kje najdemo moč in upanje Kriza – 8 Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 Tolažba ni strategija, s katero otroka le preusmerimo. Tolažba je srečanje z otrokom v žalosti. Epidemija je prišla pred letom dni in kot lakmusov papir osvetlila tako našo šibkost kot tudi našo moč. Slednja se je pokazala v tem, kako smo se prilagajali na novo resničnost. Temelji otrokove notranje moči Oči, mami, prosim, mi lahko povesta, kako sem? Štirje stebri Zahvaljujoč mnogim raziskovalcem, nam je danes dano razumeti veliko več o pravih potrebah v naših odnosih. Velika zahvala gre angleškemu razvojnemu psihologu in psihiatru Johnu Bowlbyju in njegovi teoriji navezanosti (Bowlby, 1997; 1998a; 1998b). Daniel J. Siegel in Tina Payne Bryson (Si- egel, 2015; Siegel in Bryson, 2016; Siegel in Bryson, 2018; Siegel in Bryson, 2020) nam v jeziku sodobnih spoznanj varno naveza- nost 1 približata kot odnos staršev ali skrb- nikov do otrok, ki ga zaznamujejo štirje stebri: biti varen, biti viden, biti (po)tolažen. Če lahko v odnosu vzpostavimo navedene tri stebre, s tem oživimo četrti steber varne navezanosti, ki se imenuje biti zavarovan. Otrok 2 naj bo v odnosu z odraslim varen Prva naloga vseh odraslih v odnosu do otrok je, da za otroka nismo vir nevarnosti. To pomeni, da v odnosu do otroka nismo fizično nasilni. Vir nevarnosti za otroka pomeni tudi kričanje, žaljenje, kritiziranje. Zaradi naših impulzivnih odzivov se od- rasli na otroško vedenje nismo vedno spo- sobni odzvati primerno. 3 Ob zdrsih smo se vedno dolžni opravičiti in z otrokom po- novno vzpostaviti varen, spoštljiv, sočuten odnos. V času krize, ko je okolje postalo nevarno in nepredvidljivo, smo za otroke edini steber varnosti mi, odrasli. Otroci Miha Ruparčič je družinski terapevt. Njegovo temeljno poslanstvo je družinska terapija za posameznike, pare in družine. Vodi različna izobraževanja za starše in pedagoške delavce v vzgoji in izobraževanju. Je reden gost Radia Ognjišče in RTV Slovenija (Dobro jutro). lahko ob naših impulzivnih izbruhih ne- zadovoljstva, frustriranosti in pandemične utrujenosti izgubljajo tla pod nogami. Zato moramo biti toliko bolj dosledni, da se po naših neprimernih odzivih otrokom vedno iskreno opravičimo in spet vzpostavimo varen odnos. To je za otroke v času krize izjemno pomembno. Za nas, odrasle, pa je pomembno, da si najdemo sogovornike, ob katerih lahko varno spregovorimo o svojih stiskah, saj bomo tako imeli manj nepri- mernih odzivov, ki so povsem logični v dol- gotrajni krizi, v kateri živimo. Otrok mora biti viden Odrasli moramo biti sposobni otrokovo doživljanje in počutje videti skozi njegovo vedenje (Delahooke, 2019). Otrok s svo- jim obnašanjem (jezikanjem, pričkanjem, 'lenobo', upiranjem) odraslim v 'jeziku ve- denja' sporoča svoje čustveno doživljanje, ki ga sam še ne more ubesediti. Otrokova potreba je, da ga odrasli začutimo, vidimo in ovrednotimo ravno v teh vsebinah. Temu največjemu izzivu smo odrasli kos, šele ko poznamo svoje lastno čustveno do- življanje in odzive nanj. Kaj naredim, ko sem utrujen? Kričim? Jokam? Znam po- skrbeti zase? Si zavrtim dobro glasbo? Se uležem v toplo kad? Pojem dobro hrano? Meditiram? Molim? Kaj naredim, ko me je strah? Ko sem jezen? Žalosten? Kako sami sebi pomagamo, da čustveno stanje zdrži- mo in po potrebi spremenimo? Kako si po- magamo iz slabega v boljše počutje? To je za otroke zgled, ki je še toliko bolj pomem- ben v soočanju s trenutno krizo. Ko otrok kriči, da ne bo več delal za šolo, moramo biti sposobni prisluhniti čustvenemu do- življanju, ki je skrito v njegovem kričanju. Morda je samo žejen ali lačen, pa sam tega niti ne ve. Zato je povsem drugače, če mu rečemo, naj si skupaj z nami vzame odmor in gremo nekaj dobrega pojest in popit, kot pa če mu rečemo, naj ne kriči in da se tako že ne bo obnašal. Ko bomo otroka sočutno povabili na dobro hrano in pijačo, ga bomo pogledali v oči in se iskreno zanimali, kako mu gre. Morda bo začel jokati, kar je zelo dobro, ker se bo tako soočil s situacijo, ki je v tej krizi ne more bistveno spremeniti in se lahko nad njo samo zjoka. Lahko pa skupaj z nami poišče rešitve, ki mu bodo poma- gale do boljšega počutja. Pri tem nam bo v pomoč vpogled v to, kaj nam v teh časih pomaga. Če je to več spanja, otroku ponu- dimo to možnost. Morda so potrebni daljši odmori ali klepet s prijatelji po telefonu ali računalniku. Za nas kavica, za njih pa tisto, kar je pomembno njim. Ali pa morda oblju- ba športa, igre, izleta za takrat, ko bo šol- skega dela konec. Kaj je tisto, kar bo otroku pomagalo do boljšega počutja, vam bodo razkrile iskrice v njegovih očeh. Morda si pa želi kuriti ogenj na vrtu in skupaj z vami peči jabolka, hrenovke, penice? Morda hre- peni po podobnih stvareh, kot ste hrepeneli vi v času svojega otroštva? Učitelji lahko veliko pripomorejo k bolj- šemu počutju otrok. Dobro je, da otroke pokličejo in se zanimajo zanje. Ne samo za šolo, tudi sicer. Kako so otroci in kaj počne- jo? Poznam učitelja, ki je v času šolanja na daljavo otroke razveseljeval z igranjem ki- tare. Glasba, ples, lutkovne predstave, filmi, vse mora biti na otrokovem 'dnevnem me- niju'. Nikoli samo obveznosti. Sploh pa ne v času krize, ko se moramo vsi zazreti vase in se soočiti s tem, kako se znamo sprostiti, ve- seliti, sobivati v dobrem počutju. Ali znamo drug drugemu narisati nasmeh na obraz? Ostajamo povezani? To je v času krize za otroke ključno. 4 kje najdemo moč in upanje Kriza – Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 9 Otroci so žal prepogosto obsojeni na vrstniško družbo, v kateri na koncu razrešujejo tudi stiske, ki jim nezreli vrstniški možgani niso kos. »Otroci se najbolje učijo, kadar imajo radi učitelja in verjamejo, da ima učitelj rad njih« (Neufeld, 2014: 173). Otrok si želi biti ob odraslih (po)tolažen Morda je ta steber najzahtevnejši. Tolažba (strokovno regulacija) je lahko velik izziv, saj se nanaša tudi na našo pomoč jeznemu, potrtemu, sovražnemu otroku. Pot do sa- monadzora čustvenih in vedenjskih stanj je v t. i. soregulaciji. To pomeni, da otroški možgani sami še niso sposobni doseči po- miritve, ampak potrebujejo našo sočutno pomoč. To je poseben izziv za starše, ki takšne tolažbe niso bili deležni. V nevro- znanosti velja rek »Vaša preteklost ni vaša usoda«. V naši preteklosti pa ležijo odgo- vori na izzive tolaženja otrok v sedanjosti. Kaj so nam rekli naši starši, ko smo bili kot otroci prestrašeni, žalostni, jezni, obupani? Da smo cmere, sitni, nemogoči, da naj se že spravimo k sebi? Kako smo se ob tem po- čutili? Kaj smo si želeli, da bi nam rekli naši starši? Po čem smo v takih trenutkih hrepe- neli v odnosu s starši? Prav to sedaj potre- bujejo naši otroci. Najprej pa moramo znati tolažbo in pomiritev podariti samim sebi. 5 Žalost in jok sta v zahodni družbi veliko- krat postavljena na drugi breg v primerjavi s srečo. Za otroka je res pomembno, da lahko ob omejitvah in frustracijah doživi žalost (s solzami ali brez) in da ostanemo povezani z njim. Solze so ključen adaptacijski meha- nizem, ko ne gre po naše. Stavek »Ne jokaj« pomeni podobno kot »Ne pij, ko si žejen«. Tolažba ni strategija, s katero otroka le pre- usmerimo. Tolažba je srečanje z otrokom v žalosti. S to izkušnjo se bo v življenju vedno znova zmogel prilagoditi najrazličnejšim situacijam, ko se načrti ne bodo izšli po nje- govo. In ta kriza je pokazala, kako pomemb- no je, da smo se sposobni prilagajati okoli- ščinam, na katere nimamo vpliva. Otrok potrebuje občutek zavarovanosti v sebi »Otroci ne smejo delati za našo ljubezen; v njej morajo počivati« (Neufeld, 2014: 116). Največje darilo je občutek zavarovanosti v sebi. Če odrasel človek ali otrok živi z občutkom notranje zavarovanosti, lahko svobodno raziskuje svet ter vstopa v tople in sočutne odnose. Zmore se prilagajati zahtevnim situacijam, saj ve, da za dežjem posije sonce, da za solzami pride veselje. To je izkušnja odnosa varne navezanosti, ki zmanjšuje občutke doživljanja krize v tej pandemiji. V odnosu varne navezanosti je odnos ve- dno večji od problema. Zaradi vedenja ali čustvovanja otrok nikoli ne tvega, da bo kdorkoli z njim prekinil stik. Dr. Neufeld (2014) opozarja na epidemične razsežnosti pojava nezdravega navezova- nja na vrstnike. Razmišljanje odraslih, da je za otroka najboljša družba drug otrok, je pogosto. To gre z roko v roki s sodobno družbo, ki ves čas zahteva zaposlenost tako očeta kot mame. Otroci so žal prepogosto obsojeni na vrstniško družbo, v kateri na koncu razrešujejo tudi stiske, ki jim nezreli vrstniški možgani niso kos. Trenutna kriza, v kateri otroci zaradi raz- mer več časa preživijo s starši kot pa z vr- stniki, ponuja možnost, da starši spet vzpo- stavimo odnose z 'izgubljenimi sinovi in hčerami' ter zgradimo trdne odnose varne navezanosti. Povežimo se z njimi. Igraj- mo se z njimi. Z najstniki berimo 'njihove' knjige, glejmo 'njihove' filme, pojdimo na 'njihove' koncerte in predstave (vse, kar bi bilo izven dnevne sobe in Zooma, je sicer težko izvedljivo). Poseben mit predstavljajo prepričanja, da se najstniki ne želijo druži- ti s svojimi starši. Najstniki si želijo družbe svojih staršev, če se v odnosu čutijo videne in občutene. Še posebej, ko doživljajo zah- tevna in boleča čutenja … Jutranji stik V teh težkih časih lahko vsak dan (morda že zjutraj) otroka povabimo na pogovor na temo, ki je njemu všeč. V tem pogovoru si želimo pridobiti od otroka troje: pogled, nasmeh in kimanje (Neufeld, 2014: 208). Vse našteto poznamo in počnemo intu- itivno. Ni samoumevno. Kadar se zgodi, nas otrok 'nosi s seboj'. Otrok bo šel lažje skozi dan. Imel bo dobro samopodobo, sa- moregulacijo, smisel, motivacijo, če bo živel v odnosu varne navezanosti. Otroku bo v največjo pomoč, da najprej prevzamemo svoj del odgovornosti, saj jo bo nato lahko prevzel tudi sam. Pomembno je, da učitelji in druge odrasle osebe, ki prihajajo v stik z otroki in mlado- stniki, prepoznajo, če otrok ne živi v dovolj ugodnem domačem okolju. V tem primeru družina potrebuje zunanjo pomoč. Literatura in viri • Bowlby, John (1997): Attachment and loss. Vol. 1: Attachment. London: Pimlico. • Bowlby, John (1998a): Attachment and loss. Vol. 2: Separation: anxiety and anger. London: Pimlico. • Bowlby, John (1998b): Attachment and loss. Vol. 3: Loss: sa- dness and depression. London: Pimlico. • Brown, Brene (2018): Darovi nepopolnosti. Ljubljana: Družina. • Delahooke, Mona (2019): Beyond behaviors. Eau Claire: Pesi. • Neff, Kristin (2015): Self Compassion. New Y ork: W . Morrow. • Neufeld, Gordon (2013): The Rise of Peer Orientation. You- tube, 29. 10. 2013. Dostopno na spletni strani: https://www. youtube.com/watch?v=GKRp3dsPelE. • Neufeld, Gordon (2014): Hold on to your kids. Ballantine Bo- oks. • Siegel, Daniel J. (2015): Vihar v glavi. Domžale: Družinski in terapevtski center Pogled. • Siegel, Daniel J.; Bryson, Tina Payne (2016): Vzgoja brez dra- me. Domžale: Družinski in terapevtski center Pogled. • Siegel, Daniel J.; Bryson, Tina Payne (2018): The yes brain child. London: Simon & Schuster. • Siegel, Daniel J.; Bryson, Tina Payne (2020): The power of showing up. Ballantine Books. Opombe 1 Poleg varne navezanosti obstajajo še tri oblike nevarne nave- zanosti: izogibajoča, ambivalentna in dezorganizirana. 2 V tem članku besedo otrok ali otroci uporabljam tako za otro- ke kot mladostnike. 3 Več o pomenu in sprejemanju naše nepopolnosti v: Brown, 2018. 4 Zanimiva je raziskava o tem, da so otroci, ki so v času druge svetovne vojne s svojimi starši ostali v Londonu, prestali vojno razmeroma dobro v primerjavi z otroki, ki so jih ločili od star- šev in so bili na varnem podeželju: https://www.washingtonpost.com/outlook/2019/09/27/what- -world-war-ii-evacuation-policy-teaches-us-about-dangers- -family-separation/. 5 Več o pomenu in učenju sočutja do samega sebe v: Neff, 2015. Foto: BS