Naročnina mesečno 23 Din, za inuzein-»Ivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno У6 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni nredništva: dnevna slažba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja venk den zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček račun Ljub-Ijana št. !()<>"(> in 10.344 /m inservle, Sarajevo šiv 7~j63 Zagreb štv V>.0l 1, Praga-t )unaj 24.747 Uprava: Kopilar-jeva b, telefon 2W3 g: Zakaj zanemarjamo jadranska pristanišča? Od gotove strani smo prejeli sledeči članek, ki je z ozirom na nedavne debate v tarifnem odboru т Belgradu zelo aktualen. V našem listu od 11. januarja smo navedli glavne razloge, vsled katerih moramo spremeniti smer izvoza naših poljedelskih pridelkov. Pokazali smo, kako škodljivo vpliva na prodajne možnosti našega žita dolgotrajno prevažanje po Donavi proti severu, proti vzhodu in potem skozi Črno morje, naglasih smo koliko lepih milijonov zaslužka gre pri tem izvozu v tuje roke ter navedli mnoge okolnosti, ki zahtevajo v tem oziru temeljite preorijentaeije. Naš izvoz se mora vršiti preko naših jadranskih pristanišči ,, . . Ko sc je naša vlada odločila svoj čas z.a graditev jadranskih prog. ki bi v treh paralelnih črtah sekale celo našo državo ter vezale na ta način razne dele države z našim morjem, in imela pred očmi samo neposredne koristi pri izvozu naših domačih pridelkov, temveč mislilo se je na bodočoe čase, ko bo krenil velik del naravnih pridelkov in gospodarskih dobrin cele južno-vzhodne in vzhodne Evrope preko našega teritorija po najbližji poti k Jadranskem morju in v daljni svet. Ko bodo dograjene razne železniške proge naših vzhodnih sosedov, ki naj tvorijo integralni del teh prekobalkanskih železnic, bo tranzitni promet na teh jadranskih progah gotovo večji, kot pa naš izvoz. j Računajmo pa z dejstvi in videli bomo, fia zamoremo z obstoječimi prometnimi sredstvi in tehničnimi napravami že danes izvoziti večino naših deželnih pridelkov preko naših jadranskih pristanišč, gotovo pa vse ostalo blago, ki ga nain ne odkupujejo države srednje Evrope. V to svrho sta nam danes na razpolago dve železniški progi: ena severna normalno - tirna preko Zagreba na Sušak in Split in druga južnejša ozkotirna preko Broda—Sarajeva v južni del Dalmacije. Te slednje pa nn našem razmotrivanju z.a enkrat radi male kapacitete in manj primernih prekladalnih naprav ne bomo vpoštevali. Kot pomožna komunikacija za severno progo pride v ooštev plovni del Save do Siska, a za južno ozkotirno progo pa spet ozkotirna proga Belgrad — Obrenovac —Užice —Vardiste —Sarajevo. . , Na severni normalni progi ni nobenih ten-ničnih ovir našemu izvozu žita. Naše žito se more nn iej nrngi voziti direktno od nakladnili »ostaj žitorodnih krajev do Sušaka oziroma do Iplita. . Gosta železniška mreža v Sremu m Banatu, dalje vodne komi nikaeije: Tisa, kanali kralja Petra, prestolonaslednika Aleksandra, Begej-ski kanal, nadalje Donava in Sava tvorijo zbiralne komponente za glavni del te proge od Zagreba do Sušaka, odnosno Splita. Kakor smo že preje omenili, je do sedaj prevažala veliko količino našega žita v inozemstvo naša državna Rečna plovidba. Da je pa mogla Rečna plovidba sploh vršiti ta izvoz proti severu in vzhodu, je morala znižati v zadnjem času že trikrat svojo tarifo v teli dveh smereh. Iz poznejših tarifskih podatkov bomo videli, da bi morala Rečna plovidba znižati tudi svoje tarife za Sisak za 50%, ako bi hotela sodelovati z železnico pri tem izvozu preko Jadrana. Če je to storila Rečna plovidba v preje omenjei slučajih, in to v prid tujini pristaniščem, zakaj bi tega ne storila tudi v našo domačo korist — Za našo Rečno plovidbo je pa sodelovanje pri tem izvozu od posebne važnosti še radi tega, ker ji v Savi kot nacionalni reki ne morejo konkurirati tuja brod. društva. Nepotrebno je dokazovati, da je naš železniški park — pa tudi kapaciteta Liške proge — zadostna za prevoz vse količine za izvoz preostalega žita, posebno pa v letnem času, ko se izvaža v tej smeri večinoma samo les, pa še ta izvoz je zdaj skoraj popolnoma v zastoju. Kar »e pa tiče sodelovanja Rečne plovidbe, je samo ob sebi umevno, da je njen plovni park zadosten, ker je isti park zadostoval tudi za izvoz v prejšnjih smereh. (Drž. Rečna plovidba in Srbsko brodarsko društvo imata skupaj 480 železnih šlepov s po 40 vagonov in tudi več tovornega prostora). Kot prekladalna postaja za kombiniran izvoz (brodarstvo in železnica) pride v poštev Sisak. Sisak ima danes prostora za vsklarliščenje 6000 do 8000 ton žita. Ta skladišča so urejena spe-cijelno za žito in so tik železniške postaje. Dnevna kapaciteta prekladanja (elevator in človeška moč) znaša 800—1000 ton. Razven tega zamore preložiti žerjav (parno dvigalo) na uro še okoli 25 ton žita v vrečah. — Prekladanje enega šlepa žita od 40 vagonov bi trajalo torej samo 12 ur. — V pristanišču je pri zadostno veliki vodi prostora za okoli 60 šlepov. — Posebno pa je treba naglasiti, tla so prekladal ni stroški v Sisku mnogo manjši kot pa v Uraili, kjer je treba nazadnje tudi preložiti žito iz rečnih v morske Slepe. (V Sisku znašajo ti stroški 1.50 Din, v Braili pa 3.50 Din od 100 kg). Iz navedenih podatkov se vidi, da je kapaciteta prekladane postaje v Sisku zadostna ter se od te strani ni bati teli ničnih težav z.a kombiniran (brodarski in železniški) izvoz žita preko Jadrana. Druga važna prekladalna postaja pri navedeni relaciji našega izvoza je Sušak, kjer so preloži žito spet ali v skladišča ali p« iz vagonov direktno v morske objekte. Zdaj obstoječa skladišča na Sušakn za-morejo sprejeti okoli 400 vagonov žita. Gradi pu se carinsko skladišče s kapaciteto 1000 va-nogov. — Z obstoječimi pristaniščnimi napravami se zamore prckrcati okoli 450—500 va-nogov žita. — Tudi tu so prekladalni stroški mnogo manjši kot pa ▼ Braili. (2 Din od 100 kilogrumov). Od pris4aa№ča Spili nomeaiaiw nimamo Močan nastop Sir Austen Chamberlaina Hitlerjeva brutalna politika ruši vse dosedanje delo Winston Churchilla — dovolimo Nemčiji, da se zopet oboroži, ko je Hitlerjev intimus Goring, preden je odpotoval v Rim na obisk k g. Muesoliniju, v berlinskem Sporlpalastu izjavil, da Nemčija rabi večjo armado zato, da razširi nemškemu narodu njegov življenski prostor? „Križarska vo$na proti Poljakom" (IV. Churchill) Hitler hoče sedaj s svojo protestno noto Angležem dokazati, da so bili nekorektni, zato da bi debato speljal z mednarodnega tira na moralno polje, na katerem so Angleži jako občutljivi. Seveda mu ta taktika ne bo ničesar koristila, ker je angleška javnost dobro razumela, za kaj gre pri vsej stvari, Sir John Simon odklanja revizijo brez splošnega sporazuma Winston Churchill, eden najbolj raziboritih angleških državnikov. Pariz, 18. aprila. Najvažnejši politični dogodek velikonočnih praznikov je protest, ki ga je po nalogu Hitlerja izročil nemški poslanik v Londonu angleški vladi, v katerem se nemška vlada pritožuje zoper govore sir Austen Chamberlaina in Winston Churchilla v zbornici poslancev, v katerih sta napadla Hitlerjevo politiko, ne da bi ju bil speaker (predsednik parlamenta) prekinil. Predvsem pa se Nemčija pritožuje, ker minister za zunanje zadeve Simon ne samo ni zavrnil teh napadov na Nemčijo, ampak jih je v svoji izjavi celo odobraval ali pa vsaj podčrtal. Angleški zunanji minister je namreč rekel, da so ti govori odsevali resnična čuvslva, ki jih je v Angliji splošno izzvalo ravnanje nemške vlade z Židi in drugimi narodnimi manjšinami. »Bila bi velika zmota, če bi se mislilo, da se ta čuvstva omejujejo samo na člane židovske vere ali pa da so bila od njih izzvana. Ne, ta čuvstva izražajo resnično mnenje in so spontanski in nujni izraz tega, kar čuti vsa dežela z ozirom na kršitev načel narodne strpnosti.« Angleška vlada na nemško protestno noto še ni odgovorila, ker Simon za praznike ni bil navzoč v Londonu in bo odgovoril najbrž šele danes ali jutri. Odgovor Anglije bi utegnil pomeniti za g. Hitlerja mrzel tuš, ker je znano, da angleška vlada, ki v skoraj nobenem slučaju v zgodovini ni omejevala svobodnega izraza mnenja v svojem parlamentu, istotako nikoli ni dopustila, da bi kdo drugi ugovarjal tem pravicam, prav posebno pa tc pravice ne bo priznala kakšni inozemski državi. Čeprav Hitlerjevo časopisje kriči, da se je britanski parlament vmešal v notranje zadeve rajha, da Jrc za »britansko provokacijo« in za »generalno ofenzivo proli Nemčiji«, je jasno, da je imel britanski parlament pravico govoriti oziroma izraziti svoje mnenje o notranjih dogodkih v Nemčiji, v kolikor oni čisto naravno vplivajo na mednarodni položaj. To pa je brez dvoma pravica vsakega parlamenta na svetil in zalo Hitler ne sme pričakovati, da bi mu angleški odgovor dal zadoščenje za napade Austen C.hamberla:na in Winston Churchilla ter ostalih govornikov, ki so nemški fašistični režim zadeli v živo. Protestna nota kanclerja Hitlerja je pač samo izraz zadrege, v katero je zašel sedanji nemški režim zaradi svoje nekulturne politike, ki pokvarja vse to, kar je Nemčija do sedaj dosegla ali skušala doseči na mednarodnem poprišču. Ang'leïki poslanci, ki so v zbornici to nekulturno nolitiko Hlt-terja tako ostro napad'1', so zadeli Hitlerjev režim tako zelo v živo zaradi tega, ker so opozorili Evropo, da s tako N?mčijo, ki tako gazi elementarne prav.ee vsakega naroda in vsake veroizpovedi, absolutno ni mogoče razpravljati o enakopravnosti v oboroževaniu ali o reviziji evropskih meja. Ali moremo, je dejal sir Austen Chamberlain, dovoliti, da bi se Nemčiji zopet vrnilo Po-morje, v katerem prebivajo Poljaki, da bi poiem Nemci, kakor je to namigaval celo tak zmeren politik, kakor je von Papen, vprizorili sveto križarsko vojsko ptoti Poljakom oziroma proti Slovanom? In kako naj — tako beremo v govoru Če je angleška javnost popolnoma edina v tem, da se s Hitlerjevo Nemčijo ne more debatirati o gotovih važnih problemih mednarodne politike, dokler bo sedanji režim nadaljeval po poti nasilja in nestrpnosti, katera se razodeva na vsakem koraku, pa s tem nikakor ni rečeno, da bi bili vladni krogi, ki imajo za seboj tudi dobršen del javnega mnenja, pustili pasti idejo pakta štirih velesil. Treba je konstatirati, da si MacDonald in Simon, ki imata za seboj tudi izvesten del tiska, še vedno obetata čudežne učinke od četvero-zveze in se udajata iluziji, da bosta mogla Francijo za to idejo pridobiti. Temu je dal dokaza zunanji minister Simon na isti seji, na kateri je on sam v lepih besedah obsodil barbarske metode Hitlerja. Vendar pa ta revizijonistična izjava g. Simona tako točno opredeljuje stališče Anglije v tem vprašanju, da jo moramo zabeležiti ne samo kol važno dejstvo v mednarodni politiki, ampak tudi kot razočaranje za one kroge, ki menijo, da se bodo takozvane male ! države morale hočeš nočeš udati pritisku velesil I Sir John Simon je namreč jasno izjavil, da Angli)a nikakor ne misli s tem sodelovanjem štirih velesil ( ! doseči za vsako ceno revizije mirovnih pogodb proti volji vseh prizadetih držav, ampak da glavni namen sodelovanja med Italijo, Anglijo, Francijo in Nemčijo vidi v tem, da se na vsak način in za vsako ceno prepreči vsak poskus, revidirati meje i . :,.o — in da se Anglija z Italijo absolutno ni razgovarjala o nobeni konkretni meji v Evropi, kako naj bi se spremenila, ampak da smatra sodelovanje med štirimi velesilami v popolnem skladu z ostalimi državami Evrope za nujno potrebno zato, da se najde nek, rekel bi, politično-tehnični način, kako naj bi se k reviziji v danem času pristopilo, ako bi bili vsi soglasni, da se take revizije izvršijo. Tozadevni pasus Simonove izjave, katero ie treba smatrati za jako važno, se glasi: ->Ni res, da bi bili razgovori v Rimu imeli za namen hegemonijo štirih velesil, ki naj bi svojo voljo vsilile ostalim narodom. Ni res, da bi se bili mi pogajali ali sploh razgovaijali o spremembah mej v kakšnem delu Evrope. To, kar je res in o čimer se îazgovaijamo in se bomo še razgovarjali s Francijo, Italijo in Nemčijo je to, ali ne bi bilo mogoče priti do pisane pogodbe štirih velesil, ki naj bi veljala za dolgo dobo let. Ta pogodba bi vsebovala dve stvari: 1, vzajemno zavarovanje in sodelovanje v svrho ohranitve miru v Evropi zato, da bi se onemogočila nevarnost, da bi ta ali ona velesila vstopila v blok, naperjen proti ostalim velesilam, 2. ali se ne bi mogla ta metoda razširiti tudi na druge težavne probleme Ev- rope, kakor so gospodarstvo, razorožitev in možnost, da bi se v bodočnosti zahtevale ali predlagate revizije mirovnih pogodb v smislu čl. 19 pakta Zveze narodov, ki se more realizirati samo tako, da se dobro pripravi teren od štirih velesil v popolnem sporazumu z vsemi prizadetimi državami na osnovi popolne ravnopravnosti, tako da bi se torej našel primeren mehanizem, po katerem bi se tiste revizije, ki bi se eventualno spoznale kot potrebne, brez trenja izvedle.« Kakor vidimo, je torej Anglija prilila veliko vode v Mussolinijevo vino, tako da revizija, kakot si jo zamišljata MacDonald in Simon, izgleda bistveno drugače nego ona, ki si jo je zamislil Mussolini. V tem smislu bi končno tudi Francija mogla pristati na italijansko-angleško inicijativo _ menijo nekateri krogi, ki simpatizirajo z gospodoma de Jouvenelom in Bercnguerom. Pretežna večina francoskih politikov pa je odločno mnenja, da tudi Simonova formula nima nobene realne vrednosti, ker na eni strani ne odgovarja pretenzijam Italije in Nemčije, ki hočeta revizijo brezpogojno, na drugi strani pa bi ta formula lahko Francijo speljala na nevarno pot počasnega odnehovanja po primeru Briandove politike, koje sadovi so privedli do današnjega mednarodnega položa- oziroma do nenasitnosti germanske revanšne imperialistične politike. —eau— Sir Austen Chamberlain, bivši konservativni zunanji minisler Anglijo. Hitlerjev režim vedno hujši Nov zakon proti tweem Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno in deževno. Temperatura se bo znižala. Berlin, 18. aprila, tg. Državni kabinet bo na jutrišnji seji razpravljal o načrtu zakona proti preplavi tujcev na nemških nižjih šolah. S tem se bo uredilo obiskovanje židovskih študentov v srednjih šolah za vso državo enako. Pričakuje se, da bo ta zakonski načrt že jutri sprejet V ostalem pa se bodo na jutrišnji seji kabineta bayili predvsem z zunanje-politićnimi vprašanji, in sicer s po-1 ročili o obisku nemških ministrov v Rimu in o nemški demarši v Londonu. Pruski ministrski predsednik Goring bo še nocoj z letalom zapustil Rim in dospel v Berlin jutri opoldne, da pride še pravočasno na predproslavo Hitlerjevega rojstnega dne, Papen pa se jutrišnje kabinetne seje ne bo udeležil, ker se vrne iz Rima z vlakom. Goring se vrača slabe volje Dunaj, 18. aprila, tg. »Morgen« in »Sonn- und Montagszeitung« poročata z debelimi črkami, da je zvezni kancler dr. Dollfuss dobil od Mussolinija v Rimu brezpogojno zagotovilo, da bo preprečil vsakršno vplivanje na avstrijsko notra'ijo politiko tudi s strani Nemčije. Nemški državni minister Goring vseh potrebnih tehničnih podatkov, zadostuje pa v našo svrho dejstvo, da so vse prekladalne in pristaniščne naprave v Splitu večje in f>o-polnejše kot na Sušakn. Iz vsega tega se vidi, da ni tehničnih ovir za izvoz našega žita preko Jadrana, če upoštevamo samo to navedeno zvezo, kjer zamore vršiti prevoz ali železnica sama ali pa železnica v kombinaciji v našim rečnim brodarstvom. Ostane samo še glavni vzrok, zakaj pri sedanjem stanju stvari ta izvoz ni mogoč, to je sedaiiiji tarifski položaj, na katerega se bomo pa povrnili ob drugi priložnosti. Žal se ravno v zadnjem času zopet vidi, da se namerava veliki načrt nekdanje vlade, ki je sklenila projektirane transbalkanske jadranske proge, ▼ veliki meri spremeniti. Kar se pa tiče traroiUiega itfuuieui fioinuiiue t Sredo- I zerosko tnorje preko Jadrana, pa je prvotni načrt že itak opuščen. Zadnje dni namreč se je podpisal sporazum naše vlade z romunsko, da se dirigira romunski tranzit ne več v smeri Jadrana preko našega državnega ozemlja, temveč z zgradbo donavskega mostu ml Turn-Severina na Kladno od tam pa proti jugu na Niš in Solun. To bo zopet hud udarec z.a bodočo pro-speriteto naših jadranskih luk, ki bi oživele [Kipolnoma šele, če bi se romunski tranzitni promet usmeril na Jadran, kot je bilo zamiš-t ljeno tudi v prvotnih, za procvit našega skupnega narodnega gospodarstva neprimerno bolj dragocenih načrtih o zgaditvi velikih jadranskih prog, ki bi bile žile odvodnice našega gospodarskega ustvarjanja in najtrdnejša go-> huouursku uiiiumuu uušet;u jadraiia. I je zapustil Rim slabe volje. Oba lista naglašata. da so Gôringu skoro izključno pripustili samo občevanje z zrakoplovnim ministrom B albom, ki je znan Žid. Dr. Dollfuss je zavrnil v svojem razgovoru s Papenom tudi številne polili ne želje ki so se uveljavljale z nemške strani glede avstrijske notranje politike. Hitler in slovanske naro^n** mnn'^ire Dunaj, 18. aprila, tg. Kakor poroča »Nmos Wiener Taghlatt«, jc bil v Hud sinu prepovedan I list »Srbske novine«. in siccr zaradi zaničevanja nemstva. Na izrednem občnem zboru luiigkr sn-kolskc zveze so z ozirom na novi položaj skleniti, da se sokolska zveza razpusti. Velikonočna srstnnki v F'mn Rim, 18. aprila, ž. Po odhodu avstrijskega kanclerja Dollfussa iz Kima je nadaljeval pogajanja z Vatikanom za sklenitev konkordatu avstrij. pravo-j sodni minister Schuschnig. ki ostane v Rimu do konca tega tedna. V soboto je konteriral državni podkancler von Papen z vatikanskim državnim tajnikom Paccelijcm. Velikonočne praznike je von Papen prebil v Rimu. Snoči je bil prirejen von Pai>enu banket na nemškem poslaništvu. Mussolini se banketa ni udeležil, ker je bil v Romagni, kjer je obiskal mesti Pesaro in Forli. Snoči se je Mussolini vrnil 7, avtomobilom ki ga je sam šofiral. v Rim. Predsednik pruske vlade Goring se jo prav tako vrnil snoči z letalom v Rini. Z njim je prispel tudi hessenski vojvoda Oba odpotujeta jutri v Milan, kjer bosta navzoča pri otvoritvi velesejma Koroški večer Klub koroških Slovencev v Ljubljani prired1 v soboto, dne 22. aprila v veliki dvorani Uiniona »Koroški večer« z zelo zanimivim progra-; mom. — Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih : mizah. Vstopnine ni. Na to prireditev opozarjamo i žc Оааеи vse prijatelje aaže Koroàkel Maribor, 18. aprila 193S. Iz Jarenine je prišla žalostna vest: slovenj-graški gosjjoil dekan in mestni župnik Alojzi] cižeik je izdihnil pri svojem bratu v Jarenini, g. kanoniku Jožetu Čižku svojo blago dušo. Zadela ga je kap, kateri je podlegel. Ravno se je danes dopoldne poslavljali od svojega brata, kjer je bil na obisku in kateremu se je pritoževal, da se ni še nikdar întil za hojo tako slabega v življenju kakor danes, ko se je nenadoma zrušil. V neka' trenutkih je izdihnil plemenito dušo. Gospod Alojzij je bil iskrena in blaga duša. Kako radi so njegovi farani poslušali besedo božjo iz njegovih ust. Vzvišeno je zvenela njegova beseda: gospod Alojzij je bil dober pridigar in je kot takšen slovel v vsej lavantinski škofiji. Na dušnopnetirskem polju si je pridobil'številne zasluge, zaradi cesar je postal deležen naslova in imenovanja duhov, svetovalca. Rodil se je 27. maja 1809 v Pilštanju. V maš-nika je bil posvečen 25. julija 1803. Kaplanoval je v Starem trgu od 25. avg. 1893 do 23. febr. 1894, v Sv. Blažu pri Dravogradu do 3. sept. 1894, v Sv. luriju ob Taboru do 4. avg. 189G, v Brežicah do M. sept. 1899, kot katehet na obeh mešč. šolah v Mariboru do 30. julija 1907. Potem je bil župnik r Slovenjgradcu od 1. julija 1907 do svoje smrti. Dekan dekanije v Starem trgu je postal 28. nov. 1931. Duhovni svetovalec je postal 9. maja 1928. Blagopokojni gospod dekan je bil dolgo vrsto let v središču duhovnega, prosvetnega in gospo-larskega življenja slovenjgraske dekanije. Njegovi r.eaiski ostanki se prepeljejo v Slovenjgradec, kjer 30 v petek ob pol 9 pogreb na tamkajšnje farno ookopnlišče. Vse, kar je za slovensko ljudstvo do-orega storil, mu bo Vsemogočni obilno poplačal. f Dr. Lovro Mihi Celovec, 18. aprila. Davi ob 5 je umrl v Bačah Baškem ježem na Koroškem mladi slovenski 'zdravnik dr. Lovro Miki, star šele 34 let. Z njim izgubita posebno Ziljska dolina in Rož mladega in idealnega moža, na katerega so stavili koroški Slovenci upravičene nade. Zavedni Magrovi hiši v Mnloščah naše globoko sožalje. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9 iz Bač na pokopališče v Maloščah. Boris Velev odhaja iz Jugoslavije Senzacionalen proces v Moskvi Državni pravdnih zahteva Boris Velev, tisk. tajnik bolgarskega poslaništva v Belgradu, Ici je bil, kot smo že poročali, premeščen v zunanje ministrstvo v Sofiji. Prišel je v našo državo 1. 1924 in je tekom devetih let plodo-nosnega delovanja med nami s svojim korektnim nastopanjem in vseskozi lojalnim delom pridobil mnogo iskrenih prijateljev. To je pomembno tembolj, ker je služboval v Belgradu v dobi, ko so bili odnosi med obema slovanskima državama često napeti. On ima posebne zasluge za srečno rešitev vprašanja bolgarskih emigrantov, s katerimi je vedno bil v korektnih odnosih. Stiki, ki jih je navezal z vsem tiskom v naši državi, so bili skrajno lojalni in bodo brez dvoma mnogo prispevali, da pride med obema slovanskima državama do tistega složnega sožitja, ki si ga je v srcu želel in kateremu je jiosvetil vso svojo nadarjenost in neutrud-ljivo energijo. Za obrambo demokracije Praga, 18. aprila, tg. Kakor piše oficiozna »Prager Presse«, proučuje češkoslovaška vlada vrsto profilaktičnih odredb v varstvo demokracije. V vseh onih primerih, v katerih bi se pokazalo, da jc demokratično-republikanski značaj češkoslovaške države ogrožen po razdirajočih elementih bodo oblasti postopale z vsemi zakonitimi sredstvi, ki so na razpolago. V najkrajšem času bodo izdali več varnostnih odredb. smrtno kazen London, 18. aprila. AA. Reuter poroča v/. Moskve: Na včerajšnji razpravi je državni tožilec Višinskij nadaljeval svoj govor o sovjetskih obtožencih o Lobanovu, ki je sin nekega tvorničarja, je dejal, da pripada k degeneriranemu razredu. Od sodnega dvora je zahteval, naj ga pravično kaznuje. Nato je o obtožencu Lebedevu izjavil, da je pripadal raznim razredom in dn je pošteno priznal svoja dejanja Prav tako je državni tožilec omenil razne olajševalne okoliščine v Živercovem primeru in priporočil njegovo oprostitev. Suhoruškina je državni tožilec opisal kot glavnega obtožencu med sovjetskimi obtoženci. Zanj je zahteval kazen, ki odgovarja njegovim zločinom. Obtoženca Krašnjenikova je obdelal na kratko in nato prešel nn obtoženca Zorina in opozoril na njegovo sodelovanje za primer vojnega napada na Sovjetsko Rusijo. Nato jo državni tožilec Višinskij napadal Olejnika. ki je prejemal mesečno tO funtov in Ici mu je Thornton pomagal naložiti njegove prihranke v angleški banki. O Kušnju je Višinskij izjavil, da je močan in preizkušen vohun, ki dosledno odklanja vsako priznanje. Vendar je Kušnji nekoč priznal, dn je vohunil. Pri teh besedah je obtoženec Kušnji skočil na noge in glasno izjavil, dn kaj takega ni nikoli priznal. Predsednik je pozval Košnja k redu. Državni tožilec Višinskij je nadaljeval, da ima nepobitne dokaze o tem, da je imel Kušnji stike z ruskimi državljani zaradi podatkov o sovjetski vojski. Teh dokazov pa Višinskij ni predložil. O Kutuzovi je Višinskij izjavil, da se je sicer prodala, vendar jc zaradi njenega priznanja priporočil sodišču milœtno obsodbo. Nato je državni tožilec Višinskij ,prešel nn angleške obtožencc O inž. Monkhousu je izjavil, da je obtožen, da je zbiral tajne podatke o sovjetskih tvor-nicali in o možni sabotaži velikih industrijskih naprav. Vedel je za vsa podobna dela inž. Thorntona. Monkhousa je nadalje obtožil, da se je poslužil podkupninskegn sistema, ki ga je uvedel prejšnji Metroviekersov zastopnik v Moskvi Anthony Simon. O Monkhousu je dalje trdil, da je bil oficir inteligenčne službe v Ar-liangelsku in da so mu ponudili mesto v Deni-kinovi vojski. Državni tožilec je tudi govoril o Monkliousovi pritožbi, češ da je bila preiskava v zaporih prestroga. V tem pogledu je dejal državni tožilec, so morali ravnati naglo, kr je to zahteval komisar Litvinov na posebno željo angleškega poslanika sira Oveysa, naj bi sc proces čimprej končal. Državni tožilec Višinskij je zatem prešel na dolg napad na Thorntona. Omenil jc Thorn-tonov preklic svojega prvotnega priznanja, zlasti spisa o 27 vohunih. Thornteon je prejemal vojaške vesti, kar je potrdil Olejnik. ki ga je razkrinkal kot vojaškega vohuna. Thornton se je zanimal za oklopne vlake in za municijska skladišča. To so nevarne informacije, jc dejal Višinskij. in bojim se, du Vas bodo razgn'alé. Nato je Višinjskij omenil listino o 27. vohunih, med katerim je tudi ime Gregorja. Toda Gro-gory ni izdal nobenih načrtov in se ni udeležil zločinskih dejanj. Zato je predlagal oprostilno razsobdbo zanj. Državni tožilec je obtožil angleške obtožence v temle vrstnem redu: Nnjprvo Thorntona. nato Macdonnlda, Monkhousa, Nordwnlla in končno Kušnija. Grc-gorvja je izključil iz te vrste. Svojo obtožnico je Višinskij končal z zahtevo, naj sodišče kaznuje s smrtno kaznijo sovjetske državljane in tuje za njihova zločinska dejanja. Prav tako pa naj se izvede najvišja socijalna obramba napram vsem, ki so ogrožali sovjetsko državo. Sodišče je sovjetsko in zato je lahko tudi milostno. Sabotažno delovanje obtožencev ne more zadržati napredka sovjetske države. Sodišče naj udari hudo in naj sc nikogar ne boji. Govori braniteljev London. 18. aprila. AA. Reutcrju poročajo iz Moskve: Današnja razprava se jc pričela ob 10.40. Sodna dvorana je bila nabito jxilna. Prvi je govoril Thorntonov odvetnik Brau-de. Izjavil je, da je Thornton zbiral samo gospodarske informacije. Prepričacn je bil, da bo Rusija nekoč trgovinski tekmec Vel. Britanije. Thornton ni imel pojma o vojaškem vohunstvu. Če so mu pa take podatke izročevali, jih je sprejemal proti svoji volji. Thorntonov odvetnik je nato dokazoval, da je dokument o 27 vohunih brez vsake podlage, saj je državni tožilec sam umaknil obtožbo Naznanjamo pretužno vest, da je gospod Alojzij Cižek duhovni svetovalec, mestni župnik in dekan v Slovenjgradcu danes, dne 18. aprila t. 1. ob 15 v Jarenini nenadoma umrl. Njegovi zemski ostanki se bodo prepeljali v Slovcnjgradec, kjer je plodonosno deloval nad 25 let. Pogreb se bo vršil v petek, dne 21. aprila ob pol 9. Priporočamo iskreno ljubljenega v molitev in blag spomin! Jarenina-Slovenjgradec, dne 18. aprila 1933. Žalujoči sorodniki. Razsodba nocoj glede Gregorvja, ki jc na seznamu teh dozdevnih vohunov. S tem pode v vodo tudi vsa obtožba, ki se opira na ta dokument proti Tliorntonu. Nordwullov odvetnik Dalmatovskij jo dokazoval, du je sam državni tožilec imenoval glavne priče njegovega klijenta nemoralne ljudi. Nedolžnost Nordvvallovo potrjuje tudi angleško banka, ki je potrdila, da je Nordvvall izročil Taylorju denar zn prodano obleko. Nordvvall je ves svoj prosti čas posvečal svoji rodbini. Dalmatovskij je zahtevni zu svojega klijenta oprostilno razsodbo. Nato je govoril odvetnik Kušnija Lido, ki je razčlenil obtožbo proti svojemu klijentu. Kušnija obtožujejo, da je bil tajen agent, da je povzročil poškodbe in tla je zbiral tajile podatke. Delavci mu niso vrnili manjših posojil in zato so ga obtožili zaradi korupcije. Sum Thornton je priznal, dn Kušni ni dobil drugih poročil kot samo gospodarskih. Razprava je bila nato prekinjena 20 minut. Monkhousov odvetnik jo nato uvodoma priznal, da. je njegova nalogu težku. Sokolov, Olejnik in Macdonald tde, da jo Monkliouse bil vohun in dea se je udeležil subotaže. Toda iz izjav teh prič sacnih je razvidno, da Monkliouse ni glavni krivec, kar je priznal tudi državni tožilec. Po končanih zagovorih je predsednik sodnega dvora pozval obtožence, da se lahko oglasijo k zadnji besedi. Obtoženi Macdonald, ki je prve dni razprave priznal, da je kriv in ki je kasneje preklical to izpoved, je nato povzročil novo senzacijo z besedami: >Kriv sem, nimam ničesar pristaviti.« Obtoženci Nordvvall, Thornton, Kušnv in Gregory so protestirali proti obtožbi in odločno zatrjevali, da so nedolžni. Monkhouše jc za-klicai v sodno dvorano: »Sem popolnoma nedolžen. Glede očitka vohunstva izjavljam, da poznam Thorntona žc 22 let. in sem uverjon, da ni prostovoljno pod-, pisal izpoved, ki me obremenjuje. Tak dokument ne bi obstal pred nobenim sodiščem. Ponovno zatrjujem, da sem nedolžen. Vsi ruski obtoženci so izjavili, da so krivi. Sodni dvor se je nato ob 13. 30 umaknil na posvet. Nocoj odločitev London, 18. aprila. AA. Renter poroča iz Moskve: Čeprav so se sodniki umaknili iz sodne dvorane ob 15.30, ni pričakovati razsodbe v zgodnjih večernih arah. Po ruskem običaju mora predsednik sodnega dvora Ulrih lastnoročno napisati ves svoj govor in razsodbo z utemeljitvami. Radovedno občinstvo je zadnje dneve trumoma napolnjevalo sodno dvorano, da sliši državnega tožilca in zagovornike obtožencev. Vsi ruski obtoženci so priznali svojo krivdo. Angleški obtoženci pu so z izjemo Macdonnlda zatrjevali svojo nedolžnost. Macdonald je ves bled in tilio izjavil v ruskem jeziku: kriv sem. Drugi angleški obtoženci so govorili po angleško. Monkliouse je zatrjeval, da je nedolžen, du ni nikoli vohunil ein da ni nikoli podkupovati, ker je njegova družba bila ponosna, nn elektrilikacijski napredek Rusije, pri katerem je odlično sodelovala. Podobno so zatrjevali svojo nedolžnost tudi ostali. Nordvvall je razen tega izjavil, da je vedno stori! kar jo bilo v njegovili močeh za socijalizem. Tudi v bodoče hočem ostati prijatelj Sovjetske Rusije. Angleški demanti London, 18. aprila. A A. Glede na trditev državnega tožilca Višinskega na moskovskem procesu, da je bil prejšnji voditelj Metrovickcr-sove družbe v Moskvi neki Anthony Simon, je danes ravnatelj te družbe sir Félix Pole izjavil, da tega imenu dozduj šc ni slišal. Nova vojna nevarnost Napetost med Japonsko in Rusijo Moskva, 18. aprila. AA. Tas poroča: Karahan je sprejel japonskega poslanika Oto, da mu poda stališče sovjetske vlade glede na alarmatni položaj, ki je nastal vsled spora radi vzhodno-kitajske železnice. Karahan je japonskemu poslaniku na-glasil, da se je sovjetska vlada doelej zanašala na večkratna zagotovila tokijske vlade, odkar so japonske čete zasedle Mandžurijo, da bodo namreč strogo epoštovale sovjetske interese pri tej železnici. V začetku japonsko-kitajskega ei>ora res ni bila sovjetskim interesom prb.adejana nobena škoda. Toda v zadnjih mesecih se opaža pri mandžur-skih oblastvih in pri Japoncih v Mandžuriji, da ustvarjajo resen položaj, Ici vznemirja sovjetsko Rusijo. Dalje je Karahan protestiral Produkcim premoga Znano je težko stanje naših premogovnikov, ki že leta sem ne delajo v polnem obsegu. Produkcija je padla zelo nizko v primeri s prejšnjimi leti in ni nobenih znakov, da bi se položaj na premogovnem trgu v kratkem izboljšal. V naslednjem navajamo statistične podatke o produkciji premoga v Sloveniji v tekočem letu. V mesecu januarju je znašala produkcija 115 tisoč 333 ton, ki je v februarju zaradi manjšega števila delovnih dni padla na 94.155 ton. Podobno je bilo leta 1932, ko je produkcija padla od 131 tisoč 992 na 121.829 ton v februarju. Letošnja produkcija jo za več kot petino manjša od lanske. Odjem državnih železnic se je zmanjšal od 43.279 ton v januarju na 33.801 tono v februarju. Prav tako se jo zmanjšala tudi industrijska poraba od 3G.220 ton v januarju na 32.861 ton v februarju in hišna poraba od 14.495 na 9.721 ton. Lastna poraba (in deputatni premog) je ostala skoraj na isti višini kot v januarju: znašala je v februarju 9.081, v januarju pa 9.440 ton. Skupno jo bilo prodanih v februarju 81.581 ton premoga v primeri s 99.187 tonami v januarju. Zaradi tega so zaloge premoga stalno naraščale: koncem decembra so dosegle 131.035 ton, mesec dni kasneje so znašale 137.739 ton in koncem februarja že 141.231 ton, torej veliko več kot ena mesečna produkcija. Število zaposlenega delavstva je sedaj znatno nižje kot pred letom dni in se je v februarju nadalje zmanjšalo: od 6.422 v januarju na 6.357 v februarju, število uradništva se je znižalo za 1 na 230 in za prav toliko število paznikov na 201. Pripominjamo, da je bilo v februarju lani zaposlenih 7.360 rudarjev. Primerno so padle tudi delavske mezde, in sicer od 6.78 milj. Din v januarju na 5.86 milj. Din v februarju t. 1. Naša plačilna sredstva Pod tem naslovom predlaga v velikonočni številki Jsl. Lloyd znani gospodarski strokovnjak dr. Ivo Belin, naj tudi naša država po češkem vzgledu proglasi bankovce za 100 Din za državni denar. Za razlog navaja, da je sedanjo krizo mogoče rešiti le z izdajo novih plačilnih sredstev. Kajti predlagani boni Priv. agr. banke za konverzijo kmečkih dolgov tudi ne bi prinesli olajšanja, ker bi se gotovo pokazal ažio v korist bankovcev Narod, banke. Po stanju z dne 31. decembra 1932 je bilo od celokupnega obtoka bankovcev v znesku 4.772.7 milj. bankovcev po 100 Din zn 1.725.4 milj. Din. Če bi se ti bankovci proglnsili za državni denar, bi se za toliko zmanjšal stalni državni dolg, ki znaša sedaj nekaj nad 1800 milj. Din. Ves obtok bi po tej operaciji znaša! okoli 2.717.9 milj. Din in bi tako znašalo kritje 53%. Če bi hoteli imeti samo sedanji odstotek kritja (nekaj nad 35%), potem se lahko da gospodarstvu kreditov za 1.800 milj. Din, kar bi znatno pomagalo k rešitvi krize našega denarnega trga. Vprašanje sistema dela naše Narodne banko je potrebno revizije, da bo Narodna banka lahko v jiolni meri služila splošnim interesom in nc bo igrala vloge navadno posojilnice za državo in del našega gospodarstva. Saj ima vzgledov o uspešni valutami in denarni politiki vsepovsod več ko« dovolj. Medn. kongres za rimsko pravo Bologna, 18. aprila. AA. V prisotnosti italijanskega prestolonasledaika in mnogih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov jo bil tu otvorjen mednarodni kongres za rimsko pravo. Kongres so priredili v proslavo 14 stoletnice od objave justini-janskih digest. Na kongresu sodelujejo mnogi strokovnjaki rimskega prava iz vsega sveta. Slavnostno predavanje je imel prosvetni minister Ercole, ki jc slavil rimsko pravo kot tvorbo rimskega genija. proti aretacijam sovjetskih državljanov, od katerih jih je bilo več celo lelo zaprtih, ne da bi prišli jired sodišče, in so morali prenašati žalitve in trpinčenje tudi s strani japonskih policistov, ki so v službi Mandžukua. Glede na vsa ta dejstva mora sovjetska Rusija spomniti Japonsko na njene obljube in vztrajati na tem, da se zavarujejo pravice Sovjetov pred napadi in nasiljem. Ob sklepu je Karahan prosil Oto, naj sporoči odgovor japonske vlade čimprej. Obenem mu ]e izročil spomenico svoje vlade zastran 6pornih vagonov in lokomotiv. London, 18. aprila, tg. Mandžurske čete so zavzele mesto Čingvangtao, katero so Kitajci žc izpraznili. Dve smrtni nesreči v Poljanski dolini oq B(T Trata, 18. aprila. Snoči okrog 8 so sc odpeljali iz gostilne Ignacija Kalana v Gorenji vasi trije prijatelji s kolesi domov proti Žirovskemu vrhu. Krog 9 zvečer pa jc gredoč po isti poti domov našel neki znanec onih treh kolesarjev na banski cesti med Trato in Dol. Dobravo svojega znanca in prijatelja Leopolda Oblaka iz Žirovskcga vrha, Žagarja pri lesnem industrijcu g. Francu Peternelju v Brebov-nici, nezavestnega ležati čez cesto. Takoj je poklical v Dolenji Dobravi nekega posestnika, ki jc ponesrečenca odpeljal v Gorenjo vas k zdravniku g. M. Grcgo'rčiču, ki jc ugotovil počeno lobanjo in krvno zalitje možganov. Lcop. Oblak je kmalu nato izdihnil. Z istim voznikom, ki je ponesrečenca pripeljal k zdravniku, so mrliča prepeljali v mrtvašnico župnije Trata, odkoder so danes obvestili sorodnike pokojnega. Isti večer sc je odpravil iz Sokolskcga doma v Gor. vasi proti domu g. Ivan Bogataj iz Suhega dola pri Lučinah. Vozil se jc z motornim kolesom. Na mestu, kjer so nekaj ur preje našli ponesrečenega Oblaka, je Bogataj prehitel več svojih znancev iz Lučin, ki so se tudi z vozom peljali z veselice domov. Ko pa jc družba z vozom nekaj minut zatem prišla na cesto med Gor. Dobravo in Podrežem, je videla nekega človeka ležati poleg ceste. Z grozo so ugotovili, da je ponesrečeni njihov prijatelj g. Iv. Bogataj, s katerim so bili skupaj na veselici. Ležal jc deloma čez cesto. Na njem je ležalo motorno kolo. Na glavi je imel rano. Bil jc že mrtev. Peljali so ga kar z vozom, ko so obvestili g. dr. Gregorčiča, domov v Suhi dol. Kako sta se nesreči pripetili, bo najbrž ugotovila komisija. Je pa vsa stvar precej zagonetna. Verjetno pa je, da je največ kriv alkohol in temna noč. Pokojni Bogataj jc iz daleč okoli znane bogate družine »Kacanovih« iz Suhega dola pri Lučinah. Osebne vesti Belgrad, 18. aprila. I. V 7. pol. skupino je na. predoval dr. Ivo Pcrtot, profesor na učiteljišču v Ercegnovi. Premeščeni so: v realno gimnazijo v Sisek dr. Josip Rozman, dosedaj profesor realne gimnazije v Karlovcu, na II. žensko realno gimnazijo v Zagreb RudolI Brolih, dosedanji profesor na prvi moški realni gimnaziji v Zagrebu. — V 5. pol. skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Ivan Vikina, Stara cerkev, Ivan Vuka, Ljubljana, Marija Luknar, Ptuj, Karlina Han, Ljubljana, Antonija Gcrmek, Ježica, Ivan Robnik, Maribor, Leopoldina Češnrek, Kočevje, Amalija Ko-bal, Kostanjevica, Josip Klemenčič, Pobrežje pri Mariboru, Josip Bizjak, Celje, Janko Ozmcc, Lipa, Stanislava Mahkota, Ljubljana. V 5. pol. skupino so napredovali v meščanski šoli sledeči učitelji in učiteljice Marija Šlupica, Krško, Marija Novak, Ljubljana, Marija Zupan, Celje, Marija Lapajnc, Vič pri Ljubljani. Drobne vesti Foggija, 18. aprila. AA. Kmetica Coppola jc srečno porodila potoroke moškega spolu. Izredni porod je povzročil povsod živahno zanimanje. Rim, 18. aprila, ž. Jutri bo zelo svečano otvorjen mednarodni kongres za trgovino. Otvoritve se bosta udeležila italijanski kralj in Mussolini., Jutri pojioldne bo pričela konferenca z delom, ki ho končano 22. t. ni. (idansk, J8. aprila, ž. Senat je določil volitve v novi senat na dim 28. maja t. L Pridiga dekana Gnidovca pred sodiščem Novo mesto, 12. aprila 1933. V nedeljo, dne 31. julija se je vršila sokolska veselica na trgu v Žužemberku, ki je trajala pozno v noč. Istega večera je pa izbruhnil silen požar v bližnji Stavči vasi, ki pa ni oviral, da se ne bi veselica vršila dalje ob plesu in zvokih harmonike. Z ozirom na ta dogodek je prihodnjo nedeljo dekan Guiidovec na prižnici ostro obsodil veseljače-nje, ki je trajalo pozno v noč kljub požaru v Stavči vasi. . , , Zaradi te pridige je bil dekan ovaden m so se vršile poizvedbe pri okrajnem sodišču v Žužemberku, ki je Zaslišalo mnogo prič, katere je navedla orožniška ovadba. Po izvršenih poizvedbah je vložilo državno tožilstvo v Novem mestu obtožnico zoper dekana Gnidovca radi prestopka po čl. 4 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da je dne 7. avgusta leta 1932 med pridigo v župni cerkvi žužemberški z ozirom na sokolsko prireditev, ki se je vršila prejšnjo nedeljo, rekel. ... »in takim ljudem razobešate Vi zastave, takim prepuščate svoje otroke...« je tedaj nekaj iznesel z namero, povzročiti neirazpoloženje zoper državno napravo Sokola K. J. Danes se je vršila Tazprava pred sodnikom po-edincem radi teh očitkov. Goep. dekan Gnidovec je v svojo obrambo poudarjal, da je z žalostjo opazoval, da se je širila surovost in nemorala v fari, Vznevoljen je bil, da je kot zaključek veselice 31. julija leta 1932 sledil ples sredi trga, ravno pred cerkvijo in pred kipom Brezmadežine. Zvečer pa je izbruhnil v Stavči vasi požar. Tuji gostje so se takoj odpeljali, domači udeleženci pa so naprej pili in plesali pozno v noč. Ta dejstva so vzbudila v njegovem srcu silno trpka čuvstva, vsled česar je v pridigi dne 7. avgusta leta 1932 ostro grajal to veeeljačenje. Grajal je tudi ples, ki ni nikako sredstvo za vzgojo značajev in junakov, kakršnih domovina po.robuje, kakor kaže to žalosten zgled nesrečne Goriške, kjer so duhovniki že pred vojno neprestano svarili pred ljudskimi plesi, a razna mladinska društva so jih naravnost gojila in pri takih veselicah se navduševala za milo domovino, dokler je bila ta na varnem. Ko je prišla nevarnost, je tako vzgojena mladina šla med fašiste in pomagala sovražniku gnjaviti naše uboge rojake. Zvesti svojemu ljudstvu so ostali duhovniki in tista mladina, ki jo je ona vzgajala v krščanskih društvih in iz njih so zrasli junaki, ki hodijo na morišče in s svojo krvjo dokazujejo ljubezen in zvestobo do domovine. Nato je v ostrih besedah obsodil veselico, trajajočo pozno v noč, med tem, ko so ljudem v Stavči vasi ognjeni zublji uničevali imetje, in so se čuli pretresljivi klici in jok otrok in žensk. Poudarjal je, da tako početje ni le nekrščansko, ampak tudi nečloveško. S tem v zvezi je poudarjal, da taiki ljudje, ki se tako obnašajo, ne zaslužijo . razobešanja zastav. Svoje pridige pa ni naperil proti SKJ, ampak proti udeležencem, ki pa niso bili sami Sokoli, ampak tudi drugo občinstvo. Sodnik je povzel glavne podatke iz zapisnikov zaslišanih prič župana Kastelica Josipa, Fink Pavle, Kovača Josipa in Veluščka Josipa. Kastelic je izpovedal, da je v pridigi točno slišal inkrimi-! nirane besede, katere je govoril obtoženec in da lahko jamči za to, da so bile besede res izgovorjene, ker si je takoj, ko je prišel domov, besede zabeležil, da jih ne pozabi. Fink Pavla je pripove-dvala, da je obtoženec v pridigi dejal, da se ie z vozom komaj preril skozi gnječo, kjer je bila veselica, da je vprašal, kaj to pomeni, nakar je dobil pojasnilo, da je sokolska veselica in je pri tem pripomnil: »Pa morajo biti zato zastave?« Kovač Josip je potrdil, da je obtoženec med drugim dejal: »Torej za veselico pa tržani zastave obešate?« Velušček je med drugim izpovedal, da je obtoženec kritiziral, da tržki možje niso prav naredili, da zastave izobešajo za veselico. Gosp, državni tožilec Barle je po sklenjenem dokazovanju utemeljil obtožnico in predlagal obsodbo. Branilec dr. Česnik je v zagovoru poudarjal, da je dvomljivo, ali je sploh obtoženi inkriminirane besede izustil ter se je obširno pečal s pričevanjem posameznih prič. Pa čeprav bi obtoženec izgovoril besede, ie-te niso veljale SKJ, temveč udeležencem veselice, ki so plesali in popivali pozno v noč, ko so v Stavči vasi zublji požara uničevali vaščanom borno imetje. Obtožnica tudi pravno ni utemeljena, ker ni podana subjektivna krivda. Za prestopek po čl. 4 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi je potreben zloben namen — dolus — to je namen žalitve državne naprave. Ta zloben namen pa ni dokazan z ozirom na izvedene dokaze in dejanski položaj. Odprlo je tudi vprašanje, ali je državna naprava I SKJ zaščitena po čl. 4. Judikalura na Hrvatskem je v tem oziru drugačnega mnenja, kakor judika-■ tura v dravski banovini. Sodnik je razglasil sodbo, s katero je spoznal obtoženca krivega prestopka po obtožbi in ga obsodil na 360 Din denarne kazni pogojno na eno leto z ozirom na olajšalne oko'nosti priznanja, neoporečnosti in razburjenosti radi dogodka od 31. julija 1932. Oprostilna razsodba radi pastirskega lista Ljubljana, 18. aprila. Pred kazenskim sodnikom s. o. s. g. Brankom G o s t a r j e m v sobi št. 12 se je danes točno opoldne pričela razprava o kazenski zadevi, ki jo ie sprožil »Savez Sokola kraljevine Jugoslavije« po odvetniku dr. Franu Kandaretu proti župniku na Viču pri Ljubljani p. Teodorju Tavčar-j u zaradi znane poslanice jugoslovanskega episko-pata. Iz te poslanice je zastopnik Sokola inkriminiral več odstavkov in jih stavil pod obtožbo zaradi prestopka klevete po § 301 kaz. zak., kateri določa zaradi sličnih deliktov kazen največ do 1 leta zapora in v denarju do 10.000 Din. Zastopnik Saveza SKJ dr. Fran Kandare je ma kratko utemeljeval obtožbo, poudarjajoč na koncu, da bi bila dolžnost obtoženega župnika odkloniti čitanje poslanice jugoslovanskega episko-pata ter je zlasti še naglasil, da je bila prva dolžnost obtoženčeva se pokoriti državnim zakonom, po'em šele cerkvenim. Ob zaključku svojega govora je omenil: »Nam ne gre za kaznovanje obto-ženčevo, marveč le, da se ugotovi njegova krivdal« Obtožencev zastopnik dr. Vladislav P e g a n odnosno njegov namestnik dr. Leskovec je že v obrambnem spisu, ki ga je sedaj kratko navajal, plediral za obtoženčevo oprostitev. Navajal je naslednje argumente obtoženčeve: 1. Dobil sem okrožnico oziroma poslanico jugoslovanskih škofov od svoje nadrejene oblasti t. j. od knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani z naročilom, da jo preberem pri dopoldanskih službah božjih 8. januarja 1933. Prebral sem okrožnico v svoji uradni lastnosti kot župnik po višjem ukazu, po ukazu kompetentne višje oblasti. Zato me kazensko sodišče vobče ne more klicati na odgovor, ampak samo cerkvena ali pa državna-admi-nistrativna oblast, prav tako, kakor ne more biti klican pred sodišče na zagovor administrativni «iradnik, ki mu okrajni načelnik ali pa banska uprava ukažeta, da naj prebere pred cerkvijo razglas, ki v tej ali drugi obliki utegne koga_ žaliti. 2. Okrožnica sama je bila uradna listina, ki so o njeni vsebini razpravljali jugoslovanski škofje in brez dvoma o posameznih faktih in tezah vršili poizvedbe oziroma imeli lastna opazovania. Moral sem zato imeti za točno resnico vse, kar okrožnica navaja. Zato z ozirom na določbe § 304 k. z, ne morem biti kaznjiv. Navedbe in trditve vseh jugoslovanskih škofov sem kot katoliški duhovnik in župnik moral imeti za resnične. Kam bi prišli v cerkveni hierarhiji, če bi imeli duhovniki kontrolirati pravilnost navedb m trditev ter odredb svojih škofov in nadškofov? 3. Dalje je obtoženec navajal, da se je moral pokoriti ukazu knezoškofijskega ordinarijata, ker bi bU drugače po canonu 2331 cerkvenega prava kaznjiv zaradi nepokorščine. 4. Ugovarjam aktivni legitimaciji Saveza SKJ za to tožbo. Oprostilna sodba. Sodnik g. Branko Gosi ar je aato prečital sodbo, ki se kratko glasi: Obdolženec Teodor Tavčar je oproščen od obtožbe zaradi prestopka po § 301 kaz. zak. ter se zasebni obtožitelj obsoja ▼ povračilo stroškov kazenskega postopanja. V razlogih navaja sodnik, da je Sokol bil sicer legitimiran za tožbo, da pa je obtoženec moral izvršiti dolžnost na višji nkaz. Smatra poslanico za uradno listino, o kateri so razpravljali vsi jugoslovanski škofje. Po predpisih cerkvenega prava so pastirska pisma škofov uradne uredbe, ki so namenjene vsem vernikom ali pa samo duhovščini. Škofje kot taki imajo skrbeti za versko in moralno vzgojo svojih vernikov, ki to pravico ali dolžnost izvršujejo sami ali po podrejenih duhovnikih. Kot take je treba upoštevati zlasti župnike, ki so iim od škofov dodeljeni kraji v pastirsko skrb. Ta vsebuje v prvi vrsti pokorščino in obveznosti pri izvrševanju duhovniške službe. Vpoitevati je treba, da obdolženec Teodor Tavčar vseh teh očitkov ni izrekel kot lastne trditve in koi laštua zaznani», tcevci le po svoji služ-' 6chichtov 365 SOLNČNIH DNI NA LETO! Radion naredi gospodinjo popolnoma neodvisno od časa in vremena. Vse tisto, kar doseže ona s tem, da beli perilo na solncu, in to samo poleti, doseže z Radionom že v pralnem kotlu in ob vsakem letnem času. Zakaj že pri kuhanju prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo — ki postane tako brez RJ.6-ii beni dolžnosti in kot razglas, ki ga je dobil od višje cerkvene oblasti, svojega škofa. Poudariti je treba, da zasebni tožitelj Savez SKJ niti sam ni trdil v svoji obtožbi, da bi obtoženec Teodor 1 avčar poleg navedb te službene okrožnice izrekel še kake lastne trditve ah samolastna tolmačenja. Podan je bil torej za obtoženca krivdo izključujoč razlog § 304 k. z. in ie zato prostorek utemeljen zastopnik dr. Kandare je v imenu Sokola prijavil priziv proti oprostilni sodbi. Slovo Ma'evža Sušmka Vse livade so ozelenele, povsod hiti novo življenje, rovtarski gospod Matej Sušni k pa je za vedno zatisnil svoje trudne oči. V 57. letu starosti je odšel, da položi svoj račun v roke večnemu Sodniku. Nihče ni pričakoval, da je pot njegov že tako blizu konca. On sam je pač zadnje čase smrt pogosteje vzel v misel, pa to ni nikomur pomenilo tako bližnjega konca, ker je gospod poslednje reči človekove premišljeval že dolga leta vsak dan. Na cvetno nedeljo je gospod župnik še in poslednjič daroval sveto mašo, potem je pa menil, da ne bo več vzdržal. Zadnje dneve pa je šaljivo povzel, da bo šel »v stratosfero«. V soboto je še hodil okrog. Prišel je še k večerji, ki mu pa ni šla v tek. Zjutraj ob 5 na Velikonoč je menil, da ničesar ne potrebuje, a pol ure nato je napovedal svojo smrt in ob 6 je bil že v večnosti. Sel je tja, kamor je tako vneto kazal dolga leta pot svojim vernim Danes pa je bilo njegovo slovo. Vse črno, vse črno... vsa fara je prihitela, da ob njegovem grobu še enkrat pomisli na večne resnice, ki jih je tukaj oznanjal 25 let. In tudi drugod so občutili, da je to bridkost; bridkost za vse, ki so dobrega gospoda poznali in poznali so ga vsi, tri ure in več na okrog — najbolj globoki spomini pa so ostali na Vrhniki, kjer je bil, preden je v Rovte prišel, več let kaplan, in je tudi vsem vse postal. Zato pa so v velikem številu prihiteli njegovi prijatelji in znanci od tam. In zapeli so pevci, zmajali se zvonovi, »miserere« smo prosili vsi... čeprav vemo, da po človeških računih dolgovi pokojnega ne tehtajo, toda kdo, kdo bo obstal pred Gospodom. Pa vendar vem, da je gospod Župnik Matevž to pravdo dobro prestal, kajti kdo jo bo drugi, kdo bo drugi vzdržal, če ne bo on, ponižni Matevž, pravi posnetek župnika Vianneya, ki mu je bil življenja prvi vzor. Kdo bi preštet tisočglave množice, ki so se razvile v mrliški sprevod. 8 zastav, 16 vencev, 30 duhovnih sobratov in naroda brezkončno v procesiji, večji ko za veliko noč. V cerkvi se je poslovil od pokojnega župnika g. dekan vrhniški. Vsa cerkev je na glas zaplakala ob njegovih toplih besedah, ob misli, da ga ne bo videl nihče več na tej prižnici, nihče več pred tem oltarjem, kjer smo ga videli tolikokrat... O, to, danes, ta pridiga gospoda Matevža med gorečimi svečami, ta je bila zadnja, a od vseh najsil-nejša. Bila je potrdilo vsega, kar je učil kot duhovnik božji: kaj si o človek I Še pri grobu so tekle solze in tedaj še bolj, tedaj, ko se je vtrgala kepa za kepo prsti in votlo udarila na zadnji domek gospoda župnika. Nn njegovo zadnjo hišico, skromno in tesno, kakor je vse svoje dni skromno in skrito in tiho živeti hotel gospod. Se pevci so mu zapeli, še stari in mladi, vsi srno se poslovili in potem ga je vzela črna zemlja — njegove kosti pač, a duh njegov je že v večnih bivališčih. Šel je gospod župnik Matej Sušnik, a pustil je za seboj globoke sledi in visoke spomenike. Vrhnika ga ne bo pozabila nikdar, ker še danes uživa in ho uživala sadove njegovega truda. Ustanovil ji je mlekarno, ki je revnim glavni vir dohodkov. še manj »a bodo pozabile Rovte, ki pijo vsak dan vodo iz ve 'ovoda, ki ga je zgradila njegova skrb. Ne bodo ga oozabili njegovi, dokler Oo stal Velike požarne nesreče O velikem požaru na Homcu Homec, 17. aprila. O velikem požaru na Homcu, katerega je za-hclc'il ze »Ponedeljski Slovenec«, še poročamo: Na najvzhodnejšem delu Homca, ob cesti, ki vodi proti Radomljam, je na velikonočno soboto ob treh zjutraj izbruhnil požar pri posestniku Alojziju Repniku. Sumijo, da je zlobna roka ne?nanega požigalca podtaknila ogenj v šupi, ki je bila krita s slamo in založena s steljo. Šupa ie bila seveda takoj v ognju, ki se je naglo razširil tudi na ostale gospodarske zgradbe v bližini: na drvarnico, svinjsko kuhinjo, svinjak in hlev. Ko so domači pritekli iz hiše in so prihiteli na kraj požara prvi sosedi, je bilo že vse v ognju. Šupa, hlev in stanovanjska hiša so tvorili eno poslopje, ki je bilo ločeno le s požarnimi zidovi, zato je bila velika nevarnost, da bo posestniku Rupniku pogoreia vsa domačija. K nesreči je pihat od vzhoda hud veter, ki je razpihaval plamene proti stanovanjski hiši in dvigal visoko v zrak cele kosmiče goreče slame ter jih raznašal daleč na okrog. Šop goreče slame je padel na 80 metrov oddaljeno slamnato streho gospodarskega poslopja posestnika Primoža Prešerna. Še preden so mogli domači pristaviti lestvo, da bi s škafom vode pogasili gorečo slamo, je že veter vzpihal ogenj, da je bila naenkrat vsa streha v plamenih. Tudi tu je imel ogenj dovolj goriva, saj so bila vsa gospodarska poslopja založena z mrvo in slamo. Ogenj je poleg tega objel še kozo-lec-dvojnik, ki je oddalien od gospodarskega poslopja le par metrov. Požar je bil tako velik, da so povsod po okolici mislili, da gori pol Homca. Na kraj požara je prihitelo 7 požarnih bramb, med njimi celo iz Domžal in Mengša. Spričo hudega vetra in velike nevarnosti, da se požar razširi še na stanovanjska poslopja, so se morali mnogo truditi, da so omejili požar in skušali rešiti, kar se je pač dalo. Pri posestniku Repniku je bilo reševanje izredno otežkoćeno, кег je bilo že vse v plamenih. V svinjaku so ostali trije prašiči, katere so vse omotene privlekli iz svinjaka in so jih morali na mestu zaklati. V hlevu je ostala živina in posestnik Repnik je le s težavo prišel do nje, da jo je odklenil in napodil iz hleva, v katerega So že švigali plameni skozi okna in vrata. Zunaj na prostem pa se je konj ustrašil ognja in brnenja motork in se je zatekel nazaj v goreči hlev. Ko je posestnik Repnik ponovno poskušal rešiti žival, katero je šele pred kratkim kupil, se je vsulo nanj goreče tramovje, da je dobil nevarne opekline po obrazu in rokah. Morali so ga takoj prepeljati v Ljubljano v bolnišnico. Njegove poškodbe so hudega značaja. Tudi desetletni sin Ciril je bi! močno opečen, vendar pa zanj ni nobene nevarnosti. Posestnik Repnik trpi vsled požara veliko škodo, saj mu je poleg vseh gospodarskih poslopij zgorelo vse poljsko orodje, nova mlatilnica in slamoreznica, konjska oprema, krma za živino itd. Posestnik Prešeren trpi enako škodo, ki je pa večinoma krita z zavarovalnino, med tem ko je bil Repnik le malenkostno zavarovan. Da škoda po požaru ni bila še večja, moramo pripisati požrtvovalnosti vseh požarnih bramb in pa okolnosti, da je veter pihal samo v zahodni smeri, kier je le poslopje posestnika Prešerna. Ob tej priliki moramo opozoriti na važno okolnost, na katero v splošni razburjenosti v slučaju požara kaj radi ljudje pozabijo: na vsaki slamnati strehi v bližnji okolici požara morajo stati ljudje s posodami z vodo, pripravljeni, da takoj pogasijo vsaj ogorek, ako ga veter zanese na slamnato streho. Kako je dom »zadruga« visoki spomenik, vreden prvi in drugi največjega in dobrotnega moža. Ne bo ga pozabila fara, ki čuje njegove mogočne zvonove, gleda njegove oltarje, zakaj vse to je sad njegove skrbi in njegovega dela. Povsod, povsod sami spomini njegovega dela. skrbi in gorečnosti, zato ga nikdar pozabiti ne bo mogoče. Plačnik pa mu bo Bog. Sedmina po pokojnem župniku bo v oonede-ijek 24. aprila ob « v Kovtah. na Homcu nastal, si nihče ne more raztolmačiti, najbrž pa ga je zanetila zlobna roka. Nesreča je ob taki zgodnji jutranji uri povsem izključena, poleg tega pa je v noči še deževalo. Vsa vas pogorela Tam gori nad Vivodino, visoko v brdih je stala mala. pa premožna vasica, žumberško selo Rajdenoviči pod župnijo Kašt, občina Sošice. Na velikonočno nedeljo — letos je bila istočasna naša in žumberska Velika noč — ko so že vse -vuzmenke» davno dogorele, pa se je malo preo poldne vnela še ena. a ta ne v veselje, ka. terega pomenijo velikonočni kresovi, ampak v veliko žalost in nesrečo. Vsa vas se je vnela in za-plapolala kot velikanski kree, viden po vsej Beli Krajini. Dobre pol ure, in bilo je vse pepel in ruševina. Na veselje in lepoto praznika je domačin ile Damjanovič streljal z možnarjem. Njegov brat ga je opozoril na nevarnost: »Nemoj Ile paliti, jer za pol sata če ti se spaljiti krov!« Nesreča je hotela, da se je res tako zgodilo Strel iz možnarja je vrgel zažigalno vrvico na slamnato streho in ogenj se je v hipu razdivjal po vseh strehah, ker je bilo vreme vetrovno in to je bila pač strašna velika noč. ko so ljudje iz cerkve hiteli domov na pogorišče. Prihitela je motorna brizgalna iz Vivodine, toda kaj bo delala, ko pa ni bilo nikjer nobene vode. Eno uro daleč so hiteli potijo, pa kaj bo proti požaru nekaj škafov vode in to proti požaru v suhih slamnatih strehah. Od vse vasi je pogorelo vse. Pet, včeraj premožnih posestnikov je danes na beraški palici. Od vse vasi sla ostali samo dve zidanici, kot dva varuha in dva spomenika, na vsakem koncu vasi eden. Nesrečni zažigalec se je baje hotel potem ustreliti, pa Kaj to pomore. Koliko so bili zavarovani, ni znano. Verjetno pa je, dn nič. Bili pn so večinoma dobro stoječi ljudje. Vsaj posestva so imeli gotovo velika. Re-.ili so si samo živino, vse drugo je uničil ogenj Krava ie zgorela Dne 10. aprila ob 10 zvečer je planil ogenj iz hleva gospoda Pluta na Pleščem vrhu nad l)ra-šiči. Drašička požarna hramba je hitela takoj na pomoč, a ogenj je bil še urnejši. ker je vse Iako močno presušeno. Omejili so ogeni, da se ni lotil sosednjih streh: hiše In raznih zidanic, ki jih je tam vse polno, ker leži kraj sredi samih vinogradov. Tudi iz Vivodine je prišla gasilska pomoč kaj hitro. Težava je pa bila radi vode. katere na hribu ni nikjer odveč. Zato je je bilo sosedu kar malo žal. Ogenj je unič;1 hlev. pod, svinjake in vse, kar je bilo notri. Ker ni bilo nikakor mogoče skozi vrata v hlev. kjer je stala edina kravica, jo je vročina zadušila. Prešiče so rešili. Gospodarja tisto noč ni bilo doma. Odšel je na večer do Gradca z voli, da bo drugi dan šel v Črnomelj v semenj. V Gradacu je zvedel za nesrečo. Vrnil se je domov in je našel pogorišče. Ogenj ni nastal najbrže ne po nesreči ne po slučaju, ampak vse kaže, dn je bil podtaknjen škode je čez 20,000 Din. Zavarovan je bil za 13.000 Din. Smrt na starejšega Liutomerčana Na veliki petek ob pol 10 zvečer je vzel slovo od zemeljskega življenja najstarejši Ljutomerčan. upokojeni zdravnik dr. Rožič. Pred dobrim mesecem je obhajal svoj 96. rojstni dan, kljub temu, da je bil v moški dobi večkrat bolan. Bil jf dober človek, pravi humanist, ki je rad pomaga pomoči potrebnim. Zdravniško prakso je redko iz vrševal, bil pa je strasten lovec. Velika množic; ljudi ga je na veliko noč popoldne spremljala na pokopališče. Bog mu hodi milostljiv sodnik. Rodbini naše sožalje. — Imamo v Ljutomeru še dva, ki sta_ stara nad 90 let: gospa Hônigmanova iu gosp. Sagaj. Ua bi še živela. LjtzbSjanske vesti: Huda avtomobilska nesreča Ljubljana, 18. aprila. Na Dunajski cesti, tam, kjer križa cesto stari vojaški lir, se je danes ob 1 popoldne pripetila huda avtomobilska nesreča. Po cesti je privozil z avtomobilom 31 letni šofer Rudolf Debeljak, uslužben pri neki zagrebški tvrdki in stanujoč v Zagrebu, Scnoina ulica 12. Na tem kraju pa se je avto naenkrat prevrnil — najbrže je Debeljak izgubil oblast nad volanom — in pod avtomobilom je obležal Debeljak težko ranjen. Priskočili so ta-koj na pomoč ljudje, ki so izvlekli Debcljaka izpod avtomobila, neki gospod pa je z bližnjega telefona telefoniral po reševalni avto. Takoj so prišli reševalci, ki so naložili ranjenega šoferja na reševalni avto in ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima Debeljak zlomljeni obe roki in obe nogi, povrhu tega pa ima Kes i bo danes? Drama: Krog s kredo:. Red A. Opera: Samson in Dalila . Red Sreda. N'očno -1 užlto imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta (i, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Samo dn dva zmoreš kovača brž k S/amiču! To se izplača. Rizlinga liter je brž pred teboj in še keramični vrček /e tvoj! ■ Občni zbor Združenih in zasebnih iu trgovskih nameščencev Slovenije« 1er ljubljanske podružnice, bo drevi ob 8 v Rokodelskem odmu. Xa to opozarjamo vse članstvo in ga toplo vabimo. Ob priliki proračunske razprave si dovoljujemo vprašati ljubljansko občinsko upravo, kakšni si> razlogi, da baje namerava mestno nac. pripustili k izpitom z.a mestne računske uradnike, za katere jc predpisana srednješolska matura, večje število uradništva, ki v veliki večini za to službo nima z.adoslne formalne kvalifikacije. Veliko število abiturijentov jo pa brez izgledov, da dobe primerne javne službe, katere naj bi se oddajale le z. javnimi razpisi. Liubttana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov irs ob зк aa gospode 1er deco • Naval na bolnišnico. Tudi med prazniki je vladal na bolnišnico stalen naval bolnikov. Na Veliko nedeljo je bolnišnica sprejela 30 bolnikov, na velikonočni ponedeljek pa tudi okoli 30. Do sedaj jo število sprejetih bolnikov že doseglo G100. • Mestno načelstvo v Ljubljani daje vsem interesentom na znanje, da ee bo v nedeljo dne 30. aprila 1933 ob 13 vršila javna dražba košnje mestnih i k.lov iu Mri'Ionov na Barju in sicer v gostilni •Jakoba Vidmarje na Ižanski cesti. Javna dražba v zadevi oddaje košnjo mestnih potov in štradonov Trnovskega, Karlovškega in Poljanskega predmestja se bo pa vršila dne 7. maja 1933 ob 13 v gostilni pri Koscu na Opekarski cesti. Konje, vozove in vso konjsko in vozno opre-' hio jo treba najkasneje do četrtka t. j. 20. t. m. prijaviti mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7/1., >eba 3, ker se ta dan zaključi popisovanje in izroči popisni seznam vojaški oblasti, ki bo najstrožje nastopila proti onim lastnikom, ki ne bi pravočasno in pravilno zglasili svoje živine in svojih vozov. ■ Sadjarsko in vrtnarsko društvo, podružnica Ljubljana severni dol priredi drevi ob pol 8 zapet predavanje pri Kačiču, Dunajska cesta. Predava g. I lu m ek. • Zatiranje gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Mestno načelstvo ljubljansko opozarja posestnike in najemnike Zemljišč na razglas, ki je nabil po mestu. O Izgnani cigani. Pred prazniki so ,:• osrečili Ljubljano številni cigani, ki so vodili s seboj starega in sestradanega medveda, drugi so imeli s seboj majhne in gnusne opice, tretji, zlasti ženske in otroci pa so beračili po ulicah in okoli strank, morda .-o tudi kaj pouzmali, kdo ve. Poli- Naznanilo Zobni atelie Pîrfo Emil dentisi-iehnik se je preselil iz Rimske ceste sedal iP г e «3 SkoSšlo šf. 21 ihša Strojanšek trgovina Pri Zvonuv, II. nadstrop. zdrobljen tudi prsni koš, tako, da je njegovo stanje zelo nevarno. Očividci pripovedujejo, da se je avto zadel v konfin ter se nato trikrat prekucnil v zraku. Avtomobil sam pa je tudi ves zbit in polomljen, tako, da trpi tudi tvrdka precejšnjo škodo. Kraj nesreče je približno kakšnih 100 korakov oddaljen od gostilne Kovačič. Debeljak sicer ni izgubil zavesti, vendar je bil prve ure po nesreči tako zmeden, da ni mogel nič določnega povedati o nesreči, Na Dunajski cesti se jc pripetila podobna nesreča na črnuškem mostu, toda s to razliko, da se tan» k sreči ni nihče ranil. V obcestni kamen se je zadel z avtomobilom avtotaksni šofer gosp. Zaje. Pri tej nesreči se je avto sicer razbil, gosp. Zajcu pa se ni zgodilo nič hudega. Staimoeifc v vili, v bližini glavnega kolodvora, štirisobno z vsem komfortom (celo prvo nadstropje) posebno slop-njišče, vporaba vrla, oddam z avgustom. Pojasnila: Reklam Rozman, Gledališka 8. cija 'je dala medvedarjem sicer dovoljenje, da smejo s svojim medvedom igrati na robu mesta, cigani pa so prišli tudi v sredo mesta. Zato jih je policija prav trdo prijela In jih vse izgnala v nedeljo popoldne. Cigani so se sicer upirali, ko. likor se je le dalo, toda Nikoliči, kakor so se cigani pisali, so morali lopo peš po Dolenjski cesti in sedaj »osrečujejo bogvo katere dolenjske kraje. 0 Po slabi družbi glava boli. Delavec Šle-fan Čop, doma iz, Gerovega pri Prezidu, jo dolgo delal na Francoskem in se je pred dnevi vrnil v domovino. V Ljubljani je hotel spiti v kakšni družbi kozarec vina, toda zašel je med take, ki so ga temeljito obrali. Čop je imel pri sebi 1400 Din in je pretežen dol tega denarja zapravil za pijačo svoji družbi v več gostilnah. Ostanek denarja pa sta mu njegova vinska bratca — ukradla. Ko se je Čop iztreznil in je videl, da je njegova listnica prazna, je tatvino prijavil policiji. Na policijo pa je sam od sebe že prišel eden od tatov in vrnil 200 Din, kolikor pravi, da jih je on ukradel, za drugi denar pa je povedal, da ga je zapravil njegov tovariš. Tako je prišel Čop ob svojo trdo prigarane žulje. O Modne hlače — pumparcc dobite jmjcc-neje pri Prasket'ju, Sv. Petro ccstn 14. QUiùœpvGÀ&fljô SDepeche de Toulouse« članek, v katerem pravi o Mussolinijevem načrtu: Pakt četvorice je padel v vodo in močna angleška demokracija jc dobro razumela, kaj sc je skrivalo pod soiizniom revizije mirovnih pogodb. To je po mojem mnenju ogromen preokret. V Washinglonu bomo skušali ozdraviti gospodarsko anarhijo, nered v carinskih tarifah, cenah in valutah. To mnenje, ki nedvomno odgovarja iudi mnenju francosko vlade, jc v francoski javnosti zopet vzbudilo več upanja, da se bo francoska teza sedaj uveljavila tudi v anglosaksonskih državah. Ta francoski optimizem dobiva podporo še po vesteh, ki prihajajo iz Rima. Rimski dopisnik »Tenipsa. opisuje ncmško-italijanskc razgovore o reviziji. Pri razgovorih, ki sta jih imeia Mussolini in MacDonald o reviziji mirovnih pogodb, sta mislila na dva konkretna primera: na poljski koridor in na madjarske i ineje. Za koridor so razmotrivali kompromisno rc-1 šitev, ki bi obstojala v tem, da bi sc ustvaril nc-; kakšen nemški koridor. Ta kompromisna rešitev pa ni ugajala v Beilinu. Nemška vlada jc dala raz-I umeti, da bi predlagano rešitev mogla smatrati \ Nemčija samo za neuspeh in da Hiilerjeva Nemčija I ne zahteva nobenega kompromisa, temveč 100 od-I stolno rešitev. Radi tega negativnega stališča italijanske vlade raje ni silila dalje. Na eni strani ni hotela napravljati vtisa, da Nemčija in Italija glede pakta četvoricc nista edini, na drugi strani pa bi bila Italija, čc bi bila sprejela nemško stališče, prisilila Poljsko, da sc takoj priključi Mali zvezi. ! To bi torej pomenilo, da bi se protirevizionistična 1 fronta močno okrepila, kar seveda ne bi bilo v smislu iašistične politike. Iz tega se lahko sklepa, da je v sedanjih okoliščinah za Italijo zelo težko pomagati Nemčiji pri reševanju tega spornega i vprašanje. Japonci korakajo proti Pekingu London, 18. aprila. Ig. Bogati Kitajci zapuščajo ozemlje med Pekingom in Tjcncinom, ker so prepričani, da bodo Japonci nadaljevali svoje prodiranje proti jugu do Pekinga. Na desnem bregu reke Luen so koncentrirana kitajska ojačenja z oklep- nimi avtomobili, ker tam vsako uro pričakujejo japonskih predstraž. Inozemci, posebno Američani in Angleži, iz Tjencina, ki se nahajajo v morskem kopališču Pcjtao, so v največji naglici zapustili to kopališče, ko so zvedeli, da Japonci prodirajo. Razhrof marksizma po svetu Razkol irancoskih socialistov Toda podpirali bodo vlado še nadalt'e Pariz, 18. aprila. Ig. Na občnem zboru socialistične stranke v Avignonu je dobila resolucija Faure-Blum 2807 glasov, Renaudelova pa 925 glasov, med katerimi pa sta dve tretjini glasov parlamentarne frakcije. Resolucija Faure-Blum se sicer odreka obsodbi parlamentarne frakcije, zahteva pa, da se v bodoče pod nobenimi pogoji ne sme več dovolili proračun meščanske vlade za vojaške kredite, kolonialne kredite iu lajne fonde. Renaudel pa je dopoldne zahteval popolno svobodo za delo- Pred konferenco v Washinglonu vanjo parlamentarne frakcije, ker mora il i glavno stremljenje za tem, da se pri posameznih prilikah ne doseže maksimum za stranko, temveč je treba stalno vzdrževati enotnost med levičarskimi strankami. K lomu je izjavil, da si bo večina parlamentarne frakcije navzlic vsem resolucijam stranke tudi nadalje sama določala .svoje zakone. Ker je j za Binkošli že nov občni zbor stranke, je razkol v stranki, kateremu so se sedaj izognali, samo lor-malno, najbrž samo odgoden. Zlato davi Ameriko Newyork, 18. aprila tg. V senatu so s 43 : 33 glasovom odklonili predlog, da bi se svobodno koval srebrni denar z diktirano zlato rclacijo 16 pen-cev. V debati so se vrstili ostri napadi, posebno na Anglijo, ki pri valularnih manipulacijah varuje interese mednarodne trgovine, dočim Združene države propadajo radi zlatega standarda. Inilaci-jonisti so zahtevali od Roosevelta, da sklene in- ternacionalen monetarični dogovor v bodočih po-; gajanjih z Anglijo in Francijo, ker bi sicer tudi j proti odpori predsednika dobili tričetrtinsko večino za inflacijski eksperiment, čuje se, da bodo radi tega na sestankih z MacDonaldom res uva-ževali stabilizacijo funta in dolarja na novi zlati pariteti, pri čemer bi se srebro soupoštevalo v va-lutarnih sistemih. Maribor [J Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne aprila ob (> zjutraj v stolni in mestni žii|ini cerkvi sv. mašo s skupnim sv. obhajilom za 1'higopokojncga člana Prevzv. dr. Andreja Karlina. Popoldne pa ima v dvorani Zadružne gospodarske banke ob pol 3. uri predavanje. □ Kdo bo magistratni ravnatelj? Na eni prihodnjih sej mestnega občinskega sveta sc iio \ ršilo imenovanje novega ravnatelja magistralnih uradov. Imenuje se že sedaj cela vrsta oseb, ki l>i jirišle v poštev kot prosilci za to mesto. □ O prerezanih električnih žicah, ki smo jili zadnjič omenjali, jc sodišče že izreklo svojo razsodbo. Obsojeno jo bilo mestno električno podjetje radi kršenja tuje lastninske pravice, ker jc njegov organ odvzel električni tok nekomu stanovalcu, ki so je branil plačati račun svojega predhodnika v istem stanovanju. V bodočo bodo morali organi električnega podjetja terjati plačilo računov od tistih strank, ki so tok res porabile, no pa od njihovih naslednikov. □ Ainerikanski vlom nn Meljskj cesti v pisarno carinskega posredništva Jaklič je šc neprestano predmet vecoliče mariborske pozornosti. Vloma tako velikega obsega šc; nismo imeli v Mariboru. Organom našega policijskega oddelka so zagrenili drzni vlomilci oba velikonočna praznika; kakor se zdi. pa so so zato naši kriminalisti naglo "maščevali, kajti v zaporih hotelo Graf «e žc nahajajo štirje možanci, oel katerih bi dva po vsej priliki zamogla o vlomu kaj točnejšega povedati. Zasliševanje se jc pri- čelo šele včeraj popoldne. V delo je vzel osumljence vod ja kriminalnega oddelka g. nadzornik Cajnko. pomaga mu pa g. nadzornik Goršič. O rezultatih zaslišijo se sedaj še ni dalo ničesar dognati. Policija vrši še nadaljilo obsežno preiskavo skupno z. okoliškimi orož. postajami v Studencih in na Teznu. Pričakovati je, tla se vlomilci ne bodo predolgo veselili svojih obilnih ^pirhov«. □ Invalid si zlomil protezo. Nenavadna nezgoda jc zadela invalida Franca Lcdineku, ki je izgubil nogo ter hodil sedaj « pomočjo protezo. Na kolodvoru mu je na pločniku pred postajo nenadoma zdrsnilo, padel jo in si pri padcu prelonil — protezo. Ni mogel več vstati, pa so morali poklicati lin pomoč reševalce. Ker tudi li niso vedeli kaj in kako, so invalida z zlomljeno protezo prepeljali kur \ bolnišnico. □ Gori... V Peklu pri Košalcih so imeli za Veliko noč ogenj. Zvečer ol> 9. uri se jc vnelo gospodarsko poslopje Franca Fuznianu ter je pogorelo do ta j. Gašenje j( bilo brezuspešno, duši so prihiteli na pomoč gasilci iz. Pesnice in tudi iz. Maribora. Primanjkovalo je vode, ker so inotorke žc po nekaj minutah izpraznile vso bližnje studence. Poslopje je pogorelo do tal ter trpi lastnik občutno škodo. □ Sam se je z ročico. Pri zajemanju vode iz vodnjaka «e je ponesrečil v Unčah 19-letni jioscst. sin Franc Spustil jc vitelj z vedrom, da se je sam odvijal. Pri tem ga je naglo se vrteča ročica udarila .i tako «ilo po glavi. če-nje angleščine, francoščine ali nemščine, esperanto se pa obvlada v nekaj mesecih. Drugi politik, g. Hidežiro Nagata, župan glavnega mesta Tokio in šef nacionalne stranke Kon-kukukai, je januarja meseca govoril v radio postaji JOAK v Tokiu o temi »Japonska in nje svetovni položaj«. Med drugim je izvajal: »Upam, da bo vsak narod rabil esperanto kot mednarodni jezik. V svojih študijskih letih sem se naučil angleščine in nemščine, toda oba jezika mi nič ne koristita. Kadar govorim angleško z Angležem, me ta ne more razumeti. Pravijo, da so Japonci nespretni v tujih jezikih, zato tudi naše predstavništvo v Zvezi narodov ne najde toliko razumevanja, Чаког bi ga lahko, ako bi bili spretnejši v tujih czikili. Ko smo nameravali prirediti XII. olimpijski kongres, je vsa zadeva padla v vodo, ker nam ie pri- manjkovalo govornikov, veščih tujih jezikov. Zveza narodov bi človeštvu mnogo koristila, ako bi ukrenila kaj konkretnega glede mednarodnega jezika. Mi Japonci, mislim, smo poklicani, da vztrajamo v rabi mednarodnega jezika. Pred leti sem dal izvršiti nagrobni napis ponesrečencem velikega potresa v japonskem in esperantskem jeziku, da bi ostal ohranjen še po tisočih letih. Mislim pa, da ni več daleč čas, ko bomo esperanto uporabljali, kakor jc danes splošno v rabi meterski sistem.« Kakor vidimo, ne spada esperanto še med staro šaro, kamor bi ga hoteli nekateri vreči, temveč pridobiva vedno več pristašev tudi med odličnimi politiki. Očitek, da so »vsi umetni jeziki, vštevši esperanto, samo povečali obstoječo babilonsko zmedo, a da niso koristiti človeštvu, ker se ne zaie-nijo za jezikoslovne posebnosti svoje naloge«, 'e popolnoma neresničen in tudi nelogičen. Dr. Ludovik Zamenhof nikakor ni hotel povečati babilonske zmede, ker takrat še ni bilo toliko umetnih jezikov. Edino Volapiik se je takrat razširjal, ker pa ni imel življenjske podlage, je kmalu izginil in esperanto je prevzel njegovo mesto, Ker je bil mnogo boljši in popolnejši. Po Zamenhoto-vem vzorcu so nekateri skovali nove jezike ne >z potrebe, pač j a iz nasprotstva, ker jih je jezilo, da niso oni prvi prišli na to idejo. Kaj boljšega in popolnejšega pa ni dajal nobeden. Zamenhof se je tudi oziral na jezikovne posebnosti. Sam je govoril osem jezikov (poljsko, rusko, nemško, angleško, francosko, latinsko, grško in hebrejsko) in kot tak je uvidel, da za mednarodni jezik ni sposoben noben živ jezik, že iz prej citiranih vzrokov ne Zato je vzel besedni zaklad iz germanskih, romanskih in slovanskih jezikov, se stavil enostavno slovnico po angleškem vzorcu. (Kakšno prednost ima torej »basic english«? Morda to, da so skoraj vse besede angleške?) Esperanto je že mnogo koristilo človeštvu -n še bo. Pomislimo, koliko društev, združenj, trgovskih družb, prometnih družb itd. danes že uspešno rabi esperanto, ki je izvrstno reklamno sredstvo; sicer bi ga radijske postaje ne bi'e uvedle. , Espéranto ne izpodriva nobenega narodnega ! jezika, pač pa je najboljše jamstvo za obstoj na-' rodnih jezikov. —ič. Avstrijski kancler dr. Dolllusi» v Rimu. Človeški okostnjaki pričalo o izumrlem prebivalstvu Kapitan Mickelsen je predaval v londonskem Zemljepisnem društvu o svojem potovanju v Grenlandijo, kjer je našel ostanke številnih naselbin. Najbrž je imel velikanski otok še v XV. in XVI. stoletju dokaj gosto prebivalstvo ne samo vzdolž obale, temveč tudi v zaledju. A pozneje so morali Eskimi izumreti ali radi spremembe podnebja, ki je nenadoma postalo bolj ostro, ali pa radi bolezni. Raziskovalec Clavering je srečal leta 1823 zadnje žive Eskime na otoku. Kakih dvanajst domačinov je gledalo or'daleč njegove čolne, ko se je izkrcal. A bili so očitno preplašeni po tujcih, ki jih niso nikoli videli poprej, in so takoj pobegnili v globino otoka. Niso se prikazali nikoli več. Mik-kelsen je odkopal izpod ledu več eskimskih vasi. Vse kaže, da so postali prebivalci žrtev nenadne smrti. Človeški okostnjaki ležijo križem na tleh. Vse pohištvo je nedotaknjeno. Blizu hiš so ohranjena skladišča živil, ki so z zankami zavarovana pred lisicami. Raziskovalec ni našel nobenih podatkov, ki bi dovolili sklepati, kdaj in iz katerega vzroka ie izumrlo prebivalstvo Grenlandije. Rotacijski stroj, ki si ;>a Ie nabavil neki španski ust in ki lahko natisne v eni uri 112.000 izvodov lista s 16 stranmi. Za to porabi 210 km papirja, ki je širok 1.88 m. Stroj se odlikuje posebno po svoji preprostosti. Ministrski predsednik Sung v družbi kitajskih akademikov, ki so se prostovoljno javili v vojsko proti Japoncem. Na Kitajskem so zaprli skoro že vse visoke šole radi pomanjkanja dijakov, ki •o proatovo1јш> odéli na bawtt*. Ruski emigrant Vladimir Gliaevecki, nekdanji častnik, ima lice starca, dasi je samo 42 let star. Ima lep bas in si je služil v Parizu kruh s petjem v zboru. A kriza jc vzela tujcem zaslužek. Gline-vecki je dolgo stradal in ukradel tri knjige pri sta-rinarju na boulevardu S. Michel. Prodajalec je opazil tatvino in poklical stražnika. Tat je hotel knjige vrniti, a prodajalec je zahteval njih vrednost, 37 frankov, »ker bi sicer ostal zločin nekaznovan«. Glinevecki je bil popolnoma brez denarja in policijski nadzornik je moral odstopiti zapisnik sodni oblasti. »Zakaj ste kradli?« je vprašal sodnik. — »Hotel sem dobiti vsaj dva ali tri franke, da bi se okopal,« je odgovoril obtoženec. »Imam samo eno srajco, prenočujem v parku na klopi in sem ves krvav od uši. Poglejte!« Glinevccki ie odpel srajco. Sodnik se je prepričal, da je rc. pokrit z ranami. Obsodil je brezposelnega pevca samo pogojno M 48 ur zapora. Svetovni prvak v lahkem boksu: .čujte, pu-strešček, to ni moja prtljaga.« »Tako? Sodil sem pač po zunanjosti-« Iz Gradca v Maribor z brezmotornim letalom Zobni zdravnik spoznal najdeno glavo V Bratislavi so našli te dni odrezano žensko glavo. Identiteto je ugotovil eden tamkajšnjih zobozdravnikov po zlatih zobeh umorjene. Bila je to 47 letna Ana Fiby iz Losonczija. Prvi državni tožilec Višinski, ki zastopa obtožbo proti angleškim inženjerjem v Moskvi. To je revščina! I V starosti 89 let je umrla na Bavarskem Marija Washington, ki je bila zadnja potomka ameriškega državnika Jurija Washingtona. Usoda jo je prinesla na Bavarsko, kjer je umrla. Smešnice Pisatelj je tožil svojemu prijatelju, da nc more zaspati, ako dela pozno v noč. »Začni brati na glas to« kar si sam napisal,« mu je nasvetoval prijatelj, * Potovalni gledališki oder je priredil v malem mestu veselico. Pred začetkom je ravnatelj pogledal izza zavese, ali se je nabralo že kaj ljudi. »Ali je kai dobro zasedeno?« ga je vprašal eden izmed igralcev. — »Zaenkrat,« je odvrnil ravnatelj, »se nam ni treba prav nič bati, še vedno smo v večini.« Misijonska šola vikarijata Nanking ua ivitajskem, v itaten se učijo ukaželjne ivitajke pisanja in čitanja. Dva, ki ne vesta, kdo sta Te dni se je v londonskem radiu oglasil 35—40 let star mož in nagovoril milijone poslušalcev po vsem svetu ter jih prosil, naj sporočijo londonski policiji, ali ga morda niso spoznali po njegovem glasu. Sam ne ve, kdo je. Izgubil je spomin. Ne ve ne za svoje starše ne za svoje ime ne kje je bil rojen. Pred dvema mesecema ga je policija našla v Liverpoolu, ko je umiral od lakote. Dala je priobčiti njegovo sliko po angleških listih, toda nihče se ni oglasil, ki bi ga bil spoznal. V zadnjem času se vedno bolj pogosto pojavljajo na Angleškem ljudje, ki so izgubili spomin. Zdaj skuša policija ugotoviti njihovo istovetnost po radiu. Iz Newyorka poročajo o drugem takšnem možu, ki je izgubil spomin. Pred 14 dnevi je v bližini Chicaga neki šofer opazil v grmovju nagega človeka. Menil je, da je mrtev. Ko se mu je približal, je opazil, da neznanec spi. Prebudil ga je. Neznanec se je začudil sam sebi, ni pa vedel povedati šoferju, kdo je in odkod prihaja. Šofer je mislil, da ima opravila s slaboumnim človekom, spravil ga je v avto, ga ogrnil s plahto in pognal avtomobil. Med potjo je zelo pazil na svojega potnika, boječ se, da bi mu ta ne prizadel kaj hudega, ker je bil prepričan, da je slaboumen. Ko se je potnik nekoliko «umljivo premaknil, ga je šofer straho- vito udaril po glavi, ker je mislil, da ga hoče napasti. Pozneje so ga spravili v bolnišnico, in policija je začela preiskovati njegovo življenjsko pot. V Newyorku živi francoska družina Audinaut. Družinski poglavar je nekega dne ob 10 zapustil stanovanje. Imel je s seboj 3000 dolarjev, ki jih je hotel izročiti svojemu znancu. Audinaut se ni več vrni! domov. Ker je imel s seboj toliko denarja, so svojci bili prepričani, da je postal žrtev roparskega napada. Prav tiste dni so v Newyorku res oropali in umorili nekega neznanca. Toda pri primerjavi v mrtvašnici je Audinautova družina spoznala, da to ni njen poglavar. Medtem so priobčili listi sliko človeka, ki ga je našel šofer v predmestju Chicaga. Audinautovi so spoznali, da je to njihov oče. Splošno domnevajo, da se je Audinaut odpeljal tisti dan z vlakom v Chicago, sledeč skrivnostnim prirojenim nagibom. V Chicagu so ga bržkone napadu roparji in slekli. Leopard napadel otroka V Cseplu pri Budimpešti gostuje potovalni cirkus. Neki devetleten deček je vtaknil roko skozi omrežje v kletko z zvermi. Leopard je planil proti dečku, mu s šapo potegnil meso z roke do kosti in mu raztrgal vrat. Deček je za poškodbami umrl. Akademska letalska skupina na visoki tehniški šoli v Gradcu je prosila ravnateljstvo pošte in brzojava za dovoljenje, da sme poleteti z jadrnim letalom iz Avstrije v Jugoslavijo in prenesti pošto. Ravnateljstvo je tej prošnji ugodilo. Polet se bo izvršil meseca maja. Letalo na jadra se bo dvignilo z letališča v Thalerhofu in bo pristalo v Tez-nu pri Mariboru. Po uradnih izjavah ima ta polet namen propagirati za letalstvo z jadri. Poštno ravnateljstvo v Gradcu je dovolilo, da se ob tej priložnosti natisnejo znamke, na katerih bo naslikana ura graškega »Schlossberga«. Naše skromno mnenje je, da ni namen tega poleta samo tehnične narave . . . Gospodarstvo Plačilni promet z Anglijo. Kakor^ poročajo Iz Belgrada, so pogajanja med našo državo in An- j glijo glede ureditve plačilnega prometa med obema državama pred zaključkom. PlačIVjl promet bo urejen na podlagi kompenzacijskega sistema. Občni zbori. Strojne tovarne in livarne v Ljubljani 28. aprila ob 11. Elektrarna Fala 18. maja ol) ; 11.30 v Mariboru. Konkurz je razglašen o imovini Kasimirja Josipa, trgovca v Turškem vrhu, reg. K. J., spec. trgovina v Ptuju, prvi zbor upnikov 24. aprila, oglasiti se je do 15. mnja in ugotovitveni narok 22. maja. Potrjena poravnava. Gradbeno podjetje graditelja Iločak & Co., d. z o. z. v Trbovljah, 45% v 15 mes. obrokih. Vpisi v zadružni register. Gospodarska zadruga v Dravljah, r. z. z o. z. in Gospodarska zadruga v Konjicah, r. z. z o. z. (načelnik Šelih Janez). Vpisi v trgovinski register. Industrija volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje (lastnica Paljaga Deša), Kamen, dr. z o. z., Ljubljana (61.000 Din, poslov, dr. ing. Nagode C. in ing. Umek A.), Trgovina z juto, d. z o. z. v Ljubljani (25.000 Din, poslovodja Zore Rudolf) in Anton Košir in tovariši, opekarna Krka, javna trg. dr. (družabniki: Košir Anton, Krevs Anton ln Sedaj Viljem). Union, hotelska in stavbinska d. d., Ljubljana. Rač. zaključek za 1932 izkazuje zmanjšanje donosa predvsem hotela. Stroški so se deloma znižali s prihranki za razsvetljavo, obrestih itd. Povečali so se pa davki. Znatno nižji so tudi odpisi. Bilanca izkazuje povečanje investicij pri elektrarni in inventarja, nadalje jk>večanje zalog, kar odgovarja znižanju upnikov. Čisti dobiček je isti kot 1931: 0.26 milij. Din, dividenda zopet 60 Din. Za predsednika uprav, sveta je bil izvoljen dr. France Logar. Borza Dne 18. aprila. Denar V današnjem deviznem prometu so popustil« Amsterdam, Bruselj, Pariz in Praga. Posebno je oslabel New York, ki je padel na mednarodnih tržiščih že pred prazniki. Učvrstili pa so se Berlin, London in Trst. Avstrijski šiling je notiral v Zagrebu 8.35 do 8.45. Grški boni so notirali 40—41. Ljubljana. Amsterdam 2313.74—2325.10, Berlin 1361.25—1372.05, Bruselj 799.13 —803.07, London 190.97—198.57, Curih 1108.35—1113.85, New York 5680.47 —5708.73. Pariz 225.54—226.66, Praga 170.67 do 171.53, Trst 291.35-296.75. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 58.027 Din. Curih. Pariz 20.3625, London 17.70, New York 514, Bruselj 72.025, Milan 26.55, Madrid 44, Amsterdam 208.90, Berlin 122.80, Dunaj 72.99 (priv. 55.25), Stockholm 93.50, Oslo 90.60, Koponhagen 78.90, Sofija 3.75, Praga 15.385, Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Danes se jo vojna škoda zopet učvrstila, dočim v ostalih j>apirjih ni bilo znatnejših izpre-memb. Le 7% Bler je bil slabejši. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov samo v vojui škodi, v kateri je bilo prometa 800 kom. Ljubljana. 7% inv. pos. 4-2—44, vojna škoda 193-iœ, 8% Bler. pos. 35-37, 7% Bler. pos. 33 do 36, 7% poe. Dtž. hip. banke 42 den., Trboveljska 130—140. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42.50 do 45, a^rarji 23—26, vojna Skoda 194.50—198 (193.50. 194, 198), 5. 190-192, 6% begi. obv. 31.50 do 32, 8% Bler. j>os. 35—37, 7% Bler. pos. 33.50 do 35, 7% pos. DHB 42 bi. — Delnice: Narodna banka 3600 bi., Priv. agr. banka 180—191, Nar. šum. 25 den., Gultmann 100 bi., ŠeČerana Osjek 110—125 (110), Šečerana Bečkerek 800 do 900, I m peka 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 135 do 140, Cement Split 150 den. Žitni trg Budimpešta. Trndenca: neodrejena. Promet: slab. Pšenica: maj 13.70—13.80, zaklj. 13.75—13.76; junij 13.85-13.91, zaklj. 18.87—13.88; okt. 1X43 do 12.65, zaklj. 12.41—12.43. Rž: maj 6.96-7.10, zaklj. 6.96—6.97. Koruza: maj 7.05—7.20; julij 7.69—7.70, zaklj. 7.52—7.53; avgust 7.94. i Chicago. Pšenica, maj 60.25, julij 61.75, sept. 63.375. Koruza: maj 31.75, julij 33.875, september 35.625. Oves: maj 20.875, julij 21.25. Wiunipeg. Pšenica: maj 52.125, julij 53.50 oktober 55.50. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 1762 goved, iz Jugoslavije 102. Cene: voli najboljši 1.55—1.60, I. 1.30—1.45, II. 1.15—1.25, III. 0.85 do 0.95; krave I. 1.05—1.15, II. 0.85—1.0, biki 0.95 do 1.12, klavna živina 0.65—0.84. Tendenca: prvo- vrstni voli so obdržali ceno, ostalo blago pa je čvrsto ohranilo ceno prejšnjega tedna. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv Saborsky in Co., Dunaj. ) Pripeljanih je bilo 502« pršutarjev iu 4011 špeharjov. iz Jugoslavije 2036 Na kontumačnem trgu je bilo 71 pršutarjev in 399 špeharjev. Cene: špeharji I. 1.47 — 1.52. il. 1.40 do 1.46, kmetski 1.15—1.55, pršutarji 1.10—1.60, najboljši 1.65—1.70. Tendenca: cene so se podražile za 5 grošev. Jajca Ker je potreba za velikonočne praznike krita, se je položaj na vsej črti šo poslabšal. Nakupne cene so se morale vsjed tega nekoliko znižati in se plačuje danes od 32.5 do 35 par za komad. — Svoti Jurij ob juž. žel., dne 14. aprila 1933. S» TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA naznanja tužno vest, da je umrl dne 18. aprila 1933 naš dolgoletni višji uradnik, gospod rudniški nadzornik in vodja rudnika Kočevje Truplo blagopokojnika se bo blagoslovilo dne 19. aprila popoldne ob 3 v Kočevju in se prepeljalo nato v Trbovlje, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 20. aprila. Nad vse zaslužnega uradnika in sodelavca ohranimo v trajnem, najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 18. aprila 1933. Trboveljska prsmogofaopna dmžba. MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka besede Din f—; ženltovanjski oglesi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Meli oglasi se plačujejo Iako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znafaja se računa enokolonske 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ' treba priložiti znamko. Službe iščejo Frizerka ki se razume na vodno ondulacijo in manikiro — išče mesto v Ljubljani ali kakem drugem mestu Slovenije. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4370. (a) Fant 27 let star, pošten, trezen in delaven, vajen konj in kmečkih del, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4379. (a) Sedlar tapetnik sprejme vsako službo, tudi za hišnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4377. (a) ШШII Pekovski vajenec priden, pošien, veren, se takoj sprejme. Lesnika Mihael, pekarija, Dolenja-vas pri Ribnici. (v) Pouk Šoferska šola E. Ceh (bivša Camernikova ioltrska iol») Liubliana, Dunaiika c. JI. Šola ia poklicne Šoferje In amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj In franko Stanovanja Pisarniški lokal se takoj odda. Poizvedbe: Miklošičeva cesta 18/1. n 40.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto na kmečko posestvo. Ponudbe pod »Pii Ljubljani« št. 4364 na upr. »Slov.« (d) Brezobrestno posojilo lahko vsak dobil - Pišite upr. »Slov.« pod »Zelo ugodno« št. 4368. Priložite znamkel (d) IŠČEJO: V centru mesta ali pri kolodvoru iščem lepo prazno stanovanje ene sobe in kuhinje. Ponudbe na Žagar, hotel Metropol, Ljubljana, (c) ODDAJO: Opremljeno sobo oddam gospodu. Poljanski ' nasip štev. 10-11, desno stopnišče (Požar). (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami, balkon, lep razgled, ceno oddam takoj. Prešernova 20, Moste._(č) Dvosobno stanovanje s kopalnico oddam s 1. junijem. Ljubljana VII, Knezova 37. (č) Trisobno stanovanje solnčno, oddam s 1. junijem v vili za sv. Jožefom, samo čisti stranki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4369. (č) Trisobno stanovanje komfortno, se takoj odda. Poizve se: Miklošičeva cesta 18/1. (č) Petsobno stanovanje s pritiklinami in kopalnico, v šentjakobskem okraju — se odda za avgust za mesečno 1500 Din. — Rožna ulica 27/1. (č) Trgovina z meš. blagom, dobro ido-ča, ob državni cesti okolice Ljubljane, se odda takoj v najem agilnemu mlademu trgovcu. Ponudbe pod »Bodočnost« 4388 na upravo »Slovenca«, (n) IFWvJTffi! Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pai kupca ti s kniižieo da. Več stavbnih parcel na periferiji Ljubljane -naprodaj. Vzamejo se tudi vložne kniižice Mestne hranilnice. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 3844. Več stavbnih parcel po 600 do 1000 m® se proda tudi proti vložnim knjižicam. Vižmarje 100. Hišo in parcelo poceni prodam. Knezova št. 37, Kavšek. (p) Ugodna prilika! Posestvo s 13 ha zemljišča in gozdov, lepa soln-čna lega, v škofjeloškem okraju, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsa nadaljnja pojasnila daje Jugo-vic, Stara loka 32. (p) /obobol odstrani А10Л Žične posteljne t loge zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter spreiema iste v popravilo Pavel Strćulec. Gosposvetska cesta 13, Kolizej. Ljubljana. (t) proti trganju v zobeh in glovf se navadno priporoča masaža ZA MASAŽO JE M 1 steklenica ALGA Din Motite*. br. 18.117 32) !Г7ГУРГТ1 Samo pri »Levu« dobiš najboljši Pfeiferjev cviček iz Leskovca. (1) če avto s vol s t un p roda f ai аГ motorja bi znebil se rad brž kunct v ti mnogo prižene -—■ - - ---- - • Sloveniev na/manj? insérât ah G°rz - kupim. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Šport« št. 4386. (1) Daljnogled lahki 8 X (ne 6X) Zeis Zobotrebce in razne lesne izdelke za gospodinjstvo ter igračke prodaja po nizkih cenah Zveza lesnih domačih obrti v Ribnici. (1) VINA dolenjsk». štajerska in sploh vseli vrst kupite pri Centralni vinarni » Liubliani Svarilo! Vsakogar, ki bo raznašal o meni in o moji umrli ženi Kristini kakršnekoli lažnjive govorice, bom brez pardona sodnijsko zasledoval. Ivan Hribar, Studenec pri Ljubljani, o II Poizvedbe V nedeljo popoldne se je izgubil srebrn rožni venec. Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati proti nagradi v upravi »Slovenca«. (i) Pisarna Sprejmem solidnega gospoda za souporabo pisarne v Vošnjakovi ulici št. 4 — s 1. majem — mesečno 300 Din. Oglasiti se v pisarni »Ogenit« — Gosposvetska cesta 10/1. иввзд ODDAJO: Lokal oddam! Na glavnem trgu industrijskega mesta na Gorenjskem se odda v najem lep, svetel in obširen lokal, primeren za gostilniški ali kakršenkoli trgovski obrat, n. pr. za slaščičarno, delikateso z zajutrkovalnico. Rentabi-liteta je gotova stvar! — Vprašajte na upravo »Slovenca« pod šifro »Lokal« št. 4274. (n) Kupimo Srebrne krone staro zlato m srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Linbljana, Ilirska nlica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Siiiie smrčke (marrohe) — vsako tudi najmanjšo množino kupuje Sever d Homp. Ljubljana Gosposvetska cesta 5. Krojači Preden nameravate prodati odrezke, se obrnite na tvrdko Jos. Pollak — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 7, za katero jih nima nihče pravice brez pover-jenja nakupovati. (k) f*"ita j te in širite »Slovenea«! Otroške vozičke šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd S. Rebolj & drug, Vošniakova ulica 4. (1) Plašče za zdravnike, kemike, brivce in obrtnike. iopiče za natakarje, mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo, dom in obrt — izdeluje Hamann. Mestni trg 8. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi * veliki izbiri naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelog. Liubliana Židovska ulica in Stan trg (1) Dve spalnici s psiho in ogledalom — po 1900 Din — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4380 (1) Tvrdka A. VOLK 1 iublinna. КевМета ceata 3«. and» na|c< ueie »»r »rele овсшЛпо moko m «Irnve mlevukr irrielke Zahtevajte cenik) Kupim vsaho mnolino tivnello letnikov 1928—1931. ki odgovarjajo kemični analizi Vzorec 5 dkg s kemično analizo vpo-stati z navedbo letnika in množine Kupi se le nemešan hmelj od producentov. Cene po kvaliteti Din 8—, 15'— za kg. Ako nimate kemične analize, priložile za isto Din 60' — . .AmcricanlmpoiT iiiiiurt-proznih Zagreb. Trenkova 9 Opeko vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Jerka Franceta, Črnuče. (1) II Obrt Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker. Sv. Petra c. 14, Liubliana. (1) Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno iveie dobite pri A. к M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št 32 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Semenski Telefon 2059 + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa M Hržin roj. Kolovič posestnica v Dobrunjah na velikonočni ponedeljek, dne 17. t. m., v 65. letu starosti po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 20. t. m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Dobrunjah št. 6 na pokopališče k Sv. Urhu. D ob run je, dne 18. aprila 1933. GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA. ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi, ter za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti našega blagopokojnika RADOTA OBLAKA se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikoma gg. primariju dr. Neubauerju in dr. Jamarju, čč. duhovščini sv. Frančiška v Šiški, ravnateljstvu in uradništvu »Pivovarne Union«, društvu za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, Narodni čitalnici in Filatelističnemu društvu za čaščeče spremstvo k poslednjemu počitku. — Končno se zahvaljujemo zlasti še predsedniku Društva za zgradbo Sokol doma br. Do-linšku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem Narodne čitalnice v Šiški za ganljivo petje ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Ljubljana, dne 18. aprila 1933. Žalujoča rodbina OBLAK. oves štajerski hribski, lep, po 1.50 Din kg, franko Zidani most, nudi Peter Šetina, Radeče. K Premog 4Uha drva РоцабШм, Bohoričeva ulica 6 Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — naifinejše delo pri Matek&Mikeš, Ljubljana poleg botela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves pregrinial. entlanje, izdelovanje gumbnic Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del Vsled najmodernejše ureditve podjetia — najnižje cene Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre in nepozabne mame in tete, gospe v Katarine Zan roi• Porenta smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, bodisi osebno ali pismeno, da moremo le tem potom izreči vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. g. dr Demšarju za številne obiske, čč. sestram usmiljenkam, pevskemu društvu »Ljubljana« za poslovilno petje, stanovskim tovarišem, sosedom in vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Najprisrčnejša zahvala darovalcem vencev in prelepega cvetja. Bog Vam plačaj! V Ljubljani, dne 14. aprila 1933. ŽALUJOČI OSTALI. О-И O "O ' n ^ D. C i s-iji C B !" M № PÎglS- o s ? » •e- « m e "S So " B-~* § ~ ° o-7 S 2 O r- * I S." £. aro . . W -t N« 3 a? 7 < ŠE« 2 " <» S B B'S N rt N ■ . o H ><» Ô SSS^i o|g?" B as I i O 0 5 S.1'5 ■ S BÎ s £ 2 « a 3 Пп " « as;'* ■ 5 — oï: ГГ 1 S * ï * -, » « « g — • S ■ - D iïjof a 2-« B 5« % a o a Oft 2".u 2: ^■M 21 ru p ** tg M P. C. Wren : Lepi Mihael 89 »Gledati moramo na to, da pridemo iz francoskega ozemlja,« sem rekel, »kako bi bilo z Nigerijo?« »In kje naj dobimo vode?« je odvrnil Digby. »Meni se zdi najpametneje, da jašemo do najbližje zelenice. Potlej jezdimo lahko dalje proti jugozahodu in moramo slej ali prej priti na Britsko ozemlje, kjer se nam ne more nič več zgoditi, in tam bi se gotovo z lahkoto vkrcali... Da, jugozahodno od nas leži Nigerija. Ako bi mogli priti do Nigerja vzhodno od Timbukta, bi nas ta vodil naravnost do morja.« »Pitne vode je tudi obilo v Nigerju,« je pripomnil Buddy. »Toda vse kaže, da tod niso postavljeni kažipoti, po katerih bi se človek mogel ravnati. Sahara je v tem pogledu še precej zaostala.« »Vsekakor ostanemo pri tem, jezdimo proti jugozahodu, tam mora biti Nigerija,« je vztrajal Digby. »Torej odjadrajmo z vsemi jadri proti Nigeriji, saj je od tu oddaljena kvečjemu tisoč milj,« je menil Hank. In tisto noč smo prepotovali petdeset do šestdeset milj od tistih tisoč, brez oddiha. Sedmo poglavje. Vrnitev. Lahko bi popisal debelo knjigo z doživljaji, ki smo jih prestali v Sahari na tisti ježi, ki je pričela v francoskem Sudanu, in končala v Kanu, v Nigeriji, v britski zahodni Afriki. To je bila morda najdaljša in najsmelejša ježa. ki je kdaj uspela kakemu Evropcu skozi vso Saharo od severa do juga brez pomoči kake karavane. Takoj prve dni smo v arabski vasi Azzigigu s pomočijo vaščanov potolkli roparsko tolpo Tuaregov, se preoblekli v njihovo obleko in prišli do dobrih kamel. Jezdili smo proti jugozahodu, ako smo mogli, in proti severovzhodu, kadar smo morali. Tako smo blodili skoraj leto in dan in prepotovali skoraj popoln krog, nahajali smo se zdaj v El Hilliju, dvesto milj od Timbukta, potem zopet v Agademu, v enaki razdalji od Cadskega jezera — in potem kasneje smo se znašli v Bilni, pet sto milj bliže severu. Včasih sta nas žeja in lakota prisilili, da smo se pridružili karavanam s soljo, drugikrat karavanam s sužnji, pri čemer smo spoznali, da je trgovina s sužnji še vedno živahna in cvetoča kupčija v osrednji Afriki. Navadno so potovale te karavane v smeri, ki je bila naši nasprotna, vendar smo se jim morali priključiti ali pa omagati v brezvodni puščavi. Marsikaterikrat so nas preganjale tolpe, ki so bile večje ko mi. Cestokrat so nas obsipali iz vasi s streli iz pušk, ker so nas, razumljivo, imeli za Tuarege Sem-tertja smo prispeli do kake zelenice le za toliko, da smo jo našli zasedeno po obhodni straži francoskih Sene-galcev, ki so nam bili mnogo bolj nevarni kakor potujoči roparji. Ako smo storili, kar še noben Evropec ni storil pred nami, ne vem. Prišli pa smo v take kraje, kjer gotovo še ni hodil noben Evropec. »Odkrili« smo mesta v pustinji, ki so bila najverjetneje prazgodovinske razvaline. Nismo naleteli na nikake kraljice iz Atlantide, niti nismo našli nobenega belega plemena grškega izvora, kateremu bi vladale brhke gospe in o katerih bi se ka-s'.eje izkazalo, da smo z njimi v daljnem sorodstvu. Nič takega. Našli smo le neznansko uboge, priproste in uma- zane ljudi, s katerimi smo živeli, dokler so to zahtevale okoliščine. Gotovo pa je, da ne bi bili nikdar preživeli enega samega meseca v tistem letu, da ni bilo Hanka in Bud-dyja z njuno iznajdljivostjo, pogumom in izkušnjami. Po drugi strani pa sta nas segava Digbyjeva bistroumnost in najino znanje arabščine mnogokrat rešili .z zagat in neprilik, kadar smo bili v stiku s soljudmi. Ob taki priložnosti smo postali od sile pobožni. Hank in Buddy sta bila »marabuja« (mohamedanska duhovna), ki sta prisegla večni molk, midva pa sva bila Senusija, ki sva potovala v skrivnostnem poslanstvu iz Kufre v Libijski puščavi v Timbuktu in spotoma obiskala vse svete kraje. Imeli smo to srečo, da nismo nikoli srečali pristnih Senusijev; razen tega nam je naše delo olajšala nešteta mnogoličnost verskih ločin z njih raznolikimi derviši in še bolj različnimi ljudmi, ki so govorili zelo različna arabska narečja. Zelo verjelno je, da so nam v tem pogledu pomagale naše puške, naša revščina in očitna neustrašnost. Trpeli smo zaradi mrzlice, grozne vročine, pokvarjene vode, slabe in nezadostne hrane in drugih naporov, s katerimi smo se morali boriti v tistem težavnem životarjenju. Kakor rečeno, bi opisovanje našega križarenja napolnilo celo knjigo, zato naj zadostuje le opis nekaterih najznačilnejših doživljajev. Tako smo nekega dne zašli med Arabce, ki jih je bilo desetkrat več ko nas. Ko pa jim je Digby natvezil tisto bajko o našem poslanstvu, so nas prijazno odvedli v svoje nedostopno mesto, ki je bilo zidano med skalnimi griči. Tam smo bili nekaj dni gostje šejka, ki je vladal svojemu skromnemu in miroljubnemu plemenu. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakove» Urednik; Franc Krt: m/.ar. Pridiga dekana Gnidovca pred Novo mesto, 12. aprila 1933. V nedeljo, dne 31. julija se je vršila sokolska veselica na trgu v Žužemberku, ki je trajala pozno v noč. Istega večera je pa izbruhnil silen požar v bližnji Stavči vasi, ki pa ni oviral, da se ne bi veselica vršila dalje ob plesu in zvokih harmonike. Z ozirom na ta dogodek je prihodnjo nedeljo dekan Gnidovec na prižnici ostro obeodil veseljače-nje, ki je trajalo pozno v noč kl]ub požaru v Stavči vasi. Zaradi te pridige je bil dekan ovaden in so se vršile poizvedbe pri okrajnem sodišču v Žužemberku, ki je zaslišalo mnogo prič, katere je navedla orožniska ovadba. Po izvršenih poizvedbah je vložilo državno tožilstvo v Novem mestu obtožnico zoper dekana Gnidovca radi prestopka po čl. 4 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da je dne 7. avgusta leta 1932 med pridigo v župni cerkvi žužemberški z ozirom na sokolsko prireditev, ki se je vršila prejšnjo nedeljo, rekel ... »in takim ljudem razobešate Vi zastave, takim prepuščate svoje otroke ...« je tedaj nekaj iznesel z namero, povzročiti nerazpoloženje zoper državno napravo Sokola K. J. Danes se je vršila Tazprava pred sodnikom po-edincem radi teh očitkov. Gosp. dekan Gnidovec je v svojo obrambo poudarjal, da je z žalostjo opazoval, da se je širila surovost in nemorala v fari. Vznevoljen je bil, da je kot zaključek veselice 31. julija leta 1932 sledil ples sredi trga, ravno pred cerkvijo in pred kipom Brezmadežme. Zvečer pa je izbruhnil v Stavči vasi požar. Tuji gostje so se takoj odpeljali, domači udeleženci pa so naprej pili in plesali pozno v noč. Ta dejstva so vzbudila v njegovem srcu silno trpka čuvstva, vsled česar je v pridigi dne 7. avgusta leta 1932 ostro grajal to veseljačenie. Grajal je tudi ples, ki ni nikako sredstvo za vzgojo značajev in junakov, kakršnih domovina potrebuje, kakor kaže to žalosten zgled nesrečne Goriške, kjer so duhovniki že pred vojno neprestano svarili pred ljudskimi plesi, a razna mladinska društva so jih naravnost gojila in pri takih veselicah se navduševala za milo domovino, dokler je bila ta na varnem. Ko je prišla nevarnost, je tako vzgojena mladina šla med fašiste in pomagala sovražniku gnjaviti naše uboge rojake. Zvesti svojemu ljudstvu so ostali duhovniki in tista mladina, ki jo je ona vzgajala v krščanskih društvih in iz njih so zrasli junaki, ki hodijo na morišče in s svojo krvjo dokazujejo ljubezen in zvestobo do domovine. Nato je v ostrih besedah obsodil veselico, trajajočo pozno v noč, med tem, ko so ljudem v Stavči vasi ognjeni zublji uničevali imetje, in so se čuti pretresljivi klici in jok otrok in žensk. Poudarjal je, da tako početje ni le nekrščansko, ampak tudi nečloveško. S tem v zvezi je poudarjal, da taki ljudje, ki se tako obnašajo, ne zaslužijo razobešanja zastav. Svoje pridige pa ni naperil proti SKJ, ampak proti udeležencem, ki pa niso bili sami Sokoli, ampak tudi drugo občinstvo. Sodnik je povzel glavne podatke iz zapisnikov zaslišanih prič župana Kastelica Josipa, Fink Pavle, Kovača Josipa in Veluščka Josipa. Kastelic je izpovedal, da je v pridigi točno slišal inkriminirane besede, katere je govoril obtoženec in da lahko jamči za to, da so bile besede res izgovorjene, ker si je takoj, ko je prišel domov, besede zabeležil, da jih ne pozabi. Fink Pavla je pripove-dvala, da je obtoženec v pridigi dejal, da se je z vozom komaj preril skozi gniečo, kjer ie bila veselica, da je vprašal, kaj to pomeni, nakar je dobil pojasnilo, da je sokolska veselica in je pri tem pripomnil: »Pa morajo biti zato zastave?« Kovač Josip je potrdil, da je obtoženec med drugim dejal: »Torej za veselico pa tržani zastave obešate?« Velušček je med drugim izpovedal, da je obtoženec kritiziral, da tržki možje niso prav naredili, da zastave izobešajo za veselico. Gosp. državni tožilec Barle je po sklenjenem dokazovanju utemeljil obtožnico in predlagal obsodbo. Branilec dr. Česnik ie v zagovoru poudarjal, da je dvomljivo, ali ie sploh obtoženi inkriminirane besede izustil ter se je obširno pečal s pričevanjem posameznih prič. Pa čeprav bi obto-ž«nec izgovoril besede, le-te niso veljale SKJ, temveč udeležencem veselice, ki .o plesali in popivali pozno v noč, ko so v Sta či vasi zublji požara uničevali vaščanom borno imetje. Obtožnica tudi pravno ni utemeljena, ker ni podana subjektivna krivda. Za prestopek po čl. 4 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi je potreben zloben namen — dolus — to je namem žalitve državne naprave. Ta zloben namen pa ni dokazan z ozirom na izvedene dokaze in dejanski položaj. Odprto je tudi vprašanje, ali ie državna naprava SKJ zaščitena po čl. 4. Jtidikatura na Hrvatskem ie v tem oziru drugačnega mnenja, kakor judika-tura v dravski banovvni. Sodnik je razglasil sodbo, s kalero je spoznal obtoženca krivega prestopka po obtožbi in ga obsodil na 360 Din denarne kazni pogojno na eno leto z ozirom na olai^.alne okolnosti priznanja, neoporečnosti in razburienosti radi dogodka od 31. julija 1932. Oprostilna razsodba radi pastirskega lista Ljubljana, 18. aprila. Pred kazenskim sodnikom s. o. s. g. Bran' om G o s 1 a r j e m v sobi št. 12 se je danes točno opoldne pričela razprava o kazenski zadevi, ki jo ie sprožil »Savez Sokola kraljevine Jugoslavije« po odvetniku dr. Franu Kandaretu proti župniku na Viču pri Ljubljani p. Teodorju Tavčar-j u zaradi znane poslanice jugoslovanskega episko-pala. Iz te poslanice je zastopnik Sokola inkriminiral več odstavkov in jih stavil pod obtožbo zaradi prestopka klevete po § 301 kaz. zak., kalen določa zaradi sličnih deliklov kazen največ do 1 leta zapora in v denarju do 10.000 Din. Zastopnik Saveza SKJ dr. Fran Kandare je ma kratko utemeljeval obtožbo, poudarjajoč na koncu, da bi bila dolžnost obtoženega župnika odkloniti čitanje poslanice jugoslovanskega episko-pala ter je zlasti še naglasil, da je bila prva dolžnost obtoženčeva se pokoriti državnim zakonom, potem šele cerkvenim. Ob zakliučku svojega govora je omenil: »Nam ne gre za kaznovanje obto-ienčevo, marveč le, da se ugotovi njegova krivda!« Obtožencev zastopnik dr. Vladislav P e g a n odnosno niegov namestnik dr. Lesko v ec je že v obrambnem spisu, ki ga je sedaj kratko navajal, plediral za obtoženčevo oprostitev. Navajal je naslednje argumente obtoženčeve: 1. Dobil sem okrožnico oziroma poslanico jugoslovanskih škofov od svoje nadrejene oblasti t. j. od knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani z naročilom, da jo preberem pri dopoldanskih službah božjih 8. januarja 1933. Prebral sem okrožnico v svoji uradni lastnosti kot župnik po višjem ukazu, po ukazu kompetentne višje oblasti. Zato me kazensko sodišče vobče ne more klicati na odgovor, ampak samo cerkvena ali pa državna-admi-nistrativna oblast, prav tako, kakor ne more biti klican pred sodišče na zagovor administrativni «tradnik, ki mu okrajni načelnik ali pa hanska uprava ukažeta, da naj prebere pred cerkvijo razglas, ki v tej ali drugi obliki utegne koga žaliti, 2. Okrožnica sama je bila uradna listina, ki so o njeni vsebini razpravljali jugoslovanski škofje in brez dvoma o posameznih faktih in tezah vršili poizvedbe oziroma imeli lastna opazovanja. Moral sem zato imeti za točno resnico vse, kar okrožnica navaja. Zato z ozirom na določbe § 304 k. z, ne morem biti kaznjiv. Navedbe in trditve vseh jugoslovanskih škofov sem kot katoliški duhovnik in župnik moral imeti za resnične. Kam bi prišli v cerkveni hierarhiji, če bi imeli duhovniki kontrolirati pravilnost navedb in trditev ter odredb svojih škofov in nadškofov? 3. Dalje je obtoženec navajal, da se je moral pokoriti ukazu knezoškofijskega ordinarijata, ker bi bil drugače po canonu 2331 cerkvenega prava kaznjiv zaradi nepokorščine. 4. Ugovarjam aktivni legitimaciji Saveza SKJ za to tožbo. Oprostilna sodba. Sodnik g. Branko G o e 1 a r je nato prečital sodbo, ki se kratko glasi: Obdolženec Teodor Tavčar je oproščen od obtožbe zaradi prestopka po § 301 kaz. zak. ter se zasebni obtožitelj obsoja v povračilo stroškov kazenskega postopanja. V razlogih navaja sodnik, da je Sokol bil sicer legitimiran za tožbo, da pa je obtoženec moral izvršiti dolžnost na višji ukaz. Smatra poslanico za uradno listino, o kateri so raopravljali vsi jugoslovanski škofje. Po predpisih cerkvenega prava so pastirska pisma škofov uradne uredbe, ki so namenjene vsem vernikom ali pa eamo duhovščini. Škofje kot taki imajo skrbeti za versko in moralno vzgojo svojih vernikov, ki to pravico ali dolžnost izvršujejo sami ali po podrejenih duhovnikih. Kot take je treba upoštevati zlasti župnike, ki so jim od škofov dodeljeni kraji v pastirsko skrb. Ta vsebuje v prvi vrsti pokorščino in obveznosti pri izvrševanju duhovniške službe. Vpmoč. a ogenj je bil še urnejši, ker je vse tako močno presušeno. Omejili so ogenj, da se ni lotil sosednjih streh: hiše in raznih zidanic, ki jih je tam vse |>olno, ker leži kraj sredi samih vinogradov. Tudi iz Vivodine je prišla gasilska pomoč kaj hitro. Težava je pa bila radi vode. katere na hribu ni nikjer odveč. Zato je je bilo sosedu kar malo žal. Ogenj je uničil hlev, pod, svinjake in vse, kar je bilo notri. Krr ni bilo nikakor mogoče skozi vrala v hlev, kjer je stala edina kravica, jo je vročina zadušila. Prešiče so rešili. Gospodarja tisto noč ni bilo doma. Odšel je na večer do Gradca z voli, da bo drugi dan šel v Črnomelj v semenj. V Gradacu je zvedel za nesrečo. Vrnil «e je domov in je našel pogorišče. Ogenj ni nastal najbrže ne po nesreči ne po slučaju, ampak vse kaže, da je bil podtaknjen Škode je čez 20.000 Din. Zavarovan je bil za 13.000 Din. Smrt najstarejšega Liutomerčana Na veliki petek ob pol 10 zvečer je vzel slovo od zemeljskega življenja najstarejši Ljutomerčan. upokojeni zdravnik dr. Rožič. Pred dobrim mesecem je obhajal svoj 96. rojstni dan, kljub temu, da je bil v moški dobi večkrat bolan. Bil je dober človek, pravi humanist, ki je rad pomaga1 pomoči potrebnim. Zdravniško prakso je redko iz vrševal, bil pa je strasten lovec. Velika množic« ljudi ga je na veliko noč popoldne spremljala na pokopališče. Bog mu bodi milostljiv sodnik. Rodbini naše sožalje. — Imamo v Ljutomeru še dva, ki sta stara nad 90 let: gospa Honigmanova in gesp. Sagaj. Da bi Je tivefa. Ljubljanske vesti: Huda avtomobilska nesreča Ljubljana, 18. aprila. Na Dunajski cesti, tam, kjer križa cesto stari vojaški tir, se je danes ob t popoldne pripetila huda avtomobilska nesreča. Po cesti je privozil avtomobilom 31 letni šofer Rudolf Debeljak, uslužben pri neki zagrebški tvrdki in stanujoč v Zagrebu, S eno in a ulica 12. Na tem kraju pa se je avto naenkrat prevrnil — najbrže je Debeljak izgubil oblast nad volanom — in pod avtomobilom je obležal Debeljak težko ranjen. Priskočili so takoj na pomoč ljudje, ki so izvlekli Debeljaka izpod avtomobila, neki gospod pa je z bližnjega telefona telefoniral po reševalni avto. Takoj so prišli reševalci, ki so naložili ranienega šofeTja na reševalni avto in ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima Debeljak zlomljeni obe roki in obe nogi, povrhu tega pa ima Kaj bo danes? Drama: Krog s kredo-. Red A. Opera: Samson in Dalila . Red Sreda. Nočno -lužbo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta ti, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Samo da dva z moreš kovača brž k Slaniiču ! To se izplača. Rizlinga liter je brž pred teboj in še keramični vrček je tvoj! ■ Občni z bor Združenih in zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« ter ljubljansko podružnice, bo drevi ob S v Rokodelskem odmu. Va to opozarjamo vse članstvo in ga toplo vabimo. 0 Ob priliki proračunske razprave si dovoljujemo vprašati ljubljansko občinsko upravo, kakšni so razlogi, da baje namerava mestno liač. pripustiti k izpitom za mestne računske uradnike, zu katere je predpisana srednješolska matura, večje itovilo uredništva; ki v veliki večini za to službo nima zadostne formalne kvalifikacije. Veliko število abiturijentov je pa brez izgledov, da dobe primerne javne službe, katere naj bi se oddajale te z. javnimi razpisi. tjubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov In oblek ie« gospode ter deco • Naval na bolnišnico. Tudi med prazniki jc vladal na bolnišnico stalen naval bolnikov. Na Veliko nedeljo je bolnišnica «prejela !!0 bolnikov, na velikonočni ponedeljek pa tudi okoli 30. Do sedaj je število sprejetih bolnikov že doseglo G100. ■ Mestno nafeistvo v Ljubljani daje vsem interesentom na /.nanje, da se bo v nedeljo dne 30. aprila 1933 ob 13 vršila javna dražba košnje mestnih petov in štradonov na Barju in sicer v gostilni Jakoba Vidmarju na Ižanski cesli. Javna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega. Karlovškega in Poljanskega predmestja so bo pa vršila dne T. maja 1933 ob 13 v gostilni pri Koscu na Opekarski cesti. ■ Konje, vozove in vso konjsko in vozno opremo jo treba najkasneje do četrtka t. j. 20. t. m. prijaviti mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7/L, soba 3. ker se ta dan zaključi popisovanje in izroči popisni seznam vojaški oblasti, ki bo najstrožje nastopila proti onim lastnikom, ki ne bi pravočasno in pravilno zglasili svoje živine in svojih vozov. ■ Sadjar-ko in vrtnarsko društvo, podružnica Ljubljana severni tlel priredi drevi ob pol 8 zapet predavanje pri Kačiču, Dunajska cesta. Predava g. Humek. • Zatiranje gosenir in drugega škodljivega mrčesa. Mestno načelstvo ljubljansko opozarja posestnike in najemnike zemljišč nn razglas, ki .je nabit po mestu. Izgnani cigani. Pred prazniki so osrečili' Ljubljano številni cigani, ki so vodili s seboj starega in sestradanega medveda, drugi so imeli s seboj majlme in gnusne opice, tretji, zlasti ženske in otroci pa so beračili po ulicah in okoli strank, morila so tudi kaj pouzmali, kdo ve. Poli- N a z n a n i 1 o Zobni ateMe Pirh Emiî dentist-iehnik so je preselil iz Rimske ceste sedal Precî Škofijo š 21 liša Strojanšek trgovina Pri Zvonu , II. nadstrop. zdrobljen tudi prsni koš, tako, da je njegovo «tanje zelo nevarno. Očividci pripovedujejo, da se je avto zadel v konfin ter se nato trikrat prekucnil v zraku. Avtomobil sam pa jc tudi ves zbit in polomljen, tako, da trpi tudi tvrdka precejšnjo škodo. Kraj nesreče je približno kakšnih 100 korakov oddaljen od gostilne Kovačič. Debeljak sicer ni izgubil zavesti, vendar je bil prve ure po nesreči tako zmeden, da ni mogel nič določnega povedati o nesreči. Na Dunajski cesti se je pripetila podobna nesreča na črnuškem mostu, toda s to razliko, da se tam k sreči ni nihče ranil. V obcestni kamen se je zadel z avtomobilom avtotaksni šofer gosp. Zaje. Pri tej nesreči se je avto sicer razbil, gosp. Zajcu pa se ni zgodilo nič hudega. v bližini glavnega kolodvora, Stirisobno z vsem komfortom (celo prvo nadstropje) posebno stop-njiSče, vporaba vrta, oddam z avgustom. Pojasnila: Reklam Rozman, Gledališka S. cija 'je dala medvedarjeni sicer dovoljenje, da smejo s svojim medvedom igrati na robu mesta, cigani jia so prišli tudi v sredo mesta. Zato jih je policija prav trdo prijela in jih vse izgnala v nedeljo popoldne. Cigani so se sicer upirali, ko. Ukor se je le dalo, toda Nikoliči, kakor so*se'cigani pisali, so morali lepo pes po Dolenjski cesti in sedaj osrečujejo bogve katere dolenjske kraje. 0 Po slabi družbi glava boli. Delavec Štefan top, doma iz Gerovega pri Prezidu, je dolgo delal na francoskem in se je pred dnevi vrnil v domovino. V Ljubljani je hotel spiti v kakšni družbi kozarec vina, toda zašel je med lake, ki so ga temeljito obrali. Čop je imel pri sebi 1400 Din in je pretežen del lega denarja zapravil za pijačo svoji družbi v več gostilnah. Ostanek denarja pa sta mu njegova vinska bratca — ukradla. Ko se je Čop iztreznll in je videl, da je njegova listnica prazna, ,,je tatvino prijavil policiji. Na policijo pa je sam od sebe že prišel eden od tatov iu vrnil 200 Din, kolikor pravi, da jih je on ukradel, za drugi denar pa je povedal, da ga je zapravil njegov tovariš. Tako je prišel Čop ob svoje trdo prigarane žuljet © Modne hlače — puni parce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. v Ljubljana, 18. aprila. Bilo jc 15. marca letos okoli 10 ponoči, ko se jc v Dragomcru pri Brezovici končala fantovska drama med dvema mladima, doslej mirnima in marljivima kmečkima fantoma. Drugače sta sc poznala in nista bila v sovraštvu, nesrečno naključje pa jc hotelo, da jc posestnikov sin France Slona iz Brezovice prišel v Dragomcr do Fistrovih, kjer jc hotel nekoliko pokramljati s svojim dekletom. V sobi jc bila luč. Poleg domačih je France zapazil šc drugega, svojega znanca. To ga je tako razburilo, da jc Francetu Novaku, ki jc vodil sam s svojo materjo lepo posestvo, najprej ob hiši naslonjenemu njegovemu kolesu izpustil ventile. Nato pa je vzel v roke poleno in čakal na Franccta, kdaj bo zapustil Fistrove, kamor jc prišel po nalogu svoje matere, da bi kupil 5 1 -dragulje«. France se je vračal domov, toda na ccsti ga jc obtoženec France Slana počakal in udaril z vso močjo po levi strani glave tako, da mu je počila lobanja in jc drugi dan umrl. France Novak je šc prišel domov in milo potožil svoji materi Frančiški Novak: Mati! Zakaj ste me ravno nocoj poslali po draguljo. Mrlačnikov me je po glavi!« Drugi dan so Franccta Novaka prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati. France Slana sc je moral danes pred malim senatom zagovarjati zaradi uboja. Priznal je vse. Bil jc razburjen in na ccsti sla se oba srečala'. Novak je proti njemu dvignil kolo, on pa ga je udaril s polenom. Hotel ga je samo zastrašiti. K razpravi, ki je bila prav kratka, jc prišlo mnogo domačinov iz Dragomcra in Brezovice. Razpravna dvorana jc bila nabilo polna. Slana France jc bil obsojen zaradi uboja na 3 leta robijc in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Plačati pa Ima pokojnikovi materi za odškodnino in stroške 5458 Din. Ganljivo je bilo, ko je obtoženčevo dekle stopilo v dvorano in mu podarilo 2 pomaranči. Maribor Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne aprilu ob t) zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi s\. mašo s skupnim sv. obhajilom zn blugopokojnega članu Prevzv. dr. Andreju karlinu. Popoldne pa ima v dvorani Zadružne gospodarske banke ol> pol 5. uri predavan je. □ Ktlo bo magistralni ravnatelj? Nu eni prihodnjih sej mestnega občinskega svetu se bo vršilo imenovunje novega ravnatelja magistralnih uradov. Imenuje se že sedaj cehi vrst« oseb, ki lii prišle v |K>šte\ kot prosilci zu to mesto. □ Predstojništvo mestne policije v Mariboru poživlja vse lastnike motornih vozil, ki še niso opremili svojih vozil z evidenčnimi številkami za leto 1'П\ du to tu ko j store. Pregled \ozil se bo vršil dno 19. aprilu 1933 <-b 15 nn Slomškovem trgu pred poslopjem predstoj-ništvu mestno policije. Po 23. aprilu 1933 bo vsaka \ožilja s starimi evidenčnimi številkami p repo vodnim. Varnostni organi imajo nalog ustaviti vsukegu vozača z motornim vozilom, ki gu bo imel še opremljenega s staro evidenčno številko. Proti lastnikom so bo uvedlo postopanje po obstoječih -predpisih. S _M-. aprilom 1933. se prično izdajati registrirne številke zu bi-eikl.je. radi česar se njihovi \ Mariboru bivajoči lastniki pozivajo, du pripeljejo od tega dne dalje med 8. in 12. uro svoja kolesa k predstoj-liištvu mestne policije \ Muriborn. kjer se jim bode v suhi št. IS. izdala registrirna številka ter pritrdila na kolo. Vsak lastnik mora prinesli « s"lioj prometno knjižico, potrjeno o plačuni državni tuksi, v katero se jim vpise dodeljena registrirna številka. □ Ainciikanski vlom nu Meljski cesti v pisarno carinskega posredništvu Jaklič je še neprestano predmet Viseobče mariborske pozornosti. Vloma tako velikega obsêgu še nismo imeli v Muriborn. Organom našega policijskega oddelku so zagrenili drzni vlomilci oba velikonočna prazniku; kakor sc zdi, pa so se zuto naši kriminalisti naglo maščevali, kajti \ zaporih hotelu Graf se že unhuju.jo štirje možunei, od katerih bi dva po vsej priliki za mogla o vlomu kuj točnejšegu povedati. Zasliševanje se je pričelo šele včeraj popoldne. \ delo je vzel osumljence vodju kriminalnega oddelku g. nadzornik Gujuko, pomaga mu pu g. nadzornik Goršič. O rezultatih zaslišbe se sedaj še ni dulo ničesar dognati. Policija vrši še nadaljno obsežno preiskavo skupilo /. okoliškimi orož. postajami v Studencih in nu Teznii. Pričakovati je. du se vlomilci ne bodo predolgo veselili svojih obilnih pirhov«. L1 Posli kazenskega senata se muo/.e. Neverjetno so letos narustli posli kazenskega sc-nuta nu tukajšnjem okrožnem sodišču, /e do srede aprilu so imeli letos preti senatom toi i ko slučajev, kakor lansko leto šele sredi meseca mu ju. l'ri tem ogromnem dolu pa «e je število sodnikov znižalo. Dočim jih je bilo preje 5. so sedaj samo štirje, ki komaj sproti zmagujejo delo. Ker je pričakovati, . uri se je vnelo gospodarsko poslopje Francu Fazniantt ter je, pogorelo do ta 1. Gašenje je bilo- brezuspešno, duši so prihiteli nu pomoč gasilci i/. Pesnice in tucli i z Maribora. Primanjkovalo je votle, ker so motorke žc po nekaj minutah izpraznile vse bližnje studence. Poslopje je pogorelo do ta I ter trpi lastnik občutno škodo. □ Sam se je z ročico. Pri zajemanju vode iz vodnjaku «o je ponesrečil v Ilučuli 19-letni posest, siu Franc Spustil je vitel j z. vedrom, tla se je sum odvijal. Pri tem gu je naglo se vrteča ročica udarila s tako silo po glavi, tla se jo onesvestil. Prepeljali so gu v mariborsko bolnišnico. (U Kostanjem gre /a kožo. /e lansko jesen so sklenili mestni očetje, du se morajo pokon-čuti kostanji, ki so že preko sto let (lajali senco mariborskim generacijam. Od tega sklepu je žc poteklo nekaj' časa in neprestuno s<> tli.ji kostanji prechnel številnih pritožb hišnih lustni-kov in stunovnlcev. češ, dn jim tlelajo v stanovanjih prehudo senco ter povzročajo vlago \ liišuh. Iludi teh pritožb se bo sedaj napovedala kostanjem pravcata vojna. Posebna komi,siju gradbenega urada bo pregledala vse nasade divjih kostanjev nu mariborskih ulicah ter bo izdelaln nato točen načrt, po katerem se bo izvršilo postopno izseka vanje kostanjevih drevoredov. .Mesto kostanjev bodo prišli nasatli drugih dreves, ki bodo tudi dajala dovol j sence, ne bodo pa imela tako razrušile krone ter se bodo tlula lažje krotiti, kakor uporni kostanji. \ poštev pridu predvsem akacija in javor, s katerimi so nekatere ulice že obsujene. Velikonočne praznike je Celje obhajalo na najsvečanejši način. Žc zgodaj v soboto popoldne so naznanjali topiči, da se.približuje praznik Vstajenja Gospodovega. Celjske ulice so oživele, vse je hitelo v cerkev k božjemu grobu. Procesije, katerih se jc udeležilo veliko število vernikov, so sc vršile po napovedanem redu; najprej ob treh popoldne pri oo. kapucinih, ob 5 v Marijini cerkvi in ob 6 v župni cerkvi, kjer je bilo posebno opaziti, da so se procesije v jako lepem številu udeležili moški. V nedeljo zjutraj jc bilo ob 5 Vstajenje pri sv. Jožefu, katerega se je udeležilo na tisoče vernikov. Ob 10 dopoldne pa se je vršila v župni cerkvi pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval g. opat Peter Jurak in pri kateri je dovršeno pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Mo-čana, Špiessovo mašo v d. ■& Haydnov oratorij. Sedem poslednjih besed Kristusovih ho Celjsko pevsko društvo ponovilo na belo nedeljo ob pol 5 popoldne v Marijini ccrk- vi ob izredno znižanih cenah, in sicer za sedeže po 10 Din, za stojišča po 5 Din, da omogoči s tem dostop širokim plastem naroda ludi izven mesta. & Umrli so: Na Kralja Petra cesti št. 33 jc umrla ga. Jožefa Nardin, mali poslovodje tvrdke Adamič. Pokojnica je dosegla lepo starost 76 let in je bila vzor krščanske žene in matere. Na veliki torek je bila še pri sv. maši in sv. obhajilu, v sredo je začela bolehati in na velikonočno nedeljo ob pol 10 zvečer je izdihnila svojo blago dušo. Včeraj ob 5 popoldne so pokojnico položili na mestnemu pokopališču k zadnjemu počitku. Naj sveti dobri ženi večna luč, žalujočim ostalim pa naše sožalje. — Gaberje, Lastni doni 18, je umrla Skcl Antonija, 41 letna delavka. _ Dalje je umrl Emil Vede, 4 dni stari sinček prikrojevalca v tovarni Pajk v Gaberju. V javni bolnišnici je umrla Beline Amalija, 22 letna žena posestniškega sina iz Starega trga pri Pilštajnu. N. v m. p.! j3* Gasilno društvo v Gaberju prosi sva društva, da bi se pri določevanju svojih prireditev ozirala na veliko javno tombolo, ki jo bo priredilo prvo nedeljo v mesecu juliju. .0" Sport ob praznikih. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek sta se vršili obakrat ob 3 popoldne na igrišču pri Skalni kleti prijateljski nogometni I tekmi med ŽSK Hermes iz Ljubljane in reprezen-j tanco mesta Celja, V nedeljo je zmagal Hermes s i 5:4, v ponedeljek pa reprezentanca Celja s 4:3. МмМтгт" obzornik Dom m svet Nova knjiga' I, 3. številka. — Točno, kakor je bilo napovedano (vsakega 15. v mesecu), se je pojavila aprilska številka Doma in sveta«. To dejstvo je z.a kulturno revijo, katero pričakuje gotov krog ljubiteljev z nestrpnostjo, vsekakor hvalevredno. Pričujoči zvezek je urejen bolj esejistično kot leposlovno, kar pa radi važnih problemov, ki ;ili eseji razčlenjujejo, ne moti leposlovne revije. • le pa značilno, da malone vsi članki in occne iz-zvenevajo v narodnostnem duhu. France Vodnik se v svojem članku »Narodnost i:t svetovni nazor« zajeda v Vidmarjev članek Duhovna služba narodu« (»Sodobnost«), v katerem avtor narodnost in kulturo istoveti izključno z določenim (svobodomiselnim) svetovnim nazorom. (O tem smo na tem mestu že pisali.) Vodnik pa popolnoma razločuje narodnost od svobodomi-selstva ali katolištva, zakaj ti pojmi se ne krijejo, kar dokazuje zlasti z zgodovinskega stališča; na drugi strani pa uspešno zavrača Vidmarjevo trditev, češ, da katoličani ne morejo služiti duhovno narodu. (Vidmar namreč razkraja narod v dve polovici, v snovno in duhovno, v prvi se udejstvujejo katoličani, v drugi svobodomisclci. ..) .—- Miran Jarc je napisal esej o »Johnu Galsworthy-u«, o njegovem časovnem pomenu, značaju in delili. — \nton Breznik nadaljuje razpravo »O časnikarski slovenščini«, v tem primeru — kako jo jc ustvarjal in svojemu političnemu gledanju preob-raževal Levstik. Šel je malone skozi vse Slovane, a obstal je pred Rusi. Strah pred germanslvom mu je namreč narekoval skupni pismeni jezik vseh Slovanov, ki naj bo ruščina. Značilna jc Levstikova bolest ob prizadevanju kulturnega - zbližanja Slo- - cnccv s Srbohrvau. »Naše prizadevanje je, da bi i siikovih zbranih delih jSioiiiijakj; A, blodnjak sc i Koleni takera bi bita to novu sled prazgodovinskega sc približali posebno Hrvatom, kolikor moremo: ali žalostna resnica je, da nam oni hite naproti dosti menj, nego mi njim . ..« Ali nc pišejo naše kul-lurnc revije in dnevniki danes prav istih ložba? Breznik našteva in razčlenja nadalje besede iz raznih slovanskih jezikov, ki jih je Levstik uvedel v slovenščino, — France V c b e r je prispeval zanimivo studijo o »Dednosti in osebnosti«, kjer zavrača dve ekstremni teoriji o izključnem pojmovanju dednosti in izključnem pojmovanju osebnosti človeka. Na osnovi treh svojih izkušenj iz šolskih let pa dokazuje avtor predvsem osebno svojstvo človeka, ki se v lepi harmoniji spaja z dednostnim. Ob koncu pa odkriva današnjo svetovno krizo z vidika zgolj prirodnega pojmovanja človeka posameznika in naroda. Ta kriza potemtakem ni ekonomskogospodarska, marveč moralna. Posamezni narodni maliki (pojmovani samo z dcdnosl-nega stališča) smejo pohoditi manjše narode, kar se danes brezvestno praklicira. In vendar ni naroda, niti velikega nili majhnega, ki bi bil (radi samosvojega kulturnega ali zgodovinskega poslanstva) nad kakim ali pod kakim narodom; zakaj ravno radi osebnostnega svojstva so najmanjši narodi enakovredni največjim . . . V leposlovnem delu čitamo : Krvaveče rane (France B c v k), daljšo prozo iz življenja goriških kmetov, ki se z levjo silo oklepajo domače zemlje, a sc jim ta izpodmika in izgublja na dražbah. Bevk priča tudi v pričujoči prozi, da kljub hitremu in mnogovrstnemu pisanju, kjer sc stilistično in psihološko nc more poglobiti, razodeva v sebi velik pisateljski talent, katerega pa ne bomo v njegovi polni moči nikoli doživeli. — Jože Pogačnik je prispeval pesem »Na temnih prelazih«. Razglednik je prinesel nekaj prav zgoščenih ocen o slovenskih knjigah zadnjega časa. Tako je orisal France Vodnik ob Gradnikovih Svetlih samotah • tudi literarno smer (moderno), v kateri je Gradnik ustvarjal, ter obenem bistvo njegovega ustvarjanja. — F. K. je dal temeljilo oceno o T.cv- uslavlja v Slovenskem biografskem leksikonu« (Lukman) ob posameznih sestavkih, v kolikor so nepopolni, a hkrati poudarja pomen in naloge Slovenskega biografskega leksikona. — Tine Debeljak pa nadaljuje razmišljanje ob jugoslovanski književnosti, o stikih srbohrvatske kulture s slovensko, o jugoslovanski književnosti kot enoti, ob čemer sc bo treba (ob koncu tovrstnega razmišljanja) vsekakor obširneje ustaviti. Zakaj to so problemi, ki sc zadirajo v našo kulturo žc polnih štirinajst let. L. G. R. Wagner: Parsifal To največje in najpopolnejše Wagncrjevo delo smo v preteklih praznikih čtili prvikrat v ljubljanskem opernem gledališču. Nedvomno je bila pre-mijera (na veliki petek) in repriza (na vel. pone-I deljek) za naše operno življenje velika izrednost, ki je globoko posegla v glasbeno razpoloženje nas I vseh ter že radi vsesplošnega slovesa, ki ga uživa j to delo v vsem glasbenem svetu, pritegnila nase i vso pozornost. Delo je naštudiral in vodil ravna-i telj opere Mirko Polič, v glavnih vlogah pa so nastopili; ga. Thierry-Kavčnikova 1er gg. Primožič, ; Pelrovčič (glasovno za sceno), Betetto, Marčec in i Marijan Rus. Delu so izvajalci posvetili vso skrbnost in dosegli mnogo priznanja vrednega uspeha, i O -Parsifalu« samem, pomenu njegove uprizoritve ; pri nas ter uspešnosti celotne izvedbe pa bomo ! šc poročali. V. U. ★ Prirodoslovnc razprave« (2. knjiga, 1. sešitek), ki jih izdaja Prirodoznanstvena sckcija Muzejskega društva za Slovenijo, so pravkar izšle. Na prvem mestu objavlja dr. I. Rak o ve c svojo studijo o nosorogu, čigar ostanke so našli jamarji lansko leto v Dolarjevi jami pri Kališah, ne daleč od Logatca. Poleg palcontološkcga opisa jc zn nas posebno zanimivo to, da so opisani tudi razni sledovi na kosteh, ki izhajajo bržkone od človeške roke. človeka pri nas. — V naslednjem sestavku opisuje dr. F. H c r i t s c h , profesor geologije na graški univerzi, prve korale, ki so se doslej našle v dol-njepermskih skladih v Karavankah in v Karnijskih alpah. — Dr. V. Martino, profesor v Belgradu, objavlja studijo o novem ježu iz vardarske banovine. — Dr. E. J a e g e r pa opisuje slednjič nekaj naših os, kjer podaja ločno razlikovanje vrst iz sorodstva Polistes gallica, katerih samice so bile doslej deloma neznane. Sešitku je priloženih šest slik na umetniškem papirju. - Drugi sešitek »Prirodo-slovnih raz. rav« bo izšel že v začetku junija. Prirodoznanstvena sekcija pa namerava že lo jesen izdajali poleg v Razprav,- še poljuden prirodoznan-stven mesečnik, ki bo izhajal desetkrat na leto. Izšla je prva številka IX. letnika »Zdravja«, ki je po svoji opremi povsem nova. Grafik E. Justin je ilustriral naslovno stran kakor tudi inicialkc pred vsakim člankom. List urejuje znani higienik Pire, vsebino pa mu dajejo odlični predstavniki slovenskega zdravstva, kakor Pctrič, Gosti itd. Ker je list prekoristen za zdravje naroda, ga toplo priporočamo, saj stane le 30 Din. Naroča se: Higienski zavocl v Ljubljani. »Naši kulturni delavci«. Velikonočna številka Istre« je bogata po svojih narodnostnih razpravah, kulturnih člankih in literarnih prispevkih. Nad polovico lista polnijo prispevke kult. delavci s slovenske strani (Magajna, Soklič, Lcgiša, Liko-vič, Kosmač, Ribičič, D. Grudnova, dr Lapajne, Alojz Gradnik itd,). Ustavim pa sc naj ob zaglavju Naši kulturni delavci«, kjer se vrste Goršetove skice sledečih mož; Magajne, Preglja, Grudna, Vc-likonje, Ribičiča, Lovrenčiča, A. Široka, K. Široka, Ukmarja, Grahorja in Dclaka. Mccl slikami se plete Magajnova beseda o delih in načrtih primorskih umetnikov. Posebno je zanimiv odgovor Magajnov na vprašanje, ali more pisati primorski pisatelj ne-tendenčno, če misli na svojo nesrečno domovino. Magajna je pokazal na Shcclianovo Dolino krvi in na Turgenjevc Lovčevc zapiske«, umetnini, ki