kulturno - politično glasilo- ZA BOŽIČ sladkarije in obeski z* božična drevesca icredno poceni Vina, likerji in žganja kot vedno izborna in poceni pri BRUNNER CELOVEC-KLAGENFURt svetovnih /n domačih dogodkov 4. leto / številka 5 V Celovcu, dne 18. decembra 1952 Cena 1 šiling Demokracija Besedi „Mir” in ..Demokracija” sta danes v ustih in na jeziku vsega sveta. Vsi narodi sveta si želijo miru in demokracije ali z drugo besedo povedano: mir-nega življenja in dela v razmerah, ki so člo-veka vredne. „ Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, Je božična blagovest, ki že dva tisoč let obe-ta 'narodom mirno življenje in miren raz-v°j v vseh pogledih. Toda narodi to bla-S°vest odklanjajo, ne narodi kot celote, marveč njihovi predstavniki, ki pa kljub temu govorijo toliko o miru. „Si vis pacem, para beilum” (če hočeš mir, pripravljaj jjno), pravi star latinski pregovor, če bi pteh soditi po tem latinskem reku, tedaj 1 morali res ugotoviti, da hočejo vsi na !Vfu mir, ker vsi pripravljajo vojno. Obo-^Vanje je namreč povsod v polnem teku. ruga beseda, demokracija, ki diči sko-\ j1 vse naslove strank in raznih gibanj, danes v enaki meri zlorabljana. Demo-. aciJa> ki pomeni vlado ljudstva, kje jo pnio? eni strani, so milijoni volivcev Pnsdjeni, da rečejo svoj „ja” tedaj, kadar 0 mvno o nasprotnem prepričani. Ta „ja” TSega nato 98 in 99 odstotkov vseh voliv-drugi strani pa časopisje navali na a' ega, ki bi si dovlil povedati svoje mne-Je’ se v eiaem ali drugem razlikuje od ..nega mnenja. Prekleto malo demokrate pod firmo demokracije! j a'no število bogatinov ali pa maio števi-mogotcev, ki imajo vso državno oblast v ,V°jih rokah, diktira in predpisuje naro-^°m, kaj smejo misliti, kaj smejo govoriti, ,aJ smejo brati in kateri radio smejo poslu-*• Vse to se danes odigrava pod finno demokracije”. Ali se po vsem tem še ču-r-111?: odrasli in mladina nad tako demo- jClj° obupavajo? J? _aj je vendar demokracija? sti ' °''ri0st;> da narodi izrazijo v vsej prosto-čin'11 'SVoB°di svoje mnenje in da to, po ve-ob,'.odobreno mnenje, dobi tudi v vladni svoj izraz in svojo veljavo. v ^okracija. je pa še več. Prav pojmo-‘} m izvajana demokracija bo dala tudi ■ dčni manjšini možnosti življenja in di-p nJa, to se pravi, da bo upoštevala tudi tu .rel:)e manjšine, ker je do gotove mere 1 manjšina predstavnica ljudske volje. K.6 .'!‘l tej osnovi bi smeli govoriti o demo-; *Cljb o ljudski vladi. Tam pa, kjer usmer- Koroški deželni proračun vlada diktatura. Diktature vseh barv Poskušali tudi mi, koroški Slovenci, in 0. ramo ugotoviti, da je bila ena nasilnejša ^ e pa si danes pri nas številčno manjši .Slovencev lasti pravico diktirati, tedaj j. P to že na smešnost. če hočemo govo-p;1 0 skupnosti, bomo pri vsem upošteva-tjjf! tega ali drugega mnenja vsekakor mo-I ‘ Poslušati najpreje glas številčne večine, S it)^,rav 'ta del ni ravno finančno močan. De-i (j'Jkracija namreč ni izraz svoje ali druge Lončne sile, marveč je glas naroda, rav-jl i 0 tem glasu naroda pa ti gospodje toli-Sovorijo in pripovedujejo. .Narodna skupnost mora biti tudi izraz godove volje. Pri tem je pač v smislu V()fVe demokracije treba upoštevati najprej ^1° Večine, ki pa je pripravljena številčni j^bjšini priznati to, kar ji gre. Sila glasu nikaka legitimacija za izvajanje na- st^dimo najpreje demokrati v svojih vr-tv ' Po je volja naroda! Vse drugo je po-stti a nar°dove volje. Uverjeni pa smo, da dolžni narodovi volji, da čuvamo vest-izraz narodovega hotenja, tl,3 a drugi strani je potrebno, da ponov-jo 'J^Msimo, da si le velike stranke more-J(5t dovoliti prezreti in prezirati idealizem i,, rudnikov pri kulturnem, gospodarskem ^Mitičnem delu. Ta idealizem poizkuša- V ponedeljek, dne 15. decembra, je začel koroški deželni zbor z razpravo o deželnem proračunu za leto 1953. Poročali smo že, da predvideva ta proračun 255,577.600 šilingov dohodkov in 231,034.900 šilingov izdatkov. Primanjkljaj znaša torej 5,457.300 šilingov. To je predlog rednega prpfačuna. Poleg tega pa je še izredni prora&in, ki predvideva 3,250.000 šilingov doliodkbv 'in pa 13,142.000 šilingov izdatkov. Proračun za leto 1953 je za približpo 10 milijonov šilingov manjši kakor pa je proračun za leto 1952. Primanjkljaj v proračunu pa namerava dežela dobiti deloma iz prebitkov v tekočem proračnu dohodkov, iz večjih dohodkov kakor pa so predvideni in pa končno po potrebi tudi z zmanjšanjem predvidenih izdatkov. Govorniki vseh treh vladnih strank v koroškem deželnem zboru so govorili predvsem o splošno-pOlitičnih zadevah in šele nato o deželnem proračunu samem. Iz vseh govorov je bilo jasno razbrati, da je to za- i"! ^žavno in javno življenje manjšina, tam diktatura. Diktature vseh barv pa sedanje deželnega zbora že popolnoma pod vplivom prihodnjih volitev, če ne bi volitve povzročile tako velikih izdatkov in izgube časa, je skoraj škoda, da so volitve v deželni zbor skupaj z volitvami v državni zbor. Tako bodo splošno državne zadeve nekako prekrile koristi dežele in ne bo mogoče v zadostni meri volivcem prikazati velike važnosti pravilne odločitve pri volitvah deželnih poslancev. Ako bi natančno razčlenili posamezne postavke predloga dohodkov in izdatkov, bi morali ugotoviti, da je južni del dežele zapostavljen v vsakem oziru, le pri plačevanju davkov je vsaj enakovreden. Morali bi pa tudi ugotoviti, da ima že od leta 1945 na Koroškem socialistična stranka večino v deželnem zboru, da ima deželnega glavarja, da ima tudi glavne referate v svojih rokah in da je zato tudi za tako stanje predvsem odgovorna. S to ugotovitvijo pa nočemo prav nič zmanjšati odgovornosti, ki jo imata za tako stanje tudi ostali dve vladni stranki. Vojska svobodnega sveta V ponedeljek, dne 16. decembra, se je pričelo v Parizu posvetovanje držav Atlantske zveze. To je po vrstnem redu 10. zborovanje držav Atlantske zveže, v kateri je danes včlanjenih 14 držav. Na posvetovanju so vsi ministrski predsedniki, zunanji in finančni ministri včlanjenih držav. Posvetovanju predseduje danski zunanji minister Bjoern Kraft. V svojem uvodnem govoru je predsednik označil važen napredek Atlantske zveze, ki je danes že tako močna, da je varna pred vsakim napadom od zunaj, četudi zveza še ni dosegla one sile, ki bi bila potrebna. Francoski zunanji minister je poudaril izključno obrambni značaj zveze in je nato zahteval pravično razdelitev finančnih bre- men na vse članice zveze. Italijanski ministrski predsednik je pa poudaril, da ima komunizem po priznanju samega Stalina v vsaki državi sv: je udarne čete; to so komunistične partije v državah Atlantske zveze. Glavni tajnik Atlantske zveze, lord Ismay, je na predvečer zborovanja izjavil, da danes položaj ni nič manj resen kakor pred enim letom. Nujnost oborožitve še vedno obstoja. Tudi danes mora Atlantska zveza računati z nemškimi divizijami, ki pa jih bo mogoče organizirati šele po odobritvi obrambne pogodbe v nemškem državnem zboru. Kakor je bilo v načrtu ima danes Atlantska zveza že preko 50 divizij vojske in preko 4000 letal. V letu 1953 bi billb treba vzpostaviti nadaljnih 25 divizij. V Tunisu in Maroku še ni miru V političnem odboru Organizacije združenih narodov v New Yorku so zaključili razpravo o vprašanju Tunisa. Pri tem je 13 arabskih in azijskih držav zahtevalo, naj bi Organizacija združenih narodov imenovala poseben odbor, ki naj bi nato posredoval med Francijo in pa med pravimi predstavniki prebivalstva v Tunisu. Druga skupina držav pa je zastopala mišljenje, da Organizacija združenih narodov nima pravice vmešavati se v ta spor, ker je to notranje vprašanje Francije, ki naj rešuje to vprašanje sama. Tretja skupina, to je 11 srednje- in južno-ameriških držav, pa je priporočala, naj svetuje Organizacija združenih narodov Franciji in Tunisu, naj bi sami čimprej začeli s pogajanji za zadovoljno rešitev perečega vprašanja. Ta predlog je bil sprejet, ko ga je zagovarjal tudi zastopnik Združenih držav, s 45 glasovi večine. Proti so bili trije glasovi, 10 zastopnikov pa ni glasovalo. / jo nato nadomestiti z dobrinami in šilingi j iz vladnega korita. Pri tem zavestno pozab-j Ijajo, da je narodna manjšina navezana na j ta idealizem sotrudnikov, ki bodo delali ali | iz notranje potrebe ali iz nravnega čuta so-j odgovornosti, nikdar pa ne za šilinge in j druge materialne dobrine. Šilingov in ma-j terialnih dobrin bi namreč nudile večinske i in vladne stranke več. Ravno s temi šilingi 1 pa bi tudi pri nas radi ubili samolastno in (samosvoje kulturno življenje koroških Slo-: vencev. Naj velja torej tudi za nas koroške Slovence geslo: „Živela prava demokracija"! Po tuniškem vprašanju je na dnevnem redu vprašanje Maroka, ki bo pa verjetno končano z istim uspehom, to je z nasvetom Franciji in Maroku, naj rešita to vprašanje ti dve državi sami. Medtem pa v Tunisu in v Maroku še ni miru, četudi se je francoskim četam posrečilo vsaj v glavnem vzpostaviti mir s silo. Vojaško sodišče v Tuni u je obsodilo na smrt tri Tunezijce, več pa na dolgoletno ječo. V Casablanci v Maroku pa je policija zaprla skupno nad 1000 oseb. Italija nasprotuje Jugoslaviji Jugoslovanski ministrski predsednik mat šal Tito je v posebni izjavi poudaril, da po izkušata Italija in pa Vatikan skaliti seda nje dobre odnose Jugoslavije do Grčije h Turčije. Dejal je nadalje, da je italijansk obrambni minister Pacciardo zahteval, na bi zapadni zavezniki prenehali s podpor« Jugoslaviji. Na tak način hoče Italija pri siliti Jugoslavijo, da bi se odpovedala svoj pravici do Trsta. Toda Jugoslavija se n bo odpovedala Trstu in upa, da tudi za patini zavezniki ne bodo upoštevali nasve tov italijanske vlade. Nadalje je maršal Tito ostro napadel Va tikan zaradi imenovanja zagrebškega nad škofa Stepinca za kardinala. To imenova nje je označil Tito kot sovražno dejanj Vatikana do Jugoslavije. Končno je Titi še zatrdil, da jugoslovanska vlada ne tu nikdar pristala na to, da bi nadškof Stepi nac spet deloval v Zagrebu kot nadško zagrebški. KRATKE VESTI V Celovcu so v Kolpingovi dvorani dne 6. decembra' slovesno proslavili stoletnico obstoja Kolpingovih ustanov v Avstriji. Poleg knezoškofa krškega so bili na proslavi še številni drugi predstavniki verskega, kulturnega in političnega življenja na Koroškem. Zaradi izboljšanja v preskrbi z mlekom bodo v Avstriji dne 25. decembra letos ukinjene vse omejitve pri predelavi mleka. Med Avstrijo in Veliko Britanijo je bila podpisana dne 12. decembra kulturna pogodba. Prejšnjo sredo so odprli promet preko novega mostu čez Muro pri Radgoni. Most je bil slovesno odprt že v poletju, niso pa še bile urejene carinske zgradbe na obeh straneh mosta. V dveh mestih na Holandskem so te dni napravili poizkusno glasovanje o takojšnji ustanovitvi Združene Evrope in skupnega evropskega parlamenta. Švicarska zvezna skupščina je izvolila za novega predsednika švicarske zveze za leto 1953 Filipa Etter-ja, ki je bil rojen dne 21. decembra leta 1891. Izraelski parlament je izvolil za novega predsednika države Izrael Isaac-a Ben Zvija, ki je po poklicu pisatelj. Star je 68 let, rojen je bil na ozemlju sedanje Sovjetske zveze, v Palestini pa je že 40 let. Ameriški kardmgl Fr. Spellnan, nadškof v New Yorku, je odpotoval z letalom na Korejo, kjer bo ostal med vojaki preko božičnih praznikov. Sovjetska vlada je zavrnila ameriško zahtevo po izročitvi ameriškega prevoznega letala, ki je moralo pristati novembra lanskega leta na Madžarskem, namenjeno pa je. bilo v Beograd. Sovjetska vlada pravi, naj se obrne ameriška vlada na madžarsko vlado. Italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi je bil na zborovanju krščansko-demokratske stranke spet izvoljen za predsednika stranke. Vladi v južno-ameriški republiki Ekva-dor s.e ie posrečilo v začetku preprečiti in zadušiti poizkus državnega prevrata. Po smrti obeh predsednikov glavnih dveh ameriški delavskih zvez (William Green in 1 hdip Murray) sta bila izvoljena za predsednika delavskih zvez George Meany in Valter P. Reuther. Oba sta že dolgoletna člana glavnih odborov delavskih zvez, oba sta tudi izrazita nasprotnika komunizma. Na zapadnem kolodvoru na Dunaju jc zadel brzovlak v mešani tovorni vlak, en vagon je močno, dva pa lažje pokvarjena. Pri nesreči sta bila dva potnika težko, 15 pa lažje ranjenih. Po vsej Zapadni Evropi, zlasti pa v seve-ro-zapadni Evropi in na angleškem otočju so divjali zadnje dni hudi viharji s snegom, ki so povzročili precejšnjo škodo in večje število nesreč. V Londonu je bila megla tako gosta, da je bil vsak promet ustavljen, v Trstu je divjala močna burja. Silni viharji, ki so divjali prejšnji teden po jugovzhodni Indiji, so napravili velikansko škodo. Vsaj 26.000 živali je ubitih, 200 tisoč poslopij porušenih in nad 350 ljudi mrtvih. Škode je nad četrt milijarde avstrijskih šilingov. Nemška pomorska policija je na ostankih bivše nemške podmornice, ki se je potopila v februarju leta 1945 na vožnji iz Gdanska v Hamburg, našla večje število mrtvecev. Mislijo, da je na podmornici vsaj 47 mrtvih mornarjev in večje število žensk, ki so bežale takrat iz Gdinje. V bližini Rio de Janeiro, glavnega mesta južnoameriške države Brazilije, je zemeljski plaz zasul dva vagona brzovlaka. Štiri osebe so mrtve, večje število potnikov pa je težje ranjenih. J Politični teden Po svetu Zadnji dogodki v zapadno-nemški prestolnici, v Bonnu, zanimajo sicer v naj večji meri bolj politike in juriste kot pa širšo evropsko javnost, so pa po svojem pomenu velike važnosti za bližnjo bodočnost Evrope. Gre za pristop Zapadne Nemčije v evropsko obrambno zvezo, pristanek na „gene-ralno pogodbo” in na Schumanov načrt. Opozicijska socialistična stranka nasprotuje vsem tem pogodbam in jih skuša z vsemi sredstvi preprečiti. šega potrebnega oborožitvenega načrta pa je potrebnih takoj 400 milijonov dolarjev. S temi bi bilo med drugim potrebno zgraditi 40 novih letališč. Pomen teh pogodb S pristopom k evropski skupni armadi bi morala bonnska vlada dati 12 divizij, za katere so Amerikanci obljubili, da jih bodo oborožili. Ker bodo te pod skupnim evropskim vodstvom, ne pa pod zgolj nemško suverenostjo, gleda opozicija v tem samo korak k dokončni ločitvi z Vzhodno Nemčijo. Koalicijske vladne stranke pod Adenauerjem pa trdijo, da je danes zedinjena Evropa najvažnejše. In ker ta jamči varnost vseh članic te zveze in so pogoji, dolžnosti in pravice za vse enaki, mora tudi Zapad-na Nemčija odstopiti od zahtev po popolni lastni vojaški suverenosti. Slično je z ..generalno pogodbo”. Ta pogodba naj zamenja dosedanji zasedbeni statut in prinese Nemcem, če že ne popolne, pa vsaj delno politično-mednarodno suverenost. Vladna koalicija pravi, da je bolje nekaj kot nič, opozicija pa trdi, da bi tudi sprejem te pogodbe pomenil dokončni prelom z brati v vzhodnem območju Nemčije. Glede Schumanovega načrta pa je pristop Zapadne Nemčije toliko kot sklenjena stvar, ker so posarske volitve pokazale, da nacionalizem nemške socialistične stranke pri sestrski stranki v Posarju ni našel pričakovanega odmeva. Ker pa je nemška socialistična stranka številčno preslaba, da bi mogla v zbornicah preprečiti sprejem teh pogodb, so njeni juristi našli, da je vsebina teh pogodb v nasprotju z državno ustavo. Da se ne bi razpravljanje o tem vleklo predolgo — kar bi si Vzhod zelo želel — so se tako državni predsednik kot vladne stranke obrnili na vrhovno upravno sodišče, naj ugotovi soglasnost omenjenih pogodb z ustavo. Obe interpelaciji sta bili storjeni v dobri veri, da bo upravno sodišče razsodilo v korist prednašateljev. Vladna koalicija je predvsem upala, da bo njena interpelacija prišla kot prva pred upravno sodišče in bo razsodba slednjega vplivala tudi na pravdorek o predsednikovi interpelaciji. Upravno sodišče pa je proti vsemu pričakovanju z veliko večino 20 proti 2 odločilo, da bo razpravljalo najprej o predsednikovi interpelaciji in da bo pravdorek obvezen tudi za vse nadaljnje odločitve v sličnih vprašanjih. Zdaj je kancler Adenauer videl, da je nevarnost velika, da se bo vrhovno upravno sodišče izreklo v prid socialistični opoziciji, s tem bi vse že podpisane prej omenjene pogodbe ostale do nadaljnega krpa papirja. S tem bi ves načrt Panevrope obtičal in zapadni svet bi krivdo vrgel na Nemčijo. V Bonnu bi nastala najtežja politična kriza po vojni in posledice bi na gospodarskem in mednarodno-političnem polju bile za Zapadno Nemčijo zelo neugodne. Da bi to preprečil, je kancler Adenauer pregovoril državnega predsednika prof. Heussa, da je umaknil svojo interpelacijo na upravno sodišče, kateremu o tem ne bo treba sklepati in Adenauerjeva vlada je s tem pridobila na času. Medtem bo predložila zbornicama nove zakonske osnutke, ki bodo spremenili način volitev novih članov upravnega sodišča in ki bodo tudi omejili polnomočja tega sodišča. Kljub trenutni Adenauerjevi zmagi, pa se je ratifikacija omenjenih pogodb le zavlekla, čeprav o končnem Adenauerjevem uspehu skoraj ni več dvomiti. V zvezi z vsem tem priznavajo tudi njegovi politični nasprotniki, da je Adenauer politik-državnik, na katerega smejo biti Nemci ponosni. Istočasno z dogodki v Bonnu pa je zasedal odbor Atlantske zveze. Trinajst šefov generalnih štabov pod vodstvom generala Ridgwaya je ugotavljalo, kako daleč je napredovala oborožitev zavezniških držav. Ridgway je ugotovil, da oborožitev pač še ni taka, da bi morebitnega napadalca že vnaprej prepričala o neuspešnosti takega napada, pač pa je v stanju preprečiti kako presenečenje. Za izpolnitev najskromnej- Kakšno je razmerje moči... Odbor za ugotavljanje oboroženih sil je povedal, da ima Sovjetska zveza 180 divizij, katerim je treba prišteti še GO divizij satelitskih držav, števila divizij Atlantske zveze ne navaja, pravi pa, da so se pomnožile. Amerika je imela leta 1950 en milijon 400 tisoč mož v vojaški službi in jih ima 1952 že 3 miiiijone 700.000, od slednjih pa jih je skoraj 1 milijon in pol vezanih na korejsko vojno. Truman ni želel sestanka Eisenhovver— Mac-Arthur—Truman mer se je zameril senatorju Taftu, katerega protesti ga pa niso ganili. Eisenhovver si je s tem imenovanjem hotel pridobiti predvsem naklonjenost delavskih sindikatov in svoj režim notranje-politično učvrstiti. Delavski minister v novi Eisenhovverjevi vladi je Martin P. Durkin. Ta je predsednik zveze inštalaterskih pomočnikov in pa predsednik ..Katoliškega sveta za industrijska vprašanja”. Delavske zveze so sprejele to imenovanje z izrednim zadovoljstvom. Glavni dve ameriški delavski zvezi pa sta sklenili, da bosta novi vladi Eisenhovverja nudili vso podporo. Verjetno bo to vplivalo tudi na združitev glavnih dveh delavskih zvez v eno samo. pobornik za mir oni, ki samo vpije proti vojni, je pa pripravljen podpirati vsako dr žavljansko vojno in vsako vojno za zmago komunizma. Ako bi kdo hotel doseči mir i tako vojno, bi ne stremel za pravim mirom j Tak mir bi temeljil na krivici in nasilju' tak mir bi imel že v sebi vse klice nove] Eisenhovver se je vrnil s Koreje in zdaj ves svet čaka, katere odločitve naj bi padle v prihodnjih tednih, ko bo s svojimi ožjimi sodelavci — zunanjim ministrom Dullesom in tudi Mac-Arthurjem — razpravljal o bodočih akcijah glede Koreje. Ker se je medtem javil MacArthur in povedal, da je izdelal svoj načrt, kako končati vojno na Koreji, je Eisenhovver izjavil, da se bo z njim posvetoval. Nekateri poslanci in senatorji Eisenhovverjeve republikanske stranke so predlagali, naj bi se oba posvetovala s Trumanom. Ko je ta to slišal, pa je to kratko-malo odklonil s trditvijo, da je Mac Arthur že povedal, kar je imel povedati in da je vse bilo napačno, kar je bil svoj čas napovedal. Tako je lani napovedal Trumanu, da Kitajska ne bo posegla v korejsko vojno in da Sovjeti ne bodo materialno pomagali Severnokorejcem. Že pred svojim uradnim nastopom pa je Eisenhovver pokazal, da hoče voditi samostojno, nestrankarsko politiko, upoštevajoč tudi demokratsko opozicijo. V svojo bodočo vlado je poklical kot ministra za delavska in socialna vprašanja demokrata, s če- ... in pri nas p Avsiriji „... in mir ljudem na zemlji,” tako so prepevali angeli v prvi božični noči. Od takrat je božični praznik naj večji družinski praznik. Družina pa uspeva samo v miru. Velika družina je občina, večja je država, največja je vse človeštvo. Tudi ta svetovna družina uspeva samo v miru. Zato ni čudno, da si ves svet in vse človeštvo tako silno želi miru. V svojem bistvu se človeštvo zaveda, da brez miru ni prave sreče. Ker se je božji sin v božični noči pred dva tisoč leti včlovečil zato, da prinese ljudem srečo, časno in večno, zato je tudi umljivo, da ravno katoliška Cerkev vedno in povsod poudarja s tako silo željo in zahtevo po pravem miru. Zadnji teden je priredila zato Cerkev v Avstriji v smislu sklepov letošnjega katoliškega tedna na Dunaju več zborovanj, na katerih so poudarjali temelje pravega miru. Kje je pravi mir? Dunajski kardinal nadškof dr. Innitzer je pri tem v svojem govoru o miru med narodi poudaril, da mora izvirati skrb za mir iz ljubezni. Zato mora vsak pravi kristjan delati z vso silo tudi za mir. Ni pravi vojne Dunajski pomožni škof dr. Jachym pajfj v svojem govoru posebej poudaril pravijl pojme socialne ureditve družbe. Samo praij vilno in pravično urejena socialna družba!\ je zagotovilo trajnega miru. Ker pa tega n|< mogoče doseči z raznimi marksističnimi naj čeli in nauki, ker tega ni mogoče doseči 1] samim govorjenjem, z resolucijami in z razj] nimi kongresi, ampak samo z načeli, ki jiljj je označil že pred dva tisoč leti Kristus ’ pridigi na gori, mora tudi vsak pravi kato-L ličan zavrniti vse one, ki govorijo o miruj] sejejo pa sovraštvo in razdor. Zato je pravi mir samo Kristusov mk, zato se bodo kristjani borili za mir pod] zastavo Kristusa, oziroma njegovega naj, mestnika na zemlji. Kdor pa zavrača vodj, stvo papeža, kdor zavrača njegove odloka temu so tudi vse besede o miru in pravični' ureditvi le pretveza za dosego slabih na':| menov. L Pred volilno borbo Prav je, da nam bodo ob letošnjih b°'S žičnih praznikih še prihranjeni volilni sl)0;P di in predvolilni spori; ti se bodo začel1! šele za predpust. V tajništvih strank strančic pa se že vseeno pridno pripravlj*"!1 jo na pravo predvolilno dobo. Da bo raZ§j1)' banost večja, se nam ponuja večje števil1;, strank. Podkancler dr. Scharf je napovedni21 poleg glavnih dveh strank še šest manjš>l1|' strank, ki se bodo potegovale za glasove v°y livcev. 0 komunističnem kongresu Ugledni londonski list ..Ecconomist” v posebnem članku piše o odgovornosti zahodnoevropskih intelektualcev, ki se prav te dni zbirajo na komunističnem mirovnem kongresu na Dunaju. V tej zvezi list najprej komentira tragični praški proces, o katerem pravi; ..Nobenega dvoma ni, da komunisti snubijo arabske države; še več: Judje so se v podložniških državah nenadoma znašli na zatožnih klopeh. Toda praška sodna burka ima veliko bolj prozoren značaj. Dokler je revolucija v zagonu, komunisti samo potrebujejo močnih in borbenih duhov. Toda kakor hitro preide revolucija v takozvani totalitarizem, birokrati in politični prvaki s skrajno surovostjo in zahtevo po pasji disciplini utrdijo svojo oblast. Sedaj ko je marksističen raj v komunističnih državah že utrjen, morajo izginiti oni, ki nekaj znajo in ki vedo, kaj je svoboda. Slanskega in Clementisa je poslala na morije lastna stranka, ki sta ji pomagala priti na oblast. Isto pa je tudi v vseh ostalih komunističnih državah." Po teh ugotovitvah pa ..Economist" nadaljuje: „ln prav v tem trenutku se zbira na Dunaju komunistični mirovni kongres. Prav v trenutku, ko je bila v komunističnih deželah zadušena zadnja iskra intelektualnega nemira in razglabljanja, vlačijo komunisti na Dunaj dolgo vrsto odličnih talentov in intelektov iz celega sveta. To nasprotje med ravnanjem komunistov v svobodnem svetu in med njihovim postopanjem onstran železne zavese je strahotno tragično, a umljivo. V vsaki deželi, ki jo dobi komunizem pod svojo peto, zaduši svobodo duha. Toda v svetu, kjer tega še ne more, in dokler ne more, se s pridom poslužuje svobodnih duhov, da pod njegovim prišepetavanjem prinašajo v svobodno družbo razdiralno kritiko in dvom. To kar bi pripravilo nekoga v Pragi ali Varšavi na morišče, s tem se v Parizu ali Rimu ali pa kjerkoli ponaša komunistična enotna fronta. Toda v tem je le prazen videz. Za vsem čaščenjem se skriva le globok prezir in zaničevanje rdečih komisarjev. Nekomunisti, ki hodijo s komunisti na led in z njimi organizirajo zborovanja, naj se jasno zavedajo, kaj delajo. S tem, da posojajo svoja imena bedakom in na komunističnem karnevalu kimajo partijskim komisarjem, samo pomagajo pripravljati dan, ko bodo ubijalci duha poskušali nastopiti tudi na Zahodu.” Precejšnjo pozornost je vzbudila v pr5jj' teklem tednu razsodba dunajskega sodiščf* v takozvani „Steyerermuhl-aferi”. Pri tei, aferi se je šlo v glavnem za to, ali so pr£C; stavniki socialističnega podjetja „Vorwads zahtevali od papirnice Stevrermuhl dva yl' lijona šilingov ali ne. Sodišče je razsodil®: da niso zahtevali direktno izplačila dvd1 ^ milijonov. Ako pa so hoteli imeti ta dens1 ^ v obliki popusta na ceni papirja, je to tf govska zadeva. To se pravi z drugimi bes6] ]] dami, ako ne bi prišlo do teh razkritij- zelo verjetno socialistično tiskovno p°^je’n tje „Vorwarts”, kjer so v vodstvu tudi sed3; t nji aktivni socialistični ministri, na en ! drug način do omenjene vsote prišlo. Veliko vprašanje atomske sile Avstrija — na dnevnem redu Zunanji minister dr. Gruber je verjetn0 s svojim posredovanjem v Ameriki le d® segel, da bo prišlo avstrijsko vprašanje jj* dnevni red političnega odseka organizaciji Združenih narodov še pred božičnimi pr3^' niki. Kdor pa bi pričakoval, da bo po teJ razpravi dobila Avstrija že tudi mirovflf ali svojo državno pogodbo, ta se zelo moll‘ Tako pogodbo morejo skleniti samo ^ štiri zasedbene sile sporazumno. J Razprava o avstrijskem vprašanju preT riglav, moj dom”, skladba župnika Aljaža, je bila prva pesem. Mogočno je zadonela iz polnih moških grl veličastna him- * v katerega je živel, delal in trpel. Gospod Janežič se je poslovil od rajnega v imenu šentjakobske posojilnice in se mu zahvalil za vso njegovo požrtvovalnost in sodelovanje. G. Kramer je govoril v imenu slov. izseljencev. Povedal nam je, kako se je rajni celo v tujini na Hesselbergu kulturno udejstvoval. Sprožil je misel, da se ustanovi v pregnanstvu nekaka slovenska šola in so se tam otroci izseljencev mogli učiti materine govorice. Zahvalil se je rajnemu v toplih besedah za vso tolažbo in pomoč izseljencem, katerih je bilo precejšnje število navzočih. Med cerkvenimi obredi in govori so pevci zapela: »Nad zvezdami” in „Gozdič je že zelen”. Nazadnje se je č. g. župnik Dobernik kot svak in prijatelj rajnega poslovil v ganljivih besedah, da se je orosilo skoro vsako oko. Vsem pričujočim se je v imenu Fugger-jeve družine toplo zahvalil za tako izvan-redno številno udeležbo pri pogrebu, za vse izraze spoštovanja in sožalja ter prosil, da naj ohranimo rajnega v blagem spominu. To hočemo vsi radi storiti, saj smo rajnega spoštovali in visoko cenili in smo mu veliko hvale dolžni. Naj v miru počiva! Njegovi težko prizadeti družini pa naj v tolažbo ostane spomin na njegovo vzorno rodoljublje in bogoljubje; njegovo izročilo pa bodo nadaljevali trije sinovi in hčerka, katere je vzgojil v zvestobi Bogu, domu in materi. na našim goram. Sledila je ..Popotnikova pesem”, melodični izraz hrepenenja po deželi, kjer ..prijatelji žive in ranjki v grobu spe”. Popotnika tudi drugod sonce greje, toda domače sonce je bliže in hrib lepše zeleni. „Tam, kjer pisana so polja” — kjer doma je dobra volja, tam smo mi... je bila skladba Danila Bučarja, pevca dolenjskih goric, polja in vinskih gričev, vedrine slovenskega človeka. Za Tomčevimi folklornimi ..Svatskimi pesmi” smo po daljšem času slišali priljubljeno Mirkovo „Na trgu”, skladbo, ki je bila v zadnjih treh desetletjih ena najpriljubljenejših pesmi na vseh pevskih odrih. Makedonska „Bolen mi leži” je bila poleg ..Ribniške” višek večera in žela dolgotrajno odobravanje. Maroltova ..Ribniška” je že ob gostovanju Akademskega pevskega zbora žela velikanski uspeh in je tudi na Koroškem postala ena najpriljubljenejših zborovskih pesmi. Hvaležni poslušalci so si srčno želeli, da bi jo pevci ponovili, dodah pa so dve pesmi izven sporeda. Dalmatinska „Plovi, plovi” je bila v ritmu udarjanja vesel ali pljuskanja valov in je zanimiva po gradnji. Ko je oktet zapel koroško narodno v priredbi Kernjaka, so pevci pozdravljali skladatelja, ki je bil v dvorani in ob tej točki je bila čustvena povezanost poslušalcev s pevci najtesnejša. Žal obisk ni bil takšen, kakršnega bi pevski koncert, ki smo ga doživeli, v največji meri zaslužil. Celovčani so bili premalo obveščeni. Sicer pa je izbrano občinstvo imelo pevski večer, ki ga ne bo pozabilo. Oktet je nastopil z enakim sporedom tudi v Borovljah in v Žitari vasi, kjer pa sta bili dvorani popolnoma zasedeni. (faziufak, pridi ! V hlevcu je hladno zunaj je mraz, burja ledena piha v obraz. Jezušček, pridi, Sonce sveta! Prazna je zibka sredi srca. V njem sem ti sedež danes izbral, drugega nimam, vse sem Ti dal. Veš, da sem reva, Ti si bogat, mrak me odeva, Ti si pa zlat Tvoje je jasno zvezdno nebo, sonca zlatnina, lune srebro. Pusta je zima, tare me hlad; Tebi pa sije večna pomlad. Ti si neskončno dober in svet, z ognjem ljubezni pridi me gret! Limbarski 3‘ c‘l M a user: iMMtifc (37. nadaljevanje) Nimajo kaj iskati todle. Po južini je Prosenar naročil vina. Peter se je branil. •»Jaz plačam, ki sem gospodar.” | ».Prosenar za tuje ne pije. Vesel sem, da smo tako TO uredili.” . Peter se ni hotel prerekati. V Barbaro je gledal in f lcel siliti nazaj. (1 ».Tole bomo spili,” je govoričil Prosenar. »Misliš, da L* kar vsako uro vozi proti Jamniku. Smo pozabljeni C S0ri- No, do noči bomo že doma. In če v temi ho-(; lQ, zgubili se ne bomo. Vsak kamen poznam na cesti, “a Jamnik pelja.” , »»Ga jaz tudi,” se je zasmejal Peter. „V Kropo me » Javi in oči zaveži. Bom prišel na Jamnik tako nabost, da boš kar gledal.” » Paibara se je obema smejala. Se vidi, da jima vino Pa v glavo. » Ko je Prosenar hotel naročiti nov liter, se je Barbara Tfla. »Dovolj ga imata oba.” bi se je vzdignila. ^osenar se je nekaj motovilil, Peter pa je pri priči k Oddahnil se pa ni preje kakor v Otočah. Sele, ko je Meda 1 gmajne, je postal dobre volje. !i ».Zdaj pa kar bruhnimo,” se je zaletel na cesto. »Se bo r° stemnilo.” IP'* Prosenar ni bil posebno spešen. Je Barbara ve-a» da bo tako. Kar naprej se je ustavljal, mahal z roko govoričil. ».-Peter, kam letiš, zlodej? Barbara, počakaj, da ti aj povem.” ...Saj že vse vem, stric.” »Figo veš,” se jezi Prosenar in se zažene za njima. »Nič ne veš.” Do Krope ga nista hotela dosti poslušati. Sele potlej, ko so bile luči po kroparskih bajtah že zadaj, sta se Petei in Barbara uletela. Zdaj bodo do doma že nekako prišli. »Tako me gonita kakor dihurja,” sope Prosenar. »Vama je lahko, ko sta mlada. Mene pa pobira. Ko bi v Kropi vsaj v oštarijo stopili! Pa kar divjata.” »No, nazadnje se je tudi Prosenar unesel. Je pričel vleči tako mrzel veter, da mu je vzel besedo. S trdo nočjo so prišli na Jamnik. Prosenar je koj kanil domov. Barbara je za hip obstala pred Rakarjem. »Se eno pot bova imela, Barbara,” je mehko rekel Peter. »Tista bo lepa.” Samo pokimala je. S trdo roko ji je šel čez lice. Ni stopil v bajto prej, dokler pri Kočarju v okencu ni zagorela luč. • I ako je pri Rakarju zagospodaril Peter. Na tiho pa močno. Se je tudi pomlad tako narejala na Jamniku, da se Peter ni mogel unesti. Sneg je bar obrisalo z bregov in gmajne so zazele-nele. Po leskah abranki, pod leščevjem kurjice. Tako sta na Jamniku hkrati zagospodarila Peter in pomlad. Oba zdrava, oba janmiška. Barbara je bila obeh vesela. Le Velika noč se je tako počasi bližala. Je bil Peter tudi že močno nepočakan. Da še Barbara pride k Rakarju, potlej je Petru vseeno, če koj za cerkvijo sv. Primoža narede ograjo. Ne bo nikamor več silil. . J Jamnika se bo držal in Barbare. Samo teh dveh. No, tudi Velika noč je prišla na Jamnik. Košato kakor se spodobi. Post je v kraju. Peter ne hodi več toliko h Kočarju. Bi rad hodil pa se ne spodobi tik pred ohcetjo. Saj bosta potlej do smrti skupaj. Ohcet je bila na belo nedeljo. Preprosta pa lepa. Gospod župnik so jima napravili lep nagovor. Barbaro so prav do nebes povzdigovali, tako, da je bil Peter kar majhen poleg nje. Nekajkrat je moral smrkniti vmes. »Ljubezen je najlepša med preprostimi. Ni zlagana, ne cilja visoko, z malim je zadovoljna in veliko potrpi. Na Jamniku bo taka sedaj. Globoko bo zrasla in oba bo osrečevala.” Se Prosenar je iskal za robcem. No, zunaj so se solze brž posušile. Je Prosenar precej nekaj takih stresel, da so se vsi smejali. Pozno v noč, ko sta Barbara in Peter ostala sama, sta še sedla na klop pred bajto. Jamnik se je umiril in luči po hišah so ugašale. Pri Kočarju ni več gorela. Je Barbara že zjutraj dala ključ od bajte Prosenarju. Nič več ni njena. Pa ni bolečine v srcu. Vse je mimo. Vsa dolga leta, hrepenenje in iskanje, tisti krik po drobljancu se umirja in postaja tak, da se ga ne boji več. Peter kadi in ogorek cigarete mu rahlo sveti v obraz. Miren je. Posluša mirno Barbarino govorjenje in strmi proti kroparski strani. »Vsaka pot se nekoč unese,” reče prav zlagoma. »Tudi na Jamniku.” Barbarina roka se počasi pritipa do Petrove. Nič več ne govorita. Stisk rok je tako zgovoren. Se dolgo sedita. Noč je tako lepa in novo življenje se spočenja. Z neznano srečo zavrti Peter ključ. Vse zaklepa. Dom in Barbaro. Prav tisto uro je Reza čakala na Lojza. Sanje so bile že osute in koraki poznih ljudi po mestnem tlaku so težko bili na obupano srce. • Lojzeva ohcet je bila dokaj žalostna. Petra ni vabil, znancev v mestu pa ni imel. Nateplo se je nekaj ošta-rijskih prijateljev in Lojz je bil še pred nočjo pijan. (Konec prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne. CELOVEC V soboto, dne 13. decembra, sta izvršila dva roparja drzen vlom in rop na celovški kolodvorski pošti. Bilo je ob petih popoldne, ravno, ko je blagajniška uradnica na kolodvorski pošti zaključila blagajniški dnevnik in še enkrat preštevala sprejeti denar, če se ujema z zapisnikom. V tem sta vstopila v uradne prostore dva maskirana moška. Prvi je skočil takoj za blagajniško mizo in podrl na tla uradnico. Medtem je drugi ropar, ki je ostal pri vratih, izstrelil tri strele nad glavami uradnic. Prvi ropar je medtem že vdrl v blagajno, ki je bila seveda še odprta, in je iz nje vzel več zavojčkov tisočakov, skupno je bilo 35.000 Šilingov; Hitro kakor sta razbojnika prišla, sta tudi že izginila in zbežala in sicer eden proti avtobusnemu kolodvoru, drugi pa proti šentrupertski cesti. Dva poštna uradnika sta jih zasledovala in oba razbojnika sta izgubila na begu svoja klobuka. — Pred avtobusnim kolodvorom je odvrgel razbojnik 26.000 šilingov, ko ga je poizkušal tam ustaviti avtobusni šofer. Temu je razbojnik ustrelil v obraz s patrono za solzenje in se mu je tako posrečilo pobegniti. Policija je takoj začela z zasledovanjem obeh razbojnikov, vendar pa se ji jih doslej še ni posrečilo izslediti. SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Danes hočemo na kratko poročati o nesreči, ki se je dogodila na cesti med Ločilom in Rikarjo vasjo in ki je zadela mladega Jakliča. Jakličev Oto je pomagal natovarjati hlode na Ločilu. Pri tem delu pa je nesreča hotela, da je en hlod padel po naključju Otonu na glavo. Ker je bil Oto v pretekli vojni ranjen v glavo, smo se zanj posebej bali. T oda k sreči ni bilo videti posledic in po končanem delu se je Oto vračal domov. Koradov Ernst, ki je videl, da je Otonu slabo, ga je hotel spremljati. Oto pa je rekel, da bo že še prišel do doma. Usoda pa je hotela, da je ravno v tem trenutka prišla nasproti večja kolona angleških avtomobilov, kajti angleška vojska je imela v naši okolici vojaške vaje. Ker je bilo že temno, so vsi avtomobili močno svetili in tako je verjetno luč bila kriva, da je Oto zašel pred avto, ki ga je podrl in vrgel v stran. Tam je Oto ležal omotičen precej časa. Ko se je iz te omotice zopet prebudil, se je podal proti domu. Ves krvav in še vedno v deliriju je prišel Oto domov. Doma so ga takoj umili ter mu očistili rane na glavi. Zdravnik, ki je kmalu nato prišel, je zaukazal takojšnjo prepeljavo v beljaško bolnico. V bolnici so ga takoj operirali in mu na ta način rešili življenje. Upajmo, da bo kmalu okreval, popolnega okrevanja pa bodo starši, kakor tudi mlada žena, najbolj veseli. Veseli pa bomo seveda tudi mi, saj je bil Oto v naši družbi vedno priljubljen. Mlademu Pajovcu na Ločilu je pa prinesla žena deklico, princesinjo, ki so jo botri v nedeljo, 7. 12., nesli v cerkev, kjer so ji dali ime Ljudmila. Želimo, da se krepko razvija in dela staršem veliko veselja. — Naši otroci so si že pripravili sanke, skušajo se sankati pri vsakem klancu, a ne gre dobro, ker je še premalo snega. Ko ga bo več, jim ne bo mogoče vzdržati pri topli peči. Naj se le utrjujejo, samo da si rok in nog ne zlomijo. SV. LENART - RADNA VES Kakor vsako leto, tako so tudi letos hodili pri nas „špicparkeljni”. Seveda so hodili že mnogo pred določenim časom, da so na ta način strašili otroke, posebno pa dekleta. Toda kmalu bi imeli smolo, kajti pri Rikarjevih v Radni vesi se je v okenskih mrežah skoro obesil eden izmed črnih. Zelo slabo pa so se vedli črni na predvečer sv. Miklavža. Hodili so namreč po Radni vesi, nato pa so se, ker so bolj modernizirani, odpeljali kar s traktorjem v Sv, Lenart, sv. Miklavža so pa pustili kar v Radni vesi. Otroci in starši so zaman čakali v Sv. Lenartu na dobrega moža. Tega pa ni n nas m nomkem od nikoder bilo, najbrž jo je mahnil kar nazaj v nebesa, kajti za hudobne otroke ni imel več črnih s seboj, da bi jih na ta način kaznoval. No ja, smo pač v dvajsetem stoletju in seveda se ni čuditi, če se črni enkrat v življenju z motoriziranim sredstvom prevažajo po zemlji, kajti na drugem svetu, v njihovem peklu kaj takega gotovo nimajo. ŠKOCIJAN V PODJUNI Redni kvatrni shod bo v Skocijanu v nedeljo, dne 21. decembra. — V soboto na predvečer bo ob 7. uri nagovor za može in fante, nato blagoslov in prilika za spoved. — V nedeljo, 21. decembra, bo od 5. ure dalje prilika za spoved. Ob 6. uri svitna sv. maša z ljudskim petjem. — Ob 8. uri je mladinska sveta maša, pojo vsi. — Ob pol 10. uri slovesna peta maša z zbornim petjem. Pripravite pot Gospodu. Ne preslišite klica matere svete Cerkve. VELINJA VES Spet se moramo malo oglasiti, da vam povemo, kako se imamo. — Sejem smo prav dobro opravili. Bilo je lepo vreme in sonce pač privabi ljudi od vseh krajev v našo sončno vas. Moramo reči, da smo se res prav dobro imeli. Z našim žegnanjem pa so za letos semnji končani. Nedeljo navrh smo imeli veselo ženitova-nje. Gregor Kulnik se je naveličal biti sam in si je izvolil za nevesto Prunovo Micijo. Na vas se je pripeljal velik avto, vzel je nevesto in svate ter jih odpeljal v Bilčovs, kjer je bila poroka, nato pa pri Miklavžu veselo ženitovanje. Ob dobri postrežbi so postali vsi svatje prav Židane volje in so tako vztrajali do ranega jutra. Zjutraj pa je peljal ženin svojo izvoljenko na novi dom v lepo popravljeno hišico, v sončni Podgrad. Želimo, da bi se oba počutila v novem stanu srečna in zadovoljna! Ljubi Bog naj jima da na njuni življenjski poti obilen blagoslov! Draga Mici! Ti pa ne pozabi na Velinjo ves in večkrat pridi spet k nam na obisk. Saj smo bili skupaj tako dolgo vrsto mladih let. Pa tudi na ,,Naš tednik” ne pozabi, da baš vsak teden zvedela, kaj se godi po svetu. Vsi govori so bili polni globokih resnic in koristnih ter potrebnih naukov za življenje. Bili so govorjeni v lahko umljivi obliki, tako da jih je vsakdo mogel razumeti. Vsi, ki so misijon obiskovali, so mnogo pridobili. Tak misijon je veliko vreden. Človek prav temeljito spozna, zakaj je na svetu. Čaka nas večnost, pa če človek hoče verovati na njo ali ne. A misijon je najboljša priprava na večnost. Kdorkoli se je udeleževal misijona, nikomur ni žal, da je to storil. Misijon je velika dobrota. Gosp. misijonarju smo globoko hvaležni. Že 200 misijonov imajo za seboj. In kako doživeto so govorili o trpljenju (v petek zvečer)! Sami so bili 2 leti težko bolni in so govorili o trpljenju naravnost iz lastne izkušnje. Seveda v luči katoliške vere. In o veri! Gospod misijonar so pravili, da je največja nesreča za človeka, če izgubi vero. — Če to premislimo, moramo reči: Kakšni osrečevalci človeštva pa so brezbožniki in neverniki; ljudje brez vere, ki hočejo tudi drugim ljudem vzeti vero? To so gro-bokopi sreče ljudi in narodov! Gospodu misijonarju L. Savelj-u naša iskrena zahvala! ŠIVALNI STROJ - BOŽIČNO \ IN NOVOLETNO DARILO Koliko so se morale nekoč gospodinji truditi s šivanjem in krpanjem. Cele noč so žrtvovale, ko so morale skrbeti, da im u družina zašito in zakrpano perilo tfl ji obleko. š' Danes je skoraj vse to delo mogoče oprt n viti hitreje in boljše. Za vse to je šival® d stroj. — Ko pa kupujete šivalni stroj, br® n katerega danes ne bi smela biti n® s. bena hiša in nobena družina, je že trebi g pomisliti na to, kakšen stroj je najboljši. 11 Gotovo je eden najboljših in najbolj ra! ž širjenih šivalnih strojev iz tvornice šiva! v nih strojev MESSERSCHMITT. Ta tvoij b niča izdeluje šivalne stroje tipa SLALOM’ Standard in ZICK-ZACK. 1 Ne kupujte šivalnega stroja, predno sij1 r niste ogledali. Zato opozarjamo na razsta''1 j šivalnih strojev, ki bo meseca januarja* > Pliberku v kavarni Puschnig, in sicer v £!’ 1 su od sobote, dne 17. januarja, do torb i (vključno), dne 20. januarja 1953. Na tej 1 razstavi si boste mogli stroj ogledati, vid®1 1 pa boste tudi, kako stroj šiva, kako veze!11 i kako krpa. —s* BRNCA toda Honz je pa le posluhnil na nasve11 svojih sosedov in pa — „oženil se je.” \ \ Zelo hudo je bilo za njega ob poletni zf , dregi in še tako daleč „vas” hoditi. To j1 ‘ bilo tem bolj težavno, ker se s kolesom !'* vozi in si je zato moral najeti ,,1'ijakarja1' . Ženitovanjski obed pa je bil tako obik"1 da niti najgladovnejši niso zmogli vsej’ pojesti. — Novoporočenima vsi vaščani^ : limo najboljše v bodočem življenju. Kosilnice, grablje, obračalnike naročite za spomlad že sedaj. — Hod ugodnimi plačilnimi pogoji vam jih nudi MAK TRAUN PLIBERK - BLEIBURG, Kumcschgasse M. Po dolgem kontumacu tukajšnjega dopisnika se zopet oglašamo, da povemo naše novice in pa misli k vsakdanjemu življenju. Naš s šolsko mladino pomnoženi pevski zbor se je preselil s svojim klavirjem na spodnji Breg k Požarniku. Majda je bila takšna dobrotnica in je dala na razpolago svojo sobo. Tako se pevci lahko grejejo ob topli peči in jim ni treba zmrzovati v farni cerkvi, kakor so morali lansko zimo. Je zmeraj isto: kadar rabimo usluge, se pač k Požarnikovim zaletimo. Ta družina ima pač od vseh drugih še zmeraj največ razumevanja za vse naše potrebe. Sicer pa tudi ne zamerimo oni hiši, ki ima 6 sob in pa v njih samo tri osebe. Četudi bi bilo krščansko, če bi odstopili eno za cerkvene j>o trebe. Politično pa tuhtamo o bodočih volitvah. Radovedni smo, če bode še držala koalicija po načelu: gibst du mir die Wurst, dann losch ich dir den Durst. Revolucija v DFDL pa nas ni posebno iznenadila. Jaka je jo že prav pogruntal, , ko je dejal: „Oh, kako je bilo razveseljivo | na zadnjem občnem zboru SPZ ali tovari-j sija se ne bo spametovala.” ROŽEK Prišel je dan, ki smo ga željno pričaj ------- ... ....... ,— . vali, dan blagoslovitve novega zvona. Vr^t je bilo kljub poznemu času, saj je bil? 30. november, naravnost idealno. Imeli s1*10 res srečo, saj je že naslednji dan deževa*. Po sv. maši ob devetih so gospod pri Anton Benetek iz Tinj v pridigi v obehj^ zikih razložili pomen blagoslovitvenih 0 CENEJŠI SMO! božična davilo a k&^ati id) tri ROLF KASSK5 Celovcc-Klagenfurt, Benediktiner Platz 7 ji redov in nalogo zvona, nakar sta dva ^ j, larja in sicer Zenkel Martin in Alfred n i chen v izvrstnih deklamacijah pozdra^. ZMOTIČE DJEKŠE Imeli smo misijon. Vsak večer ob šestih je zvonil veliki, nad 20 centov težek jekleni zvon in nas je dramil k molitvi za spreobrnitev grešnikov. Zvonil je tako dolgo, da je vsakdo lahko zmolil medtem 5 očenašev. In če smo bili v cerkvi in je ravno minila večerna misijonska pridiga, je začel zvoniti ..misijonski” zvon, to je veliki zvon, in smo tiho vsak zase molili onih 5 očenašev. Misijon se je začel na 1. adventno nedeljo in se je končal na praznik Brezmadežne, to je 8. decembra. Gosp. misijonar so nam govorili o večnih resnicah, o neumrjočnosti duše, o večnosti. Vsi narodi skozi vse čase so verovali na večnost. Ta vera je človeku prirojena. Kakšna gorostasnost je, če dandanes brezbožniki ljudem hočejo vzeti vero na večnost in vero v nesmrtnost duše? S tem ponižajo človeka na stopnjo živali. Gosp. misijonar so nam pravili o nevernem človeku, ki je bil na smrt bolan in mu je zdravnik rekel, da bo živel kvečjemu še 2 dni. Prišel je duhovnik, a bolnik mu je rekel: ..Dokažite mi, da je večnost. Jaz ne verujem nič.” Pater je odgovoril: „Zdaj je ura pol 10. dopoldne, čez dva dni boste videli, da je večnost in vam tega ne bo več treba dokazovati.” In je odšel. A komaj je napravil sto korakov, ko so ga poklicali nazaj in zdaj mu je bolnik rekel, da vendar ni tako popolnoma prepričan, da večnosti ni in da se bo dal sprevideti. — Po končanem delu na polju se moramo pa že spet enkrat oglasiti v „Našem Tedniku" in povedati nekaj kronike. Minulo jesen smo izgubili vsled smrti na naši vasi dva odlična gospodarja, oba v visoki starosti 80. let. V septembru smo položili k večnemu počitku Bajdlovo Nežo, bivšo posestnico Bajdlnove in Kodrovčnikove kmetije. Rajna je bila skrbna gospodinja, čeravno je živela le v deviškem stanu. Ker je bila zelo verna, je bila tudi dobrotnica ubogim. Ker pa je bila tudi narodna, je bila tudi dobrotnica našemu prosvetnemu društvu. Kadar je društvo zaprosilo pri njej za dar, nas je zmeraj bogato obdarila. Tudi za cerkvene potrebe je imela zmeraj mnogo darov. Bog naj ji bo bogat plačnik. En mesec pozneje pa smo pokopali Treb-narjevega očeta. Bili so svoji številni družini skrben in pa tudi strog oče. Več desetletij so bili cerkveni ključar farne cerkve in istotako tudi naše podružnice v Sv. Jobu. Tudi naši prosveti so bili zmeraj zelo naklonjeni. Obema rajnima so društveni pevci zapeli ob hiši žalosti in ob grobu. Toda tudi nekaj razveseljivega se je zgodilo minule tedne v naši vasici. Amrušova kmetija je dobila mlado, zelo energično in zmožno gospodinjo v osebi Sačnikove Milke iz Dobja. Precej dolgo je trajalo, da se je Honz odločil za ta korak. Vsi na vasi so ga že kar obsodili, da se ne bode poročil, novi zvon in konsekratorja. Blagoslov'1* | zvona pred cerkvijo je številno verno Ij"0 stvo sledilo pazljivo in z velikim zani^ njem. Med slovesnostjo je domači cerkvi zbor brezhibno pel primerne pesmi n- P' „Ko dan se zaznava”, ..Večerni zvon”, ”, stolpa sem mi zvon doni”. Greti Knafl 1 Justi Prein, ki imata poseben talent za ^ klamiranje, sta blagoslovljeni zvon poz^ vili v brezhibnih deklamacijah. Po končani posvetitvi so se verniki ležili še ene sv. maše, drugi pa so prisost^ vali dviganju zvona v stolp, ki sta ga arail rala in vodila gospod Kopeinig in tesat5'' mojster Katol. Približno ob pol eni je no’ zvon že zapel. Vsi smo občudovali njeg^ lepi glas in bili veseli, da smo se za nabav odločili in žrtvovali denar. Livarni Buhi Hiiringu na Tirolskem, ki je zvon vlila- 'c stitamo, da se ji je zvon vsestransko, to j glede zunanje izpeljave in glede tona ta1*, dobro posrečil in to firmo vsem toplo Pr poročamo. SELE Katoliška farna mladina nam je za 7-8. decembra z dvema prireditvama prip vila bogat duševni užitek. Prvi dan je krat uprizorila opereto ..Miklavž prihaja K sreči nam je par dni prej zopet prisvet*1 električna luč, da je bilo mogoče s prio1,' no razsvetljavo odra doseči za oči večji 1,1 nek, medtem ko so se ušesa naslajala ^ lepimi melodijami ob spremljavi harH1 n'ja- . V prvem prizoru smo občudovali neb£5 v njih nebeškega čevljarja Krišpina in ^, jača Gerarda ter ključarja Petra, predv5£ (Nadal|evan|e na 1 strani) Mvuumu, Mm! Knjiga je najlepše in najcenejše darilo za praznike in novo leto. (/PuŠčite taisti tcd' ! iiiiminmimmiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimimiiiiiniiiiiiit" -r----------------------------------- Rajanje po slovenskih narodnih pesmih o» Pred kratkim je praznovalo celovško i® učiteljišče 80-letnico obstoja. Ob tej priliki td je povabilo ravnateljstvo te šole tudi starce dijakov in dijakinj tega zavoda na slav-iU nostne prireditve, 6. decembra v koncertno rt dvorano Glasbenega doma v Celovcu in v rs nedeljo, dne 7. decembra dopoldne, k božji n» službi v stolnico, katero je bral prevzvišeni rt g- škof. Zvečer tega dne pa se je vršil ob 8. j uri družabni večer, katerega sem se udele-a! ril tudi jaz, predvsem zaradi tega, ker je pri večernem sporedu sodelovala tudi moja of hčerka. ^ Celoten program je bil zelo obširen, za nas Slovence pa zanimiv in nepozabljiv za-g1 radi tega, ker je vseboval tudi ples po slovi venskih narodnih pesmih. Šestnajst deklet ' 'n fantov je nastopilo v ziljskih narodnih nošah in izvajalo točke plesa tako pestro in naravno-prisrčno, da tega nikoli ne bom mogel pozabiti. Meni je ta točka programa na vsak način najbolj ugajala, saj je bila tudi najlepše podana. Znano je, da je celo froys.vetnt minister označil ta ples kot naj-lepši in da se je nad vse pohvalno izrazil nad njim tudi g. deželni glavar. Z mnogimi utugi-mi starši učiteljiščnikov in učitelji-stmc sem imel priliko govoriti o točki pro-Rfaina, ki so jo pripravili dijaki in dijaki-nJe^ kateri obiskujejo na učiteljišču slo-Venščino kot učni jezik. Vsi so bili ob iz-^ajanju plesa navdušeni. To poudarjam ot oče slovenske učenke na učiteljišču in aksno je bilo tudi mnenje drugih, ne samo ovencev, ampak tudi Nemcev. Delo slo-Venskih učiteljiščnikov in učiteljiščnic je , Priznala dvorana z močnim ploskanjem, ko •g ?° ?ačeli izvajati prvo sliko plesa in po končanem celotnem rajanju, ko dvorana od z£ uavdušenja ni mogla nehati ploskati. Pov-s°d torej največje priznanje in občudova-nje. List „Naš tednik-Kronika” je podal o ce-°tnem poteku večera čisto stvarno poročilo, fseli me, kakor gotovo vso slovensko jav-^t, odkrito priznanje trudapolnega dela 'n uspeha našega učiteljskega naraščaja. Lega veselja in priznanja seveda noče priučiti naši mladini, niti z eno besedo ne, lovenski vestnik”, ki je napisal o na-enem plesu dobesedno, da je nastopila v okviru celotnega programa „tudi skupina, je hotela prikazati slovensko narodno plodijo in slovenski domači ples. Toda, Ce hi ne bilo prej napovedano, da gre za 8 0Vensko skupino, bi človek to skoraj ne ^PazilZaman pa je človek iskal nekaj 50 ‘picno slovenskega izvirnega v programu ek e ^upine/.» budimo se piscu tega članka, da tako a,° ali pa, misliti si moraš celo, sploh ne Pu^Ua slovenskih narodnih pesmi, ki jih je s harmoniko igral profesor slovenščine za odrom ter spremljal z igranjem rajanje. Ali so te pesmi res tako malo slovensko izvirne, da bi človek, če bi ples ne bil napovedan, ne vedel, „da gre za slovensko skupino?” Po mojem mnenju so pač te pesmi pri nas na Koroškem tako razširjene, da skoraj ni družine, kjer bi se ne pele. Naj jih navedem: „Še kikelco prodala bom”, „Je pa krajč’č posvava..„Daj, daj srček nazaj!”, „Na planincah sončece sije”, „Sloven-ski smo fantje, pri Dravci doma”, „Moj očka ima konjička dva”, „Ljubca moja”, „Polka je ukazana”, „Jaz pa pojdem na Gorenjsko” in „Mi se imamo radi”. Pesmi „Polka je ukazana” in „Mi se imamo radi” je pomagalo za odrom peti celo okoli 30 učiteljiščnikov in učiteljiščnic, ki obiskujejo na zavodu slovenski pouk. Ves srečen sem bil, ko mi je pripovedovala hčerka, jj velikemu uspehu kakšno navdušenje je vladalo med pevci. Saj je razumljivo, ko je vendar vsebina obeh kitic pesmi „Polka je ukazana” in štirih kitic pesmi „Mi se imamo radi”, katere so dijaki peli, tako privlačna in prisrčna, da se mora vsakemu ob petju teh lepih slovenskih melodij srce smejati. Ta večer nas je vse prepričal o tem, da je prišla „do izraza na njenem slavju tudi svo-jevrstnost slovenskega ljudskega bogastva, ki naj ga goji in dviga v srcih naše mladine predvsem učitelj.” Zakaj je „Slovenski vestnik” to pogrešal?! iAli zato, ker tega večera ni pripravila Slovenska prosvetna zveza? Kaj bi bilo, če je! ■ ta članek napisal predsednik te zveze, tova-i |riš dr. Franci Z\vitter? Ali bi bilo mogoče,; KMETJE, POZOR! Sporočam vsem cenjenim odjemalcem in interesentom, da dobijo 5% božičnega popusta pri nakupu sledečih strojev, ako jih naročijo do 25. decembra 1952: Mlatilnice, preše za seno, obračilniki za seno, kosilnice, izru-vači za krompir, pralni in šivalni stroji. Jofr*an Lontšek /.aloga strojev in koles. - Zagorje-Sl. LipS, p. Cherndorl i Dobi la vas). KoroSko. da on tako znanih slovenskih narodnih | pesmi ne pozna? Vsekakor našemu učiteljskemu naraščaju za dvojezične šole najiskrenejše čestitke k Kdo je bil proti? Kakor smo že poročali v našem listu, je bila letos obnovljena na zunaj in znotraj ljudska šola v Svečah. Upravičeno so si želeli slovenski prebivalci naše bistriške občine, da bi z obnovljenjem poslopja zavel tudi v šolskih sobah nov duh pri vzgoji naše mladine, kateri naj pride do izraza tudi v dvojezičnem napisu nad vrati. Zastopnik slovenske stranke v bistriškem občinskem svetu je predložil zaradi tega socialističnemu županu na Bistrici v Rožu sledečo prošnjo, ki jo je ta predal občinskemu svetu v pretres in odločitev: ..Četrtega novembra se začne zopet pouk na sveški ljudski šoli. Slovensko prebivalstvo v občini Bistrica v Rožu se zahvaljuje svojemu županu za njegov trud pri obnovitvenih delih na ljudski šoli v Svečah. Istočasno zahtevajo zaupniki slovenskih strank v občini Bistrica v Rožu, da se napravi na obnovljeni šoli v Svečah poleg nemškega tudi slovenski napis ..Ljudska šola”. Avstrijski državniki omenjajo vedno in vedno enakopravnost obeh narpdov na Koroškem. Prepričani smo, da bo zastopstvo občine Bistrica v Rožu v smislu enakopravnosti obeh narodov pustilo napraviti nemški kakor tudi slovenski napis na ljudski šoli v Svečah.” V sredo, dne 3. decembra, se je ta prošnja prebrala občinskim odbornikom, kateri so potem prerešetavali celo zadevo. Socialistični odborniki so takoj začeli nasprotovati dvojezičnemu napisu. Bili so trdno odločeni, da se s sveške sole ne sme blesteti poleg nemškega tudi slovenski napis. Socialistični odbornik je celo smatral za potrebno označiti posredno Slovence kot tiste, ki ogrožajo mir. Z dvojezičnim napisom bi se ljudstvo samo dražilo in novo sovraštvo bi zavladalo med prebivalstvom. Takšna so bila izvajanja socialistov, poleg tega polna očitkov. Celo to je moral naš slovenski zastopnik slišati, da smo baje premalo domoljubni, socialistični odbornik je verjetno mislil reči: premalo „patriotič-ni”. Izjavil je celo, da so socialisti proti dvojezičnemu napisu, ker so dobri Avstrijci in bi povsod radi ohranili mir. Tem napadom je slovenski zastopnik mirno in stvarno odgovarjal ter socialističnim zastopnikom dokazal, da so pač oni sami bili tisti, kateri so Avstrijo prodajali in želeli priključitev k Nemčiji in da se tega velenemškega duha pač še do danes niso otresli. Možato je nastopil in se potegoval za dvojezični napis na sveški šoli tudi g. Partl, pd. Uštin na Mačah. Povedal je pač socialističnim zastopnikom, da obiskuje šolo v Svečah 90 odstotkov otrok slovenskih staršev in da bi socialisti, če bi jim le zunanjepolitična situacija dovolila, pomagali izbrisati na Koroškem še zadnje ostanke slovenskega pouka na dvojezičnih šolah. Pri glasovanju so za napis ..Ljudska šola” glasovali: slovenski zastopnik g. Ferčnik, g. Partl Toman za avstrijsko ljudsko stranko in komunistični odbornik g. Fritzer. Glasovanja sta se vzdržala: drugi zastopnik avstrijske ljudske stranke, g. Mbbius in odbornik VdU-ja, g. Jerolitsch. Proti dvojezičnemu napisu pa je glasovalo enotno vseh sedem socialističnih odbornikov. S tem je ta stranka pokazala, kako malo misli mednarodno in da ji je vse, kar je slovenskega, trn v peti. Tu je šlo za dve slovenski besedi, še teh niso socialisti dovolili javno napisati. Velika sramota za demokracijo v Avstriji! Že se blesti samo nemški napis na šoli v Svečah, kričeč primer enakopravnosti obeh narodov na Koroškem, v sramoto vsem, ki so želeli edino tega in so slovenskega zavrgli. Dopisnik ..Slovenskega vestnika” iz bistriške občine je poslal temu listu poročilo o zadržanju socialistov pri omenjenem vprašanju. Zanimivo, da tega dopisa ..Slovenski vestnik” še do danes ni objavil. Verjetno ga misli zamolčati, saj je treba ščititi pred volitvami sramoto svojih socialističnih sobratov, s katerimi goji krog okoli tega lista zadnje čase tesne politične in kulturne stike. Ali pa je morebiti samo nemški napis na ljudski šoli v Svečah tudi že sad takšnih kulturnih stikov? Volivci, mislite pri volitvah na to, kdo vam je 3. decembra 1952 odrekel najosnovnejšo in naj preprostejšo narodno zahtevo. Kdo je še proti ? Kar potretmiete za zimo športnih potrebščin in obleke, Vam bo povedal strokovnjak smučarski učitelj z državnim izpitom . cSepp CELOVEC-KLAGENFURT, FLEISCHMARKT 12 lastna delavnica. rPri na\ na DCoroškem (Nadaljevanje s 4. strani) Pa \ Množico angelov, ki so zelo ljubko peli . rajali. Ena žena se je izrazila, da v nebe-ne more biti lepše. . ''eliko nasprotje prvemu prizoru je bilo rug°: pekel z Luciferjem in strašnimi Čuklji. Ta prava peklenska sodrga je hrup-y° pritrjevala naukom svojega poglavarja. zgojna stran igre je v tem, da vzbuja v edalcih občutje lepote in sreče nebes in sprotno strah pred peklom. Višek operete jp je v nastopu Miklavža z vsem sprem-v°ni, posebno v sklepnem petju. Na praznik Brezmadežne je mladina Prizorila versko igro „Slepi jetnik mlado-, j Marije Gašperšičeve. Verska igra mora 111 izredno dobro pripravljena, drugače ni Phvlačna, ampak se upira. Ta je bila res pOaria tako, da so jo odrasli lahko razume-ln je dosegla popoln uspeh. — Mladenič P°d vplivom brezskrbne mladosti blodi in pna, pa vest se mu oglaša in končno krene j5 goro kesanja, kamor ob spremstvu ne-hv jfg*1 otroka srečno dospe k nogam Brez- Veliko priprav in truda sta zahtevali ti Ureditvi, a mali in odrasli z režiserjem vred se jih niso ustrašili. 1 rud je bil poplačan z uspehom. Mladina je pokazala svoje zmožnosti in mnogo dobre volje. Le naprej po začrtani poti! ŠMARJETA V ROŽU Zapustila nas je jesen in že je pozdrav zime. Vsaka stvar ob svojem času. Sicer pa nas Smarječanov ne skrbi. Preskrbljeni smo z drvmi, da se bomo lahko greli pii toplih pečeh in bomo imeli tudi vec časa, da se v zimskem času bolj pogosto oglasimo v „Na-šem tedniku”. S tem, ko nas zapušča jesen, nas je zapustilo tudi staro cerkveno leto. Potrudimo se pa, da pričnemo novo z Bogom in v ljubezni božji. Prvo nedeljo v adventu smo praznovali svetega Andreja. Obenem smo obhajali tudi god našega g. župnika. V soboto na predvečer se je zbralo nekaj farne mladine, da so čestitali svojemu dobremu dušnemu pastirju. Najprej so fantje pozdravili godov-nika s topiči in nato skupaj z dekleti zapeli par lepih slovenskih pesmi. Bili pa sta tudi dve deklamaciji. Posebno lepo pa je zapel kvartet zavedne slovenske krščanske družine pod vodstvom organistinje. V dobri volji g. župnika in nas vseh smo se razšli in to še želimo g. župniku ter mu kličemo: „Na mnoga leta še med nami v šmarjetil” ..Unterkarntner Nachrichten” z dne 12. dec. 1952 poročajo o seji občinskega odbora v Velikovcu. Tam so govorili o pomanjkanju šolskih prostorov v Velikovcu in seveda, kakor že pred par tedni, tudi o pouku slovenščine na tamošnji dvojezični šoli. Občinski odborniki Rogy, Schubert, Pobeheim, Doillinger in Pauer so se po poročilu lista prav posebno zaganjali proti slovenščini. Oni zahtevajo v imenu prebivalstva mesta Velikovec, da se ukine obvezna slovenščina na tamošnji šoli. Končno je sklenil občinski odbor soglasno(!), da se napoti posebna delegacija občine in staršev k deželni vladi z zahtevo, da se odpravi obvezni pouk slovenščine. V velikovškem občinskem odboru je torej zopet zmagala radikalna struja in nacionalni šovinizem in to kljub lanskoletni izjavi enega izmed predstavnikov velikov-škega mesta, da obžalujejo predlansko glasovanje proti pouku slovenščine. Iz dveh razlogov se sklepu občinskega odbora čudimo. Prvič, ker so za predlog glasovali tudi so- CiKKuVCJi — PidlSERK. Dekleta vas vabijo na razstavo in prireditev kot zaključek kuharskega tečaja v čir-kovčah pri Pliberku. Razstava bo otvorje-na na kvatrnb nedeljo, dne 21. 12., od pol 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer pri Brezniku v Pliberku. Imeli boste priliko za nakup božičnih darov. Prireditev bo v telovadnici ljudske šole v Pliberku isto nedeljo ob dveh popoldne. Na sporedu bo petje, deklamacije, dvospevi in prizori. Vabljene ste iskreno fare Žvabek, Suha, Gorenče, Vogrče, Šmihel, Kazaze, šteben, Globasnica in vsak, ki bi nas rad obiskal. Vabimo tudi posebno Nar. šolo v št. Rupertu pri Velikovcu. Prisrčno vabijo tečajnice cialisti, ki vendar v besedah vedno zatrju-jejo svojo nacionalno strpnost in prijateljstvo do Slovencev. Drugič se čudimo predstavnikom mesta v občinskem odboru, ker tako bore malo vidijo preko svojega lastnega zeljnika. Kaj je Velikovec? Velikovec je glavno mesto pretežno slovenskega ozemlja. Vsi ve-likovški trgovci in obrtniki živijo od slovenskih šilingov in žuljev. Slovenci iz vse okolice prinašajo svoj težko pridelani denar, da potem velikovški „burgarji” vseh barv in strank lahko hujskajo proti slovenščini v šoli. Če bi ti gospodje imeli le malo soli v glavi, bi po vsej gospodarski nujnosti velikovškega mesta zavzeli ravno nasprotno stališče. Če je kdo dolžan učiti se slovenščine, tako velja to prav za Velikovec. Sicer pa starejša in srednja generacija zna dovenski, samo mladini bi znanje slovenščine radi zabranili. Zdi se nam, da ta pot pomeni naravnost zločin nad lastno mladino, kateri se zapira okno do soseda v deželi in tudi do sosedne države. Ali gospodje niso slišali in videli, kako je govorilo Posarje? Bajka, da se mladina z veliko težavo uči slovenskega jezika, ne drži. Vsi, ki imamo opravka s poučevanjem slovenščine, vemo iz lastne prakse, da so uspehi tam, kjer doma ni nacionalnega hujskanja, izredno dobri. Naša koroška mladina je jezikovno na splošno nadarjena. Velikovški ..patrioti” pa jemljejo svojim lastnim otrokom naravni dar, ki bi mladini razširjal pot v življenje. Takega početja si ne moremo drugače razlagati kakor iz strahu pred slovenskim kulturnim ustvarjanjem. Gospodje ali ste v svoji politični kratkovidnosti že res tako daleč zabredli? Razstava osnutkov za fasado Doma glasbe Do sobote, dne 17. dec. je v Deželnem muzeju v Celovcu odprta razstava osnutkov za fasado novega Doma glasbe v Celovcu. \ajveZja izbira športnih in smučarskih čevljev ter čevljev vseh vrst B E H R BELJAK-V1LLACH Widmanngasse 43 — Italiener Štravse 17 Nove podplate in reparature vseh sandal in gumijastih čevljev Kupujte predvsem pri trgovcih. ki oglašafa v našesn listu! <7~ Mladina piže: fiaw mLadine ■. mladi ^d\aid{l! VJk. ' Mladina iz Želinj in iz Hudega kraja se je že oglasila na naši mladinski strani. Sedaj pa hočem še jaz iz sosednega kraja, to je iz št. Štefana, povedati svoje mnenje. Tudi pri nas se nič ne godi drugače kot tam okoli Želinj. Mladi ljudje ne ravnajo prav, ne z Bogom in ne z materino besedo. Tudi v cerkvi se mi zdi, da bodo polagoma odpravili preljubo slovensko besedo in pesem. Kar je res pohvale vredno, je to, da se ob nedeljah mladina v lepem številu udeležuje službe božje, posebno še tedaj, kadar se ta opravlja nemško. Ko smo ravno pri cerkvi, vam hočem opisati na kratko slučaj, ki sem ga doživela meseca oktobra v šmartnu. Ko pridem do cerkve, stojita spredaj moji nekoč najboljši prijateljici. Seve ena lepše oblečena kot druga. Še predno pridem do njih, se obrneta, kakor da bi me ne hoteli poznati. Takrat sem na obnašanju teh dveh deklet šele spoznala, kje je danes naša mladina in koliko ji še manjka do prave srčne izobrazbe. Tudi drugače sta se obnašali dekleti v cerkvi tako kakor bi dobremu kristjanu niti v glavo ne padlo. Kaj pravite ve k temu, dekleta po lepem slovenskem Koroškem? Gotovo so tudi drugod približno iste razmere. Zima je prišla v deželo. Bog ve, ali bomo letos s snegom tudi v isti meri obdarovani kot pa smo bili z letošnjim obilnim dežjem v jeseni. Malo bi ga že rabili, toda ne preveč. Sedaj bo pa res več časa za prebiranje našega priljubljenega „Tednika", tudi se bomo več v njem oglašali. Če misli sneg tega ali onega potlačiti, da bo prej kaj napisal, ga pridemo pa reševat. Prijatelji moji, ne podajte se v zimsko “spanjel Pišite tudi vi onkraj Drave, da bo naša mladinska stran kar premala! Pojdimo na delo, pri katerem bomo drug drugega podprli! Ob sklepu svojega pisma še vso mlado in cvetočo slovensko Koroško prav srčno pozdravljam in ji želim lepe in blagoslovljene božične praznike ter prav srečno novo leto 1953. Dekle iz sončnih Rut. ____________PO SVETU__________________________ Božično drevesce. Ena izmed novosti na ameriškem božičnem trgu je tudi okrog 50 cm visoko božično drevesce, ki pa je iz umetne snovi. To božično drevesce izgleda prav tako kot naša božična smrekica, ima pa še posebne prednosti: To božično drevo je mogoče prav enostavno zapreti kot dežnik, ga vtakniti v žep in ga doma spet postaviti na mizo kot pravo, resnično božično drevesce z lubjem, vejami in iglami ter vršičkom, ki ga že krasi svetonočna zvezda. — In vse to je iz umetnega materiala, ki traja leta in leta. Kljub vsej tej zunanji lepoti in prednosti pa nam ostane ljubša naša smrekica, katere življenjska trajnost preneha, ko so minili prazniki. Prva atomska letala — 1975? Generalni ravnatelj K. L. M., dr. A. Plesman, pravi, da se bo leta 1975 posrečilo spraviti v promet eno ali dve letali na atomski pogon. Takšen aparat pa bi stal približno 100 milijonov holandskih goldinarjev. S pomočjo takih aparatov se v desetih urah lahko pripelješ od Sidnay-a v London, tako da prispeš ob isti uri do cilja, ob kateri si se odpeljal, ker je toliko tudi razlika v času med tema dvema krajema. Pozlačena varovalna stekla. Letalska industrija bo začela izdelovati varovalna stekla pri letalih s prozorno zlato prevleko. Taka stekla dalj časa držijo in se ne drobijo, Avstrija: Kakor računajo, bo v prihodnjem letu v Avstriji najmanj 40.000 brezposelne mladine. Amerika: Ker se pripeti mladim ljudem precej avtomobilskih nesreč, so na ameriških srednjih šolah vpeljali tudi vozne tečaje. Uspeh teh tečajev je, da imajo absolventi voznih tečajev polovico manj nesreč kot pa drugi vozači. ZA SMEH Nekoč se je na eni naših vasi pripetil med materjo in sinom sledeč slučaj: Mati: »Poglej, če že testo hodi (vzhaja)?” Sin gre gledat in ko se vrne, pravi: »Hodi še ne, pač pa se že obuva.” Mati je nejevoljna, češ da se fant norčuje in mu prisoli zaušnico. Sin se začne jokati in pravi: »Nikdar več ne grem gledat!” Mati gre sama gledat in vidi, da je testo že teklo iz sklede v čevlje, ki so bili pod mizo. Pridni sin. Nek mestni lenuh piše domov svojim staršem: »Pošljite mi hitro 100 šilingov, če ne, sem prisiljen storiti, kar silno nerad storim.” Oče in mati se prestrašita, pošljeta 100 šilingov in še 50 šilingov z naročilom, naj se sin brž vrne domov. Ko čez nekaj časa sin pride domov, ves dobre volje, ga vpraša mati: — »Ljubi sin, povej nama, kaj bi bil pa storil, ko bi ti denarja ne bila poslala?” Sin se kratko odreže: »Delati bi moral.” hs&fak (10. nadaljevanje) S tem smo podali nekak pregled Lesič-jakovih pesmi. A gotovo niso še vse. Nekatere izmed njih se še danes pojo, a le starejši ljudje še pomnijo, da jih je zložil Lesič-jak. Napeve jim je skladal Lesičjak sam. Niso seveda bogve kako umetni, a tem lažje si jih je ljudstvo zapomnilo, zlasti ker se je Lesičjak tu pa tam naslanjal na motive narodnih pesmi. Iz zakladnice svojih pesmd je spretno izbiral po kraju, kjer je pel, in po ljudeh, ki so ga poslušali. Dobro je vedel, katere v tem ali onem kraju najbolj ugajajo in mu »vržejo” največ. Tudi tujci, letoviščarji, ki so prihajali na Spodnje Koroško, zlasti v okolico Klopinjskega jezera, so ga radi poslušali in mu dali zaslužiti marsikatero kronico. Sam Lesičjak je priznal, da je s petjem in citranjem zaslužil približno osem tisoč kron. Lepa vsota za tedanje časel Marsikdo izmed »modernih” bi bil vesel, če bi mu nesle njegove pesmi razmeroma toliko. Na smrtni postelji je tudi izjavil, da je zložil vse pesmi, ki so znane med koroškim ljudstvom pod njegovim imenom, resnično sam, razen pesmi »Jurij Brenko”, ki jo je pa sicer tudi rad prepeval. (Lesičjak je včasih tudi rad vpletal med svoje pesmi kak verz ali kar po celo kitico že znane narodne ali ponarodele pesmi. Od J. Vodovnika je naravnost prevzel nekaj kitic ter jih spretno vrinil med ostale kitice »Pesmi mojega življenja”. Usoda obeh pesnikov je namreč bila v mnogočem slična, obadva sta živela proti koncu življenja v veliki revščini. Dr. J. Kotnik.) Več kot četrt veka je romal Lesičjak po širni Podjunski dolini sem in tja. Njegova pesem je spajala Rož z Mežiško dolino in družila severni breg Drave z južnim tja do vznožja visokih Karavank. Morda se Lesičjak tega poslanstva ni prav zavedal, a njegova pesem je bila slovenska in slovenska pesem, zlasti pa narodna pesem, je poleg slovenskega jezika še danes najnežnej-ša, a obenem tudi najmočnejša vez, ki druži in spaja po vsem širnem svetu raztresene sinove in hčere matere Slovenije. (Konec) PROSVETNI GLASNIK KRŠČANSKA PROSVETA Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike. A. M. Slomšek V Celovcu je ustanovljena CENTRALA KRŠČANSKE PROSVETE. Ako potrebujete nasvetov, ako nimate primerne igre, ako vam manjka prosvetnega gradiva, za vse to in za vse drugo se obračajte z zaupanjem na Centralo krščanske prosvete v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Ako boste pa sami prišli v Celovec, oglasite se v pisarni Centrale krščanske prosvete, Viktringer Ring 26, pritličje levo, soba št. 5. GLOBASNICA - ŠTEBEN Vedno je razveseljdvo, če se zbere naša idealna mladina okoli odra in s kulturno prireditvijo spravi vso župnijo v dobro razpoloženje. Na sporedu je opereta »Miklavž prihaja”. Pa si mislim: To je že precej znana opereta. Kljub temu pa sem se odzval v nedeljo povabilu v našem listu in si ogledal mdklavževanje. Toda čeprav to opereto pri nas že tri leta zaporedoma uprizarjajo, jo človek vzljubi vedno bolj. Saj se odigravajo pred našimi očmi veseli in otožni prizori, ki napolnijo človeško srce z nekako melanholijo. Posebno razveseljdvo pa je v Globasnici, da razpolagajo v zadnjem času s števdlnimi mladimi kulturnimi delavci. Ob priliki mi-klavževanja je nastopilo precej nove mladine in so se vsi zelo dobro odrezali. V enodejanski predigri »Parkljev koš” so nam otroci pokazali, da niso samo brihtni, ampak tudi navihani na vse sorte. Ob koncu smo sprejeli od dobrega, toda pravičnega Miklavža, kar je pač vsak zaslužil, darila ali pa šibo. V ponedeljek nato (8. 12.) pa so se podali globaški igralci v Šteben, da še tam razveselijo z istim sporedom zbrano množico. Daril pa je bilo tokrat nenavadno veliko, tako da se je sv. Miklavž že potil, predno je bil gotov. Vmes pa je seve moral pokazati resnici na ljubo še stare grešnike in povedati zaljubljenim, kar jim gre. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Kulturne prireditve v gospodinjski šoli v št. Rupertu so pri našem ljudstvu znane po svoji globoki vsebini in po svoji pestrosti. Lani in tudi že letos smo tam doživeli res domače kulturno ustvarjanje, katerega smo bili vsi veseli in na katero smo bili tudi vsi ponosni, če se spomnimo velikih dveh prireditev dne 3. majnika ob zaključku gospodinjskega tečaja, nam kar zaigra srce. Tokrat pa so dekleta pripravila posebno akademijo za praznik »Brezmadežnega spočetja”, da tako tudi v verski prireditvi pokažejo svoje znanje. Dvorana je bila tudi tokrat nabito polna, & kakor bi si v št. Rupertu tudi drugače ni n; mogli več predstavljati. Pred odrom pa jf ^ bilo polno mladega živ-žava. m V pestrem sporedu so dekleta v besedi, ^ pesmi in odrskem prizoru pokazala globi °t no nauka in vsa dvorana je sledila prirc-ditvi v resnem zajemanju. Za predpust pa se v dvorani zopet vi' ^ dimo pri veseli pustni prireditvi. ^^Nase prireditveno H______________!_______________di VABILO n na zaključno prireditev kuharskega tečaja n v čirkovčah v nedeljo, 21. decembra 1952- k RAZSTAVA KUHARSKIH IZDELKOV p pri Brezniku v Pliberku od V28. dopolda* gi do 7. zvečer. Na razstavi boste tudi lahk® u kupili božična darila. Vi KULTURNA PRIREDITEV v dvorani ljudske šole v Pliberku ob dveh 0 popoldne. Na sporedu je petje, deklama-cije, dvospevi in prizori. Vabijo tečajnice | ŽELEZNA KAPLA 6, V nedeljo, dne 21. decembra t. 1., bo ral-stava kuharskega tečaja. Z razstavo hočejo t, dekleta pokazati, kaj vsega so se naučile na f tečaju, ki ga je priredila Kmečka gospo- j darska zveza. V nedeljo bo ob 12. uri v farni dvoran* tudi kratka prireditev deklet-tečajnic. Na razstavo in na prireditev vabijo t£- 1 čajnice. : * VABILO V nedeljo ob pol 3. uri popoldne bo »Prosvetnem domu” v Žitari vesi pevsk* V koncert. Nastopili bodo trije pevski zbori ir j okolice. Med slovenske narodne pesmi bo ^ vpletenih tudi nekaj nemških. To je dokaz« ^ da želimo z našimi sosedi mirno sožitja kajti sovraštva in bojev smo preživeli v zad-njem času že dovolj. : Iskreno vabljenil ^ SEZNAM I Q E R Botra Nerga, burčica v enem dejanju. Prijatelj, rešil si mi življenje! Burka v enem dejanju. Čudna kupčija, burka v enem dejanju-Tihotapci, burka v enem dejanju. Zamorec, burka v enem dejanju. Damoklejev meč, burka v fenem dejanju-Pred sodnikom, burka v enem dejanju. ^ Pogodba, burka v dveh prizorih. Trije učenjaki, burka v enem dejanj*-Opeharjeni žid, burka v enem dejanju-Zaklad, burka v enem dejanju. Radi nagrade, burka v enem dejanju, Snubač v pasti, predpustna burka v dvek prizorih. Teta na konju, burka v treh dejanjih-Poslednji mož, veseloigra v treh dejanji^ Velikonočna igra. Mladost Kvišku kakor vonj z gredice dviga mlado se srce. Od gorice do gorice vriskamo: »Juhej, juhe!” Nam studenček izpod skale vse poletje žubori; črni kos na citre brenka, vmes škrjanček žvrgoli. Jesen, vsa zavita v sence, nas spominja na spomlad; grobom plete žalne vence, trnju daje sladki sad. Zima pa na okna riše šopke nam ledenih rož; S palico po snegu piše naš čudak — sneženi mož. Mi ponosna smo mladina, vse je naše: hrib in plan, vsa koroška domovina, ves slovenski Korotan. Limbarski Za naše otroke: SNEŽI Parkrat že so ljudje trdili, da diši zrak po snegu. Pa vendar še ni snežilo. Nekaj dni je bilo kar prav mrzlo, in zemlja je bila trdo zmrznila. Včeraj je postalo malo topleje in naenkrat so nalahno priplavale z neba drobne, bele zvezde. Vedno gosteje so padale. Veter je vmes piskal svojo pesem in snežinke so plesale. Plesale so tako dolgo, dokler se niso vsedle na strehe, na drevesa, na polja in na gozdove. V kratkem času so pogrnile vso pokrajino z belo odejo. In še je snežilo dalje. Zima se je resnično začela. Otroci so je veseli. Franci ima že smučke na nogah, drugi otroci pa vlečejo sanke po hribu navzgof' Prve kepe letiio po zraku. Jakec pa klic * »Pridite, naredimo sneženega moža!” R. Vouk Posojila za nakup strojev Najboljše sorte krompirja „Da, stroji so velika pomoč kmetu pri i, delu, priznam vse to, toda od kod denar za e nakup strojev? Saj ne morem plačati viso-( ke cene za stroje vse naenkrat.” — Tako si misli večina naših kmetov in imajo prav. i, Pač pa bi mogli odplačevati stroje v letnih i- °brokih, ako bi dobili pod ugodnimi po-:• goji posojilo. Kmetijska zbornica je dobila iz ERP-kre-■ ditov večjo vsoto, ki je namenjena kot posojilo kmetovalcem pri nakupu strojev. Za posojilo je treba zaprositi najkasneje do 29. decembra letos. Zaprositi je treba pri | okrajni kmetijski zbornici, kjer je mogoče dobiti tudi vse potrebne podatke,, pojas-njla in tudi obrazce za proš-jb6- Naj se zato občinski kmečki odborniki pa tudi Posamezni kmetje takoj zanimajo za po-| g°]e teh posojil in naj to povedo vsem kme-tom. čas med prazniki pa izrabite za sesta-v° prošenj in prošnje nato oddajte najkas-neje v ponedeljek, dne 29. decembra, pri okrajni kmetijski zbornici. Pri nakupu strojev je mogoče dobiti po-s°jilo do 50% vrednosti strojev. Pri naku-Pj* faktorjev znaša posojilo za traktor sam % in za nakup potrebnih priklopnih 5trojev k traktorju do 50%. Prvo leto je posojilo brez obresti in ga pi ni treba še v prvem letu odplačevati. 0s°jiIo je nato treba vrniti v nadaljnih Potih letih v polletnih obrokih. Jamstvo za posojilo je različno in se ravna po razmeraah kmeta, ki prosi za posojilo. More biti jamstvo v rednih dohodkih za mleko ali drugih rednih dohodkih iz kmetijstva. Le v nekaterih slučajih bo jamstvo za posojilo — zlasti pri zelo velikih vsotah — v vknjižbi. Opozarjamo vse kmetovalce na članek v štev. 4v. Našega tednika na str. 7 pod naslovom : Zvišanje pridelkov - znižanje stroškov KURT MARKTi. & Co. Miieujski slioji m iiaUomeslni deli Edini zastopnik Ferguson traktorjev za Sp. Koroško CELOVEC-KLAGENFURT, St. Peter, končna postaja obusa Volkermarkter Strasse Nr. 117 HANS HOCHKOFLER kmetijski stroji in nadomestni deli, poprav-Ijalnica, Edini zastopnik „Ferguson” traktorjev za Zgornjo Koroško TOPLITSCH, P. GUMMERN Ponovno svetujemo in opozarjamo: Ne zamudite ugodne prilike in prosite za posojilo za nakup strojev. Zadnji termin: 29. december 1952. Našim gospodinjam Božič v | DROBNO PECIVO ^zemi 21 dkg surovega masla ali marga-]• e’ ^ jaRi. 1 rumenjak, sok in lupino >/2 lriione, 18 dkg sladkorja, 42 dkg moke, 1 Pelini prašek (Backpulver). Umešani penasti maščobi pridenemo •?Jca* rumenjak, sok in lupine limone in aclkor ter še mešamo, da naraste. Nato pri-cšarno še moko, med katero smo zmešali etilni prašek. Testo denemo na desko, ga , Zvaljamo in izrežemo razne oblike, poma-aio z beljakom in potresemo z zrezanimi ?rehi- Lahko pa napravimo iz testa tudi e°gljice, katere pomažemo na zgornji stra-1 1 beljakom in potrosimo s sladkorjem, ato jih bledo-rjavo spečemo. OREHOVO PECIVO Vzamemo 15 dkg surovega ali presnega li Jlt 3 margarine> 10 dkg sladkorja, 10 .g orehov, limonovo lupino, 20 dkg mo-'n 1 rumenjak. a desko denemo moko, sladkor, zmle-orehe in maščobo. To vse z valjarjem j. av dobro zdrobimo, potem pridenemo še Jonove lupine in rumenjak. Hitro pogne-p1??0 v testo in damo na hladno počivat ^‘oližno 1/2 ure. Nato testo razvaljamo, režomo razne oblike in spečemo. BOŽIČNE PRESTICE S| ^zemi 28 dkg moke, 14 dkg surovega ma-12 dkg sladkorja, 3 rumenjake, sok in PjHe pol limone in nožev vrh pecilnega ^aska. Moko in maslo denimo na desko ^robimo z valjarjem. Potem pridenemo , P^or in vse drugo preje našteto ter na-tt.avimo testo. Ne smemo ga pa dolgo gne-^ ’ lakar ga postavimo za pol ure na hlad-Ve' Nato razj-ežemo testo na koščke oreho-j, velikosti, iz katerih oblikujemo prestice. ^n>ažemo jih z beljakom, potresemo z po-rVanim sladkorjem in spečemo. VANILIJEVI KIFELJČKI j .Vzamemo 12 dkg surovega masla, 17 dkg I ^ cilje, 7 dkg zmletih orehov, 7 dkg slad-(j Ja in 1 beljak ter vanilijev sladkor. Ma-; zdrobimo med moko, pridenemo slad-0r in orehe, nazadnje beljak in hitro na-ltl'lvimo testo. Ko je to malo počivalo na petnem, oblikujemo male kifeljčke, kate-. nato svetlo-rjavo spečemo, še tople po-'‘‘jamo v vanilijevem sladkorju. OREHOVI KRAPKI jj, vzamemo 4 beljake, 20 dkg sladkorja, 16 ' .jg sesekljanih orehov in 5 dkg rozin. V ^li sneg beljakov zamešamo sladkor in eparno vse nad soparo, da se zgosti. V to j, ‘hešamo orehe in rozine in devamo z žlič- , Jaajhne kupčke na namazan pekač ter jrCcenio v mlačno-topli pečici (ko smo ne-j/j kuriti, denemo v pečico in pustimo v »1 .C'c‘ par ur, da se krapki popolnoma po-U5ijo). kuhinji JANEŽEVI ZAPOGNJENCI Vzamemo 3 jajca in 15 dkg sladkorja. Stepamo z žlico za sneg, da se močno zgosti an naraste. Potem na rahlo primešamo 9 dkg moke. Devamo s kavino žližko male kupčke na namazan in z moko potresen pekač, potresemo z janežem in spečemo. Vroče odločimo z nožem in urno zapognemo čez valjar. SADNI KRUH (po štajerskem načinu) Vzamemo Ji kg fig, Jikg rozin, 14 kg orehov, i/2kg suhih hrušk, Jikg suhih češpelj, lupinico ene limone, četrt kg lešnikov, pol žličke cimeta, četrt litra ruma ali slivovke, 15 dkg sladkorja. — Vse sadje dobro osna-žimo, hruške in češplje skuhamo, potem pa vse zrežemo na tanke rezine. Rozine ostanejo cele. Zmešamo vse skupaj, pridenemo sladkor in cimet in polijemo z rumom ali žganjem. Pustimo stati preko noči. Drugi dan pripravimo dobro, mlečno kvašeno testo iz 2 kg moke. Ko je testo vzhajalo, ga vzamemo eno tretjino, ga razrežemo na male koščke in pognetemo med sadje. Iz te zmesi oblikujemo male štručke. Ostalo kvašeno testo razvaljamo za pol prsta debelo, razrežemo v primerne krpe, v katere zavijemo štručke. Pustimo vzhajati par ur. Nato pa štručke namažemo z jajcem in spečemo. SILVESTROV PUNC Iztisnemo sok 4 pomaranč in 2 limon, ga precedimo v večji lonec, pridenemo pol kg sladkorja in četrt litra ruma, prilijemo 1 liter vročega ruskega čaja in serviramo. Zraven damo drobno pecivo ali krape. KRANJSKE KLOBASE Vzemi 3 kg svinjskega mesa, 1 kg Špeha od hrbta, 10 dkg soli, 5 gr solitra, 5 gr stolčenega popra, eno glavico strtega česna, Vsi vode. — Meso in Špeh morata biti dobro ohlajena in vležana. Meso zrežemo tanko in drobno, lahko ga zrežemo tudi na stroj skozi grobo ploščo. Noži v stroju pa morajo biti ostri, da se meso reže in ne mečka. Špeh zrežemo vedno na roko in sicer na majhne kocke. Zrezano meso polijemo s česnovo vodo, pridamo sol, poper in soliter in vse dobro pognetemo, da se meso sprime. Nato pridenemo še zrezano slanino in še gnetemo približno 10 minut in nato postavimo na hladno; lahko pa pustimo tudi preko noči in klobase drugi dan napravimo. Trdo nadevane klobase obesimo na raj-žle in prekadimo. Prekajene klobase obesimo na zračen prostor, vendar klobase ne smejo zmrzniti. Če sveže klobase smrznejo, so potem votle in se lahko kvarijo. Meso starih svinj je za klobase boljše kot meso od mlajših svinj, če imamo meso od mladih svinj, potem damo zraven goveje stegno in sicer v tem razmerju: 2J4 kg svinjskega mesa, Vakg—Ikg govejega mesa, 1 kg Špeha. Vsak kmet, že tudi skoraj vsak meščan ve, da je med krompirjem in krompirjem velika razlika. Ni ta razlika vidna samo na zunaj, ni razlika samo v obliki gomoljev in v barvi lupine ter notranjosti gomolja, t. j. „mesa”. Prva razlika je za kmeta, ki krompir prideluje, najpreje v tem, da sorta, ki jo prideluje, dobro uspeva, da je odporna proti boleznim, da krompirjeva zel dobro pokrije zemljo in tako sama preprečuje rast in uspavanje plevela. Dobra sorta krompirja mora dati velike pridelke. Ti pridelki pa morajo biti taki, da jih je tudi mogoče prodati. Seveda je težko najti sorto, ki bi imela vse zgoraj opisane lastnosti in mogoče še kake druge, ki zgoraj niso opisane. Zato se trudijo semenogojci v vseh deželah že desetletja, kako bi našli in kako bi vzgojili pravo sorto, ki bi bila za vse res najboljša. Take sorte danes še nimamo. Ali ima krompirjeva sorta eno dobro lastnost pa nima druge in obratno. Vendar pa skušamo najti in saditi sorto, ki bi vse dobre lastnosti imela vsaj v čim večji meri, vse slabe pa v čim manjši meri. Tudi koroška kmetijska zbornica se trudi, da bi našim kmetom mogla dati semenski krompir, ki naj bi bil za naše podnebne, zemeljske pa tudi gospodarske razmere čim boljši. O tem so govorili tudi na seji poljedelskega odseka kmetijske zbornice dne 5. decembra t. 1. „Kmečko gospodarsko zvezo” je zastopal na tej seji zbornični svetnik g. Tomaž Dumpelnik. Iz poročila referenta kmetijske zbornice je razvidno, da je največ zanimanja med kmetovalci, ki krompir pridelujejo, in med kupci krompirja za sorti ,,Voran” in ,,Acker-segen” ter še tudi za „B6hmov” zelo zgodnji in srednjezgodnji krompir. Te sorte naj bi zato ostale tudi v naprej in te sorte naj bi priporočali ter razmnoževali. Ko je bila nato pokušnja raznih vrst krompirja, je prišlo na vrsto, bi lahko rekli „na mizo”, kar 16 sort. Kot najokusnejše so se pri tem izkazale sorte: „Ackersegen”, „B6hmov srednjezgodnji”, „Corona” in „Jakobi”. Letošnjo jesen je bil pridelek krompirja pri nas še razmeroma dober, vendar pa je bila večkje, zlasti v Podjuni, težkoča s prodajo. Te težkoče pa se pojavljajo vsako leto pri količkaj dobrem pridelku krompirja. Zato namerava zgraditi Kmetijska zbornica s pomočjo ERP-kreditov na Koroškem tri velike kleti za krompir. Tja bi krompir v jeseni spravili in bi ga nato prodajali pozneje, ko prenehajo dovozi krompirja in ko tako preneha prevelika ponudba, ki znižuje ceno krompirju. Ni še odločeno, kje bodo te kleti oziroma skladišča za krompir, pričakujemo pa, da bodo pri tem upoštevani tudi naši kraji, ki pridelujejo veliko krompirja. Na omenjeni seji so razpravljali še o akciji Kmetijske zbornice za ureditev gospodarstva z gnojem. Pri tem so morali ugotoviti nerazveseljivo vest, da iz ERP-kreditov ne bo več mogoče dobiti kakih sredstev v ta namen in bo morala najti Kmetijska zbornica potrebna sredstva iz rednega proračuna za pospeševanje kmetijstva. Nadalje so na seji ugotovili slabe posledice letošnje podražitve umetnih gnojil. Zaradi te podražitve in zaradi zmanjšanja subvencij pri nakupu umetnih gnojil je padla uporaba teh gnojil v letošnjem letu za 15 do 18%. To je seveda moralo nujno povzročiti zmanjšanje pridelkov, kar se bo poznalo od leta do leta bolj. Zato je predsednik Kmetijske zbornice zagotovil, da se bo predsedstvo zbornice potrudilo, da bi na ta ali drugi način dobilo še potrebne zneske na razpolago za omogočenje pocenitve umetnih gnojil za nakupe v tekočem in v bodočem letu. Telo, duša, zdravje, bolezen Mnogo je bolezni, ki jim sodobno zdravstvo ne ve vzroka. Tudi natančne preiskave ne morejo dognati ničesar otipljivega, kar bi moglo dati zdravnikom osnovo za določen način zdravljenja. Tu gre predvsem za duševne bolezni, pa tudi za mnoge telesne, zlasti motnje v presnovi, prebavi in odgovarjajočih organih. Zdravniki ugotove sicer motnje, ugotove bolezen, toda njenega vzroka ne, ker se odmika načinu njihovega preiskovanja, otipavanju, pritrkavanju, prisluškovanju in osvetljevanju z rontgenskimi žarki. Kako to? Od kod to? Redki so zdravniki, še redkejše je gibanje, ki naj spravi sodobno, na materializmu sloneče zdravstvo, na misel, da vpliva na obolenja pa tudi na ozdravljenja duša; da so mnoge bolezni duševnega izvora. Duše seveda ne morejo otipati, niti je osvetliti, s še tako močnimi žarki. Toda tam, kjer so začeli priznavati vpliv duše na telo, njeno tesno povezanost s telesom, so začeli tudi zdraviti po duši telesne bolezni. V Ameriki in v Švici, nekaj malega v Nemčiji in Franciji, nič pa ne v državah za železno zaveso, vstajajo šole, ki navajajo zdravnike na ta način zdravljenja. Močni duševni pretresi, hude, dolgotrajne skrbi, duševna razklanost, ki nastane, ako človek drugače dela, kot je njegovo, čeprav podzavestno prepričanje, ako dela proti svoji vesti, vplivajo ne le na dušo, temveč tudi na telo. Včasih se pojavijo huda obolenja, s katerimi si ubijajo učeni zdravniki glavo, ne da bi jim našli vzroke in pot k ozdravljenju. Pa pride nekdo, ki bolnika pozna in začne z njim govoriti o njegovih problemih, o stvareh, ki so globoko v njegovi duši, ki jo teže, ki so povzročile duševne krče in kratke stike. Bolnik se je, rekel bi prijatelju, morda zdravniku, ki to ume, spovedal, razkril, in glej, odleglo mu je. Seveda za trajno ozdravljenje ni dovolj le „spoved”, odstranitev krča, temveč tudi trdna volja, varovati se vsega, kar ga je bilo nekoč povzročilo. Primerilo se je nekje tole: mati številne družine je že dolgo bolehala in kar vidno hirala. Zdravniki so jo preiskovali-zaman. Niso mogli najti vzroka njene bolezni. Svetovali so ji, naj gre v bolnico, kjer bo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Storila je to. Mesece in mesece so jo zdravniki opazovali, a vzroka bolezni niso našli. Prišlo je tako daleč, da ni mogla več spati. Nemirno se je premetavala po postelji dan in noč. Zdravniki so stali ob njej, ne da bi si vedeli svetovati. Pa pride njen star znanec, zdravnik, na obisk. Ko sta bila sama, ji je začel govoriti o njenih problemih, o stvareh, ki so jo leta in leta težile. Skrb za sina, za hčere, skrb za njihovo bodočnost. Z nikomer se ni mogla pogovoriti, nikomur odkriti svoje bolesti. Pripovedoval ji je, da je sin dobro preskrbljen, da je hči na dobri poti, nekje v šolah in da lepo napreduje. Mati se je pomirila in — zaspala. Spala je mirno, kot že mesece ne. Ob svoji uri pride šef zdravnik v bolniško sobo; tu vidi starega moža, zdravnika, ob vzglavju speče žene. Začudi se. Kako je mogoče, da je žena zaspala, ko se že mesece ni posrečilo pripraviti jo do tega. Kdo ste vi? Kako ste to napravili? Tedaj je mož razkril svojo skrivnost, ki ni nikaka skrivnost: „Sem zdravnik, podeželski zdravnik. Nisem tako učen kot vi, ker nimam ne časa, ne možnosti. Vem pa eno. Ni dovolj zdraviti le telo, treba je tudi zdraviti dušo." In povedal je šefu zdravniku, kako je po-mirjenje duše ugodno vplivalo na telo bolnice. Moderni zdravniki, ki priznajo tesno povezanost duše s telesom, njen vpliv na zdravje in bolezen, priznajo resničnost latinskega izreka: ..Zdrava duša v zdravem telesu”, namreč tako, da je zdrava, uglašena duša, skladnost med načinom življenja in prepričanjem, oziroma vestjo, pogoj skladnega delovanja vseh telesnih organov in življenjskih dogajanj. Priznajo pa tudi pomen spovedi za človeka; seveda odkrite spovedi s trdnim sklepom, varovati se vsega, kar povzroča, čeprav podzavestno, trpljenje duše. TAJNOST FOTOSINTEZE Profesorju kalifornijske univerze, dr. Molvinu Calvinu in njegovim sodelavcem je uspelo, da so s pomočjo radioaktivnega ogljika zasledovali kemične izpremembe, ki se vršijo v rastlinah. Ta raziskavanja vzbujajo upanje, da bodo odkrili tajnost fotosinteze, to je procesa, po katerem zelene rastline izpreminjajo sončno svetlobo in zrak v sladkor, proteine, maščobo in ogljikove hidrate. PROTI MORSKI BOLEZNI Družba Parke Davis and Comp. je ta teden objavila, da se ji je posrečilo najti novo zdravilo proti morski bolezni. Z novim zdravilom, ki se imenuje benadryl hyoscine, so dosegli razveseljive uspehe pri gojencih neke ameriške letalske šole. Vam že dobro znana trgovina radijskih aparatov, dvokoles in Šivalnih strojev T R U P P E & E R H A N N se je preselila iz VVidmanngasse 20 na WIDMANNGAS.SE 41 v novo zgrajeni Pufitschhaus (vogal Kirchenplatz); prodajalna je že v novi hiši. Prosimo Vas za Vaše nadaljnje zaupanje in cenjeni obisk. Božiček prinaša ljubke torbice in veliko izbiro aktovk, kovčkov in denarnic v vodilni trgovini z usnjem VEIT MUHLBACHER CELOVEC-KLAGENFURT, Rainerhof JE*T! JE 3DRAVO 5 °/o popusta do Božiča na VS© nakupe KRiSCHKE & Co 8.-MAI-STRASSE 3 IN NEUER PLATZ 12 CELOVEC - KLAGENFURT K s N O CELOVEC-KLAGENFURT Frechll Ivi-I • • »I It* (M. I >» | 'š m /U V Od 19. do 22. dec.: „Wolfe in der Nacht” Od 25. do 31. dec.: „Saison Salzburg” Dne 24. decembra zaprto. Stadtheater Predstave ob 16. in 18. uri. ob po nedeljkih tudi ob 20. uri. Od 19. do 25. dec.: „Abenteuer in Wien” Od 26. do 31. dec.: „Pension Scholler” BELJaK VILLACH Bahnhollichtspiele Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne. Od 19. do 22- dec.: „Buschteu£el im Dschungel” Od 23. do 29. dec.: „Der Ober-steiger” Dne 24. dec. zaprto. MALI OGLASI Kdor i.Šce delavca, kdor išče slui bo, ako kaj kupuješ, ako prodajal — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v „Našcm tedniku”. Božični popust dobile v trgovini z usnjem J. Hegenbart, Celovec- Kla-genfurt, Villacher Strasse 9. Kmetje, pozor! Manjši posestnik v okolici Pliberka vzame na krmo dve kravi. Pogoji: zdrava krava z mlekom ali visoko breja. Naslov v upravi „Našega tednika”. ZANIMIVOSTI Avto — letalo. Na avtomobilski razstavi v New Yorku je bilo videti tudi avtomobil, ki se v štirih minutah lahko spremeni v letalo. Avtomobil je zgrajen iz plastičnega materiala, šasijo in motorje so izdelali v Angliji, ostale dele pa v Združenih državah. Razstavljena sta tudi dva turistična avtomobila, ki sta podobna evropskim športnim avtomobilom. /J mmmmm ti i|§|ggsf Vise* užitka 10. d&ctovJUa 195Z PRODAJA Navadna zapestna ura napravi v enem letu približno 158 milijonov tik-tak-ov. 15.832 zadovoljnih odjemalcev je letos potrdilo: PRI MODENMuLLER-jti, GRAZ, NAROČENO PRIHRANI ČAS IN DENAR. Prosim, da že sedaj mislite na dopolnitev zaloge perila; sedaj je čas za šivanje, Molino, proizvod brez napake, močan 4.90, posebno močan 5.90; molino za rjuhe, čisti bombaž, posebno močan, 150 cm 16.50; tkanina za rjuhe, 150 cm, močna 18.50, ekstra-kvaliteta 21.90; črtkast damast, ali rožnat, 80 cm 13.90, 120 cm 19.80; posteljnina, 118 cm, pretkana, rdeče ali plavo črtkasta 13.90; posteljnina, čisti bombaž, rožasto, plavo in vijolčasto rožnata, 120 cm 14.40, ekstra kvaliteta 16.70; gradi za blazine, dobra kvaliteta bombaža, 120 cm, samo 19.80; flanela za perilo, indantren, enobarvna, v vseh barvah, 10.30, rožnata 12.90; športna flanela za srajce in bluze, pretkana, pisano karirana 14.90; barhenti za obleke in noše, v vseh barvah 12.90; blago za zastore, rožnato, 80 cm 13.90, ekstra-kvaliteta 120 cm 21-50; mrežasto blago za zastore, bombaž, 150 cm 11.90, posebno težka ekstra-kvaliteta, 160 cm 17.90; vistra za perilo, ljubki vzorci, 80 cm 9.80; brisače-frotirke, la bombaž, indantren 45x90 11.90, 50x100 17.90, ekstra-kvaliteta 19.80; plave brisače, trajna barva, neobrobljene 7.90; brisače za posodo, bombaž, neobrobljene 4.95; flanelaste rjuhe, stra-pacne, 220x130, bele z barvno boduro 39.70, sive z borduro 42.90, najboljša kvaliteta 49.40; domača volna, siva 5 dkg 2.95, 4.35, bela 5.20; športna volna, najfinejša znamka, 5 dkg samo 5.90, dobra volna z znamko, v mnogo barvah, 5 dkg 4.10 in mnogo 1000 potrebščin zelo poceni. Specialna razpošiljalna trgovska hiša MODENMuLLER, že od 1894, GRAZ, Murggasse 19. Dnevno razpošiljanje po povzetju. Zavojnina gratis. NAŠA GARANCIJA: AKO VAM NE BO DOPADLO, ZAMENJAMO ALI VRNEMO DENAR. Dobro iutro - dober dan, SCHLEPPE-pivo vsaki dan! Stoum&Ue oddaje t/ cadiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji 21. decembra: 7.15 Verski govor — Pester spored — 22. decembra: 14.30 Tedenski pregled — Koncert. — 23. decembra: 14.30 Zdravnik — Jaslice (Franc Babič) — 18.30 Legenda o Jezuščku v cirkusu. — 24. decembra: 14.30 ..Pastirčki, vstanite", poje deški zbor gimnazije na Plešivcu (Tanzenberg). — 18.30 Božič v slov. narodni pesmi. Božične pesmi: 25. decembra: 19.15 Koncert. Poje slovenski oktet. — 251 decembra: 7.10 Božična voščila. — 27. decembra: 8.45 Harmonika in pesmi — Šport. 28. decembra: 7. 15 Verski govor — Glasba. m JESTI JE HRANILNO LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetij ski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 in oddaja za inozemstvo. 19. decembra: 12.00 lahka glasba — 14.40 vokalni kvarteti in kvinteti — 17.15 operne melodije — 18.45 DARILA ZA BOŽIC ___ . 1.95 : • *» 1 Kuhinjske brisaže u bombaža^ - (. 9() I Moške3 ženske kratke nogavt ■ 7 20 iSSučiSe^S« vseh'veiikosti MO ksvsn ■ ■ ■950 Rod 50 ž. f MnU.tmia,h’ pr9etni vzr°ci ' ' io n!) jCottrke, barvasti karo . . ‘ ' |®S.nSSM : : ;; : BS: piSSS ; ; ■ S pod ^00 S __________— K Damske timsko spodnje obleke . ^ \ blago) • ■ ■ • : z robom 59.80 1 Najboljša flanelasta HU . 69.50 Nad 100 5. jGloriette flanelasta srajca j Ve>ke smučarske hlače . I/enski volneni jopiči I California čevlji | Moška pižama. Indanthren ' I Lepi moški volneni jopiči Kapne in /glavniki, bogato ’ j vzorčasti . , Moške gabardine smučarske hlače P^^^ttfcdazinasti škornji ■ 107.50 115.90 123.50 134,- 139.90 140.9(1. 159.80 230,-233. TRGOVSKA HIŠA TOMSCHE B'LJAK VIL« ALB narodne pesmi s harmonike — 19.40 orkester. 20. decembra: 12.00 koncert — 13.09 jezikovni po govori — 14.00 hrvatska narodna — 11.40 zabavni orkester — 15.10 operne melodije — 17.40 ljubij komorni zbor — 18.15 koncert — 21.15 harmonik* bas in klarinet. " ! ISUJijslR mi lepe oblike in poceni v PPI..AK,',iklUb,'i TCutUrej' VILLACH Italionarslr. 1 Mnogo vselja s praktičnimi in trajnimi božičnimi darili iz trgovske hiše LODRON BELJAK - VILLACH, Ledergasse 12 Preproge, tekači, linolej, zavese, volnene in šite odeje, namizno in posteljno perilo. radio nesi II 306.1 m .di USU ki -H« m Dnevne oddaje: 7.15—8.30. 11.30—14.45. 17.31)' 24.00 - Ob nedeljah: 8.00—24.00 - Poročila ilii«*' no: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45. 23.15. — Ob nedelj A 8.1.5. 12.4.5. 19.45. 23 15. 19. decembra: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Osebnosti in usode naših dni. 21.15 Zgodovina pomot stva. — 20. decembra: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 18.15 Hacaturjaik Koncert za klavir in orkester. 19.00 Pogovor z žcnO' 21.00 Malo za šalo — malo zares. 22.30 Liszt: P16, ludij. RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. ufL Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura”. (val 50.25, 31.10, 2.5.55 in 196 m) Poslušalce radia opozarjamo na slovensko oddajo, ki bo v nedeljo, dne 28. decembra, ob 9.35. ” PARI/ Val 30.17 in 41.89 metrov Oddaje vsak dan od 19 ure do 19.20 L Mesina gledal'šče t/ Celai/c^ Začetek predstav ob 20. uri i 18. december: „Des Mceres und der Licbe ' žaloigra v petih dejanjih. — Zadnjič. • • . j 19. december: „Turandot”, lirična drama v t1* dejanjih,. — Prvič. 20. december: „Alt-Wien”, opereta. 21. decembra, ob 10. uri: „Eidinci auf ZauberfaM11 božična pravljica. ob 20. uri: „Turandot”. * ■ i Jtfudsiu odet v Domu glasbe (Konzerthaus) začetek ob 19.30 Dne 19. in 20. decembra, VESELI VEČER ENODEJANK „Minna .Magdalena”, (veseloigra), . „E:n Heiratsantrag” (groteska) in „Fruhere Verhaltnissc” (burka). -r Qhjlepja in najiKjodnefsa ko žična darilu kupite v trgovski hiši Hans Thomasser Bcljak-Villach, Widniaiingasse 33 PlžlSCi vseh vrst in kakovosti in Obleke v največji izbiri poceni pri Ado9f P,tm & SShne CELOVEC - KLAGENFURT Alter Platz NE PRENESE POHVALE Sodnik: „To je treba reči: Vlom ste vršili z izredno spretnostjo. Vi ste prav pr^ tkan, zvit ptiček." — Obtoženec prek- ^ sodnika: »Nehajte! Ne prenesem preV laskanja (prilizovanja) in pohvale. Lisi izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom ,.NaS tednik", Celovec, Vikiringei Ring 26. - Naročnina mesečno 3 šib, za inozemstvo 4 dolarje letno. - Lastnik in izdajatelj Narodni svei koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. — liska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 69.795.