge, prične nastopati kot porno igralec.
BOŽIČEK 2
družinska komedija Režija: Michael Lembeck Vloge: Tim Allen, Elizabeth Mitchell Dolžina: 98 minut Torek, 17.12.. ob 19.00 Sreda, 18.12., ob 19.00 Scott Caivin je božiček že osmo leto in njegovi palčki so prepričani, da je najboljši božiček doslejJoda letos ima kopico težav. Kot božiček se mora po pogodbo poročiti v roku enega meseca, na spisku tokratnih porednih dečkov pa je tudi njegov sin. Da bi pomagal sinu se Scott odpravi s Severnega pola.
If A lil O V il L ÎI \ J
njegovo delo pa prevzame začasni božićek. Ta pa postavi nova merila za poreden In priden in tako ogrozi letošnji božič, ki bi ogrozil tisoče novih otročičkov Bo Calvinu uspelo rešiti vse probije, se vrniti na sever in rešiti ta veseli praznik?
PLANET ZAKLADOV
družinski animirani pustolovski film
Režija: Jon Clements, John Mu-
sker
Dolžina: 95 minut Sreda. 18.12.. ob 17.00-premiera pred slovenskim startom Petnajstletni Jim se pridruži med galaktičnl odpravi pri iskanju legendarnega planeta zakladov kot najnižji pomočnik in vajenec na kmvi vesoljske galeje. Spoprijatelji se člani posadke, fd se ne boii proti viharjem temveč supernovám in č-mim luknjam. Za večjo nevarnost kot naravne nevarnosti pa se izkaže prijavi) kuha Silver, ki je pravzaprav zakrnkani tat, ki $ pajdaši samo čaka na upor in napad. Pogumni Jim pa bo seveda rešil ladjo in svoje prijatelj. Kako? Ogiejte si film.

PAJKI NAPADAJO

CHRTEKJ 2. decembra:
6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 HoTOskop; 7.15 Ces^e inforiïiacije • poučilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivo-sli In vedeževanje; 9.30 Poročila: Novosti olimpijskega komiteja -športa za vse; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PmK, t3.d«<embio:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7 .00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
S0B0TAJ4. decefnbra:
6.00 Dobra jutra; 6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan, 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.DD Zanimivosli; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove-študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
15. deiemhn:
6.00 Dobra jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II, blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila;19.00 Na svidenje.
PONE[)lUEK.U.dd<GmbrQ:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov iporl; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
T0REKJ7. decembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poračila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cas:ne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 6.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10,00 Na svi* denje; 14.00 Pozdrsv; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, ke. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SR€C)A, tfe<«mb(o:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poračila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje: 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14 .30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Ak-lualno; 15.30 Poračila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in ml; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ZF komedija
Petek, 13.12.. ob 21.00 Nedelja, 15.12., ob 19.00
GURU
erotična komedija Sobota, 14.12., ob 21.00
PC-PASJI DETEKTIV
otroški avanturistični (Otroška maOneja) Nedelja. 15 12., ob 17.00
Filmski ciklus OSKAR NA SLUŽBENI POTI:
ZIVUENJE JE LEPO
drama, komedija Ponedeljek, 18.12., ob 19.00 Torek. 17.12.. ob 19.00
Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT premiere 800 SIT; otroške malineje 400 SIT, počitniške predstave 600 SIT Informaaje in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol uro prod prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnici
mali OGLASI
ODDAM
PROSTOR, 28 m2, v poslovni stavbi v Starem Vdenju, oddamo. Gsm; 031/418-249.
KUPIM
LIPJE-Vinska Gora-Dobrna, gradbeno parcelo ali man|šo hISo kupim. Teleton: 03 5865-655, STANOVANJE kupim. Gotovina takoj. Gsm: 040/385-898.
ISCEM
IŠČEM INŠTRUKTORJE za matematiko, tiako» angleščino in nemščino za srednjo šolo. Gsm: 031/624-066.
NEPREMIČNINE
STAREJŠO HIŠO v okolici Velenja ugodno prodam, Gsm: 050/617-893.
VOZILA
0PELVECTR01A5vraI, letnik •93. SBrvo volají, centralno zaklepanje, prodam za 420.000,00 SIT Gsm: 031/387-207. JUGO 45 ugodno prodam, Telefon: 5808-114.
STIKI-POZNANSTVA
PRIJAZEN 60-!elni upokojenso 2eli spoznati skromno žensko st^o od 50 do 60 let za resno vezo. Kom,
tel.: 090/7442.
UREJENA 39-letna Celjanka si želi spoznati poštenega moškega starega do 50 let, resna veza. Kom. tel.: 090/74-42.
RAZNO PRODAM
TREVELER Peg Perego, otroški av-tosedež Kris In kad za kopanje otroka prodam. Gsm: 031/442-841. OTROŠKE SMUČI različne doline In pancarje, različne številke, prodam. 3sm: 041/491-709. OPREMO za turno smučanje št. 43 prodam. Gsm: 041/452-448.
KMETIJSKI PRIDELKI
MEŠANA metrska cepana drva prodam. Telefon: 897-7110, gsm: 041/637-389.
JABOLKA (carjevič) prodam. Gena po dogovoru. Telefon: 5893-557. KORUZO prodam. Telefon: 5882-564, gsm: 041/936-919.
ŽIVALI
MLADIČA, vlšavskega belega ten-eiia, z odličnim poreklom, prodam. Telefon: 897-5206. PRAŠIČE. Švede. od2Sdo100kg, ugodno orodam. Got: 041/239-651. TELIČKO bbp, bikca limuzin in kobilo noriške pasme (lažja, breja), prodam. Telefon: 5885-056, PRAŠIČA, težkega 150 kg, l^lje-nega z domačo krmo, prodam. Telefon: 5885-308. PRAŠIČA. te2<ega 160 kg, krmlje-nega z domačo hano, prodam. Telefon: 5885-251, gsm: 041/776-409.
DEŽURSTVA
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnlka
Na velenjskem gradu razstava Jaslic
Jutri, 13. (lecvmhrd, hiKlo ob l^M nn vd«n|sk«in ^radu (mI* piii razstivo jaslic. Ra/stiivo pri|)riivljH Mu?.«) V«knje v so-cJťlovnnJu i Društvom ljubiteljev jaslic Slovence.
V	prvem prostoru bodo razslavljenc .SLOVENSKE PAPIR-NATC JASLICE iz zbirke Marjana Marinška, v drugem prostoru pa bodo pt)sîav|jcnc NAIVCCJE JASLICE v Šaleški dolini, ki so jih pripravili Tomaž Langus in dclavci Muzeja.
UvoUna beseda: dr. Janez Bogaîaj.
Sodelovala bo pevska skupina Mibelce iz Šoštanja, ki bo v programu predstavila tudi Lueijin sprevod.
Vstop prasi.
Čarobna hiška za najmlajše
V.s<iÍM>t<), 14. (Iťcemhn), boob 10.00, v domu kulture Velenje /e drugsi predstava za Pikin al)onma in izven.
Predsiavil se bo Plesni leatcr Igen iz Celja s plesno pravljico ĆAROBNA HISKA. V tem najbolj pravljičnem mc.sccu bodo spregovorili pal<íki ošiirib najbolj znanih pravljicah. Ka-icrih pa naj velja za pravljično presenečenje.
Vstopnice za Izven l(H)0 Sl i!
Shakespeare za Beli abonma
V	torek. 17. decmbru. l>o ob 19.30 v domu kulture Velenje {*ostovali Mestno gledali&ce ljubljsmsko s komedijo KAR HOČETE VViiiiama Shakespe;ira.
l'a komedija zamenjav, ljubezenskih spletk in dvobojev je pri ii;is bolj znana v knjižni kol odrski obliki in ravno zalo ie bolj privlaCna.
Predstava je zaključena za Beli abonma.
Božični koncert črnskih duhovnih pesmi
V	domu kullurc Velenje Že prodajajo vstopnice za božični koncert, ki bo lelos res prav posebno doživetje. V Velenju bo namreč gosloval i/virni ameriški gospel ansambel THE NEW FELLOWSHIP MINISTRIES. V prc^amu bodo izvajali Amazing (îrace, Oh Happy day, Holly One in drugc. Konccri bo V nedeljo, 29. decembra, ob 18.00.
Vstopnice po 2.5(10 SIT. Predprodaja - pisarna prireditve — vsak delovni dan od 9.00 -12.00.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V lednu od 2. decembra 2002 do 8. decembra 2002 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Paki, presegle mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh;
4.	decora 2002 AMR VELIKI VRH 159 mikro-g S02/m3
5,	decembra2002 AMPVELlKiVRH 137 mlkro-g S02/m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 2. decembra 2002 do 8. decembra 2002 (v mlkro-g $02/m3 zraka)
MESTNA DBČm VBiBNJE. UfíAD ZA OKOUB iN PfíOSTOfí
	
	
	
	
	
	
	
	
s A
s 3
I I
|B2.dee Od. dec Oec US. 09« B6. U7.d«c BS.d»«
mejna vrMioa* ^nfKKkg S02/rrû Siki. simni|Ki pi««eganf»v I8iu200£ 90 tnlhro-g $02flnid Đ*a
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo ťas, da je tel. : 112 rezervirana za s/íižřw nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko števUko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi tio/ezni aJi poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na (ej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telehnsko številko 6995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek. 12. decembra •
dežurni dopoldan Čolić, dr. med., popoldan Sîravnik, dr. med., nočni Blatnik, dr med. in Kozorog, dr. med. Petek,13. decembra • dežurni dopoldan Blatnik, dr. med., popoldan Mar1<oš, dr. med,, nočni Lazar, dr. med. in Slavič, dr med.
Sobota, 14. decembra •
dežurni Vrabič, dr med. in Pu-valič, dr. med. Nedelja, 15. decembra-dežurni Vrabič, dr med. in Pu-valič, dr. med
Ponedeljek. 16. decembra -
dežurni dopoldan Čolić, dr med., popoldan Slavič, dr. med., nočni Pirtovšek, dr med. in Friškovec, dr. med. Torek, 17. decembra -dežurni dopoldan Čolič, dr. med., popoldan Friškovec, dr. med., nočni Gusič, dr med. in Grošelj, dr med. Sreda,18. decembra-dežurni dopoldan Čolić, dr med., popoldan Puvallč, dr. med., nočni Vidovič, dr. med. in Stupaj dr, med.
14. decembra in 15. decembra-Darinka Šuster, dr. stom., v zaseůní zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje (od8. do12. ure).
BSmHï
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organih ran odmor za kosilo od13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
mmms^m
Od 13. decembra do 20. de« cembra - Simon Miklavžin, dr. vet, med., gsm 041/633-676.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravria enota Velertje
AnaPleterski, roj. 1939, Velenje, Koželjskega uL 7; Bern<tfdJost, roj. 1928, Bukovžlak11;M2tflln Plemenitaš, n3j. 1935, Cerovec pod Bočem 4; fiaman Repnik, roj. 1933, Velenje, Koromač. 7 c; Jožef VidemSek, roj. 1915, Ravne 201; Hermina Turšič, roj. 1933, Matke 37; Julijana Ograjenšek, roj. 1947, Celje, Ul. Frankolovskih ž-rtev 32.
Upravna enota Žalec
Ivana Kovačič iz Imenega, stara 83 let; Andreja Pirš Iz Ponikve pri Žalcu, stara 31 let; Zdenka Zago-rtčnik iz Kal, stara 34 let; St<^lslav Breznikar \z Marije Reke. star 54 let; Alojzija Domitrovič iz Kasaz, stara 87 let; Peter Podsedenèek (z Celja, star 31 let; Jožef Golič iz Sv. Lovrenca, star 74 let; Emil Plaskan iz Litije, star 59 let; Jože Stoje iz Šempelra v Savinjski dolini, star 93 let; Marija Volmi/t iz Šešč, stara 79 let; Marko Kajišlč iz Žalca, star 50 let.
Klub Zgornjesavlnjsklh študentov In Župnijski urad Mozirje
Koroški trobilni kvintet
v petek, 13. dťcenibrži, <il) 18. uri bo v cerkvi Sv. Jurija v Mozirju koncert. Nn r\iem bo nustopil Koroški (robilni kv intet, kot pašijí pa lH)sta nastopili Še.kmeja Paćnik, violina in Jerica Hiikovac. orgle. Prireditev bosta pripravila Klub Zgomjcsavijijskih Siuden-lov in Župnijski urad Moziije, poimenovajći pa fiia ga Študentsko konce rlira nje.
Nagrajenci nagradne križanke "ILLr, objavljene v tedniku Naš čas 28. novembra $o:
DREV Zdenka, Ravne164, 3325 Šoštanj, KAMENÍK Vera, Ljubljanjska cesta 33,3000 Celje. HflIBERŠEK Edi, Pod-kraj 101,3320 Veleniel Nagrajsici n^ se z osebno izkaznico o^asijo v Kava baru Illy, na Prešernovem trgu 9 v Šoštanju, kjer bodo prejeli nagrado; 250 g ILLY Kave! Čestitamo!
rMJ^liE osREsn ZA
ZAHVALA
Zapuslija nas je draga mama, žena in babica
HILDA KOREN
iz Šoštanja 29.3.1942 ^3.12.2002
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, kisle jo p<^spremili na njeni zadnji poli, ji darovali cvetje, sveče In nam izrekli Lskreiio sožalje.
Moi Stane in hi:erka Valerija z druwto
IGOTCVINSKAPOSOJIIA]
POMJĆm IN P9EVBV1CIII .MMNCIM: PU^ P0M3MM. MTIKC

man OGLASI in ZAHVALE
8: 898 17 51
Pogrebna služba MORANA Tel.: 03/ 70 00 640
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mol).: Q50/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI '
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
•	NABAVA CVETJA	I
MOŽNOST PLAČILA KAVEČ08ROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
^DELFIN
^WCEUE, Ljubljanska 14 NevsrJdtRo ugodne obrasti!!!
GOnillNSKA POSOJILA
Garancijas plača^ pokojnina
6SM: 031/882-140, tel.: 03/492-59-56

ZAHVALA
Ob bokći i/giibi drage mame in sfare mame
MARIJE VERBOTEN
iz PUšivca 9. 2.1925 • 4.12, 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sor^xlnikom, si>sedi>m In znancem, ki Sle nam i/razili soi^alje, darovali cvetje in sveče. I Ivala Nevrološkemu oddelku Bolnišnice Celje, Internemu oddelku ITV Bi')lnišnice
Slovenj Gradec in Domu za varstvo odraslih PrevaJje. Zahvala velja ludi gospixlu kaplanu, govtirniku, kolektivu podjetja PLP in pogrebni
službi Usar. Vsem Se enkrat iskrena hvala.
'JtalujoČi: sin Marjan z Marjano, vnuka Hranko in Mafeja ter ostalo sorodstvo
Naj osebnost 2002!
1. Jolanda Čeplak,
odlična atletinja (je skromna in marljiva, ime Velenja je ponesla v svet; je prisrčna in delovna; preprosta in prijazna)
V naše uredništvo prinašajo poštarji čedalje več pošte, med njimi veliko vaših kupov za izbor Naj osebnosti leta 2002. Razpoloženje se stopnjuje, število kuponov, ki jih pošiljate v naše uredništvo, je iz dneva v
2. Jože Pribožič, dekan (prijazen in sposoben človek; dobrosrčen, prijazen do bolnikov, ki jih redno obiskuje v bolnišnici Topolšica; je dober gospodar...)
dan večje. V tem tednu ste vrstni red kar precej spremenili. Na lestvici najbolj popularnih osebnosti leta 2002 pa imamo zdaj le še šest kandidatov.
Vaše sodelovanje v akciji tudi nagrajujemo. Vsak teden raz-
3. Slavica Avberšek, vodja velenjske patro-nažne službe in predsednica območnega odbora HOSPIC v Velenju (delovna, humana, zanesljiva, strokovno uspešna in vzorna; odlična sodelavka, lahko se zanesem nanjo...)
delimo tri tedenske nagrade, ki jih podaijajo sponzorji, ob koncu pa boste vsi sodelovali še v velikem finalu za nagrado generalnega pokrovitelja Gorenja.
V šestem krogu bomo upoštevali glasove, kijih boste posla-
4. Sergej Rus, zasebni zdravnik (zdravnik z dušo in srcem za vsakogar; njegova prijaznost in topla beseda bolniku veliko pomenita; ima ogromno znanja...)
li na kuponu številka 6, v naše uredništvo pa morajo prispeti do torka, 17. decembra, do 10. ure. Kupone pošljite na uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, lahko jih prinesete osebno, ah pa oddate v nabiralnik pred vhodom.
5. Jože Drobež, poveljnik PGD Velenje (gasilec z dušo in srcem, daleč naokoli mu ni para; pomaga sočloveku ob vsaki priložnosti; super gasilec, ati in dedi...)
6. Milan Kopušar,
župan Šoštanja (preprost, skromen in dober; dostopen in sposoben; dober gospodar; veliko je naredil za Šoštanj)
NAJ osebnost leta 2002
GLASUJEM ZA: . OBRAZLOŽITEV:
MOJ NASLOV:
Nagrajenci prejšnjega kroga, pokrovitelja butika Nitka
1.	nagrada v vrednosti 5.000 SIT - Barbara Kodrun, Polzela 203, 3313 Polzela;
2.	nagrada bon v vrednosti 4.000 SIT; Jože Grudnik, Florjan 265,3325 Šoštanj;
3.	nagrada bon v vrednosti 3.000 SIT; Slavica Pečnik, Lju-bija 76,3330 Moziije. Nagrajancem čestitamo! Bone jim bomo poslali po pošti.

APO VIZIJA d.0.0. Računovodstvo in davčno svetovanje Lokovica 18/c, Šoštanj Tel.^5-882-658 E-mail: a|0.vizija@sl0Lnet
Zznaiiiiiin-Zizliuinlami-
Aktualno:
Svetovanje in pomoč pri organizaciji knjigovodstva na sedežu stranke, za vse tiste, ki se poslavljate od enostavnega knjigovodstva! Nasvet:
Pokličite še danes in se pridružite najboljšim! Kontaktna oseba: Janja Praznik (041/669-517) 8 prilioilnoslio - Z vizijo in novo iniopmacijslio ieiinolooijo
Nagrade sponzorja tega tedna (APO VIZIJA d.o.o.)
3 X storitev v vrednosti 2.000 SIT v Sončnem studiu na Žarovi 15 v Velenju. Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti za storitev v Sončnem studiu (masaža, solarij).
Prihodnji teden bo izsei
Almanah 2003
že deset let izdaja naše uredništvo Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, v katerega strnemo vsa zanimiva dogajanja iztekajočega leta in celovito kronološko utrgamo zobu časa vse, kar se je v tem obdobju dogodilo zanimivega. Na publikacijo smo ponosni, globoko pa se zadevamo, da tako bogatega gradiva ne bi uspeli zbrati, če nam bi pri tem ne pomagali vsi, ki ste pridno izpolnjevali vprašalnike, ki smo vam jih poslali in seveda vsi tisti, ki ste nam izdajo omogočili z reklami in nakupom.
Jubilejno številko smo avtoiji Barbara Pokorný, Peter Groznik, Matjaž Šalej, Aleš Ojsteršek, Mira Zakošek, Boris Zakošek, Stane Vovk, Milena Krstič Planine, Bojana Špegel, Tatjana Podgoršek, Peter Rih-tarič Pec, Janja Košuta Špegel, Alenka Šalej
in Katja Koželj še posebej skrbno pripravili, koncepta pa zaenkrat nismo spreminjali. Morda bo to doletelo prvo številko iz novega desetletja? Almanah ostaja torej tak, kot smo mu podobo »umerili« zadnjih pet številk in kot nam večinoma zatrjujete dovolj obsežen, zanimiv in pregleden, da gaje prijetno prelistati.
Množico zbranih podatkov v almanahu še dodatno bogatijo uvodniki in »moja leta«, kjer avtorje še posebej skrbno izberemo. Tudi letos je tako in že zaradi teh zapisov almanah vreden dodatne pozornosti.. Tokrat so jih pisali: dr. Matjaž Kmecl, dr. Matej Lahovnik, dr. Cvetka Ribarič, Jože Zupančič, Ivč Kotnik, Neva IVampuš, Jože Pribožič, Alojz Hudarin, Mitja Gavrilovski, Erika Veršec, Srečko Meh, Milan Kopušar,
Ivo Rakun, Bojan Kontič, Roza Ana Hribar, Drago Martinšek, Jožef Kavtičnik, dr. Vladimir Korun, Janez Smerdelj, Matej Kosič, Jože Robida, Boris Sušin, 6 pack Č-ukur, Stanko Brunšek, Jolanda Čeplak, Marko Jevšenak in Alojz Vrenčur. Avtorjem se zanje lepo zahvaljujemo.
Almanah bo torej v prihodnjem tednu že naprodaj in če boste iskali prijazno novoletno branje, ki vam bo obenem obudilo spomin na dogodke minulega leta in vam natreslo kopico podatkov o dogajanju v najbližjem okolju, potem se bo ta knjiga gotovo znašla tudi na vaših knjižnih policah.
Desetletnico almanaha bomo obeležili na osrednji občinski proslavi ob dnevu samostojnosti, ki bo prihodnji petek v prostorih Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega.
Radio Velenje, Naš čas. Mestna občina Velenje, Kulturni ^nter Ivana Napbtnika Velený in Gostinstvo Gorenja
vabimo na veliko

Almanah ima več kot 300 strani. Na njih je v dvanajstih poglavjih strnjeno predstavljeno dogajanje v preteklem letu v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V almanahu je okoli 600 fotografij, omenjenih pa preko 1300 posameznikov, ki 30 na različne načine obeležili dogajanje v teh treh občinah. Almanah je tiskan na kakovostnem papirju v dvobarvni tehniki in je s tem kuponom, ki velja do 20. decembra naprodaj še po prednaročniški ceni 3250 SIT.
.èt...
NAROČAM ALMANAH 2003
PO PREDNAROČNIŠKI CENI 3250 SIT
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Število izvodov:
Poštnina ni vračunana v ceno!
Zabavala nas bo
Rezervirajte si čas. Pridile, veselo bo.
Skupaj b^ino nazdravili novemi^ ^ ^letu!