/
Posamezna Številka 30 stot., stara 50 stot.
C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. - Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. .308. —* Poduredni« štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te» le fon št. 394)8. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.—- L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
STE¥. 1-
¥ GORiČi, ČETRTEK 2. JANUARJA 1930,
LETO li.
Tedenski koledarček.
3. januarja, petek: Genovefa, devi» ca; An ter, papež; Florenci j, škof, mu» čenec. — 4„ sobota: Tit, škof; Angela Folinjska. — 5., nedelja; Nedelja po novem letu. Ime Jezusovo. Telesfor, papež. — 6., ponedeljek: sv. trije kralji. Razglašanje Gospodovo. —
7.,	torek: Valentin (Zdravko), škof; Lucijan, mučenec. — 8., sreda: Seve» rin, opat; Teofil; Eberhard, škof. —
9.,	četrtek:	Julijan in Bazilisa, mu»
čenča.
V sredo dne 8. januarja je prvi krajec; sneg, vihar.
Novice.
Zmagovalci žitne bitke.
22. decembra so bili po vsej državi odlikovani zmagovalci v žitni bitki. V goriški pokrajini so med vzorne kme» tovalce razdelili 17.500 lir in več sve» ti«j. V vsej državi je bilo razdeljenih za 8 milijonov nagrad, in sicer 950.000 lir v splošnem natečaju za celokupno državo, ostalo po posameznih pokra» 'inah. V Trstu so razdelili L 22.300, v stri 18 tisoč.
»Quinquagesimo ante anno«.
S temi besedami pričenja zadnje papeževo pastirsko pismo, izdano 23. decembra. Najprej omenja Pij XI. 50 letnico svojega mašništva. Bogu se zahvaljuje za milosti, ki jih je bil de» ležen ter izraža upanje, da bo lateran» ski sporazum blagodejno vplival na ves svet. Enciklika se ustavlja še pri konkordatih s Portugalsko, Romunijo in Prusijo, ki jih je sv. stolica sklenila v teku preteklega leta. Papež poudar» ja nadalje, da se je izboljšal položaj Cerkve v Mehiki, s prav posebnim ve» sel jem ga navdaja zbližan j e vzhodnih cerkva z Rimom in zborovanje ukra» j inskih škofov (katoliških, a grškega obreda) v Rimu. Nato našteva sv. oče nove svetnike in s posebnim veseljem trume romarjev, ki jih je bilo toliko, »da še ni videl velikansko Petrovo baziliko tako natlačeno.« (Med ro» mar ji so bili tudi Slovenci s škofoma Jegličem in Tomažičem iz Maribora). H koncu svojega pisma podaljšuje sveti oče sveto leto do konca junija leta 1930.
Novoletni dar.
Ameriški milijarder Rockefeller je za novo leto daroval mestu Parizu 1 milijon in 200 tisoč funtov (po 92 lir) za zgradbo zdravniških preizkus ševališč. Toda ta novoletna torta ima tudi grenko jedrce v sebi. Muhasti bogataš je določil, da izplača to svo» to, če bo tudi francoska vlada dovo» lila enako svoto v iste namene.
Proti križu.
Sovjetska Rusija se pod pritiskom boljševikov pripravlja na novo borbo proti veri. Osrednji odbor komunistič» ne sovjetske stranke je sprejel pred» log, naj se en cel mesec posveti naj» ostrejši propagandi proti veri. Sklenili so zabraniti zidanje novih cerkva in templjev. Za božič so zaprli vse cer» kve, zvonove pa sneli.
Kot odgovor na to novo gonjo se je začelo na Angleškem v krogih konser» vativne stranke gibanje za »križarsko vojno proti boljševikom«. Namen no» vodobnih križarjev je, naj se moskov» ska vlada z mednarodnimi političnimi sredstvi prisili, da spoštuje svobodo verskega prepričanja.
Šole je treba!
Na Angleškem je izšla nova ljud» skošolska postava, ki določa, da mo» rajo otroci hoditi v šolo do 15. in ne le do 14. leta.
Nesrečen dan tržaških ognjegascev.
Na praznik sv. Janeza Krstnika so se tržaški ognjegasci okoli 6. ure zve» čer odpravili na velikem avtomobilu z vodno črpalko na poskusno vožnjo proti Rocolu. V ulici Piccardi jim je prestrigel pot tramvaj št. 11 in avto» mobil je z vso silo treščil vanj. Tram» vaj je potegnil avtomobil za seboj in ga vlekel dalje. Ognjegasci so med» tem poskakali na tla. Pri tem pa so se vsi pobili. Težko sta bila ranjena Tomaž Baruffo in Josip Stocchi. ruffo je padel pod tramvaj, zmečkalo mu je levo nogo, ki so mu jo morali v bolnišnici odrezati. Stocchi si je pre» tresel možgane. — Dobro uro kasneje bi bil kmalu drugi avtomobil tržaških ognjegascev zavozil v tramvaj št. 2 na Goldonijevem trgu. Šofer pa je spretno okrenil vstran in tako pre» prečil morda še hujšo nesrečo, nego je bila prva.
Smrt kardinala.
Na praznik sv. Štefana je zadela srčna kap torinskega kardinala Jože» fa Gambo. Rajni cerkveni knez je. imel 72 let. Govorilo se je, da bo on poročil kraljeviča.
Za božič.
V soboto pred božičem je goriški župan Jurij Bombi dal po 250 lir šestindvajsetemu družinskim očetom, ki že imajo po 4 otroke, pa so v zad» njih mesecih še enega dobili.
VOŠČILA.
Mnogi naročniki so nam voščili pis» meno vesele božične praznike in srečno novo leto. Bog plačaj! Bog plačaj posebno tistim, ki so z voščili poslali tudi naročnino!
Prosimo vse naročnike, naj* takoj nakažejo denar, ker kdor ni z naroč» nino v redu, dobi samo še tri številke. I Če nočeš, da ti list ustavimo, naredi } takoj svojo dolžnost. Preden pride Ì nakaznica, traja itak vsaj 10 dni.
m
DANAŠNJO ŠTEVILKO smo poslali na ogled nekaterim ne» naročnikom, ki najdejo v listu pri» loženo poštno nakaznico, s katero lahko poravnajo naročnino. Z isto nakaznico se lahko nakaže poljubna svota (tudi za več naročnikov).
Zadružništvo na Krasu.
Tržaški »Popolo di Trieste« poro» ča o spremembah, ki so se izvršile pri nekaterih zadrugah na Krasu. Vse kmečke hranilnice tržaške pokrajine preidejo pod pokrajinski urad držav» ne zveze hranilnic. Štiri kraške hra» nilnice, in sicer: dve v Nabrežini, po ena v Šempolaju in Devinu, so se združile v enoten zavod s sedežem v Nabrežini. List napoveduje, da se bodo podobne premembe zvršile tudi pri ostalih denarnih zavodih na tržaškem Krasu.
Vodjeva naloga.
Te dni je bil razpisan natečaj za di» jake zadnjega gimnazijskega razreda, ki naj spišejo nalogo »Poljedelski nauki Virgila in kmetijska politika fašizma.« Nalogo je dal vladni načel» nik. Šolar, ki jo bo najboljše spisal, dobi v plačilo prosto vožnjo po Italiji.
Da bi praznovali božič.
Poljski časopisi poročajo, da so ve» like trume katoliških kmetov na bo» žično vigilijo prekoračile rusko» poljsko mejo, da bi zamogli na polj» skem ozemlju v miru praznovati bo» žič. Ubežniki pripovedujejo, kako strogo so boljševiki prepovedali pra» znovanje Kristusovega rojstva, še po» sebej v katoliških okrajh Bele Rusi» je, kjer boljševiki preganjajo kato» liško cerkev pod pretvezo, da je za» veznica poljskega nacionalizma. Bolj» ševiki so nekatere duhovnike pred prazniki zaprli, da bi jim zaprečili vršiti na božič svete obrede. Policij » ski agenti so preiskali na stotine kmečkih hiš in uničili prazniška je dila, ki so jih družine bile pripravile za božič.
Dalekosežen načrt.
Slavni slovenski arhitekt Jožef Pleč» nik, ki je že po vsej Evropi in severni Ameriki znan, je naredil načrt za pre» uredbo Ljubljane. Načrt je tako iz» delan, da ga ne bo nobenemu stav» beniku kakih 100 let več treba spre» min j ati.
Atentat.
Dva dni po božiču je anarhist Ma» rincili streljal v argentinski prestohci Buenos Airesu na državnega predsed» nika Irigovena. Zadel pa je načelnika policije, ki je v avtu sede] poleg predsednika, in pa šoferja. Predsed» nikovi spremljevalci so brž začeli streljati proti napadalcu in so ga s sedmimi kroglami podrli.
Zimski sport
je v goriški pokrajini oživel zadnjo nedeljo. Lokve in Trnovska planota sploh so imele ta dan obilo gostov.
Bot za bot.
Angleški ministrski predsednik Mac Donald je radi nujnih politica nih zadev ukazal sklicati poslance tu* di na božični večer k seji. Prišli so, a so na Štefanovo popoldne pa oni mi« nistre jezili. Stavili so jim toliko ma« lenkostnih vprašani ter zahtevali na« nje pismene odgovore, da bodo ubogi ministri morali pa za novoletne praz« nike odgovarjati.
Okrog Italije.
Za 1. 1930. je določen prvi letalski polet okrog Italije. Udeležilo se ga bo okrog 100 letalcev, med katerimi bo tudi nekaj žensk. Na svojem po« letu nameravajo letalci obiskati tudi Trst in Gorico. Polet bo združen s tekmo, za katero so določene nagrade v znesku okrog 1 milijona lir.
Pitje piva v Italiji.
Iz leta v leto se porabi v Italiji več piva. Domače tvornice ga danes izde« la j o letno okoli 1.200.000 hektolitrov, mnogo ga pa pride tudi iz inozemstva, posebno iz Češke. Kot poročajo listi, so tvorničarji piva določili znesek 2 milijonov lir v reklamne s vrhe, da se čimbolj razširi pitje piva. Reklamo delajo v dnevnem časopisju, na ko« iodvorih in drugod.
Padanje rojstev.
Rimski dnevnik »II Popolo di Roma« je priobčil članek, ki je vzbudil precej pozornosti. V njem dokazuje, da pada ne samo v Nemčiji, na Angleškem in Francoskem, temveč tudi v Italiji šte« vilo rojstev. V prvih 11 mesecih leta 1929. je bilo v državi 29.460 manj roj« štev nego v letu 1928. Ako se razmere ne zboljšajo, — pravi list — bo v dese« tih letih Italija glede rojstev v enakem položaju kakor Francija. Vzrok temu so mesta, kjer se ljudje ne ženijo in no« čejo otrok. Padova, ki ima 100.000 pre« bivalcev, se je v novembru pomnožila le za 16 ljudi. Trst z 245.00 prebivalci je v istem mesecu dal samo enega novega meščana. Na Reki se je rodilo 52, umr« lo pa 57 ljudi. V mestu Como se jih je istotako v novembru rodilo 60, umrlo 78. Florenca, ki ima več ko 300.000 prebivalcev, je v prvih 11 me« secih 1929. imela 647 več smrtnih slu« čajev nego rojstev. Tu našteva list celo vrsto mest in pravi, da se mora fašizem odločno boriti proti temu kvarnemu vplivu mestnega življenja, ki je zajel že vso zapadno Evropo. Podpirati je treba kmeta, zakaj samo na deželi sta še doma zdravje in ne« pokvarjenost.
Seipel na delu.
Bivši avstrijski kancler dr. Seipel se je po par mesečnem odmoru zopet vr« gel v sredo političnega vrveža. Zboro« vanjem krščanskosocialne stranke je že parkrat predsedoval. To pomeni, da se v Avstriji pripravljajo novi po« litični dogodki, zlasti še ker so sc vr« ste Heimwehrovcev po izključitvi mi« nistra Schumija razklale v dva tabora.
Radičeva hčerka obsojena.
Te dni se je vršilo v Zagrebu več procesov proti pristašem bivše Radi« čeve stranke, ker so se pregrešili proti tiskovnemu zakonu. Radičeva hčerka je bila pogojno obsojena na 2 mese« ca zapora, bivši poslanec Predavec je dobil 1 leto ječe, dr. Maček in Radi« čeva vdova sta bila pa oproščena.
Predel zasnežen.
Kakor poročajo z Bovškega je zadnji sneg zasnežil Predel in onemogo« čil promet preko visokega prelaza.
Smrt.
Dne 27. decembra je nenadoma umn g. Anton Pontoni, lekarnar v Gorici. Bil je spoštovan in značajen mož, ki je tudi v javnem življenju pošteno in z uspehom nastopal. Eno leto je zastopal bivšo Italijansko ljud« sko stranko v goriškem občinskem svetu. Bil je član zadnjega deželnega odbora, kjer je lojalno in pravično so« deloval s slovenskimi zastopniki. Blagemu možu večni mir!
Sobratom v spomin.
Č. g. Božidar Goljevšček, mestni kaplan v Postojni, je zelo težko obo« lei. Priporočamo ga čč. sobratom v pobožen spomin.
Gospa minister.
Za ljudsko komisarko finančnih poslov, po naše za finančnega mini« sira, so imenovali gospo Jakovljevo. Gospa je prva ženska, ki ima med boljševiki tako visoko mesto. Mora že biti varčna gospodinja.
Ogenj v Beli hiši.
Na sveti večer je v Beli hiši, v vlad« ni palači ameriškega predsednika Hooverja, gorelo. Ogenj se je na tiho vnel prav v predsednikovi pisarni. Pri gašenju sta pridno pomagala tudi Hoover in njegova žena. Požar je vso pisarno uničil; važne akte je predsed« nik lastnoročno rešil.
»Vojniki«.
Na Romunskem, in sicer najprej na Sedmograškem, so ustanovili or« ganizacijo »vojnikov«. Člani te zve« ze so mladi ljudje, ki streme za na« rodnim podvigom romunskega naro« d Listi trde, da so to »romun« sMi fašisti«, zlasti še, ker so določili, da se morajo pozdravljati z rimskim pozdravom.
Nesrečen božič.
Na sveti večer so Komavčevi: stara mati, mati in dve majhni hčerkici želj« no pričakovali očeta Andreja, ki je šel v Kobarid s kolesom nakupovat. To« da, gorje, mesto svečk na božičnem drevesu in ob jaselceh so nedolžni otročiči prižigali sveče ob parah — mrtvega očeta.
Ko se je oče vračal s kolesom do« mov, ga je pri Starem selu do smrti povozil avto iz Bovca. Žalostna smrt uglednega gospodarja je vse pretresla. Okoli tisoč ljudi je molilo za krsto rajnika. Bog daj družini preboleti tež« ko nesrečo.
Angelček zgorel.
V neki berlinski dekliški šoli so bile učenke zbrane pod božičnim
: drevescem. Prižigale so svečke, kar se je vnela halja 10 letne šolarke, ki je klečala preoblečena v angelčka pod drevescem. Deklica je bila po te« lesu tako opečena, da je na božični dan res šla med prave krilatce.
Mir ljudem ...
Za božič je francoska vlada potni« lostila več kaznjencev. Med pomilo« ščenimi je tudi pregnani monarhi« stični vodja Daudet. — Tudi na Bol« garskem je za božič, praznik miru in odpuščenja, izšel pomilostilni odlok. —■ Iz ameriških_ječ so pa za božične praznike pustili k družinam vse jet« nike, ki so se lepo obnašali. Dali so častno besedo, da se po praznikih sami vrnejo v ječe. Besedo so vsi držali...
Svedrovci.
Pred dnevi so se spravili na delo tr« žaški svedrovci. Odprli so blagajno nekega veletrgovca s pomarančami in limonami ter so si za trud odšteli kar 38.000 lir.
Stare hiše.
Iz več krajev pravijo, da se doga« jajo nesreče, ker se stare, trhle hiše kar nenadoma na kup sesujejo. Zlasti če malo močnejša sapa potegne, se zidovje starih stanovanjskih kasarn zamaje. Tako se je pred božičem od silne burje zrušila štirinadstropna hi« ša v mestu Begieresu na južnem Fran« coskem; pokopala je pod razvalinami 20 stanovalcev. Podobno se je pripe« tilo v Casablanci, velikem mestu v francoskem delu Maroka, na severo« zapadni afriški obali. 300 Judov je imelo neko slavje. Nakrat se je stara palača sesula. Judje so pa vpili pod ruševinami. 30 jih je močno pomečka« nih.
V kraljestvu roparjev.
Po kitajskih pokrajinah imajo še vedno vso oblast roparji. Naslednja dogodba to prav lepo izpričuje. Go« spod Tchang, blagajnik mednarodne« ga odbora za pomoč stradajočim Ki« tajcem, se je z avtom in 10.000 dolar« ji darov odpeljal v pokrajino San« tung. Sredi glavne ceste plane nena« doma iz žita desetorica roparjev, obo« roženih do zob in zahtevajo denar. Tchang jim odgovori, da ima 10.000 dolarjev, ki so pa namenjeni za po« moč njih bednim bratom. Ko so ro« parji to čuli, so se posvetovali ter sklenili pustiti potnike naprej in jim dati še celo pisma na druge roparske poglavarje. V zahvalo za njih milo« srčnost je Tchang ponudil roparjem 100 dolarjev iz svojega, pa jih tudi niso vzeli. Na strel iz puške je še 20 drugih v žitu skritih roparjev prišlo na cesto in dalo avtu spremstvo.
VRNI »NOVI LIST«, če nočeš več biti naročen, vendar pa dvakrat premisli, preden ga vrneš, ker za samo 15 lir dobiš skozi celo leto vsak teden mnogo zabavnega in poučljivega čtiva.
NASLOV »NOVEGA LISTA« je: »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5. Naslovu ni treba dodajati nič drus gega.
Mm p s politiki».
Poroka
prestolonaslednika Humberta.
Dne 8. januarja bo obhajal presto» lonaslednik Humbert poroko z bel» gijsko princesinjo Marijo. To ni samo osebni dogodek kraljeviča in njegove družice, temveč je tudi dogodek pre» cejšnje politične važnosti. Že dejstvo, da se zberejo te dni v Rimu številni vladarji ali člani vladajočih hiš, je po» membno. Poleg belgijskega kralja Al» berta in njegove soproge Elizabete, staršev neveste, pridejo na svatbo kralj Bolgarije Boris III., drugorojeni sin angleškega vladarja vojvoda 'iork, bivši kralj Portugalske (Portugalska je sedaj republika, ur.) Emanuel, Špan» ski prestolonaslednik Alfonz, dva si» nova kralja Švedske Gustava V., francosko republiko bo zastopal mar» šal Petain, na ženitbo pride princ Da» nilo črnogorski, starejši brat italijan» ske kraljice Helene, princ Konrad ba» varski in drugi. V Rimu se bodo torej prihodnji teden zbrale osebnosti, od katerih imajo mnoge veliko besedo v političnem življenju Evrope. Le red» kokedaj se zgodi, da se sestane toliko članov vladajočih družin v enem me» s tu.
Že to dejstvo, še bolj pa, da je to poroka bodočega poglavarja države, je vzrok, da se bo svatba vršila z iz» rednim sijajem. Rim se že dva tedna pripravlja na slovesen dogodek. Po» sebni strokovnjaki skrbe za razsvet» ljavo mesta, za umetne ognje in ozalj» šanje ulic in hiš. Po slemenih najvišjih spomenikov, po pročeljih javnih in zasebnih poslopij se bo bleščalo mi» lijon lučic v najraznovrstnejših bar» vah. Nasproti železniški postaji, kjer bo izstopila belgijska kraljeva dvojica, postavijo slavolok, po cestah, koder pojde sprevod, bodo vihrale iz oken italijanske in belgijske zastave.
Slika države.
Višek svečanosti bo pred kraljevo palačo, pred tako zvanim Kvirinalom, ko bodo korakali mimo ženina in ne» veste in inozemskih gostov odposlan» ci vseh pokrajin države v narodnih nošah. Povorka bo štela 4000 ljudi, bo dolga tri kilometre in trajala 2 uri. Sprevod bo otvorilo 18 trobentačev, svirajočih koračnico, ki jo je za to pri» liko zložil glasbenik Mascagni. Nato bodo sledile skupine narodnih noš iz posameznih pokrajin. Videl boš kmete in kmetice v starodavnih oblačilih z mezgi, kozliči, osliči, natovorjenimi s pridelki in sadovi kraja, vozove pol» ne grozdja, kmečka dekleta z žitnim klasjem v naročju in tako dalje. Vse» ga bo v sprevodu 60 vozov in 600 glav živine. Skupine narodnih noš bodo korakale ločene ena od druge, v pri» merni razdalji, zakaj pred ženinom in nevesto se bodo vršili tudi narodni plesi ob spremljanju domačih godal. V sprevodu bodo piskači, tamburaši, trobentači in pevci.
Razen odposlancev iz notranjosti dr» žave je vlada povabila v Rim tudi za» stopnike prekmorskih posestev. V
povorki bo stopalo 150 moških in žensk iz otokov Dodekanez v staro» davnih nošah domačega grškega pre» bivalstva, posebno slikoviti pa bodo zagoreli plemenski glavarji iz afriških posestev, jahajoči na iskrih arabskih konjih in velblodih. Arabskih po» glavarjev pride iz Eritreje 40, ravno toliko iz Tripolitanije in 30 iz Čire» najke. Mimo gostov bo stopalo v spre» vodu 200 črnih vojakov. Velblodov bo 50. Povorka se bo vila okoli vodnjaka, ki stoji pred Kvirinalom, tako, da bo tvorila veliki S, to je začetno črko imena savojske vladarske hiše.
Tako se bo razgrnila pred očmi ne» veste in inozemskih gostov 8. januarja slika države, kakor se kaže v pestro» sti običajev posameznih pokrajin.
Obisk pri papežu.
Kljub temu da je prestolonaslednik izrazil željo, naj se mu za poroko ne poklanjajo darovi, temveč naj se de» nar obrne v dobrodelne namene, se vendar ni mogel ubraniti nekaterim darilom. Tako mu pokloni senat dra» gocen tintnik iz srebra in zlata, umet» niško delo srebrarja iz 18. stoletja. Poslanska zbornica mu je namenila dva vrča za rože, staro umetnino iz Abrucov. Poročni pajčolan za kralji» čino Marijo, ki obsega 3 kvadratne metre, so delale na roko Belgijke iz Bruselja. Njene rojakinje ji poklonijo tudi dragocen prstan in pregrinjalo za posteljo. Belgijska vlada ji bo darò» vala vrč iz kristala.
Po poročni svečanosti sprejme pre» stolonaslednika jn soprogo Pij XI. v zasebni avdijenci.
Kraljična Marija je rodom Belgi j» ka. Dežela, od koder prihaja, je maj» hna, toda omikana in slavna. Kakor se je Avstro » Ogrska leta 1914. vrgla na Srbijo, tako je Nemčija v tistih ža» lostnih dneh napadla majhno Belgijo. Odpornost, s katero se je belgijski narod postavil v bran vojaški premoči tujcev, je ena najbolj junaških strani v zgodovini Evrope. V borbi za doma» čo zemljo je belgijsko ljudstvo od kralja do zadnjega kmeta žrtvovalo vse, kar je imelo. Belgija je dežela kardinala Merciera, ki je sredi gorečih mest in vasi domovine dvigal neustra» šne proteste proti krivici in nasilju in proslavil pred svetom ime svoje rodne zemlje.
Zato pozdravljamo Marijo belgi j» sko ob njenem prihodu v Rim. Njej in prestolonasledniku Humbertu želimo, da bi bila poroka, ki jo skleneta 8. ja» nuarja, srečna in polna božjega blago» slova.
Atentat
na indijskega podkralja.
Dan pred božičnim večerom so v bli» žini glavnega mesta Indije Delhi re» volucionarji izvršili napad na pod» kralja lorda Irwina. Na progi, koder se je imel pripeljati podkraljev vlak, so nastavili peklenski stroj in ga zve» zah na dolgi niti z električno uro. Ura je do sekunde natančno določila, ke»
daj se ima žica vžgati in razgnati z raz* strelivom tudi železniške vozove. Sre» ča je hotela, da je bilo 23. decembra megleno vreme in da napadalci niso za» gledali pravočasno vlaka. Zato so pri» tisnili na gumb par trenotkov preka» sno. Mesto oddelka, kjer je sedel Ir» win, je peklenski stroj raztreščil težki jedilni voz in poškodoval vagon, v katerem so bili podkraljevi tajniki in brzopisci. Človeških žrtev k sreči ni bilo.
Ta dogodek je obrnil iznova pozor» no st političnega sveta na razmere v Indiji, ki je največja in najbogatejša prekomorska posest ali kolonija an» gleškega carstva. Velika Britanija čr» pa vso svojo moč, vse bogastvo iz prekomorskih dežel. Angleško kralje» stvo samo, prava domačija Angležev, je majhno. Na treh otokih, ki so pri» bližno tako veliki kakor Italija, živi 48 milijonov ljudi, od katerih je okoli 5 milijonov Ircev. S teh otokov vladajo Angleži nad carstvom, ki obsega eno četrtino zemeljske oble. Angleške de» žele so raztresene po vsem svetu. V Se» verni Ameriki je Kanada z 9 milijoni 660 tisoč štirijaškimi kilometri, kar po» meni več ko 30 Italij. Kanada je rodo» vitna, toda redko obljudena. Šteje ne» kaj nad 9 milijonov ljudi. Ravnotoliko zemlje imajo Angleži v Afriki, kjer so po svetovni vojni pobrali večino nemških posestev. Pod angleškim žez* lom živi v Afriki 55 milijonov ljudi. V angleški oblasti je tudi Avstralija z otoki, ki jo obdajajo. Na tem ozem» lju, nekoliko manjšem kakor Kanada, (8 milijoni 960 tisoč štirijaških kilo» metrov) prebiva 7 in pol milijonov ljudi. Najbolj obljudena prekmorska dežela je pa Indija Tu živi nič manj ko 320 milijonov, zemlja.pa krije ne» izmerna prirodna bogastva. Iz vseh teh krajev se stekajo na angleške otoke surovine za industrijo, prihaja živež za delavce in meščane, iz Angli» je se pa vračajo tovarniški izdelki, sukno in stroji. Od trgovine in indù» strije živi na Angleškem 88 od sto pre» bivalstva, kmetov je torej silno malo. Nobena druga država na svetu ni ta» ko odvisna od izvozne in uvozne tr» govine. Če bi kdo prerezal poti, ki ve» žejo Anglijo z morjem, bi dežela umr» la od lakoti. Tako pa je kupčija nagro» madila v stoletjih na angleških oto» kih silna bogastva.
Vse prekmorske dežele so bile nek» daj navadne kolonije, ki so jih via» dali naravnost iz Londona. Angleški parlament jim je narekoval postave, pošiljal uradnike, nalagal davke. Tudi današnje Združene države Severne Amerike so bile nekdaj angleška po» sest, pa so se v 18. stoletju uprle in od» trgale od Londona. Angleži so pri» znali njih neodvisnost 30. novembra 1782.
Dominijoni.
Zgled Združenih držav je prepričal angleške državnike ,da je treba spre» meniti politiko do prekmorskih de» žel. Raje nego da bi se kolonije trgale od Anglije, naj se jim dajo nekatere svoboščine, naj se dovoli domačemu prebivalstvu, da krajevne zadeve sa» mo upravlja. Tako je v teku desetletij
ena prekmorska dežela za drugo dobi? la upravno in politično avtonomijo. Danes je razvoj že tako daleč, da ima večina prekmorskih dežel lasten par* lament in. svojo vlado, da izdaja la? stne zakone in vzdržuje posebno voj? sko. To niso več kolonije, temveč sa? mostojne države, ki jih veže z An? glijo le skupni vladar in skupne go? spodarske koristi. Take države, vključene v britansko carstvo, ime? nujejo dominijone. D omini j oni so da? nes Kanada, Južno?afriška zveza, A v? stralija in Nova Zelandija. Te dežele so tako samostojne, da bi se lahko vsak čas odcepile od Anglije, a jim to ne kaže in tega tudi nečejo. Državno samostojnost je dobila pred par leti tudi Irska in v kratkem jo bo imel Egipt.
Edina velika prekmorska dežela, ki ni dominijon, je Indija. Glavno oblast nad kolonijo izvršuje še vedno Ion? donska vlada. V Indiji je sicer cela vrsta pokrajinskih zborov s samo? upravno oblastjo, v deželi so celo številni knezi z vladarskimi častmi, torej prave dinastije, toda vso moč ima vendarle podkralj, to se pravi uradnik, ki ga imenujejo in odstav? ljajo iz Londona. Kako je to mogoče, da_ peščica Angležev vlada nad 320 milijoni Indijcev? To je velika poli? tična umetnost Velike Britanije. An? gleži so znali pritegniti nase vladajoče družine in se zvezali sploh z višjimi sloji ali kastami Indije. Prepričali so jih, da so poslali svoje sinove študirat na Angleško, potegnili jih v industrij? ska in bančna podjetja, tako da ima? jo velik del premoženja naloženega v angleških industrijah. Gmotni dobi? ček in angleška omika sta jih pridobila za angleško stvar. Razen tega je Indi? ja razdeljena v mnogoštevilne narod? nosti, v različne kaste in različne ve? re, ki se med seboj smrtno sovražijo. Posebno med mohamedanci in budisti vlada že od nekdaj ostro nasprotje. Sto in petdeset let izigrava že Anglija mohamedance proti budistom in si laj? ša tako vladanje nad brezmejno de? želo.
V zadnjih časih, posebno po sve»
tovni vojni, postaja pa ta politika j čedalje težja. Množice se polagoma j prebujajo, vpliv višjih kast gineva, Indijcev se polašča narodna zavest, pred katero zgubljajo verske razlike prejšnjo veljavo. Odkar je Mahatma Gandi organiziral veliko narodno stranko, angleška vlada nima več mi? ru. Ta mož, ki je gotovo ena najzna? čilnejših osebnosti naše dobe, je sicer odločen nasprotnik nasilja in revolu? cije, toda s pasivnim odporom, za ka? terega je pridobil množice, je An? gležem povzročil že hude preglavice. Na njegov poziv so Indijci proglasili bojkot angleškemu blagu, odložili vse državne službe, odpovedali plačevanje davkov in tako dalje. Vlada je posla? la na ljudi orožnike, vrgla je tisoče in tisoče v ječe, a pasivnega odpora ni mogla zlomiti.
Za popolno neodvisnost.
Gandi se je skušal večkrat 'z An? gleži tudi pobotati in jih je nagovarjal, naj dajo Indiji politično avtonomijo iz proste volje. Vendar so vsi njegovi dosedanji poskusi bili brezupešni. Medtem so se začele pojavljati med indijskimi narodnjaki nove struje, ki so zahtevale, naj se indijsko ljudstvo osvobodi angleške nadvlade s silo. Mladi politiki očitajo Gandiju, da ško? duje s svojim sovraštvom proti nasi? lju indijski neodvisnosti, in priprav? ljajo tla revoluciji. V tem jih podpira? jo na vso moč ruski boljševiki, ki že leta delajo propagando med množi? carni. Angleški listi pravijo, da je tu? di atentat na podkralja Irwina najbrž delo Moskve.
Gandi si je doslej kljub vsemu ohranil premoč v stranki, ki odklanja pod njegovim vplivom še vedno revo? lucijo. Pač pa je Gandi pozval pred le? tom angleško vlado, naj do 31. decem? bra 1929. da Indiji ustavo dominijona, ker bodo sicer indijski narodnjaki za? htevali popolno neodvisnost in se sku? šali odtrgati od Anglije. Podkralj Ir? win, ki pozna razmere v deželi, se je priključil načeloma Gandiju in je 31. oktobra prošlega leta priobčil urad? no izjavo, kjer obljubuje Indiji polo? žaj dominijona. Radi te izjave so vse
stranke v angleškem parlamentu pad? le po Irwinu, češ da ni bil pooblaščen dajati takih obljub in da Indija ni še zrela za državno samostojnost.
Ostali dominijoni, kakor Kanada, Avstralija, Južna Afrika so v rokah evropskih naseljencev, ki jih jezik in omika vežeta na Anglijo. Nanje se an? gleški državniki lahko zanašajo. Dr? žavna samostojnost je zvestobo teh krajev le utrdila. Popolnoma drugačne so razmere v Indiji. Ljudstvo je druge vere, drugega jezika in celo druge barve. Sovraštvo proti Angležem je globoko vkoreninjeno v množicah in se ne da zlahka odpraviti. »Mi ne že? limo vaše kulture in vaše boljše upra? ve,« pravijo Indijci, »temveč samo to, da greste iz dežele.« Če bi Indija po? stala dominijon, bi se skušala v krat? kem odcepiti od Anglije. To je vzrok, da v Londonu nočejo še nič slišati o državni samostojnosti Indije in da so obsodili izjavo podkralja Irwina.
Ta obsodba je pa močno razjarila indijske nacionaliste. Na občnem zbo? ru stranke, ki se ravnokar vrši v me? s tu Lahore in na katerem prisostvuje 20.000 zaupnikov, je izvršilni odbor na predlog Gandija predložil resolu? cijo nastopne vsebine na glasovanje. Kongres odklanja vsako nadaljne po? gajanje s podkraljem Irwinom in iz? javlja, da bo stranka stremela odslej naprej za popolno neodvisnostjo In? dije. Borba za popolno neodvisnost naj se prične z bojkotom proti pokra? j inskim zborom. Vsi pristaši se poziv? ljajo, naj se vzdrže bodočih volitev in sedanji poslanci so vabljeni, da od? ložijo mandate. Izvršilni odbor je po? oblaščen, da naroči ljudstvu, naj od? pove posvetnim oblastvom pokor? nost ter se upre tudi plačevanju dav? kov. Tak poziv se po potrebi razglasi v posameznih pokrajinah ali pa v celi deželi.
Te borbe v Indiji so slika iz velike? ga političnega razvoja, ki se doigrava danes v vseh kolonijalnih narodih. Kakor je bilo preteklo stoletje doba narodne misli v Evropi, tako bo naš čas doba prebujenja in osamosvaja? n ja prekmorskih ljudstev.

V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU
Roman iz življenja starih Egipčanov.
I.	del.
DEIR?EL?BAHARI.*)
Kakor solnčni žarek se človek po? javi na zemlji, da se za hip zasveti na njenem varljivem površju, nato pa kakor žarek zopet izgine, da ni več sledu o njem.
Rochester.
I.
Praznik Nila.
Kraljevanje faraonov XVIII dinastije spada med najsijajnejše dobe v zgodovini starodavnega Egipta. Izgon Hiksov, združitev obeh polovic kraljestva pod enim žezlom ter zmagovite vojne podjetnih in pleme? nitih kraljev so dvignile umetnost, vedo in obrt. Pre? magana Azija, ki je bila faraonom podložna, je dobav?
1) Deir=El»Bahari je tempelj in hkrati spomenik kraljice Ha=
tasu.
ljala do tedaj nepoznane zaklade, toda s tem je isto? časno prinesla v deželo razbrzdanost in strašno raz? košje.
Tistega dne, s katerim se začne naša povest, je vladalo po tebanskih ulicah nenavadno veselo vrvenje. Stara prestolica, ki jo je razširil in okrasil Tutmes I., brat gospodujočih kraljev, je bila razkošno okrašena. Na vseh vratih pestro barvanih hiš so se mirno po? zibavali zeleni venci. Rešetke na vodoravnih strehah so bile okrašene s cvetjem. Od vseh strani se je razlegalo petje in godba. Svatovski nakičena in vesela množica je polnila ulice.
Slavili so poplavo Nila. Vode, ki so donašale rodo? vitnost, so prestopile bregove ter zalile polja, oblju? bujoč Egiptu dobro leto in bogato žetev.
Na bregovih te posvečene reke se je zbrala velika množica ljudstva, ki je vedno bolj naraščala in silila k širokim stopnicam, ob vznožju katerih je stala velika pozlačena ladja. To ladjo je obdajala množica manjših čolnov, ki niso bili nič manj razkošni in okrašeni. Zdaj so v njih sedeli samo veslači. Nedaleč od tega središča splošne zvedavosti in pozornosti so stale druge stop? niče, ki so bile očividno namenjene izvoljencem in plemstvu, zakaj pod njimi so bili zbrani najlepši in
Črnogled modrnSe...
V bukvah davno umrlega modri ja# na sem našel nastopna mrka razmiš# 1 jan ja, ki jih hočem priobčiti bravcem Novega lista.
He obsojaj nikogar!
Kdor hoče na svetu izhajati, — je napisal modroslovec — naj vzame s seboj veliko zalogo previdnosti in pri# zanesljivosti. Previdnost te obvarje škode in nesreče, prizanesljivost ti pri# hrani prepire in spore.
Kdor hoče živeti med ljudmi, ne sme nobenega človeka, naj bo ta še tako slab, klavrn ali smešen, brezpo# gojno obsoditi. V najhujšem slučaju naj si misli: »Tudi takšni tiči so na svetu potrebni.«
Kdor ravna drugače, si nakoplje na vrat najhujše sovraštvo bližnjika. Svoje pameti, svoje narave in svojega obraza ne more namreč nihče spreme# niti, in če njegovo bistvo brezpogojno zavržeš, mu ne preostane drugega, nego da se bori proti tebi kot proti svojemu smrtnemu sovražniku. Če ho# češ torej med ljudmi živeti, vzemi vsakega človeka, kot je, in ne obsojaj nikogar. Ta naloga pa ni lahka, kakor bi se komu zdelo. Srečen, kdor se mo# re gotovih ljudi izogibati! Da se pri# učiš prizanesljivosti v občevanju z ljudmi, vadi svojo potrpežljivost pri mrtvih stvareh in živalih.
Sorodne duše se pozdravljajo od daleč.
Čudno, kako hitro in lahko se so# rodni in tudi nasprotni si značaji med seboj spoznavajo. V razgovoru te na primer večkrat vsak stavek bližnjika draži! Pri enako ustvarjenih ljudeh se pa pokaže kaj kmalu soglasje, ki se spremeni rado v toplo prijateljstvo.
Od tod prihaja, da se v veliki druž# bi dva prava falota tako hitro spo# znata, kakor bi nosila na prsih tablico, in da se takoj sestaneta k skupni lum# pariji in k izdajstvu.
Ali mislimo si velikansko družbo ze# lo pametnih in duhovitih ljudi, med
katerimi bi bila samo dva tepca. Ta# koj bi vleklo enega k drugemu in vsak od njiju bi se v srcu silno zveselil, da je srečal vsaj enega pametnega člo# veka. Zanimivo je opazovati, kako se dva taka človeka na prvi pogled spoznata, kako se veselo in prijazno pozdravljata, kako hitita eden k dru< gemu, kakor da bi bila že stara znanca. Sorodne duše se od daleč pozdrav# ljajo.
Kar pa tudi sorodne ljudi razdvoji, je pogostoma trenotno razpoloženje ki odvisi od zdravja, od živi jenskih skrbi, od razmer in tako dalje. Od tod spori tudi med najboljšimi prijatelji. Kdor zna odpravljati take razlike in ustvarjati enako razpoloženje, je člo# vek najvišje dušne omike. Kakšen pomen ima za družabno življenje enotno razpoloženje, vidimo, kadar grozi skupini ljudi nevarnost, jo ob# haja skupno upanje ali preseneti silna novica. Ljudje postanejo zgovorni, odkriti, zaupljivi. Da se ustvari v družbi enotno razpoloženje, sežejo, če ni drugega, po steklenicah in jedači. Celo čaj in kava služita temu namenu.
rudi hudi psi mahajo z repom.
V spominu, ko so trenutna slaba razpoloženja zginila, se zde vse stvari lepše in ljudje boljši. Večkrat zado# 's tu j e, da osebo nekaj časa ne vidimo, pa se nam že zdi v spominu ljubša in prijetnejša. Spomin ožarja vse stvari in dogodke z milejšo lučjo. Zato je zelo pametno, da se pokažeš znancem in dobrim prijateljem samo od časa do časa in jih pripraviš, da se nate spo# minjajo. Ko jih spet obiščeš, te bodo vse bolj prijazno in veselo sprejeli.
Nekateri ljudje so kakor otroci: ako jih razvadiš, postanejo nevljudni in predrzni. Zato ne smeš biti s taki# mi preveč domač in zaupljiv. Brž po# derejo meje dostojnosti in si dovolju# jejo stvari, ki bi si jih ne smeli. Ta# kim pokaži, da jih ne potrebuješ in drži jih v primerni razdalji.
Plemeniti in pošteni ljudje so po navadi in posebno v mladih letih sla# bi poznavalci bližnjika in zato jih svet pogostoma vodi za nos, goljufa in iz# daja. Ljudje nižje narave se pa mnogo hitreje in boljše spoznajo v svetu in se prerivajo spretno skozi življenje. To prihaja od tega, ker sestoji večina človeštva iz sebičnih in slabih ljudi, s katerimi človek nižje narave lažje in sigurneje občuje nego idealist. Vsak sodi namreč v mladosti svet po sebi. Šele izkušnja izuči plemenitega člo# veka, da pravilno ocenjuje značaj in lastnosti bližnjika. Toda kljub izkuš# n jam se še pogostoma ureže in preva# ri. Če pride v družbo in opazuje ne# znane ljudi, se čudi, kako pametno go# vore, kako so odkriti, pošteni, dobri. Krinke, ki jo nosijo, ne vidi. To je tudi težko, zakaj vsakdo ima krinko, ki se prilega njegovemu obrazu, ki je izrecno zanj napravljena in zato tako varljiva. Kdor misli, da hodijo zlomki po svetu z rogovi in norci z zvončki, postane kmalu njih žrtev. Zato bodi previden. Pregovor pravi namreč, da ni tako hudega psa, da bi ne mahal z repom.
Dljudnost je modrost.
Pazi skrbno, da si ne napraviš o člo# ■veku že ob prvem srečanju predobre# ga mnenja. Glej ga raje, kako se vede v malenkostih, ko misli, da ga nihče ne opazuje. Kdor je v vsakdanjem življenju, v neznatnih dejanjih brez# obziren in išče le svoj dobiček in svo# jo udobnost na škodo drugih, kdor si prilašča, kar je namenjeno vsem, ta nima v srcu pravičnosti in se bo izka# zal tudi v velikem za malovredneža. Kdor prelomi brez pomisleka pravila izobraževalnega društva, ta bo lomil tudi postave države, če jih more brez nevarnosti;
To te pa ne sme prav nič vznemirja# ti, temveč naj ti bo v pouk. Služi naj ti kot nov prinos k spoznavanju in opisu človeškega rodu. Delaj kakor kamenoslovec, ki razvršča različne kamene po barvi, po trdnosti in dru# gih znakih, preiskujoč in ugotavljajoč njih koristnost in uporabljivost.
najbolj razkošno okrašeni čolni. K tem stopnicam je naglo plul širok čoln, ki je bil okrašen s pozlačenim lo# tasovim cvetjem. V njem so sedeli črni veslači v belih tunikah in pisanih kapah. Na eni izmed klopic, ki so bile pogrnjene z bogatimi preprogami, je sedel lep, močan in mlad moški visoke postave. Njegovo zagorelo obličje je kazalo pravilne poteze. Tanke ustne, nizko čelo in temnomodre oči so izdajale vztrajnost, smelost in zatajevano strast. Bil je dragoceno oblečen. Vrat mu je krasila zlata ogrlica, a za feničanskim pasom, ki mu je objemal bok, je tičalo bodalo z rezljanim ročajem.
Ko se je ladjica ustavila blizu stopnic, je moški vstal, vprl roko v bok in si ogledoval množico, ki se je trla na stopnicah. V tem trenotku se je na bregu ustavil voz. Neki mlad vojščak je skočil z njega, vrgel oprodi povodce in naglo stekel po stopnicah.
»Zdravo, Hartatef!« je zaklical z zvonkim in ve# selim glasom. »Ali mi moreš dati prostorček v svoji ladji?«
»Z veseljem! Mislil sem, da imaš službo,« je od# govoril Hartatef in stisnil prišlecu roko.
»Uredil sem si tako; da semi lahko z vami. Upam, da ne bodo zapazili moje odsotnosti v izprevodu,« je rekel smeje se vojščak.
»Tudi meni se tako zdi. Kaj pa delajo tvoji, Mena? Čas je, da zasedemo mesta. Hatasu — bogovi naj nam jo obranijo — mora priti vsak hip. Tekači razganjajo ljudstvo in pripravljajo prostor za izprevod.«
»Ko sem odhajal od doma, so bili Pagir in fantje že pripravljeni. Dame pa niso nikakor mogle končati s svojo opremo. V tem pogledu so zares prav neznosne!«
»Ali je Nejta zdrava?« je vprašal Hartatef.
»Je že sveža in lepa kakor roža. Sicer pa se o tem lahko sam prepričaš. Tukaj je v družbi s Satati,« je od# govoril Mena. kažoč z roko na dvoje razkošnih nosilnic, ki sta se na naglo bližali.
Kakor elektriziran je Hartatef skočil iz ladjice ter stekel naproti prihajajočim.
Nosilnici sta obstali. S prve je stopil štiridesetleten moški, ki sta ga spremljala dva dečka, izmed katerih je bilo enemu štirinajst, drugemu deset let. V drugi nosil# niči sta sedeli dve ženski. Starejša je imela kakih pet in trideset let. Z obličja ji je odsevala velika dobrot# Ijivost, toda zlobni, ostri izraz, ki se je včasih zasvetil v njenih strogih, globokih, sivih očeh, je to navidezno dobrohotnost kazil. Bila je sila preprosto oblečena. Samo nekaj draguljev velike vrednosti je pričalo o njenem visokem stanu in velikem bogastvu. Deklica, ki je sedela
Bodi ravnodušen in vedno vljuden. Vljudnost, ta osnovna čednost Kitaj* cev, je nekak tih dogovor, po katerem si ljudje spregledujejo medsebojne moralne in duševne pomanjkljivosti in si jih ne rinejo pod nos. Tako sto* pajo v obojestransko korist napake bolj v ozadje. Kdor je vljuden, je mo* der. Zato je nevljudnost neumnost. Kdor si z nevljudnostjo dela sovraž* nike, je norec, enak človeku, ki si se* žge lastno hišo. Vljudnost je večkrat ponarejen novec: varčevati z njim je nespametno, biti z njim radodaren pa* metno. Vsi narodi končujejo pisma z besedami: »Pozdravlja Vas Vaš vdani sluga« — »suo devotissimo ser* vo« — in tako dalje, čeprav to ni res. Kakor je vosek po naravi trd in krhek in postane v toploti voljnat, da nare* diš iz njega vsaktero obliko, tako po* stanejo večkrat najbolj mrki in trdo* glavi ljudje mehki in ljubi, če jim daš nekaj vljudnosti in prijaznosti.
Napačno bi pa ravnal, kdor bi iz gole vljudnosti do bližnjega žrtvoval važne koristi. Ta bi bil enak tistemu, ki izdaja prave zlatnike mesto stotink.
Zuenketanje podkeu.
Pazi, da se nikoli in nikjer ne po* stavljaš in košatiš. Takim ljudem pra* vimo, da so »afektirani«. Kdor se po* stavlja s to ali ono lastnostjo, kakor s pogumom, z učenostjo, z imenit* nostjo svoje družine in tako dalje, ta priznava s tem, da te lastnosti nima. Če vidiš koga, kako se s tem ali onim baha, lahko takoj sklepaš vsaj to, da ravno v tej stvari pri njem nekaj ni v redu. Zakaj kdor poseduje v polni meri kako lastnost, temu ne pade na um, da bi jo rinil vsem pred oči, tem* več se mu zdi sama od sebe umljiva in je zato povsem miren. To je tudi smisel španskega pregovora, ki pravi: »Žvenketajoči podkvi manjka žebelj.«
Kakor nosi človek težo lastnega ži* vota, ne da bi je čutil, a tuje telo le z naporom premakne, tako človek ne vidi in občuti lastnih napak in razvad, pač pa vidi bistro pomanjklivosti dru* gih. V resnici je bližnjik zrcalo, v k a*
terem opaziš lahko razločno lastne pogreške in razvade. Toda človek je največkrat kakor pes, ki laja pred zr* calom, ker ne vé, da gleda v ogledalu sebe, temveč misli, da je to drug pes. Evangelij govori zelo lepo o pezdirju v tujem in o brunu v lastnem očesu.
Prijateljstvo redka stuar.
Pravo, resnično prijateljstvo zahte* va, da močno in nesebično čustvuješ z dobro in zlo srečo prijatelja. Ker se temu upira človeška sebičnost, je pravo, plemenito prijateljstvo redko, in srečen, kdor ga najde. Tako prija* teljstvo stoji visoko nad vsakdanjimi znanstvi, zakaj mnogo tako zvanih »dobrih znancev« je takih, da bi jih nikoli več ne pogledal v obraz, če bi slišal, kaj govore za tvojim hrbtom.
Pristnost prijatelja preizkusiš naj* lažje, ko želiš od njega resno pomoč in znatne žrtve ali če te zadene nesre* ča. Tedaj vidiš v njegovem obrazu takoj iskreno sočutje ali pa hladen mir in rahlo nevoljo. Začenja se iz* govarjati, da na žalost ne more po* magati, da je sam v stiski in tako dalje.
Takih »prijateljev« se izogibaj. Pra* vijo, da so odkritosrčni, v resnici so pa sovražniki bolj odkritosrčni od njih, ker ti se ne hlinijo.
Ali so prijatelji v stiski res tako redki? Nasprotno! Komaj si naredil >
prijateljstvo z gotovimi ljudmi, pa pridejo takoj v stisko in te prosijo, da jim posodiš denar. Tudi takih »prija* tel jev« se izogibaj!
Če ti se je pa vendar pripetilo, da si takemu človeku posodil denar in ga seve tudi zgubil, zavedaj se, da ni no* ben denar bolje naložen nego tisti, za katerega so te osleparili, zakaj z njim si si kupil modrosti in izkušnje za bo* dočnost.
Pogum uelja.
Poleg modrosti je za človeško srečo najvažnejši pogum. Pogum in mo* drost sicer človek iz večine že podedu* je, toda s trdnim sklepom in vztrajno vajo lahko naravi mnogo pomagaš. Vse življenje je borba, pri vsakem koraku naletiš na težave in odpor. Le s pogumno borbo pride človek skozi življenje. Zato je prava mevža, kdor zleze na kup in stoka, čim se zbirajo oblaki ali se celo samo prikažejo na obzorju. Naše geslo mora biti: »Ne vdaj se zlu, temveč vrzi se mu še po* gumneje naproti!«
Dokler je izid nevarne zadeve še dvomljiv in dokler je tudi le malo upanja, da se vse srečno konča, ne smeš misliti na omahovanje, temveč samo na boj in odpor, kakor ne smeš obupavati nad vremenom, dokler je še l košček sinjine na nebu.
Kaj nam pišejo z dežele?
Iz Kanalske doline.
Ukve. — Naj se v začetku novega leta oglasimo, ker se vmes malo. »No* vi list«, o katerem upamo, da bo po no* vem letu prihajal v vsako hišo, še ni sporočil, da. smo 8. decembra prazno* vali 15=ietnico Marijine družbe. Tudi božične praznike smo prav slovesno praznovali. Pevski zbor pod vod* stvom gospodične Holmerjeve so spremljale gosli. Prav dobro so se postavili. Po zaslugi č. g. župnika za* nimanje in delo pri povečanju farne cerkve dobro napreduje.
Žabnice. — (Južna zima.) —
Nižje doli po deželi gotovo mislite, da smo v sneg zakopani, ker smo ta* ko tihi, ali pa, da pošta ne gre. Pa ni tako. Ljudje pomnijo malo takih zim, da bi ob tem času še po kopnem ho* dili kakor letos. Pa vendar ne more* mo reči, da je taka zima lepa za nas, ki večinoma ves les s sanmi speljemo in ki tudi drugače kaj zaslužimo s ki* dan jem pri železnici. — Tudi smučarji, ki po malem hodijo na višarski hrib, nimajo dosti sreče. Naši šolarji se poskušajo drsati po zmrzli cesti pa ne gre rado. V »Jezeri« ni vode. da bi zmrznila. — Še to treba poved'1 * ti, da so naši cerkveni pevci v okto*
poleg nje, je imela največ štirinajst let. Odlikovala se je z vitko postavo, lepimi oblikami in nekoliko zagorelo poltjo. Velike črne oči, ki so oživljale to obličje, so pri* čale, da prebiva v tem otroškem telesu duša strastne in vlastiželjne ženske. Deklica je bila oblečena v popolno belino. Velik naglavni nakit, okrašen z zelenimi dra* gulji, je stiskal njene krasne črne lase. Poleg tega so jo krasili ogrlica, pas in zapestnice, ki so bile posute z enakimi dragimi kamni.
»Zdrava, Satati! Zdrava, Nejta!« je rekel Hartatef, pomagal ženskama iz nosilnic ter se delal kakor da ni videl prezirne kretnje, s katero je Nejta odvrnila njegov pozdrav.
»Zakasnili smo se nekoliko, da si nas moral čakati. Morali smo skozi množico,« je rekla Satati, stopila v la* djico ter sedla poleg Pagira, svojega moža.
Za njo je skočil v ladjico Hartatef. Prijel je Nejto ki je prišla zadnja, za roko in jo posadil poleg sebe, ne da bi jo vprašal, če je s tem zadovoljna.
»Jezi me, če mi kdo izkazuje usluge, za katere ga nisem prosila,« je rekla nevoljno mlada deklica. »Sedla bom med Aso in Bebo.«
»Ne uganjaj nikakih neumnosti, ki bi nas utegnili prevrniti,« je rekel Pagir. »Glejte, kraljica že prihaja!«
Hartatef se je delal, kakor da nič ne sliši. Sedel je poleg Nej te ter velel veslaču :
»Naprej!«
V tem hipu je množica zavalovala. Vse glave so se okrenile k bregu in oglušujoči vzkliki so za trenutek prevpili vse ostale zvoke.
Na stopnicah se je pojavil začetek izprevoda. Žreci, dostojanstveniki in vojščaki so začeli stopati v strogem redu po stopnicah navzdol. Posedli so se po čolnih in obkolili kraljevsko ladjo.
Pod baldahinom, ki se je na solncu lesketal od zlata in všitih biserov, se je pojavila krasna, odprta nosilnica. Okrog nje je valoval gozd peresnih pahljač, ki so bile pritrjene na pozlačenih palicah. Na tem prestolu, ki ga je neslo dvanajst mladih mož, je sedela Hatasu, pod* jetna hčerka Tutmesa L, ki je s trdno roko vzela v roko vladne vajeti, prepuščajoč svojemu bratu Tutmesu II le neznatno vlogo. Kraljica je bila še vedno mlada, lepa ženska, nevisoke postave. Njeno zagorelo obličje se je odlikovalo po pravilnih potezah; izražalo je strogost in ponos. Njena usta z nekoliko upadlimi kotički so iz* dajala strašno oholost. Poseben izraz pa so dajale obličju velike čne oči, ki si jih težko prenesel.
(Dalje.)
bru romali na Sv. goro in se vrnili za* dovoljni, čeprav jih je ploha ujela.
iz goriške okoiice.
Št. Peter pri Gorici. — (Sv. mi« s i j o n.) — Od 15. do 22. decembra smo imeli pri nas sv. misijon, katere* ga nam je oskrbel naš vneti g. žup* nik. Govore so imeli gg. misijonarji z mirenskega Grada in verniki so vsak dan pri vseh pridigah napolnili novo farno cerkev. Zlasti zadnji dan popoldne, ko je bila slavnostna pro* cesija, se je občinstva kar trlo. Bilo je prav lepo in upamo, da bodo misi* jonski dnevi obrodili tudi blagoslov* ljene sadove. Hvala g. župniku in po* žrtvovalnim misijonarjem!
Orehovlje. — Dosti deklet me na* pada, da sem kriv zadnjega dopisa v »Novem listu«. Izjavljam, da nisem z dopisom v zvezi. — Prizadetim de* kletom pa svetujem, naj se raje rav* naj o po dopisnikovih nasvetih, kot pa da mene opravljajo.
Žigon Franc, Orehovlje 242.
(Potrjujemo! Uredništvo.)
Iz tržaške okolice.
Sv. Križ pri Trstu. — (Strašna n e s r e č a.) — Predpretekli torek se je dogodila na svetokriški državni cesti strašna nesreča. Tovorni avto* mobil je na poti iz Tržiča v Trst po* vozil 1 (Metnega Oskarja Sirka, učen* ca 5- razreda ljudske šole. Nesrečni Oskar je radi težkih notranjih po* škodb takoj izdihnil. Pogreb se je vr-šil v četrtek popoldne ob spremstvu šolske mladine in številne množice vaščanov. Naj uživa mali Oskar raj* sko veselje v nebesih, težko prizade* te starše naj Bog potolaži! — Ta ne* sreča naj služi našim šolskim oblast* vam v svarilo in preudarek! V Sv. Kri* žu imamo dve šolski poslopji, bivf. ; slovensko, ki stoji sredi vasi. in pa go* ri omenjeno legino, ob državni cesti. Zakaj šolsko vodstvo tako ne uredi, da bi bili vsi manjši razredi od 1. do 5. šole v Sv. Križu, 6., 7. in 8. razred pa v leginem poslopju? Sedaj so rav* no nižji razredi v oddaljenem posl op* ju in naši malčki so poleg vremen* skim neprilikam izpostavljeni tudi brezštevilnim avtomobilom in vozo* vom, drvečim Po državni cesti.
Barkovlje. — (Skrunilci p r a z* n i k o v.) — Sveti večer so nekateri praznovali tako kot zadnji dan pusta. Temu je vzrok, da so bile gostilne ce* lo noč odprte. Potem so pa prišli pi* Janci razgmjat na cerkvena vrata k polnočnici. Včasih so bili taki ne* sramneži le mestni pobalini, letos so se jim pridružili tudi domačini. — Ža* lostno i e tudi bilo videti, kako so rav* no za božič delavci kopali pred cer* kvijo, da je moral župnik s prižnice proti temu nastopiti.
Ricmanje- — (Smrtna k o sa n e počiva.) — Dne 20. dec. je umrl v 29. letu svoje starosti Mirko Berdon. Pokojnik se je v minulem poletju pe* ljal s svojim prijateljem na moto* ciklju na izlet; tam se je ponesrečil. Zadobil je hud udarec v glavo, da se ni celih 14 dni zavedel.
Polagoma mu je šlo na bolje in je čez čas nastopil svojo službo v čistil* niči petroleja pri sv. Soboti. Komaj 4 dni pred smrtjo pa se je zopet počutil slabo.
Bil je mirnega in razumnega znača* ja, zato je bil vseobče spoštovan. Svo* ji družini, ki jo je nad vse ljubil in sa* mo zanjo živel, je bil vzoren oče.
Zapušča: mater, sestre, brate, so* progo in 3 nedorasle otročiče. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pričal po* greb, kakor ga niso Ricmanje že dolgo videle.
Ravnateljstvo čistilnice petroleja pri sv. Soboti je dalo delavcem prostoren avto na razpolago, da spremijo rajnika na zadnji poti. Prišel je tudi g. pod* ravnatelj in del na rakev šop svežih cvetlic. Z žalujočimi družinami žalu* jemo vsi Ricmanjci. Tebi pa, dragi Mirko kličemo: na svidenje nad zve* zdami!
iz Por,
Idrsko pri Kobaridu. — (Huda zmrzal.) — Pravijo, da je v naši vasi zavolj hudega mraza popokalo dosti šip. Drugi menijo, da so pari notri po hišah preveč razgreti, tretji pa trde, da je to povzročila družba fantov. Naj bo že kakor hoče, res je, da je ljubezen huda zmrzal in da lah* ko dekletom močno škodi, če matere malo na nje ne pazijo.
Ponikve. — Toliko novic je v vasi, pa ga ni, ki bi jih dal v svet. — Naša lična kapelica sv. Ane je pred kratkim dobila k prejšnjemu zvonu tovariša. Domača dekleta so z lastnimi pri* spevki kupila krasen venec za altarno podobo sv. Ane. Da pa ne bodo naše mamice z metlo v roki iskale dopis* nika, moram povedati, da so tudi one prispevale. — Pred dnevi j e umrla naša babica Terezija Lapanja. Do zadnjega je opravljala svoj posel.
Smast pri Kobaridu. — Dolgo časa že ni bilo dopisa iz naše vasi, zato se danes malo oglasimo. Delo na cesti To!min*Kobarid ie končano. Cesta ie naredila nekaterim posestnikom ob* čutno škodo, ker jim reže najboljše njive in travnike. Žal, da ni bilo Sma* ščanov več zaposlenih. — Električno napeljavo imamo v vasi že od mese* ca julija, rabi jo tudi že večina zaseb* nikov. Pravijo, da je žarnic v vasi premalo, jaz pa trdim, da jih je za fante*vasovavce dovolj. Naša mie* karna je začela delovati, potrebna pa je popravila: malo več vzajemnosti, pa bo dobro.	Vaščan.
Orehek pri Cerknem. — (Požar.) — 20. preteklega meseca ob treh z ju* traj se je bliskovito pokazal plamen v kozolcu Filipa Mavri j a. Ogenj je segel na bližnji Brušarjev kozolec. Veter je bil silno močan, zato ie bila brž vsa krma v ognju. V nevarnost so prišle sosedne slamnate strehe. Ljudje so že začeli nositi pohištvo iz hiš in izganjati živino iz hlevov. K sreči pa je veter potegnil na drugo stran. Zgorela sta le oba kozolca. Škode je kakih 10.000 lir. Sumijo, da je ogenj podfeknila zlobna roka.
j Staro selo. — (Odpravimo krivična sumničenja!) — Že 25 let imamo mlekarno, pa še do danes je nismo tako uredili, da bi ne bilo treba še česa popravljati. Odkar je cena mlečnim izdelkom padla, se nekateri med seboj sumničijo: ta no* si vodo, oni posnema doma, tretji spet poklada zeleno krmo. Hote ali nehote pride po tej poti marsikateri sosed ob dobro ime. Zato je kljub pomišljanje nekaterih najboljše, da si vsaka vas nabavi Gerber jev apa* rat in da se mleko plačuje po ma* ščobi.l
Sv. Lucija. — (Smrt kosi.) — Pred kratkim smo v »Novem listu« citali, da pri nas malo umirajo. Zdaj se je pa sprevrglo. V dveh mesecih je umrlo že 6 oseb. Pred kratkim je Ta* Ijatovim umrla 6*letna Božica. Tudi Krivca iz Modrej, spoštovanega mo* žaka, ni več med nami.
Čezsoča. — Naše hribe do vznožij je sneg že pobelil. V dolini ga pa do* slej še nismo bili deležni v večji me* ri. — Odšla je naša začasna učitelji* ca. Upamo, da bo naslednica boljša.
iz idrijskega kotla
in okoiice.
Duhovni dar. — V nedeljo 22. m. m. je preč. msgr. daroval veliko sv. mašo v počastitev zlatomašniške* ga jubileja sv. očeta Pija XI.
Božič. — Božične praznike smo praznovali kakor je pač navada v na* šem mestu, ki ob takih prilikah pri* vabi v svoje zatišje skoro vse, ki so razkropljeni okrog po svetu. Lepo svetonočno, z zvezdami posejano ne* bo in ubrano pritrkovanje je privabi* lo v božji hram vse, mlado in staro. Schopfov »Tedeum« je tvoril uvod k polnočnici, katero je poveličala lepo podana Gruberjeva II. maša z orke* strom. Slišali smo tudi par lepo iz* vajanih modernih božičnih pesmi. Pri šolski maši ie cerkveni zbor z ve* liko točnostjo podal zopet nekaj no* vih pesmi. Pri slovesni sv. maši ob de* setih sta zbor in orkester proizvajala veliko Wagnerjevo sv. mašo. Skladba je naporna, vendar so jo naši pevci in igralci docela obvladali in dokazali višek svoje sposobnosti. Tudi solista, gdč. Kovačičeva in g. Medvedič, za* služita za svoi trud vso pohvalo in priznanje. Ob koncu ne smemo po* zabiti naših malčkov, ki so nas pri polnočnici razveselili z lepo pesmijo »Sveta noč«, spremljano na orglah in goslih od treh srčkanih mladih mu* zikov.
Poroka. — V soboto 2. m. m. se je poročil vodja orkestra »Lira«, rud* niški pisar g. Leopold Blažič z g.čno Olgo Moravcovo. Na mnoga leta!
Nesreča. — Pri prevažanju lesa v jamo je voziček v rovu tako ne* srečno prevrnil 3(5*letnega rudarja Jo* sipa Winklerja, da je prišel z nogo pod kolo, ki mu jo je zlomilo v stegnu.
Dobrodelnost. — Dobrodelno udruženje, čigar predsednik je rudn. komisar gosp. Ricci, je letos poskrbe* lo, da so bili tudi reveži v mestni
ubožnici oba božična praznika zelo le* po pogoščeni. Razen tega je dobil vsak še par kosov gorkega perila. Lepo to!
Sp. Idrija. — (El e k t r i k a. — M o s t.) — Letos je pri polnočnici za poskušnjo že gorela električna luč. Stalno pa začne elektrarna delovati na Silvestrovo o polnoči. — Most so že pred tedni otvorili.
Gor. Kanomlja. — (N e p r i č a = kovana smrt.) — Rozalija Von* čina, lSdetna hčerka posestnika p. d. Zavrhom št. 46-, je dne 14. m. m. v hi* ši tako nespečno padla, da je že čez pol ure umrla. Revica si je prebila lo* banjo. Bila je dobra in pridna mia* denka, zato je nesreča tem hujši uda* ree za uboge starše. Bog ji bodi mi* lostiv!
Ledine. — (Prazniki. — Poti.) — Prazniki v cerkvi so bili prav lepi, kar je pa v veliki meri zasluga tudi naših vrlih prevcev in pevk. Snega je bilo prav malo, sedaj ga je pa že pre* cej nad eno ped. — Poti po vasi so po zadnjem obisku obč. načelnika nekaj že popravili, upamo pa, da pridejo tu* di druge na vrsto.
Srednja Kanomlja. — (Srebro iščejo.) — Idrijska rudn. uprava že dobra tri leta koplje v bližini Hladni* kovega mosta. Doslej sta dva rudar* ja izkopala že 300 metrov, potem pa nameravajo z vrtalnimi stroji in več delavci delo bolj pospešiti. Upajo, da pridejo do srebrne žile, ki vodi iz Idrije. Dosedaj se še ni pokazal no* ben znak rude.
S Krasa.
Divača. — (Radi beremo, pa še premalo.) — Občinski prora* čun za prihodnje leto izkazuje tudi znesek, ki se ima porabiti za popra* vo cerkve in zvonika. Pa tudi cerkve* ne orgle so potrebne popravila. Radi beremo. Zato nas je še precej Mohor* j a nov. Premalo pa je razširjen pri nas in v okolici »Novi list«. Drugače tudi ne more biti, ko sta tobak in vi* no tako zapeljiva. V novem letu manj tega in onega, pa boš lahko imel v hi* ši prijatelja, ki te bo za majhen de* nar učil, bodril in zabaval v veselih in žalostnih urah. — Končno svetujemo nekaterim materam, da bolj pazijo na svoje razpeljanke, kajti kar se je zadnje čase pri nas dogajalo, je vse graje vredno.
Utovlje pri Tomaju. — (M i smo
mi...!) — Mi smo mi, kei; se še ved* no držimo po starem kopitu. Ka j nas briga, kaj se godi po svetu in kaj je novega! Kaj so nam nauki o novih postavah; raje kazni plačujemo! Kaj nam mar umno gospodarstvo, raje delamo tako kot naši pradedje, pa četudi sebi v škodo. Zato na tudi ima* mo v vasi le dva »Nova lista« in no* bene »Družine«!!! Če bo za naprej ta* ko, nas bo lahko sram pred celim svetom.
Sveto. — Naduha je spravila oni dan v grob 73*letnega čevljarja Fran* ca Jazbeca. Otrokom, ki so razkrop* l.ieni no svetu, naše sožalje! — Imeli smo že burje na koše; tudi sneg je že naletaval.
Gabrovica pri Komnu. — Sredi de* cembra so pokopali v Gorici našega soseda, 52*letnega posestnika Pipana Filipa. Pred mesecem je na slabi cesti padel pod voz ter se težko poškodb* val. To ga je spravilo. Po rajnem nam je vsem žal, ker je bil res dober človek.
Škocijan pri Divači. — (Kje ste, pritrkovavci!) — Ob zatonu leta se moramo tudi mi oglasiti v pri* ljubljenem »Novem listu« ter pove* dati, kaj smo med letom zanimivega doživeli. Tja na poletje smo dobili nove zvonove. Preizkusili smo jih sa* mi, namreč domači fantje, ki so prvi teden kar tekmovali v pritrkavanju. Lepo in prijetno done čez kraške go* ličave. Žalostno pa je, da lepa na va* da nabivanja po nekaterih kraških vaseh vedno boli izumira: novi rod ne kaže za pritrkavanje več pravega zmisla. — Kar se porok tiče, je ka* kor povsod. Fantje trdovratno vztra* ja jo v samskem stanu. Vzrok je rev* sčina. Le pred dvema mesecema sta se dva ojunačila ter zlezla pod za* konski jarem.
Matavun pri Divači. — (Kraško podnebje.) — Naša vas s suhim, a ne preostrim podnebjem, s prijetno duhtečimi borovimi nasadi je kaj pri* merna za zdravljenje raznih bolezni. Te okolnosti se je jela posluževati tudi bolniška blagajna v Trstu, ki je letošnje poletje prvikrat poslala k nam svoje bolne člane. Kakor se sliši bo bolniška blagajna radi uspehov, ki jih je letos dosegla, tudi v bodoče pošiljala k nam svoje člane, ki so po* trebni zdravja, miru in oddiha.
Skopo. — Poredkoma se zglaša* mo. Vsake malenkosti ne pravimo v svet. Vrstijo se pri nas kakor drugod veseli in žalostni dogodki. — 8. de* cembra smo pa doživeli lep in redek praznik. Dobili smo tri nove vojno* odškodninske zvonove, ki tehtajo skupaj 31 q in so vredni okrog 40.000 lir. Že med tednom so se vršile pri* prave. Možje in fantje, žene in dekle* ta, vsi so po svojih močeh prispevali k pripravljalnim delom. Kljub dežev* ju se je zbrala v nedeljo ob treh popoldne nepregledna množica ljudstva na Kalu pred Furlanijevo hišo, kjer so zvonovi dobili gostoljubno streho. Na treh okrašenih vozovih, ovenčanih s prelepimi venci, so se zvonovi uvr* stili v dolg sprevod proti cerkvi. Pred vsakim sta stopala boter in botra, a vozovom je sledila dolga vrsta lindi Pod kostanji pred cerkvijo se je m n o* žica zgrnila okrog zvonov. V zvoniku je utihnilo pritrkovanje. Namestniki zvonov, granatni naboji, so doslužili. | Preč. g. dekan iz Povirja, škofijski j pooblaščenec, ie izvršil obred blago* j slovitve ob asistenci Peterih duhov* I nov. Naš cerkv. nevski zbor ie s no* zdravo o nesmijo zvonovom zakiiučil ganljivo slovesnost. Bila je že skoraj noč Požrtvovalni in neutrudno de* lavni naš cerkv. starešina g. Runnik ie notem odprl svojo gostoljubno bi* šo in pogostil gg. duhovnike, botre in zastopnike županstva. Kot zvesti drug ga ie podpiral drugi cerkv. strne* sina g. Gec; mežnar Janez je goste
prav srčkano zabaval s pritrkavanjem ob steklenico in dva kozarca, kakor zna le on sam. — Tudi za pevce je bilo primerno preskrbljeno. Ive
Brežec pri Divači. — Čas je, da se tudi mi oglasimo z našega prijaznega hribčka ter povemo, kako se nam go* di. — Nekaj smo zaslužili lansko leto s popravljanjem ceste, ki pelje iz Dolenjih Ležeč v Famlje. Cesto, ki je bila prej ozka, smo močno razširili ter jo posuli z debelim gramozom, ki ga bo, kakor se sliši, stroj na pomlad strl. Pri širjenju ceste so bili zaposleni tudi naši sosedje Gradiščani. Križ je pa z vojno odškodnino. Je kakor klopčič kače, ki se noče in noče odviti. Z vojno odškodnino bi si vaščani ko* likor toliko gospodarsko opomogli.
Nabrežina. — (Nov grob.) — V zadnjih letih smrt neizprosno kosi staro nabrežinsko gardo. Tako je prišla 19. novembra vrsta na 75 letne* ga posestnika Kolarja Antona, umi* rovljenega železniškega skladiščnika in občinskega odbornika. Pokojnik je bil skrben in varčen gospodar. Skrb* no je vzgojil sina edinca Milana, zdaj sodnika. Kot oče dobrovoljca na so* lunski fronti je moral med vojno radi avstrijskih oblastev mnogo pretrpeti. Dvakrat so ga izgnali iz Nabrežine in kot politično nezanesljivega bi ga bili internirali v Lipnici, da ni prišlo med tem do premirja. Nabrežinci so mu priredili lep pogreb. Bog mu bodi milostiv!
S Pivke.
Postojna. — Za božične praznike je zbolel č. g. kaplan. Lotila se ga je pljučnica. Na koru smo ostali brez pravega vodstva. Toda č. g. dekan mož odločne narave, je povabil mia* dega rojaka skladatelja V. Ukmarja. Vrhu vsega nam je jela še luč naga* ja*)- Težko jo bo popraviti takoj, ker je cerkev dala 7000 za orgle in še dru* g ih 12.000 za zvonove in se je moral g. dekan zelo truditi, da jih je dobil. — Pri polnočnici so se nekateri na* ravnost sramotno obnašali. Tudi na koru so se menda menili o lesni kup* čiji in motili s tern še pevce. Ko je izpostavljeno Najsvetejše, smatrajo nekateri za zelo »nobel«, če stoje kot jelke.
Št. Peter na Krasu. — (Peči va* r u-j e m o , p a peti ne zn a m o.) —-Že precej časa ni glasu od nas, ker nas zima stiska. Zdaj se bolj doma držimo, peči varujemo, ker so zaslužki padli. V Mankorčevi tovarni radi po* manjkanja hlodov delajo le čez dan. Nekaj delavcev je zaposlenih pri šir* j en ju postajnega prostora. Kako dni* no vjameš z nakladanjem hlodov. Pri* hodnjo pomlad nameravajo baje pri* četi z zidavo nekaterih javnih in za* sebnih poslopij. — Preteklo leto je bilo še precej porok; bomo videli, kaj nam prinese predpust. — Odkar je šel organist preč, ni več pravega pet:* ja v cerkvi. Pri polnočnici so peli iz sosedne fare. Ali se vas, fantje, to nične prime?!
Kal pri Št Petru. — (Za vsak* dan ji kruh.) — Od tu se malo* kdaj oglasimo, ker ne vemo nikoli kaj
veselega poročati. Tudi sedaj vam z žalostjo povemo, da je odšlo iz naše vasi v soboto 6 krepkih fantov v Ar; gentino iskat dela in zaslužka. — Pri železnici človek ne more dobiti več službe in tudi lesne tovarne v Št. Pc; tru rabijo premalo delavcev, da bi nas mogle vse preživeti. Zato treba s trebuhom za kruhom; koliko bi jih rado odrinilo v tujino, ko bi imeli vsaj za pot. — Eno kapljo veselja so nam vendar prinesli naši novi zvono; vi. Naj bi nas na priprošnjo sv. Jer; ne j a varovali vsega hudega na duši in telesu!
Gorenje pri Postojni. — (S m o t u« di mi n a svetu!) — Ker se nismo nič oglašali, ni dosti novolistarjev ve; delo za nas. Moški smo morali čez poletje dobro gozdariti in voziti na belsko žago, da smo zaslužili kaj več kot za sol. Letina je pa bila še dosti dobra. Posebno krompirja in žita je še precej na kaščah. — Pred kratkim ie hudo razsajala otroška bolezen. No, pa upajmo, da bo trideseto leto boljše.
Ubeljsko. — (Iz vaške kroni« k e.)	— Lepi dnevi pred božičnimi
prazniki so me zvabili kakor kužka iz zakajene bajte na Ubeljsko. Prišedši v vas, sem se ustavil pri napajališču (koritu), kjer se zbirajo vaške mami« ce in obravnavajo vaško kroniko. Od ni ih pem zvedel marsikaj. — Ker se TJbeljci »troštajo« novega g. »nunca«, so farovž temeljito popravili in pre« čistili. Letos pri ribanju ni bilo men; da nobenega plesa. Zato so ga prire; dili ubeljski fantje in seveda tudi de; kleta na dan sv. Štefana. — Da pa ne bom samo grajal poštenih Ubeljcev, moram povedati, da imajo lepo in po« snemanja vredno navado, da vsakega tujca sprejmejo in ga ne nodé od hi« še .ali pa celo skrivajo hlebec pred njim, kakor se to žalibng dogaja v neki vasi na zgornjem' Krasu.
Razdrto. — (P o d n a n o š k e no« vice.) — UmrK je sonroga veleno; sestnika Simončiča, stara komai 57 let. Bila ie res. kakor le vlč. g. Rup; nik. župnik iz Novakov, rekel na grobu- prava svetopisemska žena., usmiljenega srca do vsakega, skrbna gospodinja, vzorna družinska mati.
globoko verna. Počivaj v miru! ______
Lo limo se. da ne bo-^o več imeli nedeljske sv. maše. za katero se n on o v« no zahvoliujerno g Uar-lano U T-Trer»o< vjc. — Govori se da bomo spomladi popravljali farovž. — Dobili «mo v našo vas prvi v občini električno raz« sveti j avo. ki sveti tudi po cestah Ker ie začela prava zadrska burja. kon« čarno.
Če hočeš vedeti novice iz VSE na= še dežele, naroči »NOVI LIST«!
Iz Istre.
Jelšane. — (Bratci veseli vsi...) — V Jelšanah in v okolici je zadnji čas razsajala otroška bolezen ošpice. Radi tega so zaprli šolo za en mesec. — Oni dan so se v gostilni na« ši fantje malo spoprijeli; to se redko \
kdaj zgodi. Ker ni hotel nihče prvi odnehati, so poskusili, kdo je bolj močan. — V adventu so plesali pri nas in v Rupi. Se pozna, kako špoštu; jejo adventni čas. Bodi post ali ad; vent, vse gre v enakem tiru; vse na hopsasa. — Pretekli mesec je v Lipi v neko hišo zadela strela; škode ni bilo nobene, !e živino v hlevu je omamilo.
Cezarji pri Kopru. — (Treba je eno po v c d a t i.) — V naši vasi je že nekaj vina manj, ker so ga tržaški trgovci odpeljali. Plačujejo prav niz« ke cene, prodajajo ga pa po visokih. Bo treba to gostilničarjem povedati. — Našim dekletom svetujemo, naj ob nedeljah zjutraj raje gredo k ma* ši, nego da se na »zborovanjih« meni; jo o fantih.
Movraž pri Buzetu. — (Še to!) — Šolsko poslopje je končano. Prihod; nje leto se začne pouk. Zdaj bi se še cest morali lotiti. Upamo, da bo obč. načelnik Ivan Stepančič poslušal glas Občinarjev.
Motovun. — (Zdravilišče.) —-Naše podnebje, ki ni preostro, je kaj primerno za zdravljenje raznih bolez; ni. To okolnost je začela izrabljati tudi bolniška blagajna v Trstu. To poletje je namreč prvič poslala k nam svoje bolne člane, moške in ženske, ki so se menjavali v določenih p re; sledkih. Kakor se sliši, bo bolniška blagajna radi uspehov, ki jih je letos dosegla, tudi v bodoče pošiljala v našo vas člane, ki so potrebni miru, zdrav; ja in oddiha.
Iz Vipavske doline,
Štomaž. — (Gori !)	— Komaj
smo zagrebli rajnega župana, že nas je druga zadela. Pri posestniku Ma; tevžu Rovtar ju j e vse pogorelo, reši; li so si le golo življenje. — Občinske poti so tudi popravila potrebne. Še marsikaj bi bilo treba reči, pa je ško* da besede zgubljati.
Brje. — (Spomini in zah v a ; 1 a.) —Vsak rad obuja prijetne spo; mine. Zato dovolite, gospod urednik, tudi nam malo prostora v »Novem Iv s tu«. Brejci radi obujamo spomine na 13. oktober, ko je prišel Bog v našo novo cerkev, ki smo jo v trudu in znoju sezidali. Saj je brez bogatega razkošja, pa je z ljubeznijo postav--ljena Bogu v čast in v počeščenje sv. Cirila in Metoda. — Ponovno se
zahvaljujemo našemu gospodu župni; ku Štrancarju. Bog mu bodi plačnik za ves trud in skrbi, ki jih je imel za našo cerkev, ter za vse žrtve in za darovani dragoceni kelih in plašč. Sto; tera mu hvala! Nadalje se zahvaiju* jemo vsem dobrim ljudem! Posebna zahvala gospodu Kopaču, bivšemu svečarju v Gorici, za plemeniti dar -2000 lir, dalje Kristini in Adolfu To; gel ju iz Češkega, Alojziju Žerjalu iz Solkana, Jožefu Remcu iz Oseka ter gospodu Severu iz Trsta in gospodom iz Ajdovščine za velikodušne darove. Hvala vsem, ki so nam ob trgatvi mošt darovali in vsem, ki so na dan blagoslovitve pri darovanju v cerkvi z večjimi in manjšimi darovi prispevali.
Dornberg. — (Vinska k u p č i ; j a.) — Pretekli teden nas je obiskal pravcati vihar, ki je rul drevesa in nam odnesel listje po grapah. — Vin; ska kupčija ni prav živahna. Največ vina gre v Gore, posebno v Idrijo. — Izseljevanje se ie pri nas precej skr; čilo. Gotovo radi tega, ker prihajalo iz Amerike prav slaba poročila naših izseljencev.
Rihemberk. — (Smrt.) (Zakasnelo.) — Začetkom decembra ie zade« la huda nesreča ugledno družino Bir* sovo, p. d. Drejcovo. 68;letni gospo; dar Josin ie šel zdrav in vesel k ne; del iški zgodn ji maši Med potjo ga je zadela srčna kap. Številna množica pogrebcev je pričala, da je legel v grob mož poštenjak.
Selo. — (Pretep z a poskus; n j o.) — Za božič smo Pokopali 74; letno Ernestino pl. M ai ti i evo iz stare plemiške rodbine. Raj niča ie bila zna« na kot izvrstna šivilja. — Prazniki so potekli mirno. Le preišnjo nedeVo ;e nekaj fantov poskušalo na sebi, kako bodo »mulce« delali.
Štorje. — Zdaj ko smo se utrdili, sporočamo novico, da je 8. decembra stopilo 47 fantov pod Marijin prapor. Vsa župnija je vesela tega dogodka. — Na praznik sv. Štefana se je pa pri; petij a žalostna nesreča. Krog devetih zvečer se je vračal s Planine 40 letni gluhonemi Anton Likar. Šel ie no bližnjici mimo strelnega skladišča. Vojak stražnik je po predpisih zakli; cal- naj se ustavi. Ker gluhonemi ni slišal, je šel dalje, vojak pa je ustrelil in smrtno zadel nesrečneža v glavo. Rajni, ki je bil krojač, je bil blag člo= vek. N. p. v m.!
Okno v svet
Hugenbergov polom.
Že v 31. številki lanskega leta smo pisali, da se vodja nemških naciona« listov Hugenberg zaganja v Youngov plačilni načrt, ki določa, koliko naj-Nemčija plače vojne odškodnine. Na; cionalisti so. opirajoč se na 4. para; graf državne ustave, zahtevali, naj ljudstvo odloči, ali naj se načrt ovrže in ministri, ki so zanj, vržejo v ječo ali ne. Zbrali so res več kot 10 od; stotkov volivnih upravičencev, ki so zahtevali, naj se razpiše ljudsko glas s o vanj e za ali proti Youn governo na; Črtu. Vsa Nemčija se je razdelila v
dva tabora: na levi Hugenbergov! ne; strpneži, podpirani od vojnih dobavi; i teljev, ki so šuntali, naj Nemci one« ; rejo poraz v svetovni vojni četu; | di s topovi, na desni pa spravljive!, ki ! so v duhu človečanstva hoteli zgradi; ! ti most sprave do sovražnikov od ! včeraj ter se z njimi mirno pomeniti, | naj odvzemo strti Nemčiji del vojnih j bremen.
| Pri končnem ljudskem glasovanju v I nedeljo pred božičem je zmagala dru« ' ga, pametna struja. Hugenberg bi b"l ; moral dobiti 50 odstotkov oddanih glasov, v resnici pa je bilo zanj ko;
maj dobrih 13 in pol odstotkov ali 5,800.000 volivcev od 36 milijonov! Hugenberg in vsi njegovi, ki še netijo sovraštvo med narodi, so za en nauk bogatejši, njihova gonja je pri kraju.
Zgodovinsko leto.
Bivši angleški zunanji minister Da: vid Lloyd George je v sobotni števil: ki dunajskega dnevnika »Neue Freie Presse« napisal uvodnik »Zakaj bo leto 1929. v zgodovini živelo?« Mini: ster pravi, da že umik zveznih čet iz Porenja in pa pristop Amerike k mednarodnemu razsodišču zadostuje, da štejemo preteklo leto med zgodo: vinsko važne dobe. Oboje je dosti pripomoglo k spravljivosti narodov. Med važne dogodke 1. 3929. moramo tudi prištevati začetek gibanja za Zvezne države Evrope. Ta zamisel je Briandova, ki hoče sovraštva premo: stiti z veliko državno zvezo. Z ble stečo zgovornostjo skuša pridobiti pristašev za idejo, katero je nosil že osvojevalni Napoleon, a on na bajo: netili svojih armad. Zgodovinski pe: čat da. letu 1929. tudi sprava med Cerkvijo in Italijo. Smrt nemškega zunanjega ministra Stresemanna se m°ra tudi prištevati med velevažne politične dogodke. Saj so nemški na: cionalisti sunkoma hoteli prevreči Stresemannovo mirovno politiko. K sreči je trezni razum nemškega ljud: stva mogočen jez razdiralnim nacio: Balističnim namenom. Notranji boji na Kitajskem izoblikujejo nove poli: tiene tvorbe na daljnem vzhodu. Na:
Kaj se sliši po
Vomperberški »Mesija«.	,
V kraju Vompersbergu na Bavar= skem je neki Bernhard ustanovil novo versko bratovščino »Gralovih vite: : zov«. Gralovi vitezi so po srednje: ! veški legendi vitezi, ki čuvajo na sveti ! gori skledo, iz katere je naš Gospod I pri zadnji večerji jedel. Bernhard na: merava sezidati veličasten tempelj. Pa že koj spočetka slabo kaže, ker so novega »mesijo« že zaprli zavolj sle» parije.
Nedelja na Turškem.
Turška vlada je sklenila, naj se kot tedenski dan počitka vpelje nedelja. Dozdaj je veljal muslimanski petek za dan počitka. Ker pa je po Turčiji pol: no inozemskih tvrdk in bank, katerih osebje je praznovalo še nedeljo, sta trgovina in promet stala od petka do nedelje. Kemal paši je pa bolj za go: spodarski dvig kot za verske navade in je zato preložil turški petek na ne» del jo.
Revolver! 25 dolarjev za noč!
Njujorška policija je prišla na sled posebne vrste trgovini. V Brooklynu so zasledili trgovino, ki je izposoje» vala zločincem vsakovrsto orožje po 25 dolarjev za noč. Podjetje je dobro neslo. Na sled so mu pa prišli preko 19»letnega bandita, ki si ie izposodil revolver za 25 dolarjev. Tisto noč je umoril tri osebe, da je uplenil 340 do» larjev.
črt sovjetske vlade za gospodarski podvig bo pa kmalu Rusijo dvignil
na odlično gospodarsko mesto, ki ji pripada. Tudi to dvoje vtisne po Lloyd Georgevem mnenju minulemu letu poseben pečat. Velikega pomena za razvoj mednarodnih odnosov je končno tudi ameriško»angleško priza» de vanje za razorožitev. Toda v tem vprašanju je sam Lloyd George črno» gled; mi za enkrat tudi. Upajmo pa, da bo leto 1930. dalo manj povoda za to.
Oboroževanje Francije.
Par dni pred novim letom je fran» coska zbornica sklenila nove kredite za vojsko in mornarico, ki gredo v milijarde. V teku leta 1930. bodo zgradili eno križarko, veliko 10.000 ton, 6 torpedolovcev in 7 podmornic. Za teh 14 novih ladij bodo potrosili 1324 milijonov frankov. Francoski parlament je nadalje dovolil 3.300 milijonov za utrdbe na nemško»franco» ski meji in za hrambo proti zrakoplo» vom. Ker se je nova meja Francije po vojni pomaknila na zapad, so sta» re obmejne trdnjave zgubile prejšnji pomen. Za slučaj novega spopada z Nemčijo, ki šteje mnogo več prebi» valcev nego Francija, delajo sedaj utrdbe v gozdovih, na gorskih vrho» vih, ob rekah, in zidajo tudi jezove, da bi pred prodirajočimi Nemci po» stavili deželo pod vodo.
Ker znaša redni proračun za vojno ministrstvo 12.400 milijonov, tvorijo celokupni stroški za vojaške namene Francije' letos približno 18.000 milijo» nov ali 18 milijard frankov.
| za 369 tisoč oseb, to se pravi: v 1 me» I seču za 123 tisoč, v 1 tednu za 28 tisoč, | v 1 dnevu za 4100, v 1 uri za 171 oseb.
V slogi je moč.
| Slavno je mesto Gotha na Nem» j škem. Še bolj znano je pa postalo, od» i kar so s j ponočnjaki in mestni očetje I napovedali boj na nož. Ti slednji so namreč razpisali davek na ponočnja» ke, ki sede po gostilnah preko polno» či. Krčmarji so pa složno potegnili z vinskimi bratci in o polnoči zaprli gostilne ter z gosti šli pod župano» vo okno delat mačjo godbo. To se je par večerov ponavljalo. Celo par mestnih očetov, vpisanih v vinsko bra: tovščino, je zašlo med nepovabljene pevce pod županovim oknom. Navse» zadnje se je mestni župan tega nave» ličal in davek odpravil.
Klub debelih.
V Berlinu se je ustanovil klub debe» lih, najmanjša teža znaša 375 funtov, okrog 200 kil. Klub šteje pet članov.
Objava.
Kakor je razvidno iz današnjega inserata, se je pridružil g. drju Emilu Gresicu, zdrav» niku na Travniku v Gorici št. 5, njegov sin dr. Emil Gresic, ki se je posebej specializiral v porodništvu.
Listnica uredništva.
Rovan F. P. 49: Bomo posredovali pri glav» nem pokojninskem ravnateljstvu v Rimu.
Jug. B.: Ker je vprašanje nejasno, pišite bolj razločno ali pa se zglasite osebno v uredništvu.
Darovi.
svetu.
Rabljev jubilej.
Moskovski rabelj Guroff je oni dan obhajal svojevrsten jubilej. Obesil je že 3000 ljudi. Ob tem redkem jubileju »dela« so ga pobarali, ali ne misli že opustiti svojega posla. Rabelj pa je dejal, da šele tedaj, ko jih bo 5000 po» besih Guroff gotovo zasluži kolajno — iz vrvi obešencev.
Za »Sirotišče sv. Družine«: I. M. 35 L; č. g. Jo s. Abram 10 L; p. n. Antonija Poberaj v spomin obletnice smrti svojega moža 20 L. — Preplačila za knjigo »Sejavec« 35 L. — Srčna hvala in srečno novo leto!
Jako slastni so špageti, treba pa je prav umeti kuhati specialitete, to so prave „PEKATETE“, ki zavite so v pakete.
Drage piramide.
Angleški .inženir Davies je izroča» nal, koliko bi stala zidava piramid po sedanjih cenah. Inženir je izračunal, da so faraoni potrebovali pri pirami» dah 100.000 delavcev skozi 20 let. Pri današnjih tehničnih pripravah bi ena» ko piramido gradilo 21.000 delavcev skozi 12 mesecev. Stala pa bi okoli 90 milijonov lir.
Japonci se hitro množe.
Po uradnih podatkih je naraslo pre: bivalstvo države »vzhajajočega soln» ca«, Japonske, na 70 milijonov prebi» valcev. Japonska ima več prebivalcev kakor vsaka država v Evropi razen Rusije. Prekaša jo samo še Anglija, če ji preštejemo njene prekomorske de» žele, in Združene države ameriške, ki štejejo okrog 110 milijonov ljudi. Ja» ponči se zelo hitro množe. L. 1880. je imela država 25 milijonov prebival» cev, 1. 1905., med rusko»japonsko voj» no, 50 milijonov in sedaj jih ima 70 milijonov. V prvih treh mesecih teko» čega leta sc je prebivalstvo pomnožilo
TEST
Lawnlenis	od	L. 1.90	naprej
Flanela v vseh barvah po L. 2.40 Flanela črtasta	„	„ 2.60
Frštanj plav, težak, za moške spodnje hlače	po	L 3.80
Frštanj za obleke	po L 2.60, 3,— 3.80
Zamet za obleke	„ „ 4.50, 4.80, 5.20
» za moške hlače težak od L 7.—
Cajh za moške hlače od L 6.50 Frštanj za srajce, piket po L 2.80 Madapolan «Coredo" po L 1.90 m 'J Platno «Madonna"	„	„ 2.90 m
Platno pravo «Irlanda	„	« 3.20
Platno za rjuhe	od L 4.90 naprej
Platno «Douglas" 150 visoko po L 6.50 m
Velika izbera borga za srajce, plavine za predpasnike, flanele in drugega. Pogrinjala za postelje, izredna prilika, po Lit. 11.— Nogavice, maje, brisače, kuhinjske cunje in drugo po najugodnejših cenah.
Ob koncu sezone
velika razprodaja zimskih predmetov.
Gospodarstvo.
Trg toeč&lh priielk».
TRST, dne 30. decembra:
Jabolka drobna gredo od 100 do 150, dcbe* lejša in kanadke tudi po 300 do 400.
Krompir ogrski 35 do 40, domači 50. Ogr» ska ponuja krompir na vagone celo izpod 30. Trg je natrpan.
Kostanj 100 do 110, marona ni več.
Zelenjad: vrzote 40 do 50, kapus 70 do 80. cvetača 120 do 140, čebula 50 do 55.
Drva 16 do 18. Tržačani so se z drvmi pre= skrbeli že v jeseni, radi tega je povpraševanje po njih pičlo. Na drobno jih prodajajo po 25.
GORICA. 31. decembra:
Iz inozemstva je vse večje povpraševanje po domači zelenjadi, ki gre na vse trge v Avč striji in v Jugoslaviji. Najvažnejšo vlogo igra na trgu rdeči radič, katerega pride dnevno na trg tudi do 50 kvintalov, tako da dobijo km e« tovalci dnevno samo za rdeči radič 8 do 12 tisoč lir.
Zelenjad: radič rdeči danes 220 do 240, v prejšnjih dneh tudi 320, radič zeleni 80 do 90, motovilec 350, solata endivija 130 do 150, vr* zote 12 do 16, špinača 120 do 150.
Krompir 45.
Sadja ni na ekspertnem trgu.
Tržni pregled.
Žita in moke: v zadnjem mesecu (glej poročilo v Novem listu od 5. de» cembra) ni posebnih sprememb na svetovnem žitnem trgu. Ameriški far* mer ji ne silijo s pšenico in koruzo na trg, ker lahko dobe od države posojilo po nizki obrestni meri, in zato lahko čakajo s prodajo. Po prenizkih cenah nočejo prodati svojega žita niti Kanadci, posebno ker je bilo tam po* sejane z ozimino manj površine nego druga leta. Sedaj se začenja žetev v Argentini, tretji najvažnejši izvozni državi. Cenijo, da je žetev mnogo slabša od lanske, vendar računajo z izvozom 30 do 40 milijonov kvintalov.
Zelo živa trgovina z žitom je v po* donavskih državah, to je v Romuniji,
Jugoslaviji in Ogrski. Navedene dr* žave krijejo trenotno skoraj vse po* trebe evropskih držav.
Jesenska setev je v Italiji zadovo* ljujoča, ozimina je do sedaj v glav* nem prav lepa.
V splošnem je v Italiji precej mrtva trgovina z žiti. Uvoza iz inozemstva skoraj ni, razen za mline, ki meljejo moko za tvornice testenin, za katere potrebujejo bolj trdo, to je na belja* kovinah bogatejšo pšenico. Cene ži* tom so v Italiji sledeče (za 100 kg v lirah):
Trda pšenica	130	do
mehka pšenica	120	do
koruza domača	70	do
koruza jgsl. naravna	60	do
koruza jgsl. umetno sušena 66	do
ječmen	95	do
rž	90
75
oves
fižol
moke: bela 00 bela 0 bela 1 koruzna
175
195
195
do
do
do
do
do
80 do
140
130
84 62 70
100
95
80
200
200
190
180
85
Živina: kupčija je mrtva, cene od 3.50 do 4 lire za kg žive teže pri lepi klavni živini in približno toliko ali kaj več za plemensko živino. Cena tele* tom od 5.20 do 5.70. Mladi prašiči so precej iskani in šest* do sedemteden* ske glave so po 100 do 130 lir. Ljudje povprašujejo predvsem po furlanski pasmi. Odrasli prašiči so padli v ceni in težko dobiš več kot 5.50 lir za kg. Cena je padla radi precej živega uvo* za iz Jugoslavije, od koder prihaja* jo k nam živi prašiči in tudi mnogo prašičjega mesa. Domača slanina je po 8, ameriška po 6 lir.
Krma: na domačih trgih je ponudba krme skoraj višja kot povpraševanje, zato niso cene visoke. Seno je od 25 do 30, prvovrstno od 35 do 40 lir, slama
Preklic.
Podpisani preklicujem žaljivko, ki sem jo rekel v obraz g. Francu Mikla* viču, gostilničarju v Ladrab, da je spij on ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Janez Sivec, Krn 20.
15 do 18 lir, otrobi 80 lir, orehove tro* pine 100 lir za kvintal; mesna moka je po 2, klajno apno po 2.50 lir za kg. Seme krmskih rastlin je cenejše nego lansko leto, in sicer je lucerna in do*
naznanilo.
Cene posnemalnikom „ROTH“ so:
št. 00,	00	litrov	na	uro	lir	310
„ 0,	65	litrov	na	uro	„	110
„ 1,	IZD	litrov	na	uro	„	510
10 letno jamstvo in olajšave pri plačilu.
JUST USAI,
GORICA
Piazza della Vittoria štev. 4
Po dolgi in mučni bolezni je umrl dne 25. decembra ljubljeni oče, gospod
Josip Mozetič^
star 77 let.
Zahvaljujemo se tem potom vsem onim, ki so nam prišli na pomoč in nas tolažili v bolezni in ob smrti dragega rajnika. Zahvala tudi vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Bog plačaj !
Renče, 31. decembra 1929.
Žalujoča družina in otroci.
... . - -
Zentivalsa.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za izraze sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta
J «osipat žagarja,
trgovca, gostilničarja in posestnika.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vsej nešteti množici, ki je spremila dragega pokoj* nika na zadnji poti. Posebna zahvala pa g. drju Huberju, g. Čorbi generalu, gospej Faccanoni, čč. gg. duhovnikom, gg. iz Bovca, Kobarida in Trnovega, gg. pevcem in darovalcem vencev.
Srpenica, 25. decembra 1929.	ŽALUJOČI OSTALI.
TAKO PODPRE SUPINATOR
bolj obtežene dele noge, in sicer na elastičen način kot vzmeti.
Supinator je ozdravil na tisoče trpečih in bo gotovo tudi Vas. Preiščemo zastonj Vaše noge z zrcalom „May“ ter Vam objasnimo vzroke bolečin.
ČEVLJARNA DONDA, - TRST
CORSO GARIBALDI 16
mača detelja po 5 lir za kg na debelo.
Vino: v notranjosti države je kup* čija precej mrtva, ker ni špekulacije in kupujejo trgovci večinoma le, da krijejo trenotne potrebe; vendar so cene za dobra vina precej višje nego pri nas.
Pri nas se vinska trgovina še ni usta* lila, ker se dobe še vedno vinograd* niki, ki žele oddati vino po znatno ni* žji ceni, nego jo javno v družbi za* htevajo. Cene so se v zadnjem času v splošnem nekaj dvignile, posebno v Vipavski dolini, od koder gre precej vina v Trst po 150 do 160, a tudi po 180. Cena briškemu vinu je danes pri* bližno ista kot vipavskemu; v Istri, posebno okoli Pazina, so cene vinu znatno nižje, in sicer celo izpod lire.
Mleko in mlečni izdelki: širom de* žele je mleko v splošnem po 65 do 75 stotink, v bližini mest in trgov je dražje, v Gorici po 110, v Trstu po 140. Vedno bolj gosti so podeželski ži* vinorejci, ki so si nabavili majhen po* snemalnik in dobijo za maslo skoraj toliko kot prej za sveže mleko, dočim jim ostane posneto mleko doma. Čaj* no maslo stane na debelo, 16.50, na* vadno kmečko maslo pa 13 lir za kg.
Umetna gnojila: kmetovalci kupu* jejo še kak kvintal Thomasove žlin* dre in kalijeve soli za travnike, vedno bolj pa se širi trošenje dušičnatih gnojil za ozimno žito. Žlindra stane 34 do 36 lir, 40% kalijeva sol 68 do 72 lir, čilski soliter 110, apneni nitrat pa 105 lir za kvintal.
Pazite pri prodaji olja!
Ker je cena oljčnemu olju padla zelo nizko, je zavladala med posest* niki oljčnih nasadov precejšnja kriza in posestniki, želijo, da jim država da kolikor mogoče močno zaščito pred konkurenco semenskega olja. Zato bodo skoraj gotovo oblastva v bodo* če še bolj pazila, da se ne vrše v pro* daji olja sleparije, ki bi šle v škodo oljčnemu olju. Zato pa trgovci pazite!
Na vsak način imejte v trgovini navedeno, kakšno olje prodajate in imejte različna olja točno ločena. Pod semenskim oljem (olio da semi) pro* dajajte samo semensko olje, to je, iz sezama, podzemskega oreha, itd. Oljčno olje ne sme biti nikdar meša* no z nobenim drugim oljem, četudi bi mešanico prodajali pod imenom »se* mensko olje«. Te odločbe so stopile v veljavo 1. januarja 1930.
Preskuševališče za peko kruha.
Ker hočejo mlinarji plačevati za zgodnje in izbrane vrste pšenice nižje cene kot za domače in stare vrste, češ da dajo slednje boljšo mo* k°» se je vlada odločila, da uredi v Ostiji (blizu Rima) posebno presku* ševališce za peko kruha. V preskuse* valisču bodo preskuševali najrazlič* nejse vrste žita, potem različne na* čine mletve ter tudi najrazličnejše vrste. peči. Novi zavod ima namen podpirati žitno bitko in tako pospe* siti dosego postavljenega smotra, ki je: osvoboditi Italijo glede kruha vsa* kegg inozemskega vpliva.
Bastllie JUDVlTTOKir				
Trst, Vis XXX. ottobre, VGgaiOiaVoldirivo				
		Telefon 39-80.		
1		Sobe za tujce po zmernih		■
1		cenah. Domača kuhinja, iz-		
I		bera rib; istrska in kraška		i
|		vina.		i
1		Izvrstna ppstrežba!		M
LLOVD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
9. januarja 1930. s parnikom ALBINA
v Rio Janeiro in Santos	E 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. januarja 1930. s parnikom
FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	1- -T90
v Montevideo in Buenos Aires L. 2150 Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
Najvišje cene
hiin, zlatic, dihurjev, vider,
Jazbecev, veveric, divjih lii ~domatih zajcev.
O. WINDSPACH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/11, vrata 16. Telefon št.68-81
Sprejemajo se poštljatve po posti.
Vse pogrebne predmete:
vsakovrstne rakve, vence, sveče itd. dobite vedno 20% ceneje kot drugod
pri
JOSIPU SAKSIDI)
Domberg štev. 3, skladišče štev. 4.
3	ZDRAVNIK
1 dr. Oreste Adalberto
g	starejši siti,
sprejema vedno v svojem S v	ambulatori/«!	j?
N	-v ooRicr,	9
N na Travnika (Pisra Vittoria) št. Wl
•h	nad lekarno Cristófoletti.	^
Žepne baterije
„Massaro in Boyal".
Glavno zastopstvo z izbero. = ZALOGA SVETILK ..........
Inž. A. Frassini — Trst
Piazza V. Veneto, 4.
Pooblaščeni napeljevalec električne luči, zvoncev in strelovodov. — Napeljevalec vodo« vodov, plina, zdravstvenih in električnih naprav
ALOJZIJ BONNES
se je preselil
iz ulice via Carducci štev. 1 v Corso Verdi J (Marzinijeva hiša).
POZOR PRED NAKUPOM!
Raznovrstna darila za vsako priliko, popol* ne kuhinjske, namizne in sobne opreme za skrbne neveste, gostilne in restavracije iz pr« vih domačih in inozemskih tovarn dobite po najugodnejših konkurenčnih cenah pri dobro založeni tvrdki z lastnim skladiščem
Ivan Krže,
Trst, Piazza S. Giovanni 1.
Obiščite nas, da se prepričate o ugodnosti, ki se Vam nudi iz prve roke.
Holedarie
vseh vrst, bloke slovenske in ita*
lijanske za sten* Iške koledarje ter ozadja več vrst ima v zalogr Kato!!* ška knjigarna v Gorici, via Carducci ?..
za sveč
niče
ima v največji izberi
Katoliško knjigarno
17 Gorici.

<
ZORAVNIGA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr.klinike zaporodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od IO. - IZ. in 15. - 16. ure ^60RiCA^ Corset^ Vlil. Jm. III. štev. 58.
►
►
►
Apnenosžveplena brozga.
V Ameriki, posebno v Kaliforniji, ! uporabljajo mnogo apneno ; žveplene brozge za zatiranje škodljivcev na i sadnem, drevju. Tudi v notranjosti na* j še države se iz leta v leto množi upo* raba tega sredstva, ki učinkuje skoraj proti vsem škodljivcem in je vrhu te* ga tudi zelo po ceni. Napravimo jo tako»le:
v železen lonec ali drugo železno posodo denemo 1 kg živega apna, ne* j davno žganega. Apno polijemo z 5 litri j vode. Raztopina se že sama po sebi j ugreje, a kljub temu posodo še posta* vimo k ognju, da tekočina zavre. Nato primešamo brozgi še 2 kg drobno 1 zmletega žvepla, dolijemo še 5 litrov vode in mešamo toliko časa, dokler ne dobimo enakomerne in rumenkaste brozge.
Paziti moramo, da je posoda žele* zna in ne iz druge snovi, posebno ne bakrena, ker bi bila kmalu vsa raz* jedena.
Ko je brozga gotova, jo lahko takoj uporabimo, lahko pa jo tudi shrani» mo, in sicer v veliki steklenici (pie* tenici»flaškonu) ali drugi stekleni po» sodi. Brozga je zelo razjedajoča, zato moramo biti pri uporabi zelo pazljivi. Glej, da ti ne pride na obleko ali na kožo, predvsem pa ne na oči. Nosi j rajši očala, ko jo štrcaš ali mažeš po ? drevesih.	;
Rabimo jo v 10% raztopini, kar se pravi, da primešamo 10 litrom vode 1 liter na zgornji način pripravljene bro» zge. Škropiti moramo v zimskem ča» su, rabimo jo pa lahko pri vsem sad» nem drevju razen pri breskvah. Za škropljenje ne smemo rabiti navadnih bakrenih škropilnic in tudi ne takih, ki imajo cevke iz gumija.
Omela
je sama na sebi ljubka rastlina in po mestih radi kupujejo vejice, ker osta» nejo tudi v naj hujši zimi lepo zelene. Na sadnem dr.evju je pa omela grda zajedavka, ki zlasti v zimskem času j že od daleč izpričuje, da ima drevje, na katerem raste, zanikernega ali pa zelo nevednega gospodarja. Zato proč z omelo! Sedaj v zimi je čas za to. ____________________
NOV€
postave.
DO KDAJ SE BO IZPLAČEVALA VOJNA ODŠKODNINA?
Med vojnimi oškodovanci se je v zadnjem času razširila vest, da bo finančna intendanca izplačevala vojno odškodnino samo do 31. dec. 1929. Kdor bo do tega roka plačan, je prav, kdor ne, izgubi pravico do vojne od» škodnine.
Da ne bo razburjenja, javljamo, da je zgorajšnja vest brez podlage. Voj» na odškodnina se bo toliko časa iz» plačevala, dokler ne bo vsa izplačana.
Ob tej priliki naj pa omenimo kr. odlokszakon od 6. dec. 1928. št. 2701, radi katerega je najbrže nastala med
Vsi morajo vedeti, da so čevlji
FoecEssm
najboljši in najcenejši-
Samo o TRSTU
m Capri» 5 (Ss. Mob)
Če vij arnica FORCESSiN
Govorimo
slovenski!
Zobni atifraiwMik
dr. Robert Hlaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-13.
Ob sredah ln sobotah ordini?®
u POSTOJNI
Zelo važno n skrbne gospodinje in krčmarice!
Zelo znižane eene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno» vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
Ali ste že kupili žepni koledar
Vedež
za leto 1930?
Dobite ga v knjigarni » papirnici ŠTOKA — TRIESTE, via Milano 37 in pri vseh trgovcih na deželi.
Odlikovani zobozdravniki ambulatori]
,R. BREZIGAM
j.	SPREJEMA
V GORICI
j na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria)
polegkinematografa.
lir na don
prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem
„DUBIED"
S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo
ELIJI ČUK, Gorica, piazza Cavour štev. 9.
Tu dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine.
Lastna mehanična delavnica, via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenju in vezenju.
r TOLMIN S
Zdravnik - kirng - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt
izvežban na klinikah na Dunaju ln v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
Kv Gorici druge dneve v tednu (via DantelO).^
Za novo leto In pust.
Velika izbera umetnih, cvetlic za cerkve, dvorane in sobe. Vozički za otroke. Velika izbera za pust, plese in veselice.
BL01Z OCVIRK (prej Euthbinčer)
Trst — Via delle Torri 2 (Piazza S. Giovanni).
Naročite si «Družino"! !
TOVARNA POHIŠTVA
S. HERSKOVITS,
Gorico, (S. Rocco) Via Lunga
prodaja tudi zasebnikom pohištvo za navadne in razkošne sobe po tovarniških cenah.
ljudmi tudi zgoraj omenjena neres* nična vest. Ta odlok pa velja samo za JAVNA bitja, torej za občine, deže* le, javne dobrodelne ustanove, žup* nijske in župnijskim podobne cerkve (assimigliate).
Kaj določuje omenjeni odlok?
1.	Odlok je predvsem ukinil komis sarijat v Trevisu, ki je reševal vojno* odškodninske prošnje javnih bitij. Delo, ki ga je do L, januarja 1929. opravljal komisarijat, so izročili mini* strstvu javnih del. Naslov je ta*le: Ministero dei LL. PP., (Lavori Pub* blici) Direzione generale dell’ edilizia, viabilità e porti).
2.	Javna bitja morajo v teku dveh let, odkar jim je bilo izdano obnovit* veno dovoljenje, dokončati vsa dela, ki j ili izvršujejo v lastni režiji. Le v, izrednih slučajih se rok lahko po* daljša.
Dela, ki jih je komisarijat v Trevi* su dovolil do 6. dec. 1928., se morajo dokončati do 12. dec. 1931. (to je v teku dveh let, odkar je bil priobčen v »Gazzetta Ufficiale« zgoraj orne* njeni odlok).
Javna bitja izgubijo pravico do vojne odškodnine, v kolikor niso v določenem roku dveh let, še izvršila obnovitvenega dela.
3.	Javna bitja imajo pravico tudi do 70% predujma, če je treba škodo, ki je bila povzročena na njihovih po* s lop j ih, smatrati za »avstrijske rekvi* zicije«. Te predujme daje ministrstvo javnih del.
PREGLED MLEČNE ŽIVINE.
Posestniki kravjih hlevov, ki pr o* dajaj o mleko za neposredno uporabo, morajo na podlagi kr. odloka od 9. maja 1929. napraviti prošnjo za pro* dajanje mleka na županstvo.
V prošnji je treba navesti:
1.	število mlečnih krav, koz, (ovc in oslic);
2.	pasmo živine in v glavnih pote* zah opisati hlev,
Prošnjo je treba vložiti v teku treh mesecev, ko je bil objavljen tozadev* ni razglas na občinski deski.
Po preteku treh mesecev morajo županstva odrediti zdravniški pre* gled mlečne živine, osebja, ki je za* posleno pri živini, in prostorov. Od* lok predpisuje v 2. čl. razne moderne naprave, ki jih morajo imeti kravji hlevi. Te naprave so pa predpisane samo za velike in ne za navadne kmečke hleve.
Živina, ki bo priznana za mlečno in zdravo, bo zaznamovana s pečatom na rogu ali pa s črko »G« na kovina* stem naušniku.
DAVEK NA PSE ČUVAJE.
Razne občine so obdavčile pse čuva* je kmečkih hiš s 40 lirami in še več. Po zakonu od 12. sept. 1918. st. 1393 je za pse čuvaje predpisan davek 5 lir. Če bodo občine tako visoko obdav* čevale pse čuvaje, bodo kmetje pri* siljeni pse prodati. Umestno - bi bilo, da bi deželni upravni odbor prepove* dal občinam tako visoko obdavčeva* nie teh koristnih živali.
Za obuvalo rabite SAMO
Iz-
tiiMi
SIDOL COMPANY
TEST — Via S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73,
Barila m birme,
poroke, in krste
dobite v
ZLATARNI F. BUM,
TEST - terso BarMéi 1
Avtoriziran civilno inženirski urad m
dr. ing. toerščik Oskar,
TOLMIN
Izvršuje vsa civilno inžinirska dela in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljišči; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; itd. razne cenitve za privilegirana posojila: itd.
Gospodinje!
Preden kupite kakršnokoli blago, obiščite mojo trgovino, kjer dobite: fr stanj tiskan po L 1.95; flanelo barvano, 70 cm visoko, po L 2.50; volnen muslin, 90 cm visok, po L 9.90; madapo» lam 75 cm po L 1.95; platno za rjuhe 150 cm po L 4.50; trliš 120 cm po L 5.50; borgo Cor» mons po L 2.90. Ugodna prilika:	sivi zefir
80 cm "po L 2.90; laneno platno SO cm po L 5.90: saten 120 cm po L 3.90.
Odeje, preproge, volnena ogrinjala, srajce, spodnje hlače, nogavice itd. itd. po zelo pri» mernih cenah.
MARIJA ACCERBONI,
TRST — via Genova 21 — TRST
V KME^AIOI
sem otvoril
Ž9B1Z9HMIŠB tHIUUTmi in sprejemaas mko aedeiio
©d 9. — 4. pop.
v ambuiaiorija dr j a Rmfeela.
Fr! s cit.
PHENIX,
francoska zavarovalna d&'uz3b£&
sšsol življenje In požar.
66S59
Glavno zastopstvo
TEST
via N. Machiavelli štev, 10
<55899
Zastopstvo za Tržaško in Goriško,
Posega Anton, Razdrto.
Vprašanja in odgovori.
OPOMBA: Tudi v L 1930. bomo pod tem naslovom odgovarjali na vprašanja iz vrst čitateljev. Naroč* niki, ki priložijo vprašanju izrezan nas slov, pod katerim dobivajo list, dos bijo v listu brezplačen odgovor. Kdor pa ni naročen, mora za vsako vpra* sanje priložiti znamko za 50 stotink. Kdor hoče pismen odgovor, mora priložiti pismu znamk za dve liri. Na vprašanja brez podpisa ne cdgovars jamo.
Vprašanje št. 1: Po smrti staršev smo se dediči pogodili deloma pred sodnijo, deloma pred notarjem in eden je bil določen, da prevzame premoženje in izplača deleže. Sod« uija je tudi izdala prisodilni odlok (Decreto d’aggiudicazione) in odmerila svote, katere mora izplačati glavni dedič. Ali sodnija sedaj sama vknjiži tistega, ki prevzame premo» ženje?
Odgovor:	Vknjižbo mora preskrbeti, in
sicer preko notarja, tisti, ki je najbolj priza« det.
Vprašanje št. 2: V naši vasi nameravamo napraviti elektrarno za domačo rabo. — Iz gotovih razlogov ne morem danes pristopiti k druš-tvu. Ali res ne bom mogel pristopiti pozneje, ker da morajo biti vsi člani regi« strirani? In ali ne bi bilo boljše, da plaču« jem le mesečno porabljeno luč?
Odgovor:	To je odvisno od pravil in od
vodstva društva. Če bo vodstvo hotelo, boste gotovo lahko tudi le kupovali luč, ne da bi bili član društva.
Vprašanje št. 3: Koliko časa je veljaven kazenski list?
Odgovor: Navadno velja tri mesece. So pa oblastva, na primer vojaška, finančna itd., ki zahtevajo tudi po enem mesecu nov kazenski list.
Vprašanje št. 4: Ali bodo vpoklicani letos naborniki 1. 1906., ki so bili potrjeni v 4. letu nabora za lahko službo (servizio sedentario)?
Odgovor:	Ne bodo, zakaj take vpokličejo
navadno le v slučaju mobilizacije.
Vprašanje št. 5:	Katero je najboljše sred«
st v o proti izpadanju las?
Odgovor: Predvsem je treba poznati vzrok izpadanja, ki ga ugotovi le zdravnik. Priporoč« ljivo je vsekakor kratko striženje las.
Vprašanje št. 6:	Že od mladosti, posebno
pozimi, imam mrzle roke in noge. Vedno pa mi je vroče v glavo, kamor sili vsa kri. Poleti posebno pri delu zelo rada teče kri iz no« sa. Kako naj si pomagam?
Odgovor:	Delajte dnevno tople kopeli za
noge, sicer pa je v Vašem slučaju najboljše, da vprašate zdravnika za nasvet.
Vprašanje št. 7: Pri širjenju državne ceste so mi vzeli kos travnika. Kam naj se obrnem za odškodnino?
Odgovor:	Če je cesta vojaška, na »Ufficio
Fortificazioni, Udine«; če je navadna državna cesta, na »Capo del Compartimento azienda autonoma stradale, 7 rieste, via Coroneo 22«.
Vprašanje št. 8: Sem letnika 1908. in prost vojaščine. Ali bi sc mogel izseliti v Južno Ameriko in kje bi našel potrebne listine? Ker sem trgovski pomočnik in imam tudi šoferski patent, kam mi svetujete, da se izselim?
Odgovor: V Južno Ameriko se lahko izse« lite, za potrebne listine pa se obrnite na kakšno prekmorsko agencijo. Mi Vam ne mo»
remo svetovati, kam naj se izselite, ker misli» mo, da dobi trgovski pomočnik s šoferskim patentom potrebni kruh tudi v domačiji.
Vprašanje št. 9:	Ali je za sekanje drv na
travnikih tudi potrebno dovoljenje?
Odgovor: Na travnikih in ob njivah lahko secete drva brez dovoljenja, razen če sekate drva na parceli, ki je vknjižena kot »gozd« ali »z drevjem obrasčen pašnik«. Dovoljenje do« bite pri gozdni milici.
! prašanje št. 10: Ali je treba imeti poseb« no dovoljenje za vodne pravice tudi ob po« tokih, ki imajo dovolj vode le ob mokrem vremenu?
Odgovor: Če je potok v seznamu javnih vo« dà, je dovoljenje potrebno. Seznam Vam po« kažejo na občini.
Vprašanje št. 11:	Kam naj delam prošnjo
za vodno pravico?
Odgovor: Na Genio Civile (Gorica, Trst, Reka, Pulj, Videm), in sicer mora napraviti prošnjo inženir.
Posebnosti: vsakovrstno orodje za rezlanie in zaloga vseh vrst lesa po najnižjih cenah.
Posebnosti: ,,SOLIN GEN*'
LAMA TRIESTE
CORSO GARIBALDI 19
Bitoiobilia mehanični šola, držanj patent zajamčen. -
¥edrao odpHŠ tečaji. TRST, Via Smbriani 14,

Siti H. G. Aidinyana
L. 1881. ustanovljena hiša.
Zalogi perzijskih m turskih preprog.
Via Cassa di Risparmio štev. 8 - telefon 43-30,
TRST.
Daril®
sa trovo leto.
Posrečilo se mi je kupiti od uradne trgovske komisije sovjetskih republik (U. R. S. S.) veliko
skupino perzijskih preprog
najboljše kakovosti in po zelo nizkih cenah.
Vljudno vabim svoje odjemalce in ugl. občinstvo, naj si ogledajo v moji trgovini v ulici Cassa di Risparmio 8 to skupino, obšto» ječo iz 300 kosov po različnih cenah, razne kakovosti in veliko« sti. — Za blago, ponujeno v razprodajo sprejemam polno odgo«
vernost in jamstvo.
Sin H. G. Aidinyana.
■ Ili— I »l| lili «UT
Valuta — tuji denar.
Dne 30. dec. si dal ali dobil za
1 dolar	18.95
1 angl. funt	92.95
100 dinarjev	33.70
100 šilingov (avstr.)	267.—
100 čeških kron	56.73
100 nemških mark	457.05
100 švic. frankov	371.50
100 franc, frankov	75.30
100 belga	267.50
Beneške obveznice 72.70. niče »Consolidato« 82.	-— Obvez«
Loterijske številke
dne 28. decembra 1929.
Bari	48	39	29	12	76
Florenca	27	4	50	14	23
Milan	64	14	62	70	57
Neapolj	47	17	27	32	88
Palermo	74	30	45	79	34
Rim	39	70	22	15	77
Turin	90	76	58	18	88
Benetke	50	71	34	77	37
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek 6. jan.: Hrastovlje. Torek 7. jan,: Štanjel, Bale.
Sreda 8. jan.: Podgrad.
Četrtek 9. jan.: Gorica.
Sobota 10 jan.: Ajdovščina, Št. Pe« ter, Škofije.
Emilio Mulat g L
Gorizia
Corso Vitt. Em. Ili 7. Telefon štev. 347.
Fotografske potrebščine —
rmazifcaSšje.
Plošče z narodnimi napevi.
Dr. Emil Eresie,
sin,
zdravnik in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
dF. Eresie Emil - oče"
zdiravnik
sprejemata "v Gorici,
Piazza Vittoria štev. 5, (na Travniku),
na isti strani kot je cerkev.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
Riva Piazzutta štev. 18.
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov v tržaški občini, starih pro«
vincah Italije in v Jugoslaviji je za naš list: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Motor na nafto 6 H. P. skoraj nov proda Ivan Mihelič, Bovec.
Vajenca, ki bi se rad izučil v pekovski obrti, sprejme pekarna I. Bobek, Trnovo pri Bistrici.
Vila Z vrtom, v najiepšem kraju v Ren« čah, tik ob mostu črez Vipavo, je na prodaj po zelo nizki ceni. Posebno ugodna prilika za letoviščarje. Več se poizve pri tamkajšnji de« lavski kmečki posojilnici.
Sedemnajstletni fant želi vstopiti kot vajenec pri kolarskem mojstru. — Več pove upravništvo.
37sletni mladenič na dobri kmetiji, pone« •sreči še v samskem stanu, išče pošteno in plesni enito žensko, sebi primerno. — Pisma na« slovite na podupravo v Trstu pod geslom »Plemenitost«.
Trte cepljene in bilfe. Po nizkih cenah do« bite pri Ivanu Forčiču, Presserie, p. Comeno.
Šola za krojenje, šivanje in vezenje. Modni salon Fiori. Otvori se 5. januarja. Trst, Lava« toio 5. Donda.
Smilajod, Čistilo za kri. — Steklenica po 10 lir. Dobi se samo v lekarni Castellano, lastnik F. Bolaffio, via Belli, vogal via Istria 7.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu« jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Naznanjam, da sem odprl v Tolminu, hi« ša g. Brenčiča, zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa. Sprejemam tudi naročila. Enako pohištvo, močno, imam na prodaj v Solkanu. Franc Kancler.
Posojila na vknjižbo P° 6°/0 s 15 do 25«letno amortizacijo, agrarna posojila po 51/«”/o v 14 dneh ter vsakovrstna druga poso« jila./— Rešitev vojne odškodnine vštevši re« kvizicijske zadeve in rešitve primanjkljajev (skopertur) naraslih pri federativnem zavodu (Istituto Federale di Credito Venezia) preskrbi najhitreje gosp. Anton Trampuš, sod. ofic. v pok. v Gorici, via Garibaldi 20/L
Popolna skladišča motornih koles. — Za« stopstvo znamk: Ariel, Bianchi, Guzzi, Gilera, Harley«Davidson, Triumph. Tam dobite mode« le za 1. 1930. avtomobilov Bianchi in izvirne nadomestne dele. Tvrdka Cremascoli — Trst, via S. Lazzaro 17.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske iu druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«. .
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettemb#e 65, Tel. 83—34.
; POZOR KMETOVALCU Slamo« rezniee, ìeporeznice, pluge, brane in druge kmetijske stroje RAZPRODAJA pod tovarniško ceno tvrdka FRANC SAU-NIG, Gorica, via Carducci 25.
Tam dobite tudi najboljše originalne nem« ,ške šivalne stroje in dvokolesa.
Ne zamudite prilike!
Lekarna Cibei — Trst, Piazza S. Fran« cesco — blizu nove sodnijske palače ima ve« liko zalogo domačih in inozemskih zdravil. Po« šilja tudi po pošti.
Najlepše, najboljše, najcenejše obuvalo se dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36.
Trgovska hiša na glavnem trgu v Kamni« ku (Slovenija) z lepim lokalom se proda za ta« kojšnje plačilo. Pojasnila daje oglasna pisarna Hinko Sax v Mariboru.
Brivnica, dobro vpeljana, v lepem kraju, v poletnem času jo zelo obiskujejo letoviščarji,
Petdesetletni vdovce s trinajstletno hčerko, posestnik, išče vdovo s posestvom enako starosti, brez otrok. — Pišite na pod« upravo —- Trst.
Srens® nono leto žele sledeče tordfee:
ANGELJ KODRIČ,
trgovina jestvin.
Gorica, via Morelli 7.
Uk
L LIPICER,
srebrar in pasar.
Gorica,
via Morelli 17.
JURIJ BENCZ IN SINOVI,
tovarna kovinastih piščalk za orgle.
Gorica,
via Seminario 20.
TOLMIN
kirurg, zobni zdravnik
R. BERKA
sprejema kot doslej
vsako nedeljo v lilši drja Serjuna.
Ostale dneve v tednu
v Gorici, Corso Verdi 36.