LAS VEGAS V ZAČETEK POUKA: V KNEŽJEM MESTU VESELJE IN V JEZO Stran 21 r- p o L E T M E Stran 4 mmf? i ^ď • do 20% prihranek energije KRATKE-SLADKE Bodo odkrili rov? Obnovitvena dela na celjski tržnici se slednjič nadaljujejo in prehajajo po mnogočem v kritično fazo. Delavci CE-KA so pod budnimi nadzornimi očmi celjskih arheologov pričeli razkopavati del prostora ob tržnici, ki sodi že v območje Starega piskra. Nekateri se ob tem močno tresejo - eni zato, ker se bojijo, da bodo ob izkopih arheologi naleteli na kakšen pozno rimski rov. Druge je boj strah, da ne bi našli kakšnega novodobnega rova, po katerem bi se »stanovalci« piskra radi svobodno odpravili novim dogodivščinam naproti. Mariborska že Junijska lista oktobra Junijska lista, ki bo nastopila na oktobrskih dr-žavnozborskih volitvah, se je predstavila v hotelu As-tor v Celju. Po besedah Man-ce Košir, ki tudi kandidira na listi, gre za nadstrankar-sko gibanje, ki se zavzema za socialno državo oziroma državo po skandinavskem modelu. Lista je nastala že pred evropskimi volitvami, vendar na njih niso nastopili, ker niso zbrali dovolj podpisov. Zdaj načrtujejo 4 odstotke glasov, kar bi jim prineslo tudi poslanska mesta v parlamentu. Kandidati Junijske liste so obljubili, da se bodo zavzemali predvsem za socialno šibke in ogrožene. Zanje je posebej pomembno izobraževanje, ki bi moralo biti po njihovem dostopno vsem. Na to je opozoril tudi celjski kandidat, sicer slikar grafik Srečko Škoberne. Ob- ljubil je, da se bo trudil na področju kulture v Celju in ob tem opozoril na prestavitev Festivala slovenskega filma iz Celja: »Celje je bilo vedno filmsko mesto in je s tem živelo. Če bom prišel v parlament, se bom zagotovo trudil, da se film vrne v Celje.« Junijska lista se bo zavzemala za zmanjšanje brezposelnosti. Štorski kandidat, samostojni podjetnik Dušan Trebovc, je dejal, da bi morala Slovenija izkoristiti svoje prednosti, kot so naravne lepote, zlasti pa je pomembno povezovanje. V Junijski listi pravijo, da se bodo povezovali tudi z nevladnimi organizacijami, sicer pa so si nadeli ime Ambasadorji ljudi. Politika je namreč po besedah Mance Košir zavzemanje za javno dobro, medtem ko pa je politikanstvo tisto, kar počno stranke. ŠÓ UVODNIK Dekleti za zadnji hip Pa imamo štiri medalje, olimpijske. Srebrno Iztoka Čopa in Luke Špika, ki sta bila celo malce nejevoljna po veslaškem »porazu« s Francozoma, in tri bronaste, presrečnega jadralca Vasilija Žbo-garja, judoistke Urške Žolnir in atletinje Jolande Čeplak. Vražji dekleti s Celjskega sta nam ponudili še največ razburjenj. Močna in bojevita Urška je štiri dni pred začetkom iger razmišljala o po--- čitnicah v zadnjem hipu, krhka, a od- DEAN ŠUSTER ločna in hitra Joli pa je v zadnjem hipu ulovila odličje v dramatičnem finišu teka na 800 metrov. In obema se je nasmihalo še malce ali celo vehko več. Tako mešanim občutkom smo kar redko priče. A bistveno je, da seje končalo z vzponom na stopničke, kar bo večno zapisano v zgodovino športa. O Urški in njenem tre nerju sem pisal v prejšnjem uvodniku. Zdaj se moram posvetiti novi meščanki Celja Jolandi Čeplak, ki je po rojstvu šest let še živela v mestu ob Savinji. Ob ogledu njenega srhljivega nastopa v atenskem finalu mi ni bilo treba brskati po spominu. Miselna povezava je po prvem pretečenem krogu vodila 28 let nazaj, ko Joli še ni bila rojena. Rečan Luciano Sušanj, evropski prvak na prostem in y dvorani, je veljal celo za prvega favorita teka na 800 metrov na olimpijskih igrah v Montrealu. Popolnoma je pogorel Vera Nikolič iz Čuprije, celo svetovna rekorderka, je prav tako v celoti odpovedala na olimpijskih igrah leta 1968. Tako je bila togotna, da je snela zaročni prstan in ga zabrisala daleč od sebe in poroke z nogometnim vratarjem Crvene zvezde ni bilo. Pričakovanja jugoslovanske športne javnosti so bila pred nastopoma obeh ogromna, razočaranje pa potlej silno. Kakšne pritiske je Joli doživljala letos, ko je prav tako .kot Sušanj imela v žepu oba evropska naslova in enega najboljših časov na svetu, ve samo ona Vzdržala je v slogu prave šampionke, potem ko je ni potrla poškodba, ki jo je zaustavila na svetovnem prvenstvu na prostem, ne Mutolin komolec, ki ji je preprečil pot do zmage na dvoranskem SP. V zadnjem hipu je ponavadi najslajše, ali ne? Kako pa bi se veselili, če bi sodniki »po zadnjem hipu« malce drugače presojali Urškino neaktivnost v polfinalu oziroma fotofiniš poravnanih Joli in Maročanke, pa lahko samo ugibamo. DEAN ŠUSTER Tina Kordiš, Teharje: »Knjige si izposojam v knjižnici za otroke ter v knjižnici za odrasle. Letos poleti sem veliko prebrala, med drugim Ala-muta, trilogijo Njegova temna tvar ter nekaj grozljivk iz zbirke Kurja polt. Bralcem priporočam izposojo kriminalk.« Poletje je čas, ko se ljudje odpravijo na zaslužen dopust, spet drugi delajo in v večernih urah pokramljajo o hladni pijači pri sosedu ali prijatelju. Nekateri prosti čas izkoristijo za družino, obiske, drugi za prebiranje knji revij ali časopisov. In kot smo izvedeli v Osrednji knjižnici Celje, so z obiskom med letošnjim poletjem zadovoljn Kaj ljudje berejo in ali si knjige izposojajo, pa smo preverili med bralci. v septembru? Mariborsko cesto v Celju bodo na odseku, kjer jo obnavljajo, odprli za promet pod posebnimi pogoji že 4. septembra. Izgradnja sodobne štiripa-sovnice od križišča pri vojašnici do nove avtobusne postaje, ki vključuje tudi podvoz pod Savinjsko železnico, pa s tem še ne bo končana. Do 4. septembra namreč še ne bodo dogradili pločnikov, kolesarskih stez, ulične razsvetljave in opravili nekaterih manjših, a za varnost prometa silno pomembnih reči. Ta hip še ni jasno, če bo promet po obnovljeni Mariborski stekel le po dveh ali po vseh štirih paso- vih. Vsekakor pa bo stekel pod posebnimi pogoji in s potrebnimi varnostnimi ukrepi. Promet po obnovljenem cestišču bodo sprostili med Mednarodnim obrtnim sejmom zaradi boljše pretočno-sti, vsa dela ob cesti pa naj bi končali oktobra, ko bo Mariborska na tem odseku postala sodobna štiripasovnica. Če bo izvedba del, ki bodo ostala še za po sejmu, zahtevala vnovično zaprtje Mariborske ceste na tem odseku, nam na Darsu še niso mogli potrditi. »Mariborska cesta bo v času sejma odprta za promet pod posebnimi pogoji, utegnemo pa jo, zaradi do- Medtem so se že začela pripravljalna dela za nadalje vanje obnove, ko naj bi Mariborsko cesto temeljito pre; novili v potezi od avtobusne postaje do mostu čez Savi njo. Pri tem bo štiripasovnica v križišču pri pošti postali dvopasovnica. Trenutno se še ukvarjajo z vprašanjem kako promet speljati mimo Šubičevega paviljona, ki ji zdaj v zasebni lasti. Še vedno je aktualna zamisel o nje-govi prestavitvi ali o tem, da bi promet speljali mims paviljona po obeh straneh in bi tako postal nekak pre metni otok. Dars je za ta dela že razpisal izbiro projek tanta, pri čemer naj bi cesto začeli graditi prihodnje leta končanja vseh del, po sejmu vnovič za krajši čas zapreti,« je povedal predstavnik za stike z javnostmi Borut Godec. Vse do 4. septembra bo za- saj sicer ne bi bilo mogoa urediti vseh povezav do pod) voza. Ta nujni ukrep je sica kar močno zgostil promet p<| ostalih obvozih, a bo na sre radi zaključnih del zaprt do- čo trajal le še osem dni. sedanji obvoz ob gradbišču, BRST, foto: GK Telo počiva, možgani na preži Damjana Dobelšek, Planina pri Sevnici: »Knjige si ponavadi izposojam v študijski knjižnici v Celju. Zaradi študijskih obveznosti sem to poletje prebirala predvsem strokovno literaturo. Najbolj uživam ob branju kriminalnih romanov.« Karmen Zupane, Svetina: »Knjige si izposojam v študijski knjižnici v Celju in v univerzitetni v Mariboru. To poletje sem zlasti za študij prebrala precej knjig slovenskih klasikov. Za dopust si izberem lahko čtivo, ki me razvedri.« Marjana Švab', Celje: »Knjige si izposojam v ce? ski knjižnici. Zelo rada jib prebiram skozi celo leto. M; ko da poleti v bistvu nič manj ne preberem. Posebej ra$ imam pustolovske romane.* SANDI LUŽA? Foto: ALEKS ŠTERf1 Stane Podplatan, po poklicu elektroener-etik, je zaposlen kot tajnik zavoda v Domu f. Jožefa v Celju. Politične izkušnje je začel ridobivati že z 18 leti, ko je vstopil v SKD, ajveč pa jih je gotovo pridobil kot organi-acijski tajnik stranke NSi. To delo je na obudo dr. Andreja Bajuka opravljal od leta Mozirski Tuš odprl vrata Včeraj je celjsko podjetje Engrotuš »Mozirju uradno odprlo nov super-arket, prireditve po odprtju novega govskega centra pa trajajo še da- !S. [Trgovski center se na naslovu Na "v Mozirju razprostira na več it 2.500 kvadratnih metrih, nalož-pa je veljala 1,2 milijarde tolar-V centru je zaposlenih 56 oseb, ileg Tuševega supermarketa pa so v :m trgovina s tekstilom In moda, igerija, trgovina z obutvijo In shoe, inka, zavarovalnica, frizerski salon, ito trafika, fotografski studio in bi- stro. Slavnostna govornika sta bila mozirski župan Ivan Suhoveršnik in direktor podjetja Engrotuš Aleksander Svetelšek, ki je povedal, da sta skrb za družbo in vpetost v okolje temeljni vrednoti, za kateri se zavzemajo v podjetju. »V okolje, v katerega prihajamo, želimo vstopiti ne le z našo primarno dejavnostjo, ampak tudi kot gradbeni element celotne skupnosti,« je poudaril Svetelšek in dodal: »Veseli smo, da smo v obljubljenem roku uspeli zaključiti tako pomemben in zahteven projekt, kot je izgradnja in otvoritev novega nakupovalnega cen- tra. Center bo vsekakor popestril trgovsko in storitveno ponudbo v Mozirju.« Ob odprtju supermarketa je podjetje Engrotuš EHD Mozirski gaj podarilo milijon tolarjev. Donacija Mozirskemu gaju je že druga letošnja dobrodelna akcija podjetja Engrotuš v Mozirju. V mesecu maju so v akciji Tušev bistri kotiček z najsodobnejšo računalniško opremo, v skupni vrednosti približno milijon tolarjev, opremili knjižnico. Tako so otrokom omogočili lažji dostop do znanja, interneta in zabave. US Stane Podplatan za državni zbor Občinski odbori stranke Nova Sloveniji iz občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče so predstavili svojega kandidata za plitve v državni zbor. To je 31-letni Stane Podplatan iz Tepanja, ki vodi konjiški ob-iinski odbor že od njegove ustanovitve. ' Kot je poudarila sedanja poslanka Ana Malja Tisovic, ki se je že pred časom odločiti, da v naslednjem mandatu ne bo kandidi-so v stranki že pred dvema letoma za-•li izobraževati vse morebitne prihodnje ididate. »Delo poslanca na državni ravni iteva veliko znanja,« je povedala. V razine oblike izobraževanja se je vključeval idi Stane Podplatan. »Mislim, da je dobro pravljen - vsekakor bolj, kot sem bila sa-pred štirimi leti,« je še dejala Tisovice- Stane Podplatan 2001, na lastno željo pa je bil letos s funkcije razrešen, saj je po smrti Leona Tisovica prevzel njegov mandat svetnika v konjiškem Zoisovi štipendisti so med drugim obiskali tudi televizijski studio, kjer je nastal tale posnetek Muzej na Stranicah Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, ki povezuje predvsem sorodnike talcev, ki so jih nacisti 12. februarja leta 1945 obesili na drevoredu jablan na Stranicah, je pobudnik izgradnje muzejske hiše. Društvo je že pred nekaj leti odkupilo hišo nasproti večjega od obeh grobišč, v kateri so želeli urediti spominsko sobo. Ko so ugotovili, da je stavba preveč dotrajana, so se odločili za rušenje in novogradnjo. Stavbo, v kateri bodo poleg spominske sobe le še sanitarije in manjši pomožni prostor, so že začeli graditi, urejena pa naj bi bila predvidoma do 1. novembra. Potem bodo v spominsko sobo postopno preselili tudi spominske predmete iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Gradnja bo stala približno 30 milijonov tolarjev, pri čemer denar še ni v celoti zagotovljen. Pomoč so obljubila pristojna ministrstva ter občine, od koder so bili doma usmrčeni talci. MBP Knjižnica vse bliže Odkupljena stavba na Muzejskem trgu končno predstavlja temelje prepo-trebnega prizidka Osrednje knjižnice Lani je dokončno padla odločitev, da Osrednje knjižnice Celje ne bodo selili v Celjski dom, ki bi mu za potrebe knjižnice dogradili prizidek. Odločili so se za racionalnejšo rešitev in gradnjo prizidka ob obstoječi knjižnici na Muzejskem trgu. Novica, da je Mestna občina Celje končno uspela odkupiti stavbo na Muzejskem trgu 2, pa temelje nove, prostornejše in sodobnejše luijižnice dokončno umešča v to okolje. Pot do odločitve ni bila lahka. Novo knjižnico so sprva načrtovali na lokaciji ob Jurčičevi ulici, zatem so se dolgo ogrevali za selitev v Celjski dom. Šele možnost odkupa stavbe na Muzejskem trgu 2 in soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, da lahko knjižnica z delom bodočega prizidka poseže tudi v zdaj še nezazidan prostor proti Savinji, je odprla možnosti za najbolj smotrno rešitev. Dokončno rešitev je prinesla odločitev mestne občine, da preseli tudi del pokrajinskega muzeja. Ta bo prostore za svojo upravo, stalno razstavo Celjski grofi in nekatere druge zbirke in dejavnosti dobil v obnovljenem delu Knežjega dvora. S prizidkom čez dostop do Splavarja in z novogradnjo na Muzejskem trgu 2, kjer še stoji stavba, bo Osrednja knjižnica Celje dobila dovolj prostora, da bo lahko ustrezno uredila sedanje in razvijala prihodnje dejavnosti. Mestna občina Celje je za izvedbo pripravljalnih del Zoisovi štipendisti na Šmohorju Od ponedeljka pa do konca tedna je na Šmohorju raziskovalni tabor za Zoisove štipendije Naša lipa 2004. 30 štipendistov iz celotne Slovenije ustvarja v petih različnih delavnicah, rdeča nit letošnjega tabora pa je ekologija. SB REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CEUE Trg celjskih knezov 9 3000 CEUE Na podlagi 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002) Upravna enota Celje OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO SISTEMSKI ADMINISTRATOR I v službi za skupne zadeve. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje: - imeti morajo najmanj visoko strokovno izobrazbo tehnične ali računalniške smeri, - imeti morajo 8 let delovnih izkušenj, - obvladati morajo posebne računalniške programe, - poskusno delo 6 mesecev. Pisni vlogi mora kandidat priložiti naslednja dokazila: - fotokopijo potrdila o izobrazbi, - fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba, - potrdila o obvladovanju posebnih računalniških programov. Prijave z življenjepisom in zahtevanimi dokazili pošljite v roku 8 dni od objave, na naslov Upravna enota Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. V osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi bodo neizbrani kandidati pisno obveščeni, da niso bili izbrani. za gradnjo prizidka h knjižnici letos namenila dobrih 53 milijonov tolarjev. Ob novici, da so uspeli odkupiti stavbo na Muzejskem trgu 2, je treba zapisati, da gredo h koncu tudi ostala pripravljalna dela. Pred iztekom je namreč natečaj za izbiro projekta, na katerega se je odzvalo 25 projektantov. Čeprav bo odločitev o izbiri »padla« šele oktobra, pa v knjižnici že kmalu po zaključku natečaja napovedujejo razstavo prijavljenih arhitektonskih rešitev. Kot vse kaže, bo naložba v gradnjo Osrednje knjižnice Celje res stekla v letu 2005, ko so za ta velik finančni zalogaj predvidena že tudi prva sredstva v državnem proračunu. Ministrstvo za kulturo načrtuje za prihodnja tri leta za to naložbo dobrih 400 milijonov tolarjev, zbranih iz kulturnega tolarja. Preostanek potrebnega denarja za naložbo, ki bo presegla 830 milijonov tolarjev, bo morala iz proračuna zagotoviti Mestna občina Celje. BRANKO STAMEJČIČ Sodišče mora odločati o stavki Celjsko delovno sodišče bo moralo znova odločati o zakonitosti aprilske stavke v Cometu. Višje delovno sodišče v Ljubljani je namreč zavrnilo sklep, s katerim so v Celju iz procesnih razlogov zavrnili odločanje o predlogu Cometa, da se stavka razglasi za nezakonito. Delovno sodišče v Celju je junija letos, ko je obravnavalo predlog Cometa, sledilo trditvam organizatorja stavke sindikata KNSS-Neodvisnost, da bi bilo pred obravnavo na sodišču treba sprožiti postopek za pomirjanje, kot določa kolektivna pogodba. Zato je zavrnilo odločanje o tem, ali je bila stavka zakonita ali ne. Na takšno odločitev se je Comet pritožil, saj tako regijski kot tudi Cometov sindikat Neodvisnost nista podpisnika kolektivnih pogodb, ki jih uporabljajo v zreškem podjetju. Sodišče v Celju bo zato moralo o primeru odločati ponovno, saj, kot je ugotovilo tudi vrhovno sodišče, Cometu ni bilo treba sprožiti predhodnega postopka za mirno rešitev spora. JI J5TTRS!CA,i ~)MOramo sper /Mer/ SOío < '^MARAS/f?J Helena Pačnik je še pred uradnim nastopom dela v. d. ravnateljice pred težkim izzivom. Streha na OŠ Ob Dravinji je sicer že nova, a je to šele začetek obsežne obnove. Enim v veselje, drugim v Jezo Šole na Celjskem bolj Novo šolsko leto je - enim v veselje, drugim v jezo - pred vrati. Zaradi (pre)dragih učbenikov in šolskih potrebščin si lase rujejo zlasti starši, odgovorni v nekaterih občinah na Celjskem pa so v skrbeh, ali bodo v šolah pravočasno zaključena obnovitvena dela, za katera so izkoristili počitniški čas. Slab teden pred začetkom pouka vseh odgovorov še ni, saj je vmes posegla tudi narava s katastrofalnimi neurji, drugje zamujajo gradbinci, a na splošno na Celjskem z začetkom pouka večjih težav ne bo. V Celju pravočasno Mestna občina Celje je v letošnjem proračunu za nujne naložbe j kot ne pripravljene na oglasil šolski zvonec v šolstvo zagotovila 327 milijonov tolarjev, za vzdrževalna dela v šolah in vrtcih pa še dodatnih 61 milijonov. Najpomembnejši zalogaj je domala popolna prenova IV. OŠ. Potem ko so lani usposobili novo kuhinjo in oddelke, ki so omogočili prehod na 9-letno šolanje, jo letos, po vzoru obnove hudinj-ske, temeljito prenavljajo. Dokončen urnik vseh preostalih del so oblikovali v torek in prav vsi izvajalci zagotavljajo, da bodo dela končali do 1. septembra. V šoli so v celoti zamenjali stavbno pohištvo, prenovili vse učilnice, uredili bodo še okolje. Prihodnje leto bo šola dobila še novo telovadnico, naložba, ki jo bodo izpeljali v treh letih, je vredna kar sredo, ko se bo spet 650 milijonov tolarjev, pri čemer država sodeluje s petino sredstev. Med počitnicami so v Celju opravili še vrsto drugih večjih in manjših vzdrževalnih del, hitijo pa tudi s pripravljalnimi deli za celovito prenovo OŠ Frana Krajnca na Polulah, ki pride na vrsto prihodnje leto. V OŠ Lava so prenovili kuhinjo, v glasbeni šoli so na podstrešju uredili kabinete. V kratkem čaka Celje še en velik zalogaj. Proti koncu oktobra bodo namreč v stavbi na Kidričevi, kjer bodo s selitvijo v novozgrajeni oratorij bodočega centra Don Boská del prostorov izpraznili sale-zijanci, začeli urejati prve učilnice bodoče Fakultete za logistiko. Časa za to obnovo je še kar nekaj, saj morajo prve predavalnice urediti do začetka prihodnjega šolskega leta. Konjice - začetek pouka bo zamujal OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je nedavno hudo neurje s točo tako močno poškodovalo, da je do srede ne bo mogoče v celoti usposobiti za pouk. »Čeprav bomo šele jutri vedeli, kdaj bodo izvajalci zaključili najnujnejša popravila, vse kaže, da bomo pouk lahko začeli šele 5. septembra,« napoveduje Helena Pačnik, ki bo s 1. septembrom uradno postala v. d. ravnateljice, vodenje obnove pa je prevzela takoj po neurju. »Sanacijo združujemo s programom celovite obnove šole, ki bi sicer prišla na vrsto prihodnje leto. Še pred neurjem smo ocenjevali, da bi za nujno obnovo šole, ki bi jo hkrati prilagodili potrebam 9-let-ke, potrebovali 436 milijonov tolarjev,« ugotavlja. Šola je dobila novo kritino, zdaj so na vrsti izolacije, učilnice in šolska avla. »-Zunanje stene so montažne in pre- Avtobusni prevozi po starem Slovenski avtobusni prevozniki so že dalj časa v sporu z državo, ki jim za javni linijski prevoz noče priznati ustreznih subvencij. Že pred počitnicami so od države zahtevali 100 tolarjev nadomestila za prevoženi kilometer na takšnih progah. Tak ukrep bi omogočil znižanje cen prevozov in s tem bolj konkurenčen položaj avtobusnih prevoznikov. Do konca leta so jih dobili le 50, zato bodo cene ostale nespremenjene. »Prav zaradi tega tudi nakup mesečnih yozovnic za učence, dijake in Študente ne bo nič cenejši,« je včeraj povedala direktorica Izletnika Celje in predsednica sekcije avtobusnih prevoznikov pri GZS Ana Jovanovič. Je pa polovička od zahtevane subvencije vsaj preprečila sicer običajno prvoavgustovsko podražitev. S1. septembrom postajajo avtobusni prevozniki koncesionarji. Subvencije bodo odpravljene, nadomestile jih bodo kompenzacije, s katerimi bo država krivala razlike med stroški in prihodki avtobusnih prevoznikov. »Žal. pa bomo tudi pri kompenzacijah na ravni, ki še zdaleč ne bo podobna tistim v razvitejših evropskih državah.« V Avstriji na primer država pokriva vse stroške avtobusnih prevozov za šolarje. 175 od skupno 222 Izletnikovih avtobusov bo tako šolarje (in delavce) v njihov drugi dom še naprej prevažalo po starem - neudobno in drago. BRST pojene z vodo. Večine lesenih oken zaradi vlage ni mogoče odpirati in zapirati. Oblogo tal v avli smo morali v celoti odstraniti in jih še sušimo,« našteva Pačnikova dela, ki jih še čakajo. Očitno vsega res nujnega ne bo mogoče narediti ne do 1. in ne do 5. septembra: »Bomo pač morali prilagoditi pouk delom.« V konjiško gimnazijo se je letos vpisala druga generacija dijakov, nova stavba pa je še vedno le v načrtih. Zgrajena naj bi bila do prihodnjega šolskega leta, dotlej pa bodo imeli gimnazijci pouk na dveh začasnih lokacijah. Dve matični učilnici sta že od lani v OŠ Pod goro, kjer uporabljajo tudi kabinete in telovadnico, dve pa so uredili v prostorih SIC-a, ki je sicer namenjen izobraževanju odraslih. »Skupaj s starši smo zavrnili možnost dvoizmenskega pouka in tako je ostala le ta možnost. Za dodatno učno opremo in učila je ministrstvo prispevalo 10 milijonov tolarjev,« pojasnjuje direktor ŠC Slovenske Konjice-Žreče mag. Franc Šelih. V Žalcu tudi nova ji bodo v nove prostore lahko vsto pili po novoletnih počitnicah, pj tem pa bodo v stari šoli začeli j adaptacijo, saj je ta predvidena j nove prostore vrtca. Prenovljen vrtec in novo šolo naj bi uradu odprli aprila 2005 ob občinskej prazniku. Se ena nova šola Ena največjih šolskih naložb jei Šoštanju, kjer gradijo novo šolo a 840 otrok, ob kateri bo tudi večj telovadnica. Nova šola bo prihod nje leto nadomestila dosedanji dvç obe v častitljivih letih. OŠ Bi^ Ročka in OŠ Karla Destovnika Kj juha sta stari več kot sto let. Na Ponikvi le enoizmenski pouk Edi Peperko s šentjurske obfi ne nam je povedal, da se trudij težave v OŠ Ponikva rešiti dolgi ročno: z gradnjo prizidka k obstfl ječi šoli, telovadnico pa bi naj prç novili in ji spremenili namembnos| Tako bi imeli sicer manjšo, a uj trezno telovadnico, poleg pa še prq store za knjižnico. Projekt je i pripravljen, a ker je ovrednotej na približno 400 milijonov tolar jev, so v občini prisiljeni čakati vsaji še eno leto, da bo država sofinam cirala 40-odstotni delež. Dotlej pj je na Ponikvi svet šole v dogovora s KS in starši poiskal ustrezno rešitev. Del pouka bo namreč v pri* štorih bližnje sušilnice, ki je lasi kmetijske zadruge. Vsi sicer vedo, da so prostori komaj ustrezni, veni dar bo ta začasna rešitev slednji le omogočila šolarjem enoizmen ski pouk. šola V občini Žalec so v vseh matičnih in podružničnih šolah ter vrtcih med počitnicami obnovili prostore oziroma poskrbeli za vzdrževalna dela. Večji finančni zalogaji se obetajo v prihodnjih letih - septembra bodo namreč v Žalcu položili temeljni kamen za gradnjo glasbene šole, ki bo dokončna v prihodnjem šolskem letu, pri gradnji pa bo ob spodnjesavinjskih občinah sodelovalo tudi ministrstvo za šolstvo. V občini bodo še letos izdelali projektno dokumentacijo za gradnjo POŠ Ponikva ter adaptacijo prostorov in novo telovadnico v OŠ Griže. V povsem novo podružnično šolo bodo učenci s 1. septembrom zakorakali v Andražu nad Polzelo. 31. avgusta bo tehnični prevzem šole, slovesno pa jo bodo odprli 24. septembra ob občinskem prazniku. Medtem ko so se v Preboldu lani veselili nove telovadnice, letos načrtujejo izgradnjo 60 milijonov tolarjev vrednega novega igrišča, ki naj bi ga dobili že jeseni. OŠ Vransko-Tabor je v zadnjem letu najbolj zaznamoval boj za ravnateljsko mesto in po ponovljenem razpisu je svet zavoda za eno leto imenoval za v. d. Majdo Piki. V Taboru so julija položili temeljni kamen za gradnjo nove podružnične šole, naložba pa bo stala več kot 300 milijonov tolarjev. Šolar- V Mozirju na gradbišču V občini Mozirje so za temeljito prenovo šole junija izvedli referenj dum za uvedbo samoprispevka, kj pa ni uspel. Kljub temu so med počitnicami že začeli z manjšimi obnovami, saj bi zaradi pomanjkanja prostora morali sicer za nekatere razrede uvesti dvoizmenski pouk. Tako bodo do občinskega, praznika, 25. septembra, v prostorih šole uredili 2 učilnici in kabij net, iz občinskega proračuna pa so| za dela namenili 35 milijonov ttf larjev. Za gradnjo nove podružnične osnovne šole in vrtca so se odloči tudi v Solčavi, kjer so v ta nameni odkupili del prostorov nekdanje Iskre in pripadajoče zemljišče. Letos naj bi pridobili potrebno do-' kumentacijo, novo šolo pa začeli graditi prihodnje leto. BS, MBP, US, ŠO, GS SfrOKAMOf V ÍOL/ VE sPReTBMOK njiček, s katerim se ne da preživljati ... Denarja v tem sigurno ni, čeprav bi moral biti. Organizatorji se ne zavedajo, da stane celotna oprema za enega viteza več kot milijon tolarjev. Poleg tega so boji zelo nevarni in zahtevajo dolgotrajne, natančne treninge, kar pomeni, da je dela ogromno. Rezultat vsega dela pa je dvo- ali triminutni boj. In ko rečeš organizatorju, da naj ti plača petdeset tisočakov za tri minute, debelo pogleda. Tri minute morajo biti takšne, da se gledalcem ježi koža, in dovolj varne, da ne pride do nesreče. Pri zamahu z 2-kilo-gramskim mečem, brez uporabe hude sile, pride do približno 70-kilogramskih udarcev. In kaj pričakujete od nove sezone v gledališču? Upam, da bom delal več kot doslej, da bom dobival vloge, v katerih bom lahko pokazal več. Sposoben sem pokazati bistveno več, a moram za to dobiti priložnost. Če ni vprašanje preveč osebno: opazil sem, da vam manjka prst. Je to posledica tega nevarnega športa? Gre za posledico zelo nevarnega športa, in sicer krvavega in grozljivega obračuna z izrednim, izkušenim bojevnikom - mojo nekdanjo cirkulárko. GS Foto: ALEKS ŠTERN kot modernega moškega ... Nikoli nisem bil ravno po standardih ... Ko sem bil mlad, sem se nekako našel v hipijski subkultu-ri, čeprav je to, kar zdaj počnem, v popolnem nasprotju s hipijevski-mi načeli. Hipijevsko obdobje je bilo tudi odpor proti nekemu ustaljenemu redu. Še danes prisegam na nekatera hipijevska načela. Kar se agresije tiče - vseeno gre za šport, za veselje in ne zares, saj bi se drugače verjetno vpisal med vojake. Je pa mečevanje ventil, s katerim izrazim primodialne stvari, zapisane v genih. Kako ste zadovoljni s svojimi gojenci? Glede na to, da smo začeli novembra in da so začeli brez znanja, je napredek precejšen. Nekateri so bolj talentirani, drugi bolj zavzeti, kar se pozna. Prepričan sem, da se lahko večina razvije v prvovrstne borce. Ni vsak za vse in ne more vsak z enako veščino vihteti bojnega kladiva in enoročnega meča. Verjetno se bo vsak gojenec dodatno odločil za eno orožje ali dve. Vsak vitez mora obvladati tri orožja - bojno kladivo oziroma sekiro, enoinpolročni meč ter bodalo. Verjetno je me-čevanje bolj ko- Bojeviti gralec, bojevnik, hipi in družinski človek - Uporniški duh botroval bojevanju z mlini na veter Pred pol stoletja se je v Trstu fodil fant z imenom Igor, ki je sča-joma zrasel v Sanča. V vsestransko talentiranega moža z izredno karizmo in predolgimi roka-ni. V igralca, ki že skoraj 25 let dela v celjskem gledališču, a še redno išče priložnost, da se dokaže. Novembra lani je vzel v uk psem ljudi, da bi jih skalil v vite-ce. In ti vitezi se bodo v soboto ludi predstavili Pod zvezdami Celjanov na Starem gradu v Celju. Pravijo vam Sančo, čeprav bolj Opominjate na njegovega literarnega sotrpina. Ali se tudi vi borile z mlini na veter? r Ne identificiram se ne z enim ne k drugim. Čeprav sem se v mladih letih dejansko malo šel Don Kiho-la in se mlatil z mlini na veter in lemu primerno tudi nastradal. Z pbogim Rosinantom in sulico se proti ogromnemu kraku ne da kaj posti narediti. In tako sem sčasoma sicer prišel do zaključka, da je bolje biti Sančo kot Don Kihot. A pii še danes to ne gre najbolje od rok. Kako ste kot zamejec prišli do :elja? V Trstu sem živel 22 let in tam lidi študiral medicino, vmes pa em delal tudi v tamkajšnjem slo-renskem gledališču. Zaradi Studila na igralski akademiji sem se preselil v Ljubljano, vmes sem nekaj ïasa še vedno nastopal v Trstu. Ka-Isneje se je med snemanjem filma |Na svidenje v naslednji vojni pokazala možnost, da bi prišel v Celje. Izšlo se je tako, da sem se leta 1980 za stalno zaposlil v tem gledališču. Večino časa sem se vozil iz Ljubljane in moram reči, da sem be tega malo naveličal. Odkar imam ružino, je to še bolj izrazito. Mali žalostno je, da greš ob osmih zjutraj od doma in se vrneš okrog polnoči, zaradi česar nimaš nič od družine ... Ali v vas prevladuje vitez, igralec ali nemara kdo tretji? Jaz sem predvsem jaz. Igralstvo je moja prva ljubezen že od otroštva, ker izhajam iz igralske družine. Moja starša sta bila igralca in Doje najzgodnejše otroške igre so se dogajale v gledališkem fundusu. Seveda sem si ogledal tudi vse predstave - če me niso imeli starši kam dati, so me vzeli s seboj. Takrat so bile predstave na sporedu v nedeljo popoldne, tako da sem videl praktično vse. Nekaterih nisem razumel, a je bilo vseeno dovolj, da sem se z gledališčem zastrupil. [ Že nekaj časa se ukvarjate s srednjeveškim bojevanjem ... I ... na dva načina. Enega predstavlja povezava z gledališčem, kjer se trudimo biti zgodovinsko kar se da verodostojni, čeprav gre le za predstavo. Po drugi strani me zanima srednjeveško bojevanje kot ars mar-ialis - umetnost bojevanja. Kadarkoli se pri nas govori o tem, se misli na judo, karate, jujitsu... Mi ima-ttio svojo tradicijo, svoje borilne I Veščine, ki ne zaostajajo za vzhod- njaškimi. Sama logika borbe je res drugačna, naša borba nima za seboj posebne filozofije. Čeprav sem ugotovil, da je takšen boj vseeno nekakšna meditacija. Ko se zbereš, padeš med bojem v nekakšno stanje meditacije. Odzoveš se refleksivno - zdi se, da se vse odvija zelo počasi, čeprav so udarci in parade zelo hitri. Zal so za dobro bojevanje potrebni leta in leta vaje ter dober učitelj, ki ga pri nas ni. Ali je res, da kot »fechtmeister« oziroma učitelj borilnih veščin z Matijo Golnerjem, ki je uradno vodja te skupine, načrtujete pravo šolo borilnih veščin? Mislim, da obstaja tudi ta interes. Celjsko turistično društvo organizira srednjeveški dan, na katerem nastopajo različni bojevniki -zaradi česar je skupina tudi nastala. Vendar me osebno bolj kot ti nastopi zanima bojevanje kot tako. In ker v skupini nisem edini, ki razmišljam v tej smeri, menim, da bo prišlo po skorajšnjem nastopu na gradu do tega, da se bomo lotili šole evropskih borilnih veščin. Pri čemer obstaja težava: mečevalski učitelj je danes nekaj povsem drugega kot je bil nekoč, ko mu je dejansko šlo za življenje. Učitelji so bili vedno najboljši borci, prekaljeni v desetinah bitk. Kakorkoli, bolj kot na izkušnje z bojnega polja se moram danes zanašati na literaturo, na izkušnje ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Veseli me, da to delam, čeprav to pomeni, da se moram tudi učiti. Kako je bilo s tem drugod po Evropi? Je bila bojevniška tradicija tudi tam prekinjena? Tradicija je bila prekinjena povsod po Evropi. Pri nas smo s tem začeli pred devetimi leti. Prvi nastop je bil leta 1995, organiziral ga je Andrej Žnidaršič na gradu Snežnik in malo zatem še v Predja-mi. Tam smo se še s tremi drugimi začeli ukvarjati s srednjeveškim bojem, pri čemer nismo znah popolnoma nič. Naše mahanje je bilo zelo podobno mahanju, ki ga lahko vidimo na večini srednjeveških prireditev. To pomeni, da je vaša nova skupina bistveno boljša od ostalih v Sloveniji? Mislim, da je bistveno boljša, predvsem je drugačna v pristopu. Mi bodemo neposredno v nasprotnika, v čemer je bistvena razlika med našo skupino in ostalimi. Ne vem, nemara se v Evropi še kdo bori tako kot mi, vendar informacij o tem žal nimam. Pri pravi borbi je seveda dotik, ki ga zagovarjajo nekatere skupine, premalo. Nasprotnika moraš prebosti, mul razčesni-ti glavo, odsekati roko. Pri razlikah med nami in ostalimi je treba omeniti še nekaj: zgodovinsko verodostojnost. Mi smo izbrali drugo četrtino 15. stoletja, ko so bili Celjani na višku. Kar je razvidno iz opreme, tehnike bojev ... Prisegamo na »Fechtbuch«, knjigo bojev mojstra Talhofferja, vendar se za razliko od drugih trudimo njeno vsebino razbrati in ne le približno tako opletati z orožjem. Na akademiji ste se prvič srečali z mečevanjem. Je to prebudilo zanimanje za stvari, ki jih počnete zdaj? Z mečevanjem sem se res srečal v gledališču. To mečevanje je nekaj povsem drugega kot to, ki se ga gremo zdaj. Začel sem popolnoma naključno. Andrej Žnidaršič, ki je prve igre organiziral, je prosil znanca - ljubljanskega kaskaderja Dušana Šandaka - če bi lahko zbral skupinico, imenovano Equitas, ki bi nekaj naredila. Ker imava s Šanda-kom skupnega prijatelja, sem prišel v skupino. Bili smo popolni laiki, zato so bili naši prvi boji ubogi v primerjavi z zdajšnjimi. Mečevanja smo se lotih študijsko, kar pomeni, da smo se naslanjah predvsem na literaturo, za razliko od drugih, ki se še danes naslanjajo na filme, ki nimajo s pravo borbo nobene prave zveze. Kaj vas je pri mečevanju tako pritegnilo, da ste se mu odločili posvetiti? Očitno je v meni več vojaka oziroma agresije, kot bi si želel priznati. Ljudje smo hočeš nočeš bojevniki in lovci. To smo, četudi to ni več moderno priznati. Ampak boj je vsajen v naše gene, vsaj kar se moških tiče. Ugo tovil sem, da je pri meni to precej izrazito. Malo me je pritegnilo zaradi mačističnih vzgibov, malo zaradi tehnike, malo zato, ker je zgodovina moj konjiček. Torej sebe ne vidite ravno L GOSPODARSTVO Zadnji dnevi Železninarja Laška Izbira bo svojo ponudbo \ Celju preselila v blagovnico Vele Najstarejša in tudi najbolj znamenita celjska trgovina Železninar bo od sobote spet zaprta. To je njen že drugi »mrk«, saj je najprej trgovino, ki je bila včasih Kovinotehnina, zaprl Merkur, po manj kot dveh letih pa jo zapira tudi laška Izbira. V podjetju pravijo, da je odločitev izključno ekonomska, saj jim je trgovina prinašala izgubo, pa tudi najemnina, ki so jo plačevali občini, je bila zanje previsoka. V Izbiri napovedujejo, da bodo večino programov iz Železninarja, ki jih bodo dopolnili še z nekaterimi novostmi, prestavili v blagovnico Vele, ki je od Železninarja oddaljena le nekaj deset metrov. Direktor Emil Štukelj napoveduje, da bo nov oddelek v blagovnici odprt že 6. septembra. Zaradi preselitve nihče od desetih zaposlenih v Želez-ninarju ne bo ostal brez službe. Kot je zagotovil Štukelj, jih bodo prerazporedili v ostale svoje prodajalne, saj dobre trgovce potrebujejo tako v Izbiri kot Engrotušu, ki je večinski lastnik laškega podjetja in tudi Veleja. Kar precej novih delovnih mest pa bodo imeli v Izbiri že prihodnje leto, saj vse kaže, da bodo le začeli graditi novo nakupovalno središče v Laškem. Projekt so nekoliko spremenili in mu dodali še eno, za večino Laščanov najbrž presenetljivo vsebino. Na tistem delu zemljišča, ki j( bližje bencinski črpalki P© trola, naj bi namreč postavi li hotel s 162 posteljami. To pa seveda ne pomeni, da se bo Izbira oziroma njen vé činski lastnik Engrotuš zače ukvarjati še s hotelirstvo^ Pri gradnji bi namreč sode lovali le kot vlagatelji, saj hotel oddali v najem neke mu, ki se na takšen posel spoj na. V Izbiri menijo, da bo nc vi hotel dobrodošla popestii tev nove ponudbe, ki jo v tet delu Laškega načrtuje zdra vilišče. Zato tudi pričakuje jo, da s pridobivanjem do kumentacije ne bodo imd težav z laško občino, tako ko jih pri spreminjanju zazidal nega načrta nista imela zdra vilišče in Mercator. JANJA INTIHAI Popravek V članku »Morda ni moralno, je pa zabavno«, objavljenem v 33. številki Novega tednika, smo, kot nas je opozoril Goran Travner, napačno povzeli njegovo razmišljanje o velenjskem] teniškem turnirju. Travnew je v telefonskem pogovoru izjavil le, da je po njego-J vem prepričanju letošnji, turnir zadnji in da takšne' prireditve podpira, če si jih podjetje oziroma sponzor lahko privošči. Prizadetim se opravičujemo. Uredništvo Prisilka tudi v Turški mački Celjsko gostinsko podjetje bo moralo prodati del premoženja, zmanjšati število zaposlenih in izboljšati ponudbo Kar v dveh celjskih podjetjih, ki sta v večinski lasti investicijskih družb Trdnjava in Trdnjava 1, so se odločili za prisilno poravnavo. Poleg Mode se bodo namreč dela dolgov poskušali »znebiti« tudi v Turški mački, ki velja za eno najstarejših in tudi najbolj znanih gostinskih podjetij v Celju. Da se bo s Turško mačko, ki ima ob hotelu še gostinske lokale Vrtnica, Koper ter slaščičarno Na-na s kavarno Mignon, prej ali slej nekaj zgodilo, je bilo jasno že dolgo. Podjetje ima že od leta 1999 hude likvidnostne težave, izguba iz poslovanja pa je vsako leto znašala od 20 do 30 milijonov tolarjev. Pred dvema letoma sta Turško mačko želela kupiti brata Ma-cela (eden je iz Radeč, drugi živi v ZDA), ki sta se zanimala tudi za Majolko, a je posel zaradi prenizke ponudbe padel v vodo. Kot je povedal prisilni upravitelj Branko Đorđevič, so se v Turški mački, kjer so še vedno 49-odstotni lastniki zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, odločili za prisilno poravnavo zadnji hip, saj bi sicer naslednje leto že morali razmišljati o stečaju. Prepričan je, da bo poravnava uspela, saj ima podjetje. Bo prisilna poravnava prisilila lastnike Turške mačke, da poleg finančne reorganizacije na novo zastavijo ki je sicer hudo zadolženo, zelo veliko kapitala. Poleg gostinskih lokalov v Celju ima v lasti še počitniški dom v Tijesnem in počitniško hišico na Rogli, za katero so se že odločili, da jo bodo prodali. Đorđevič meni, da bo treba zmanjšati tudi število zaposlenih, saj jih je glede na obseg prihodkov odločno preveč. V gostinstvu predstavljajo v povprečju stroški dela 30 odstotkov vseh stroškov, v 1\irški mački pa od- tudi ponudbo v svojih lokalih? nesejo kar polovico celotne realizacije. Po predvidevanjih naj bi se število delavcev zmanjšalo za deset, vendar naj ne bi nihče od njih izgubil dela, saj jih nameravajo prerazporediti drugam. Naj- Turška mačka ima približno 150 milijonov tolarjev obveznosti, od tega za 72 milijonov tolarjev do bank. Do začetka tedna je terjatve prijavilo 28 upnikov. verjetneje v Merx, saj je direktor Turške mačke hkrati tudi direktor tega podjetja. Ob prodaji nepotrebnega premoženja in zmanjšanju števila zaposlenih bo morala 1\irška mačka, če bo hotela po prisilki normalno zaživeti, končno začeti vlagati tudi v nove programe in izboljšati svojo ponudbo, ki s« že skoraj 20 let ni spremenila, še meni Đorđevič. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN Cariniki ne bodo ugodili podjetjem Zahteva po podaljšanju delovnega časa blagovne izpostave je neutemeljena, pravijo v celjskem carinskem uradu | Upravni odbor Območne gospodarske zbornice Celje je na zadnji seji pred dopusti opozoril, da imajo v mnogih podjetjih težave, ker se je po vstopu Slovenije v EU v marsičem spremenil carinski režim. Zbornica je zahtevala, naj na carinskem terminalu v Celju znova uvedejo izpostavo zdravstvenega inšpektorata, potrebam gospodarstva pa naj se prilagodi tudi poslovni čas blagovne izpostave. Carinski urad v Celju je lahko ugodil le njihovi prvi zahtevi. Kot je povedal direktor urada Aco Turnšek, je zdravstvene preglede pošiljk, ki so v carinskem postopku, že od julija spet mogoče opravljati tudi v Celju. Izpostava zdravstvenega inšpektorata sicer ni več na njihovem terminalu, saj deluje v okviru ostalih služb inšpektorata, vendar je poglavitno, da Engrotušu, Mlekarni Celeia, Etolu, Pivovarni Laško in drugim podjetjem blaga za zdravstveni pregled ni več treba voziti na mejni prehod Bre- Direktor Carinskega urada Celje Aco Turnšek pravi, da se jim je po 1. maju zelo povečal obseg dela, saj mora carina po novem izvajati tudi postopke v okvira skupne kmetijske politike EU. Ker jih kar 90 od skupaj 140 zaposlenih dela na južni meji, so morali avgusta dobiti pomoč od drugod. Turnšek zato upa, da bo v carinski službi narejena ponovna reorganizacija, gana in si s tem povzročati dodatnih stroškov. »Problem z zdravstvenim inšpektoratom smo takoj rešili, zahteva, naj delovni čas blagovne izpostave podaljšamo do 19. ure, pa se nam ne zdi utemeljena. Zato je poslovni čas ostal takšen, kot je bil doslej, torej od 7. do 15. ure,« pojasnjuje "Rirnšek. Pravzaprav se na carinskem uradu čudijo, da imajo podjetja zaradi spremenjenega delovnega časa težave. »Med carinskimi uradi smo na prvem mestu po številu podjetij, s katerimi poslujemo v elektronski obliki, oziroma po t. i. poenostavljenih carinskih postopkih. Podjetjem ni več treba hoditi k nam s papirji, saj nam lahko vso uvozno in izvozno dokumentacijo pošiljajo kar iz svojih pisarn, mi pa jim potem, prav tako elektronsko, pošiljamo izračun carinskih dajatev,« pravi Turnšek in kot primer kako se drugod, čeprav so doživeli še večje spremembe, sploh ne razburjajo, navaja Velenje. Tam so namreč s 1. majem zaprli izpostavo, a tega v podjetjih sploh niso obču- V celjski regiji je trenutno 50 pooblaščenih izvoznikov, več kot 100 podjetij pa je vključenih v poenostavljene carinske postopke. tih, saj večina posluje po poenostavljenih postopkih. V celjskem carinskem uradu se sicer zavedajo, da je na Celjskem še veliko podjetij, zlasti manjših, s katerimi ne poslujejo v elektronski obli- ki, vendar poslovnega časa| blagovne izpostave ne bodo| spreminjali. »Že pred časom smo preko špediterjev pozvali podjetja, naj se obrnejo na nas, da jih bomo poučili, kako se lahko vključijo v poenostavljen carinski postopek. Hidi gospodarsko zbornico smo prosili, naj nam sporoči podatke, katera podjetja imajo težave, vendar doslej še nismo dobili odgovora,« pojasnjuje Aco Turnšek. JANJA INTIHAR, foto: GK Se boj za ljubljansko pivo končuje? Opolnoči se je iztekel rok, do katerega se je urad za varstvo konkurence lahko pritožil na odločitev ljubljanskega upravnega sodišča, ki je julija razveljavilo njegovo odločbo o koncentraciji Pivovarne Laško in Uniona. V uradu bodo svojo odločitev o tem, ali se bodo pritožili ali ne, javnosti sporočili šele danes. Kot je znano, se obe pivovarni in tudi Interbrew z lani izdano odločbo urada niso strinjali.in so zato vložili tožbo. Sodišče je ugotovilo, da je urad pri odločanju storil vrsto nezakonitosti, ker je pomanjkljivo ugotavljal stanje, kršil postopek in napačno uporabil materialno pravo. O tem, ali se je koncentracija med pivovarnama že začela, namreč po mnenju sodišča sploh ne bi smel odločati, saj mu zakon o preprečevanju omejevanja konkurence nalaga le odloča- nje o tem, ah je koncentracija v skladu s pravih. Sodišče je zato uradu naložilo, naj ugotovi, ah je Laško že prevzelo nadzor v Unionu ah ne, kar je tudi bistvo spora med največjima lastnikoma ljubljanske pivovarne. Urad bo moral torej o koncentraciji odločiti znova, pri tem pa upoštevat« tudi navodila sodišča. S takšno odločbo so bili zadovoljni tako v Laškem kot v Interbrewu. V Laškem zato, ker je sodišče razveljavilo pogoje za prevzem Uniona, Belgijci pa se veselijo, ker bo moral urad še enkrat ugotoviti, ali je Pivovarna Laško že prevzela nadzor v Unionu. Če urad na sodbo upravnega sodišča ne bo vložil pritožb, bo moral novo pivovarsko odločbo izdati v treh mesecih. JI partner i najboljšim okusom GOSPODARSTVO Recesija klesti dobiček papirnice Družbi Radeče papir kljub povečanju proizvodnje spet grozi izguba -Ukrepi bodo znani 24. septembra J Zaradi recesije, ki se je v jřetovni papirni industriji pčela septembra lani, ima-iprecej težav tudi v radeš-j papirnici. V prvem pol-ftju so sicer količinsko do-tgli ambiciozno načrtova- 0 povečanje proizvodnje, lobičkonosnost poslovanja a je krepko pod zastavi je-Jmi cilji. Ker tudi napove- 1 do konca leta niso obe-ivne, uprava družbe že pri-ravlja rebalans načrta ter redlog nekaterih ukrepov, katerimi želi preprečiti iz-[ub<> ob koncu leta. 'Družba Radeče papir, ki je do leta 2001 skoraj ce-desetletje otepala z viso-rdečimi številkami, inja tri leta posluje z do-Ikom. Lanski je znašal '2 milijonov tolarjev, kar tretjini pa so ga ustvari-prvem polletju, saj sta igem na poslovanje pod-bolj pritiskala rast celuloze ter neugodni :njalni tečaj med dolarem in evrom. Kljub težavam so v radeš-Spapirnici zadovoljni z lan-Kim poslovanjem. Dosegli b načrtovano 10-odstotno ast čistih prihodkov iz pro-ije, ki so znašali 10,1 milile tolarjev, povečali pa so obseg proizvodnje. Še zlasti v matični družbi Radeče papir, kjer so zabeležili 15,9-odstotno rast. Na stroju za proizvodnjo zaščitenih in vrednostnih papirjev so izdelali 1.381 ton vrednostnih papirjev, kar pomeni 70-od-stotno izkoriščenost zmogljivosti, največjo, kar 50-odstot-no rast glede na leto 2002, pa so zabeležili pri proizvodnji predplačniških telefonskih kartic in kartonskih kartic. Sicer pa so lani na zaposlenega izdelali 151 ton papirja, kar pomeni 15,8-od-stotno povečanje produktivnosti. Trg preplavili poceni izdelki Čeprav so se v zadnjem lanskem četrtletju težave v papirni industriji vse bolj poglabljale, so si v Radečah za letos spet zastavili smele načrte. Količinsko so jih dosegli, saj so proizvodnjo povečali na vseh treh papirnih strojih, dobičkonosnost poslovanja pa je daleč pod načrti. Kot pojasnjuje uprava podjetja, rast cen celuloze ni več tako skokovita, vendar ponudba bistveno presega sicer normalno povpraševanje, saj je evropski trg preplavljen s poceni izdelki s t. i. 0*3 0,37 2001 2002 2003 Po treh dobrih letih radeškim papirničarjem letos spet grozi izguba. dolarskega nabavnega območja. Cene padajo za vse izdelke, ki jih proizvajajo v Radečah. Ker so se negativni trendi nadaljevali tudi v juliju in avgustu in ker pričakujejo tudi bistveno povečanje stroškov za energijo, so v papirnici že začeli pripravljati ukrepe, s katerimi bi preprečili nastanek izgube ob koncu leta. Za kakšne ukrepe gre, še ne želijo povedati, pripravili pa naj bi jih do 24. septembra. Nadzorni svet podjetja bo o njih razpravljal 29. septembra, ko naj bi sprejel tudi rebalans letnega načrta. Čeprav je recesija nekoli ko zaustavila želeni vzpon deške papirnice, se ta še t prej pripravlja na posodobitev proizvodnje. Do leta 2006 načrtujejo za dobrih 20 milijonov evrov naložb, zlasti v izboljšanje kakovosti in povečanje zmogljivosti pri proi zvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo. JANJA INTIHAR Konec meseca nov bazen na Dobrni Delničarji Term Dobrna, ti so še vedno v večinski iti holdinga Zvon Ena in iljskega podjetja Alea in-iring, so na nedavni aipščini sklenili, da bo-skoraj 100 milijonov to-jev lanske izgube pokrili nerazporejenega dobič-prejšnjih let. IV Termah Dobrna so lani (koče sicer poslovali po-Btivno, vendar so morali (opraviti nekaj »grehov« iz preteklosti. Za letos pričakujejo, da bodo celotne pri-todke, ki solani znašali 1,7 pilijarde tolarjev, povečali Še za 14 odstotkov, imeli pa naj bi okrog 73 milijonov tolarjev čistega dobička. Število nočitev naj bi se v primerjavi z lani, ko so jih zabeležili nekaj čez 104.000, povečalo za 2 do 3 odstotke. Direktor Janez Mlakar pravi, da bodo s takšno rastjo zadovoljni, več gostov pa načrtujejo za prihodnje leto, ko naj bi se že pokazali učinki vseh dosedanjih naložb. Po novem centru lepote, ki so ga v hotelu Vita odprli novembra lani ter po prenovi restavracije in notra njega bazena, te dni konču jejo še gradnjo novega ba zena na prostem in 500 kvadratnih metrov velikega oddelka s savnami. Vrednost obeh naložb znaša 600 milijonov tolarjev. Mlakar napoveduje, da bodo zunanji bazenski kompleks odprli 30. avgusta, mesec kasneje pa še nove savne. S tem se bo končala obsežnejša ob- Terme Dobrna imajo nov nadzorni svet, v katerem bodo v naslednjih štirih letih Roza Mlakar Kukovič, Marija Korošec, Gregor Pivec in Borut Ce-lan. nova hotela Vita. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se bodo lotili še ostalih zdraviliških objektov, vlaganja pa bodo končali s temeljito prenovo Zdraviliškega doma, ki ga že nekaj časa postavljajo na »stranski tir«. Natančnejših vsebin za več kot 150 let star objekt še niso opredelili, zato tudi še ne vedo, koliko jih bo stala naložba. JI Borzni indeks podira rekorde Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je teden začel precej vzpodbudno. Slovenski borzni indeks SBI 20 podira vse rekorde, saj je že v sredo dosegel rekordno vrednost v zgodovini borze (4.713,24), do četrtka je indeks pridobil še 14,80 točke in četrtkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.728,04. Zadnji rekord je indeks SBI 20 dosegel 4. maja 2004, ko je znašal 4.709,16 točke. IV med 17. in 23. avgustom 2004 63.518.32 7,181.933 Najprometnejši vrednostni papir v borzni kotaciji minulega tedna je bila delnica Krke (KRKG), s katero je bilo opravljenih za 385 milijonov SIT poslov. Delnica je četrtkovo trgovanje zaključila pri vrednosti 71.839,04 SIT, kar je za 1,4 odstotka več od ponedeljkove povprečne vrednosti. V zvezi s Krko je treba omeniti, da je Vrhovno sodišče RS v gospodarskem sporu med Krko in Merckom, zaradi domnevne kršitve patenta za proizvodnjo zdravila Enala-pril, razsodilo v prid Krke. Enalapril je učinkovina, ki znižuje krvni tlak in je eno najbolj prodajanih zdravil na svetu, blagovna znamka Enap pa sodi med Krkine najbolj prodajane blagovne znamke. Krka je zaradi zmage nad Merckom znižala rezervacije, dobiček pa se bo povečal. Najdonosnejši vrednostni papir v kotaciji je bila delnica Cometa iz Zreč (CHZG) s 6,07-odstotnim donosom, delnica z največjo izgubo pa Geodetski zavod RS (GZRG), ki je do četrtka izgubila deset odstotkov. Med zanimivejšimi vrednostnimi papirji v borzni kotaciji je treba omeniti tudi delnice Save iz Kranja, ki je najdonosnejši vrednostni papir v zadnjih treh mesecih. Od maja letos je pridobila 32,15 odstotka vrednosti in je absolutni zmagovalec po rasti vrednosti minulega poletja. Indeksi med 17. In 23. avgustom 2004 Po italjanskem Eurospinu na slovenski trg prihaja še ena diskontna veriga, Hofer. Avstrijski diskontni trgovec je hčerinsko podjetje nemškega Aldija, ki ima samo v Avstriji 266 podružnic, v Sloveniji pa nameravajo odpre-ii 11 trgovin. Prodajali bodo vsakdanja nujna živila, večinoma neznanih proizvajalcev, cene pa naj bi bile nižje od znanih blagovnih znamk. Gorenje na Balkanu že Mariborska c. 86 3000 Celje Tel: 03/42-88-000 Fax: 03/42-88-115 Era odpira Samobor Velenjska Era bo danes, I'četrtek, odprla nov nakupovalni center v Samobor-H na Hrvaškem. Vrednost Pbjekta, ki so ga postavili "b vpadnici z avtoceste fcmobor-Zagreb oziroma le kilometre od slovenske leje, znaša približno 15 ijonov evrov. Novo nakupovalno središ-stoji na površini 33.000 idratnih metrov, sam ob-, it pa meri 14.000 kvadratih metrov. Investitorja sta pa in samoborsko zasebno podjetje Pilon, izvajalec gradbenih del, ki so se začela oktobra lani, pa je bilo podjetje Vegrad-Velak iz Zagreba. Center, v katerem bo delalo 200 ljudi, je namenjen zlasti trgovinski dejavnosti. Poleg 2.400 kvadratnih metrov velikega hipermarketa z živilsko ponudbo ima Era v V Eri še ne vedo, kdo so storilci in kakšen je bil motiv za barbarsko uničenje njihovih prostorov v Pod-gorici. Preiskava namreč še vedno ni končana. njem še 3.800 kvadratnih metrov veliko specializirano prodajalno Adut, v objektu pa je še blizu 30 najemniš-kih lokalov. V Eri pravijo, da so z novim nakupovalnim središčem izpolnili še enega od svojih strateških ciljev, ki jih imajo na ozemlju bivše Jugoslavije. Na Hrvaškem, kjer so se strateško povezali s podjetjem Tornado-Bakin, so lani promet povečali za 30 odstotkov, v razširitev prodajne mreže pa so vložili 4 milijone evrov. HITRI KABELSKI INTERNET SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) Dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o., tel. 42 88 119 ji dlje časa išče lokacijo 2 vzpostavitev proizvodnje. Po pisanju beograjske Politike naj bi Gorenje v Valjevu kupilo 6 hektarjev zemljišča, na katerem bi gradili proizvodne objekte. Po besedah Franja Bobinca je Valjevo le ena od možnosti za novo proizvodno lokacijo, vendar še nič ni odločeno. Statistični urad RS je objavil dve statistični objavi. Po začasnih ocenjenih podatkih je Slovenija v juniju izvozila za 258,4 milijarde SIT in uvozila za 273,8 milijarde SIT blaga; pokritost uvoza z izvozom je bila 94,4-odstotna. Povprečna mesečna bruto plača za junij 2004 je znašala 262.715 SIT, kar je za 1,2 % več kot za maj 2004. MATIJA LIPAR, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. matija.lipar@ilirika.si Še vedno lahko glasujete za svojega »naj« gasilca ah gasilko, pri tem pa naj znova poudarimo, da bomo upoštevali le glasove, ki jih bomo v uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje prejeli na kuponih, objavljenih v časopisu, fotokopij le-teh pa ne. Ta teden je nagrajenka Angela Zupane, Senovica 10, 3240 Šmarje pri Jelšah, ki bo hišno nagrado NT&RC prejela na našem oglasnem oddelku. CMCelje KUPON Gasilski dom mora biti odprt Slavica Brežnik je ponosna na veteranke in družino, v kateri so vsi člani gasilci NASI GASILCI Aktiven v gasilskem društvu:. Moje ime in naslov: . ulobîr PE CEUE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKUUSTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83 Zadnje čase smo v naši rubriki predstavili kar nekaj članic gasilskih društev. Med posebej aktivne sodi prav gotovo Slavica Brežnik, ki je članica PGD Lopata že dobrih 40 let. Dinamična gospa, ki jo odlikujejo dobra volja, odločnost in veselje, je ponosna na družino, v celoti zapisano gasilstvu. Začel je možev oče Avgust, ki je bil že leta 1929 med ustanovnimi člani gasilskega društva na Lopati. Danes so člani Slavica in mož Ivan, njuna hči Irena in sin Marko ter pet vnukov, trije fantje in dve dekleti od 5 do 15 leta, ki že tudi tekmujejo. Slavica Brežnik je za prizadevno delo prejela vrsto društvenih, občinskih in državnih priznanj. Od leta 1989 je blagajničarka in članica upravnega odbora, v katerem je več kot polovica gasilk, kar je posebnost v primerjavi z drugimi društvi. »Vesela sem, da gasilke nismo več samo čistilke, ampak enakovredne članom,« je pripovedovala. »Pred osmimi leti so nam gasilci za dan žena pripravili izlet v Virštanj. Veselost in razigranost sta botrovali ideji, da bi sestavile skupino veterank in se udeleževale tekmovanj. To počnemo zaradi sodelovanja in druženja, zato smo dobre volje tudi takrat, kadar smo zadnje,« je popol- NASI GASILCI noma oživela ob omembi veterank. Letos so ob desetar-ki Slavici Brežnik na državnem tekmovanju v Kočevju sodelovale še Marica Vidmar, Olga Lešer, Marinka Bučar, Vida Sumrak, Majda Kore-nak, Jožica Zavšek in Nada Čander. Slavica Brežnik je ponosna na razgibano in dobro organizirano delo v PGD Lopata, ki je bilo ustanovljeno pred 75 leti in v katerem je poleg Izbiramo »naj« desetino Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (3.393) Jože Gajšek, PGD Lokarje (3.268) Ivan Buser, PGD Ponikva (2.776) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.557) Mirko Lešar, PGD Lopata (738) Olga Lešar, PGD Lopata (700) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (394) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem, (347) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (335) David Krk, PGD Andraž (240) 90 članov tudi veliko pionirjev in mladine. V društvu je tudi nekaj gasilcev iz Medlo-ga, pri čemer Slavica Brežnik pogreša večjo pripadnost krajanov novega naselja na Lopati. Druženje je omejeno na praznike, ki ne vključujejo več takšnih veselic kot nekoč. »Vzroki za to so različni, vsekakor pa so prisotni lepi spomini. Prireditveni prostor smo obložili s sveže porezanim le-ševjem, zaradi česar je zvečer prijetno dišalo ...« Ob gasilskem domu urejajo večjo površino, ki bo namenjena vsem krajanom in gasilcem, ki bodo pridobili nov vadbeni prostor. Sredstva za ureditev bodo zbrali v začetku septembra s pomočjo srečanja muzikantov in krajevnega praznika na Ostrožném, kamor sodijo tudi Lopata in Lokrovec-Dobrova. Dvorana gasilskega doma je namenjena vsem, ki se znajo v njej primerno poveseliti. »Težko si predstavljam zaprt gasilski dom,« pripoveduje Slavica Brežnik, ki je resnično gasilka od glave do pet. Zaveda se težav mladih, ki se po srednji šoli odtujijo gasilski organizaciji, kar še posebej velja za ženske, ki imajo več dela z otroki, družino in domom. Pogreša tudi tesnejše sodelovanje gasilk med posameznimi prostovoljnimi društvi. Zato je zelo vesela vsakega izleta. Če ji bo zdravje še naprej služilo, bo vedno rada oblekla gasilsko uniformo, saj spoštuje medgasilski odnos, tovariški v najbolj žlahtnem pomenu besede. Slavica Brežnik je ob koncu pogovora pohvalila našo rubriko in predlagala, da bi izbirali dve desetini in na samo eno, saj bi bilo na ta način srečanje živahnejše in prijetnejše. TONE VRABL POZOR, HUD PES Novodobno božanstvo Že stoletja nazaj je J. J. Rousseau zahteval vrnitev k naravi in odtlej se je skovalo že kar nekaj fraz v zvezi s tem, tudi podoba nekakšnega »plemenitega divjaka«. Novodobna gibanja se posredno vračajo k rousseau-jevski doktrini - poleg precej liberalnega oziroma dvomljivega odnosa do nekaterih drugih miselnih, religioznih, konceptualnih tradicij. Tako imamo v psi-hoavtološkem smislu tipičen novodobni avto, gre za land roverja. Navdušenim občudovalcem avanturizma, adrenalinskih športov, občudovalcem Indiáne Jonesa in njemu podobnih junakov se kaj kmalu v podzavesti izriše podoba želenega avtomobila, atributa njihove domišljije. Narava, h kateri se vračajo, bi bila brez land roverja nepopolna. Podobe Sahare, puščave Gobi, razdejanih tropskih cest, neskončnih pejsa-žev savanskih kraterjev in stepskih neskončnosti si ne predstavljajo brez land roverja, ki ga seveda vozijo sami. Da bi si lažje ustvarili predstavo lastnikov land roverja, je treba seči nekoliko nazaj, v šolske klopi, kjer je bil prav gotovo v vsakem razredu potencialni lastnik land roverja. Običajno so bih to fantje, ki so že kot otroci kazali zanimanje za naravo, predvsem za zoologijo. Seveda ne v tem smislu, da bi imeli doma kakšno žival, pač pa mikroskop, s katerim bi preučevali »raztran-čirano« tkivo žabe, deževnika, mravlje ... To so dečki, ki so že pri desetih letih natančno poznali prebavni sistem vodne bolhe, celično strukturo evglene, paramecija, skakali v besedo profesorjem biologije in prepričevali ves razred, da je selo-tejpno lepilo narejeno iz mačjih črev. Ti fantje so bili tudi nosilci taborniških, pohodniških, planinskih in podobnih krožkov. Sčasoma MOHOR HUDEI so se usmerili na naravoslo* ne gimnazije, kjer so bi ljubljenci laborantk, in iu daljevali s študijem biol< gije, kemije, arheologije, I je bila nekakšna družbosla na alternativa njihove hi doumiško-pustolovske rj dovednosti, podžigane s ho livudsko produkcijo filmo avanturističnega žanra, po snetih seveda na eksotičnih lokacijah. Nekateri fantje so postali poklicni avanturist nekatere pa je včasih ne predvidljiva pot usode prig nala v kakšen drug posel kjer zdaj hrepenijo po ure sničitvi skritih otroških sanj sesti v land roverja in bil avanturist. V tem je nekaj kičastega. Verjetno boste vprašali, kaj je tukaj sploh lahko kičasti ga, kič je bolj plastične na rave. Sam sem prepričan, d je kičasto lahko marsikaj. Ki časta so lahko oblačila, sta novanje, okvir za sliko, slika sama, avtomobil, hiša, vr pred hišo, človek, človeiita duša, človekove misli, cto-našanje, hrepenenje, celo strah je lahko kičast. Vse, kaij je potvorjeno, je že v veliki meri blizu kiča. V primeru landroverašev bi za kičasto označil patološko, sentijl mentalno potrebo po vrnitvi k nekakšni idealizirani naravi, ki jo podzavestno enačijo tudi s svojstvenim občutkom aristokratskosti, katere simbolična ikona ji ob treking obutvi, maskirnih oblačilih, tudi mistifj ciran land rover, ki je men-da neuničljiv. 1\i pa smo žel v okolju novodobne kozmologije, zakrknjeni kristjanu bi dejali, v svetu malíková nja. Otroške delavnice v Planetu Tuš na temo S Otroci so v prejšnjem tednu v Planetu Tuš takole ustvarj« v otroških ustvarjalnih delavnicah na temo filma S V Tušu pa že pridno pripravljajo nov sklop dogajanj, p ditev in otroških delavnic v okviru Jesenskega \ ja/vesolja. Ujme po tekočem traku Preprečiti jih ne moremo, lahko jih le omilimo - Zavarovanje vse bolj pomembno - Država je zaspala Ocenjena škoda po toči in viharju v letu 2004 Zjutraj še zoreča polja, irepolne jablane in z grozd-•m obložena trta, hiše sre-i zelenja in cvetja. Zvečer ipustošenje. Izruvana dre-esa, stolčeni pridelki, uni-|ene strehe. Povsod voda, .emlja, toča, kamenje ... rizori, kakršne smo nekoč ledali po televiziji, so po-tali del našega vsakdana. Naravne nesreče so vse bolj ogoste in vse hujše opusto-enje puščajo za seboj. Še labše bo, se bojijo ljudje in apovedujejo strokovnjaki, fega očitno ne moremo spre-leniti, lahko pa poskusimo tem kar najbolje preživeti, na od varovalk, ki jo znano v polnosti ceniti šele, ko las prizadene nesreča, so za-larovanja. To so letos na lastni oži čutili številni prebival-na Celjskem. Julija in av-usta je tod kar 6-krat divjal ihar in razbijala toča. Največ, med 65 in 70 od-Itotkov tistih, ki zavarujejo ivoje premoženje, na Celj-(era to stori pri Zavaroval-ici Triglav, OE Celje. »Do " ij ocenjena škoda zaradi ravnih ujm, ki so letos pri-idele občine na Celjskem, več kot 1,2 milijarde to- larjev. Do 20. avgusta smo iz naslova toče že poplačali škodo v višini 300 milijonov in iz naslova viharja 15 milijonov tolarjev. Povprečno gre za 50-milijonska dnevna izplačila iz naslova rizika vihar in toča.« Podatki vodje sektorja premoženjskih zavarovanj v tej zavarovalnici, Janislava Kobala, držijo. Z več kot milijardo tolarjev, ki jo bodo dobili posamezniki in podjetja, pa je mogoče že marsikaj narediti. Zavarovanja so ustrezna Stanovanjskih objektov proti toči in viharju ni treba posebej zavarovati. Zavarovanje je vključeno v osnovno zavarovanje »požar«. Hiše in stanovanja po izkušnjah zavarovalnic večina zavaruje za ustrezne zavarovalne vsote, saj jim pri oceni pomagajo tudi zastopniki zavarovalnic. Primerov, ko so objekti podvrednoteni, je izredno malo - v tem primeru je seveda izplačana zavarovalna vsota nižja kot bi bila sicer. V vsakem primeru pa je odvisna od dejanske vrednosti poškodovane stvari. Za poš- kodovano staro salonitno kritino torej ne bomo dobili niti približno toliko, kot nas bo stala nova, bolj kakovostna. Kljub temu je zavarovanje smiselno. Vsekakor to velja tudi za kasko zavarovanje avtomobilov. Brez kaska ni povračila škode, če pa imamo vozilo zavarovano, v primeru poškodbe, ki so jo povzročile naravne nesreče, ne bomo izgubili bonusov, ki jih priznavajo zavarovalnice. Zavarovalnih vsot si pri vozilih ne moremo sami izmišljati, zato tudi tu ni težav s podvred-notenjem. Zanimivo, vendar do tega ne prihaja niti pri zavarovanjih v kmetijstvu, saj zavarujejo pridelke po povprečni pričakovani ceni. Res pa je, da je treba za to zavarovanje odšteti bistveno več kot za ostala. Kmetje ugotavljajo, da se tisto, kar plačajo zavarovalnici, in tisto, kar od nje v primeru naravne nesreče dobijo, pokrije v približno desetih letih. No, tako je bilo, ko so bile ujme še bolj poredke. Zdaj je že slišati, da na Kozjanskem, kjer se neurja kar vrstijo, ljudje ve- DATUM OBČINA ŠT. OBJEKTOV VREDNOST AVTOMOBILI (število) VREfr NOST HMEU, VINOGRADI POSEVKI VREDNOST 6. julij Vitanje, Zreče, Kozjansko, Radeče 100-120 20 mio 51 12 mio 400 prijav 100 mio 23. julij Dobrna, Kozjansko, Šentjur. Celje, Laško, Žalec, Velenje 240-250 25 mio 1. avgust Podčetrtek 50 2.5 mio 2. avgust Šentjur 170 lOmio 38 6 mio 3.avgust Žalec 50 prijav 50 mio 9. avgust Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje 1010 350 mio fizične osebe. 250 mio pravne osebe 640 270 mio 50 prijav 90 mio čino grozdja in sadja prodajo - zavarovalnicam. Zaradi slabih izkušenj z vremenom se namreč vse bolj množično odločajo za zavarovanje pridelkov. Pa še nekaj so pokazale letošnje viharne izkušnje: ni vseeno, pri kateri zavarovalnici smo sklenili zavarovanje. Ob naravnih nesrečah je še kako pomembno, kako hitro se bo zavarovalnica lahko odzvala: ali ima dovolj usposobljenih cenilcev in vseh drugih, ki sodelujejo pri reševanju zahtevkov, in dovolj denarja, da bo lahko kar najhitreje pokrila škodo. Speča država Se še spomnite, kako so včasih krožile šale na račun tistih, ki so streljali v točne oblake? No, danes o tem ni več šal, saj tudi protitočne obrambe praktično ni. Dotrajan in zastarel avionček, ki ima bazo v Mariboru, pač ne more delati čudežev po celi severovzhodni Sloveniji. Pa kaj bi govorili o letalski obrambi proti toči, če niti zaščitnih mrež proti toči, Vir: Zavarovalnica Triglav, OE Celje ki prepredajo pol Evrope, pri nas praktično ni videti. Na žalost se o tem pogovarjamo le takrat, ko toča povzroči katastrofo. Tako kot se o namakalnih sistemih ob suši in o protipoplavni zaščiti po poplavah. Država pa, to je bilo slišati tudi iz ust ministrov, ki so obiskali nedavno najhuje prizadete kraje, za preventivo ni naredila skoraj nič. Pa bo morala in to čimprej. Prihodnje poletje bo morebiti še hujše od letošnjega ... MILENA B. POKLIČ Za streho nad glavo lilka Ferenc od strahu ne more niti spati - Njena edina želja je pokrita streha - Solidarnostna pomoč Hiša Milke Ferenc v Gubčevi uli-i v Slovenskih Konjicah je, ta-o kot so bile mnoge okoli nje, •krita z zaščitno folijo. Dobra jdva tedna po neurju s točo je večina sosedov strehe že prekrila z 'o kritino, Milka Ferenc pa ob ;žju še vedno povsod po hiši lstavlja posode in trepeta, kaj bo. V hiši na robu mesta živi sama. Mož je pred osmimi meseci nenadoma umrl. Hči, študentka, živi v Ljubljani in se preživlja sama. Mama ji s 35 tisočaki pokojnine in 22 tisočaki varstvenega dodatka ne more pomagati. »Še za sproti nimam dovolj. Ko mi zmanjka hrane, mi dajo v trgovini na up. Takoj ko dobim pokojnino, plačam sta- re račune. Potem mi spet zmanjka ...« opiše svoje življenje. Tisto pred točo. Posebni račun OZ RK Slovenske Konjice: št.: 06000 -0007430693, namen: »za strehe« Potem je prišel nesrečni 9. avgust. »Kaj takega si nisem mogla Čeprav je streha pokrita z zaščitno folijo, voda najde pot na podstrešje. Milka jo lovi v številne posode. Št. 34 - 26. avgust 2004 niti predstavljati. Streho je toča čisto prerešetala. Voda je tekla, kot da strehe sploh ni. Z vedri sem jo zajemala in metala čez balkon. Nič ni pomagalo. Zidovi, stropi, tla, oprema, še vzmetnice na postelji - vse je bilo čisto premočeno. Naslednji dan so prišli sosedi pogledat, če lahko kaj pomagajo. Potem so prišli tudi gasilci in pokrili streho s folijo. Cel teden sem pred hišo sušila, kar se je dalo. Potem je spet prišel dež. Ker folija ni v enem kosu, si je našel pot v hišo. Spet podstavljam posode, spet jih praznim ... Utrujena sem. Ne morem več. Zaspati ne morem. Tako me je strah, kaj še bo.« Na posebnih računih Občine in RK Slovenske Konjice se je do torka zbralo že blizu 8,5 milijona tolarjev. Pred vrati je jesensko deževje, za njim zima. »Strehe sama nikoli ne bom mogla na novo pokriti. Veste, koliko to stane? Kaj naj naredim?« Strah se ji je zalezel v kosti, strah pred prihodnostjo. Sorodnikov, ki bi ji priskočili na pomoč, nima. Hiše seveda nima zavarovane, le kje naj bi vzela'denar za plačilo zavarovalnih premij? Kaj sploh lahko naredi? Sama resnici na ljubo zelo malo. Odvisna je od razumevanja drugih, od njihove pripravljenosti pomagati ljudem v stiski. V konjiški občini so takoj po neurju oblikovali poseben sklad, iz katerega bodo zbran denar namenili ljudem, kot je Milka Ferenc, ki si sami ne morejo zagotoviti vame in cele strehe nad glavo. Posebni račun Občine Slovenske Konjice: št.: 01314 -0100003434, namen: »neurje«, sklic: 09082004 Posebna komisija, ki jo je imenoval župan Janez Jazbec in jo vodi sekretarka OZ RK Slovenske Konjice Renata Gabrovec, je s svojim delom začela v ponedeljek. Doslej je že prišlo več kot 40 vlog za pomoč, komisija pa preverja razmere tudi pri ljudeh, ki sicer niso dali vloge, so jo pa nanje opozorili predsedniki KS, ki dobro poznajo razmere v svojem okolju. Odločitev, koliko pomoči in komu, seveda ne bo preprosta. Bo pa veliko lažja, če bo denarja na računih za pomoč dovolj. MILENA B. POKLIČ redili sredi 90. let, ko so zgradili nove sanitarije in uredili telovadnico. »To so bili zlati časi Špice,« se spominja Konda, ki je, ko je moral svojo kratko, a uspešno kajakaško kariero zaradi težav z zdravjem prekiniti, začel svojo ljubezen do veslanja izpolnjevati drugače. Kmalu zatem, ko je postal predsednik kluba, je le-ta prerasel običajne športne vode. Za liter bencina »Šank smo si omislili konec 80. let zaradi kopalcev, ki so se večkrat ustavili pri baraki in spraševali, ali imamo kaj pijače. Vsakomur smo dali vsaj vodo, nakar smo od nekod privlekli star hladilnik in občasno prodali kakšno pivo ali sok.« V začetku 90. let se je s prikolico na Špici pojavil Tomaž Črnej in skupaj s prijateljema so začeli prodajati pijačo. »Odlično jim je šlo, a glasna glasba pozno v noč ni bila všeč sosedom, pri čemer so vse pritožbe letele na klub. Zato smo se po prvi sezoni odločili, da bomo gostinsko ponudbo prevzeli sami in tako morda zaslužili še kakšen tolar za klub. Da bi imeli vsaj za kakšen liter bencina, ko smo odhajali na tekmovanja ...« se Konda spominja časov, ko je priljubljeno shajališče poleti v enem večeru obiskalo tudi 400 ljudi. Od tu do prvega koncerta ni bilo več daleč. Prljavo kazalište, katerega koncert je bil na Špici leta 1992, je bila prva večja skupina z območja nekdanje Jugoslavije, ki je nastopila v samostojni Sloveniji. Sledili so koncerti Bajage, Crvene jabuke, Agropopa, Lačnega Franza, Vlada Kreslina in Beltinš-ke bande ter zaradi slabega vremena kar štirikrat prestavljenega Parnega Valjka, ki so ga nazadnje pripravili v dvorani na Golovcu in zaradi katerega se je Špice prijel deževni sloves. Zlat stol za sonce Celjski veslači imajo pred koncertom Željka Joksimoviča tudi v tem pogledu v rokavu nekaj skritih adutov. »Če bo v petek deževalo, bo koncert v soboto. Če bo v soboto zjutraj dež, bomo sceno prestavili v novo športno dvorano. V tem primeru bo koncert v soboto zvečer,« pravi Dušan Konda, ki se je na svoj način prepričal, da v petek zagotovo ne bo dežja. »Poklical sem prvega slovenskega meteorologa Braneta Gregorčiča in mu obljubil zlat stol na koncertu, če nam priskrbi lepo vreme ...« Gregorčič naj bi mu zagotovil, da bo rahlemu nalivu sredi tedna sledilo lepo vreme in da je petek več kot primeren za koncert na prostem. »Vreme je torej urejeno,« se smeje Dušan Konda, »zdaj je treba uredi, ti le še drugih tisoč stvari...« »Osnovni namen je veslanje« »Čeprav Špica slovi zlasti kot po. letni zabaviščni prostor, je osnovni namen še vedno popularizaciji veslaškega športa med mladimi,» pravi Konda in poudarja, da so celjski kajakaši od nekdaj dosegali uj. pehe na raznih tekmovanjih. »Vendar so v Sloveniji trenutno žal bolj priljubljeni drugi športi, kajakaš-tvo pa je po krivici zanemarjeno Sicer pa smo bili veslači vedno ne koliko na obrobju, nekakšni mar-ginalci ...« Sredina 90. let predstavlja zlato dobo celjskih kajakašev, ko je veslaške zanesenjake v Celju dve se zoni treniral hrvaški kanuist Tomislav Crnkovič. In čeprav se število kanuistov od sezone do sezone spreminja (trenutno je približno 10 aktivnih kajakašev), jih je v Celju ne kaj, ki ostajajo ves čas »v špici* »Zadnje čase sta to predvsem Tomaž Javornik, ki je zdaj nehal ve slati, in Pavli Kuralt. Oba končuje ta študij na fakulteti za šport, tudi med mladimi, ki prihajajo na treninge, je nekaj obetavnih kajakašev.« Vlogo trenerja kluba je pred ne kaj meseci prevzel Jožef Ivačič. Čeprav morda ni videti, je v klubu, k šteje približno 50 članov in neskončno simpatizerjev, veliko ljudi, ki pomagajo iz ozadja. »Nihče ne bo nikoli preštel ur, ki jih ti fantje puščajo, ko je treba obnavljati barako, urejati okolico ali urediti prizorišče za dogodek, kakršen je jutrišnji koncert. Neverjetno'je tudi, koliko ljudi je pripravljenih pomagati pri pripravi jutrišnjega koncerti ...« Pri čemer sploh ni nujno, da so vsi oboževalci srbskega čudežnega dečka. »Na pomoč so nam priskočili sosedi, številna večja in man/-ša podjetja, posamezniki, ki jih doslej sploh nisem poznal. Dva bliž-1 nja soseda sta odstopila 3 hektarje! zemlje, tako da bo poskrbljeno za parkirišča, za varovanje bo skrbelo približno sto ljudi,« pravi Konda, ki ga zasuvajo številni klici bolj ali manj znanih ljudi, ki se zanimajo za nakup vstopnic. Torej, jutri na Špico! In nikar ne mislite, da boste nastop Željka Joksimoviča, njegovega »Ad Hoc Benda«, sestavljenega iz vrhunskih glasbenikov (večina članov beograjske I filharomonije) ter evrovizijsko pesem, posneto v najmanj petih verzijah, enako dobro kot na Špici videli in slišali tudi preko ograje na drugi strani Savinje ... ALMA M. SEDLAR Foto: NATAŠA MULLER Ekipa Radia Celje je v torek na Špici v živo pripravila priljubljeno oddajo Radio Balkan, ki jo vodi L i. balkanski razbojnik Matevž Cene. Cene je poskrbel za dobro balkansko glasbo, na Špico pa je povabil tudi bosanskega pevca Amila Biščanina, ki bo v kratkem izdal svoj prvi album. Voditelja oddaje so v studiu na Špici oblegale številne oboževalke, Nina iz Vojnika mu je celo spekla tiramisu in očitno je bil zelo okusen. Dokaz so nasmejani obrazi Matevža Ceneta in naših dveh tonskih tehnikov Branka Ogrizka in Jerneja Krofliča. Špica Balkana na Spici Kajak kanu klub Nivo Celje v knežje mesto pripeljal nekaj največjih zvezd balkanske glasbe, jutri še Željka Joksimoviča - Za ogrevanje v živo Radio Balkan, oddaja Radia Celje Na Hrvaškem, v Srbiji in tudi Sloveniji se zadnje mesece marsikdo sprašuje, kaj neki je padlo na pamet tistim, ki prvi veliki koncert Željka Joksimoviča v Sloveniji pripravljajo na »polju sredi Celja«, kot je Špico, sedež Kajak kanu kluba Nivo Celje in priljubljeno poletno shajališče Celjanov, poimenoval nek srbski tabloid. Tistim, ki bolj poznajo kajakaše, njihove podpornike ter predsednika kluba Dušana Kondo, pa je jasno, da bo Želj-ko Joksimović jutri v Celju nastopil zlasti zaradi njihovega neverjetnega zanesenjaštva, na stotine ur prostovoljnega dela in odločenosti, da na Špici spet pripravijo spektakel, ki ga bodo obiskovalci koncerta pomnili še nekaj let Čeprav Celjani Špico poznajo predvsem kot tradicionalno prizorišče za prvomajski kres (letos so ga pripravili že 12.) ter občasen koncertni prostor, je osnovni namen lesene barake, ki že skoraj 40 let stoji v bližini letnega baze na, nuditi ljubiteljem veslaškega športa, prostor, kjer lahko trenirajo, se pripravljajo na tekmovanja in spravljajo kajake. Ne glede na vse je nedvomno prav koncert Željka Joksimoviča največji projekt, ki so ga doslej pripravili na Špici. Priprave za koncert, ki ga na Špici pripravljajo na pobudo organizatorja koncertov Vlada La-zoviča, so že nekaj mesecev pod okriljem dolgoletnega predsednika kluba Dušana Konde, koncert pa bo, vsaj če sodimo po trenutni popularnosti srbskega glasbenika ter številu ljudi, ki jih jutri pričakujejo na Špici, spektakel, ki utegne podreti tudi kakšen rekord. In se zapisati v spomin tistih, ki jim je v srcu ostala jugoslovanska evro-vizijska popevka, katere avtor je ta hip največja glasbena zvezda Balkana, sicer pa profesionalni glasbenik, ki igra 11 različnih inštrumentov in je specialist za klavir in harmoniko, na katero je pri treh letih začel igrati kot čudežni otrok. Kajake spravljali v votlino »Na mestu, kjer je danes Špica, sta nekoč stali dve baraki, v katerih so stanovali delavci Nivoja, ki so opravljali dela pri regulaciji Savinje. V začetku 70. let je bilo ustanovljeno Društvo za šport na vodi Nivo Celje, ki dolgo ni našlo svojih prostorov, zato so se kajakaši s čolni selili po celem Celju. Legenda celjskega športa, 62-letni Pavle Verhovšek, invalid brez noge, ki je še pred nekaj dnevi pometel s konkurenco med veterani nad 40 let in postal državni prvak v svoji kategoriji, je moral kajake spravljati celo v neki votlini na Polulah, da je po njih tekla voda,« pripoveduje Konda o časih, ko je bil kajakaški šport v Celju še v povojih. Pozneje so baraki izpraznili in eno porušili, klub pa je dobil prostor. Kajakaši so barako, ki jo je dvakrat hudo prizadela poplava, že nekajkrat obnovili, največ so na Dušan Konda: »Res je, nimamo pravega koncertnega prizorišča in nismo profesionalni organizatorji koncertov. A imamo dušo. In to bomo jutri tako Zeljku in njegovemu bendu kot občinstvu tudi dokazali...« (Foto: AŠ) Zbrali smo se še pri belem dnevu pri čevapčičih, končali pa v zgodnjih jutranjih urah s pravim srbskim kolom. Na sredi kola I iz Beograda, ki je med oddajo v živo odlično zapela Cecino pesem Gore od ljubavi, za kar si je prislužila vstopnico za petkov ko Željka Joksimoviča. Dokaz, da naši tehniki niso spretni le z rokami, je naš tonski tehnik Mitja mojstrsko kazal korake kola (prvi z leve). Počitnice po pasje Velikokrat slišimo stavek: saj bi imel ljubljenčka, a kaj ko potem ne morem na dopust. Rešitev za takšne primere že nekaj let obstaja, saj pasji hoteli niso šele letošnja pogruntavš-fina, res pa je, da so se prav v zadnjih letih začeli »prijemati«. In to celo tako dobro, da so se začele tudi prve zlorabe ... Zavetišče Zonzani v Jar-jnovcu pri Dramljah so pred skoraj desetimi leti začeli graditi kot pasji hotel. Ker pa takrat za te storitve še ni bilo toliko povpraševanja, so del prostorov namenih za ureditev zavetišča. In če so včasih imeli le po nekaj pasjih hotelskih gostov, jim imajo zdaj od 20 do 25 na mesec. »Lastniki si ponavadi mesta rezervirajo po dva tedna prej,« pravi direktorica zavetišča in pasjega hotela Tatjana Lenko, »saj lahko na ta način izbirajo zunanje oziroma notranje bokse.« Cena polnega penziona v pasjem hotelu znaša za pse 1.500 tolarjev na dan, za mačke pa 300 tolarjev manj. Tako kot moramo ljudje pri prijavi v hotelu pokazati osebni dokument, morajo kužki ^dokazati«, da so bih cepljeni proti kužnim boleznim, saj se sicer lahko v hotel in za-yetišče prikrade kakšna huda bolezen. »To vrsto cepljenja sicer ljudje pogosto zamenjujejo z rednim cepljenjem za steklino,« opozarja Lastnik v hotel, ljubljenček prav tako - V družbi z zavetiščniki Lenkova, »če psi tega nimajo, pa jih lahko cepimo tudi pri nas.« Pozor -majhen hud pes Trenutno je v zavetišču šest hotelskih gostov, od tega gosposki mačkon, ostali pa pripadniki pasje vrste. »Večina gostov je sprva kar malo užaljena in se kljub gomili igračk ne sprosti kar tako,« pravi direktorica, »najbolj prestrašeni so ponavadi mački, med Prišel le na počitnice, ostal za... psi pa najmanjši, zato so ravno ti ponavadi najbolj hudi.« »Pred dnevi je k nam za tri dni prišel majhen toy pudelj, torej tisti najmanjši možni pudeljček, ki je iz mačje kletke tako vestno branil svoj teritorij, da smo ga komaj peljali ven na potrebo,« razlaga Lucija Mlakar, veterinarska tehnica v zavetišču. Za hotelske goste je namreč značilno, da se ne onečedijo v svojem bivalnem prostoru, pač pa zunaj. Zato imajo zanje pripravljeno zelenico, kamor gredo na veliko ah malo potrebo. »Če so psi dolgo časa pri nas, jih obvezno peljemo tudi na sprehod, sicer pa za to pogosto ob vsem ostalem delu ni časa,« še pravi Lenkova, »razen, seveda, če stranka to izrecno želi, vendar jo to stane dodatnih 500 tolarjev.« Podaljšano bivanje Za pse hotelske počitnice v povprečju trajajo 14 dni, potem pa se lastniki vrnejo ponje oziroma jih zaposleni v zavetišču pripeljejo nazaj domov. Doberman in čow-čow pa imata v Jarmovcu začasni naslov že skorajda dva meseca. »Za ta dva nismo čisto prepričani, ali sta ju lastnika namerno zavrgla ali pa se jima je vmes kaj nepričakovanega pripetilo,« razmišlja Tatjana Lenko. »Vedno si- cer vzamemo podatke lastnikov, vendar se je izkazalo, da v teh dveh primerih ti niso pravilni. Zdaj smo v dilemi, kaj narediti. V nedogled ne morejo biti pri nas, za vsak slučaj pa jih tudi še ne želimo oddati drugim.« Od ljubljenčkov do zavrženčkov Glede na to, da se več kot 80 odstotkov lastnikov psov do svojih ljubljenčkov obnaša kot do svojih lastnih otrok, jih tistih ostalih 20 sploh ne obravnava kot živa bitja. S tem mislimo na vse tiste, ki jih, ko se jih naveličajo ah ko živali zaradi slabe skrbi lastnikov dobijo neza- Družinice lahko v zavetišču ostanejo tako dolgo, da se mladički osamosvojijo. Nato vsi skupaj upajo na nove lastnike. želene potomce, enostavno odvržejo. K temu moramo prišteti še veliko večino lastnikov psov, ki teh sploh nimajo prijavljenih. Kar nekaj nič krivih družinic zato začasno bivališče najde v Jarmovcu in če imajo nekaj sreče, si jih nato izberejo bolj vestni lastniki. Spet drugim bivši lastniki sploh ne dajo možnosti, da bi preživeli, pač pa zanje najdejo najbolj nemogoče in nehumane prepovedane načine usmrtitve, kakšna nedokončana dela pa na terenu najdejo zaposleni v zavetišču. Skorajda nič kaj manj graje vredni pa so tisti, ki dopustijo, da se živali pri njih nekontrolirano razmnožujejo, organizirajo v trope in nato pobijajo srne in okoliške domače živali. Takšen trop je vzgojil posameznik na Planini pri Sevnici, eno samo predstavnico pa imajo tudi v zavetišču. Sicer zelo ljubko psičko bodo najverjetneje zelo težko oddati novemu lastniku, saj ni so-cializirana. Ker je zelo prestrašena in se dobro počuti le v pasji družbi, ji v boksu družbo dela približno enako velik lovski pes, ki jo bo mogoče le naučil par človeku všečnih veščin. Tako zavetišče kot hotel sta le začasna domova za živalce. Hotelske goste ponavadi doma čakajo ljubeči lastniki, rešitev za zavetiščnike pa ste lahko vi. ROZMARI PETEK Članica velikega tropa s Planine pri Sevnici se le tažko privaja na družbo ljudi. 12 HOV- K © Kdo bo privll vandale? V Celju razmišljajo o nadzoru s kamerami, ki bi »pokrile« vsaj najbolj kritične točke Jutro se je šele megleno prebujalo, a vzdušje pred hotelom Astor je že doseglo raven vsesplošnega pričakovanja in počitnikarji so se po hitrem slovesu od staršev zgnetli pred avtobus. Množica nestrpno čakajočih se pred vozilom kar ni hotela skrčiti, število prostih sedežev na avtobusu pa se je vidno manjšalo ... Izlet v živalski vrt v Zagrebu je zanetil mnogo (celo preveč) zanimanja, a je na koncu vse izzvenelo tako, da je bil volk sit in koza cela. Na pot so tako šli vsi otroci, le kakšni babici iz samožrtvo-vanja ni preostalo drugega, kot da avtobusu preprosto pomaha v slovo. In smo šli. Pot nas je vodila skozi obronke vzhodne Štajerske, s katere je sonce že posrkalo ostanke po jeseni dišeče megle. Filmi in nadobudno regljanje so nas ponesli naravnost pred ZOO Zagreb. V glavah smo si ustvarjali idilične vizije o ljubkosti in ogromnosti zoološkega vrta, ki je v bivši Jugoslaviji veljal za največjega v državi. No, tiste glede ljubkosti so se izkazale za resnične, druge pa so bile kot pravi Balzac »izgubljene iluzije«, saj območje skorajda ni večje od ljubljanskega. Vsekakor pa drži, da ta živalski vrt hrani zelo bogat in pester izbor iz sveta favne in da so se delavci v njem zares potrudili, da so ustvarili tako pristen prikaz različnih biotopov - naravnih okolij. Triple A -1 nvest d.o.o. ofniiopalipe efitvesImeMl 2%ankiiiy HIPOTEKARNE KREDITE GOTOVINSKE KREDITE - LEASINGE ZAHTEVAJTE FINANČNO PONUDBO BANK ŠE DANES! Izhodiščna obrestna mera: LETNO 27. + EUR1B0R ali 2% CHF + LIBOR. Možnost poplačila obstoječih kreditov. Doba odplačila od 1 do 20 let Financiranje uredimo na področju celotne Slovenije. Zastopnik: Peter Gominšek s.p., Stanetova 16,3000 Celje INFORMACIJE na telefon: 03 490 02 58 Že minuli teden smo pisali o vse hujših pojavih vandalizma v Celju. Zato tudi zadnja neformalna novinarska konferenca, ki so se je udeležili ob županu tudi predstojniki občinskih oddelkov, ni minila brez vprašanja, kako bodo mestne oblasti reagirale na vse hujše divjanje in uničevanje mestne opreme. Pa tudi vprašanj o tem, kaj je glede na obstoječo zakonodajo sploh mogoče storiti. Temeljni problem je namreč v tem, da je Zakon o javnem redu in miru, ki vsebuje tudi zakonske določbe o večjih pristojnostih občinskih stražnikov, zastal v parlamentarni proceduri in, čeprav je v tretji zakonodajni fazi, čaka na nov sklic parlamenta. Policija namreč vsega dela ne zmore, mestni stražniki pa imajo pooblastila skoraj izključno le pri ure- po mojem mnenju prineslo prihranke na račun zmanjšanja škode zaradi vandalizma,! razmišlja Bojan Šrot. Občani medtem vse pogo-šteje zgroženo opazujejo vandalsko početje po parkih, na Trgu celjskih knezov, po mestnem jedru, v Novi vasi... Če bi kdo vprašal njih, bržkone ne bi imeli nič proti strožjemu nadzoru, najbrž tudi proti vsepri-sotnim kameram ne. Seve-| da pa bi te morale biti vsaj toliko kakovostne, da bi bilo na osnovi posnetkov mogoče nesporno ugotoviti identiteto storilcev. To s Sintalovim sistemom, vzpostavljenim na Trgu celjskih knezov, za zdaj ni mogoče. Prav tako pa ni sprejemljiv odgovor iz občinske stavbe, da za varnost opreme trga' skrbi Sintal in je zanj tudi' odgovoren. BRST, foto: GK Razbiti biseri, polomljene klopi ali stebri ulične razsvetljave - zelo pogosti pojavi v Celju. janju mirujočega prometa, to- v mestu pa ne prispevajo Bojan Šrot. »Skrbi pa me, ker rej kar naprej pišejo listke s praktično nič. je v zadnjem obdobju v Ce- kaznimi za napačno parkira- »Z vandalizmom se soočajo lju vse več takšnih pojavov, nje, k pravemu redu in miru vsa večja mesta,« pravi župan Razmišljamo o možnih reši- tvah, seveda tudi v povezavi z dogajanji v Mestnem parku, ko ga praktično vsak konec tedna mladi močno poškodujejo, pijančujejo, uničujejo klopi, urejene parkovne površine in podobno ...« Župan Šrot razmišlja o razmeroma poceni, a moralno in v smislu spoštovanja človekove zasebnosti dokaj spornem sistemu video nadzora na najbolj kritičnih točkah. »Druga možnost je uvedba troizmenskega dela mestne straže, ki bi zlasti v kritičnih dneh ob koncih tednov že s svojo prisotnostjo v mestnem jedru mogoče pomenila zmanjšanje teh negativnih dejanj. Upamo, da bo nov zakon omogočil vzpostavitev neke vrste mestne policije, ki bi imela tudi večje pristojnosti od mestne straže. To bi sicer pomenilo nekaj več stroškov zaradi potrebnih novih zaposlitev, hkrati pa bi V srce afriške džungle Z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Celje na obisku v živalskem vrtu v Zagrebu V Avstraliji, Afriki... Z vstopom v park prav zares vkorakamo v samo osrčje avstralske divjine, od koder nas pozdravljata stalna prebivalca teh sušnih in prostranih teritorijev - emu in kenguru. V neposredni bližini se na poletni vročini preteguje lev, ki mu družbo skozi pregradno steno dela leopard, ki ob ograji iz trstike nemirno koraka gor in dol. Obiskovalec lahko že na daleč zasliši renčanje morskega leva, ki v svojem vodnem domovanju kratkočasi ljudi na skrajnem koncu živalskega vrta. Izjemno veliko zanimanja vzbudijo pri slehernem gostu mini podzemne jame, kjer nas s strmih sten v polmraku straši kopica netopirjev in kar slišiš lahko njihove cvileče glasove. Med najbolj obiskanimi je, podobno kot drugod, terarij s strupenjačami in krokodili. Iz plazilskega objema pa se ti uspe iztrgati v osrčje tropskega deževnega gozda, kjer mr- Se fotografija za spomin s slonom v ozadju goli nenavadnih primerkov iz družine insektov. Veliko občudovanja sta deležna afriški in indijski slon; slednji marsikoga zaradi manjše pojave spominja na mladiča svojega »sostanovalca«, čeprav se po podrobnejši analizi zgradbe telesa in poraš-čenosti izkaže, da gre za dve popolnoma različni vrsti mogočnih sesalcev. Za nameček pa tik pred izhodom iz parka vsakega obiskovalca pritegne »petje« (po mnenju mnogih že kar kričanje) ptic iz družine papig. Veselo vzdušje pričarajo tudi živobarvni tukani, snežna Za srečo je treba skrbeti EKOS CELJE d. Ribarjeva 3, 3000 Celje II VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV sova pa se samo hladno in dostojanstveno razkazuje. »Prava mala šola biologije,« pomisliš in se pri sebi nasmehneš, ko opazuješ, kako podobni smo tem kosmatim, perjatim, luskinastim ... bitjem. TUdi pri njih lahko zaslediš človeška čustva; strah, tekmovalnost, igrivost, veselje in žalost, le da jih izkazujejo veliko bolj neposredno in neobremenjeno. Bolj pozorne obiskovalce pa vendarle zmoti zelo dobro zrežirana in prikrita cirkuška vzgoja nekaterih sesalcev. Kar ne moreš mimo medvedov, ki znajo že skoraj v rutini skleniti šape in prosjačiti za hrano. Podobno se vedejo tudi opice, ki kakor na kaseti, ki se neprestano ponavlja, prikazujejo vedno isti niz vaj, še posebej pa se ti zasmili morski lev, ki se grobo zaganja v stene bazena, da lahko doseže spretno nastavljene ribe. Pogrešali smo žirafe Otroci so kljub temu neizmerno uživali. Ko smo se na avtobusu nazaj grede po- ' govarjali, kaj vse smo vide-1 li, so predlogi kar deževali. Še posebej so bili nav- i dušeni nad tukani, puščavsko lisico fenikom in piran-1 hami, najbolj pa so pogre-1 šali žirafe. Tudi v Medobčinskem I društvu prijateljev mladine Celje, kjer so letos pripra- J vili še izlete na slovensko ' obalo in po domačih termalnih kopališčih, ocenjuje izlet v Zagreb za uspešen. Po- J čitniška potepanja so po be-sedah Karmen Javornik namenjena predvsem »otrokom socialno ogroženih dru-1 žin pa tudi vsem ostalim, ki počitnic ne želijo preživeti zgolj pred televizijskimi zasloni«. MAJA RATEJ anov brezplačni prevoz na Stari grad izpred stare avtobusne posjríje v Celju Energetika Celje Domača pekama I I/1/W « • 1 zvezdam \ ! premena Vse po srednjeveško Na prireditvi Pod zvezdami Celjanov bo v soboto nastopilo 135 kostumirancev Turistično društvo Celje pripravlja tradicionalni, že sedmi srednjeveški dan v soboto, ,28. avgusta, na Starem gradu v Celju. 1\idi za letos napovedujejo bogato, živopisno in izvirno prireditev, ki bo kar se da verodostojno predstavila dogajanja in običaje v zgodnjem srednjem veku, okoli leta 1500. Nastopilo bo 12 skupin, tudi gostje s Češke in kar 135 kostumiranih oseb. Prireditev bodo izvedli v dveh delih. V prvem, med 14. in 18. uro, bo poudarek ria srednjeveški tržnici in srednjeveški krčmi ter na animacijskih dogajanjih, med kateri-bodo branjevke, tatiči, bi-riči, ječarji, vedeževalka, romarji in drugi poskrbeli za živahen utrip. Organizatorji so v sodelovanju z etno galerijo Celeana posebno pozornost namenili pripravi srednjeveške tržnice. Na njej zanesljivo ne bo sladkorne pene, plastičnih igračk, balonov in tudi paradižnika ne, saj ga v tistem času v teh krajih še niso poznah. Ob novih stojnicah se bo predstavljalo 20 mojstrov tradicionalnih obrti. Kovač, rezbar, pek, tkalka, pletilja, zeliščar-ji, usnjarji, lončarji, vrvarji, orožarji, lectarji, šivilje, pisarji ter sadjarji ne bodo le prodajah svojih izdelkov, temveč bodo tudi v živo prikazovali postopke izdelave... Zanimivo dogajanje in ponudbo napovedujejo tudi v srednjeveški krčmi, kjer bodo v sodelovanju s srednjo šolo za gostinstvo in turizem poskrbeli za izvirno in pestro ponudbo. Ob tradicionalnem pečenem volu bodo obiskovalci lahko okušali tudi zeliščno in koprivno juho, za-beljeno ajdovo kašo, pečeno mlado zelje, jajca z žajbljem, ocvirki ali zelišči, mladi pa si bodo lahko privoščili medene kroglice s cimetom ali si kar sami na pripravljenem ognjišču pekli jabolka. Zvrstilo se bo tudi več animacijskih iger, od izdelovanja lutk do zidanja gradu, v pripovednem kotičku pa se bodo odvile zgodbe in legende srednjeveških popotovanj ter pripovedi o Celjskih. Ves čas bo tudi lokostrelski turnir, ki bo vrhunec doživel z večernim finalom. Ker na srednjeveških slavjih ni šlo brez glas- be in plesa, bo na prizorišču ves čas slišati tudi izvirno glasbo, pri čemer si prireditelji veliko obetajo od čeških go stov, glasbene skupine Řem dih, pa od celjske plesne sku pine Chiaranzzana in orien talske plesalke Nursel. Drugi del prireditve bo sledil pod večer, ko bo po 18. uri na prizorišče prišla grajska gospoda v izvirnih kostumih, posebej zanje pa bodo vitezi, člani lani ustanovljene skupine Cbljani, uprizorili viteške boje z meči, sekirami, bodali, sulicami ... Kako in kdo na grad? Tudi letos bodo prireditelji omogočili brezplačen prevoz na grad z avtobusi mestnega prometa, ki bodo od stare avtobusne postaje do gradu vozili vsakih 20 minut. Novost pa je ta, da bo vstop na avtobus mogoč le z vstopnico za prireditev. V času prireditve bo za ves promet, razen za avtobuse, zaprta Cesta na grad, od križišča s Po-povičevo ulico. Na grad bo mogoče priti tudi peš, pri čemer je treba omeniti, da bo vhod na grajsko prizorišče s priljubljene Pelikanove poti zaprt. Vstopnina bo za odrasle 1.000 in za otroke 300 tolarjev. Prireditev, ki je popolnoma nepridobitnega značaja in resnično obuja dogajanja v času Celjskih, bo TD stala približno 7 milijonov tolarjev, pri čemer računajo na 1,7 milijona tolarjev od prodanih vstopnic in deleža občine iz prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu, ostalo pa bodo pridobili iz drugih dejavnosti društva in od sponzorjev. Ker želijo prireditelji zagotoviti kar najbolj verodostojen prikaz časovnega obdobja med 14. in sredino 15. stoletja, bodo vstop na prizorišče preprečili vsem skupinam ali posameznikom, ki bi želeli na prireditev v kostumih iz drugih časovnih obdobij. Zato pozivajo vse, ki imajo takšne namene, da avtentičnost svojih kostumov prej preverijo pri organizatorjih. BRANKO STAMEJČIČ Prizor, ki ga bo v soboto na večer pogosto videti na Starem gradu. Eva z zlato medaljo Leta 1983 rojena Eva Zorko, simpatično in navihano dekle iz Celja, je pred kratkim na svetovnem prvenstvu za gluhe v borilnih disciplinah v Moskvi pomedla s konkurenco in se domov vrnila z zlato medaljo. V Društvu gluhih in naglušnih Celje so jo sprejeli več kot ponosno in ji pripravili preprosto ter iskreno zabavo. Mlada in nadarjena judoist-ka, članica Sankaku kluba, ki ga vodi uspešni trener Marjan Fabjan, nam je zaupala, da se je v borilne veščine zaljubila že kot majhna deklica. »To je bila ljubezen na prvi pogled. Ko treniram, dobim večjo samozavest in pogum za nadaljnje življenje,« pravi Eva, ki se je nekaj časa izpopolnjevala tudi na Japonskem in je med vsemi Celjan-kami edina gluha članica kluba Sankaku. »Treninge imam dvakrat na dan, največ jih je konec tedna in pred pomembnimi nastopi.« Čeprav se sliši veliko in seveda naporno, ima mlada športnica kljub temu Čas za zabavo in za fante, ki pa se je bojijo, saj jih lahko tudi premikasti. »Fantje me gledajo bolj od daleč, kar je prav, saj sem močnejša od njih,« je v šah razložila Eva. Kimono kopalke? Eva se v prostem času ukvarja tudi z modnim oblikovanjem in je na Zlatem vul- V Moskvo je Evo Zorko spremljala Maja Šuster, trenerka slušno prizadetih športnikov. kanu, na srednješolskem tekmovanju v oblikovanju, dosegla vrsto lepih uspehov. Bo združila modo in judo in tako povečala popularnost svojega športa? »To bi bilo res zanimivo. Morda bom za naslednje leto pripravila posebne kimono kopalke. To bi zagotovo vžgalo tudi na naših tekmovanjih.« Eva Zorko je vedno nasmejana, pogumna, zgovorna in zanimiva in četudi ne sliši prav ničesar, kar se dogaja okoli nje, dosega vrhunske rezultate in se kot za šalo postavi ob bok slišečim tekmicam. To je dokazala z 2. mestom na državnem prvenstvu. »Škoda je le, da mi ne dovolijo imeti daljših nohtov, ki si jih tako zelo rada lakiram,« nam je zaupala čisto na koncu. IZTOK GARTNER ŽALEC POLZELA ustanovitev OPh Odgovor hmeljarjem: Če bodo hmeljarji izpolnjevali pogoje, ki jih zahteva Evropa, jim bo pomagala tudi država - Nujna ustanovitev stanovske organizacije m-s,-34 26 a"9us,20°4 Na vse težave, s katerimi se srečujejo hmeljarji in o katerih smo podrobneje pisali v prejšnji številki Novega tednika (podaljšanje sezonskih dovoljenj za tujce, namakalni sistemi, izplačilo škode zaradi suše ...), je imel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik med obiskom v občini Žalec en sam odgovor: ustanovitev Organizacije proizvajalcev hmelja (OPh), ki bo omogočila tudi pridobivanje evropskega denarja. »Vse izhaja iz OPh, ki jo potrebujete. Bolj preprosto vam ne znam povedati,« je poudaril minister Pogačnik, ki je sicer govoril tudi o težavah, ki so se v kmetijskem, menda najbolj evropskem ministrstvu pojavile po letošnjem 1. maju. Glede hmeljarstva je minister prepričan, da ga je treba ohraniti. »Škoda, ki jo je povzročila lanska suša, bo poplačana v prvih dneh septembra,« je zagotovil, do poplačila pa bodo upravičeni tudi kmetje, pri katerih namakalni sistemi niso delovali ali so imeli prepoved uporabe vode - hmeljarji s Podloga in Brega pa Letošnja princesa Polona Povše in starešina Slavko Leskošek, ob kočijažu žalski župan Lojze Posedel Dan hmeljarjev TD Braslovče pripravlja z ostalimi društvi v kraju pred vsakoletnim obiranjem .hmelja tradicionalni Dan hmeljarjev. Letošnji, že 42. Dan hmeljarjev se je začel s slavnostnim sprevodom skozi trg, na prireditvenem prostoru je pisano povorko pričakalo približno tisoč obiskovalcev. Nova princesa je postala Polona Povše iz Podloga, stareši- na pa Slavko Leskošek iz Mi-gojnic. Sledil je program z nastopom folklorne skupine s Ponikve pri Žalcu in šaljivimi igrami. TT SLIKOPIESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Minister Pogačnik si je ogledal obiranje hmelja pri hmeljarskem starešini Slavku Leskošku v Migojnicah (na posnetku) ter obiskal Povšetovo domačijo v Podlogu, kjer je doma princesa Polona Povše. Obiskal je tudi žalski IHP, nato pa so ga povabili še na hmeljarsko malico v Šempeter. do odškodnin najverjetneje ne bodo upravičeni. Podaljšanje delovnih dovoljenj za tujce (potekla bodo 5. septembra) ni v pristojnosti kmetijskega ministrstva, vendar je Pogačnik napovedal, da bodo zagotovo dali priporočilo oziroma bo osebno poklical ministra Dimovskega in uredil potrebno podaljšanje - seveda, če bo dobil ustrezne vloge, ki jih hmeljarji očit- no še vedno niso napisali. Če bi imeli OPh, bi bila potrebna le ena vloga, močan sogovornik pa bi bili tudi prihodnjo pomlad, ko se bo spet pojavil problem delovnih dovoljenj. Očitno je bilo, da se je minister Pogačnik na torkovo srečanje dobro pripravil: med drugim je jasno povedal, da je slovenski hmelj premalo konkurenčen in pro- Poletnega tabora Sonček v bližini Jesenic se je udeležilo tudi 22 učencev iz C Petrovče. Na taboru so se udeležili različnih likovnih delavnic, izdelovali so nakit, ustvarjali z mivko in kredami ter risah na majice. Vsak dan so se ukvarjali s športom, malo pa so s< tudi učili v angleški, nemški in italijanski ter naravoslovni delavnici. Ogledali so si tudi okoliške kraje in obiskali Železarski muzej v Jesenicah. Po mnenju ministra Pogačnika povračilo škode zaradi lanske suše traja predolgo. Zagotovil je, da bodo za površine, ki jih je letos prizadela toča, sklepi o akontacijah za povrnitev škode izdani konec septembra. duktiven ter da bo žalski Inštitut za hmeljarstvo in pivo-varstvo Slovenije (IHP) moral opraviti svojo nalogo, kar se tiče sort in žlahtnjenja hmelja. Iz pogovora je žalski župan Lojze Posedel ocenil, da jih za rešitev težav veliko dela čaka v Spodnji Savinjski dolini. Na srečanju je bilo večkrat omenjenih tudi 7 kmetijskih zadrug oziroma kakor je povedal predsednik odbora za kmetijstvo Ivan Marjan Razgoršek: »Nobeden od direktorjev ni za združitev, hmeljarji pa trpimo.« URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Ana Kolene z Brega pri Polzeli je te dni praznovala 90. rojstni dan. V občini Polzela imajo navado, da obiščejo svoje občane ob tako visokih jubilejih. Kolen-čevo sta tako obiskala župan Ljubo Žnidar in podžupan Stanko Novak, ki sta ji izročila šopek in darilo ter sporočila najlepše želje soobčanov. Ana se je rodila v Gotov-ljah v številčni družini. Bilo je osem otrok, vendar je tuberkuloza pokopala vseh Aninih sedem bratov in se- ster, tako da je ostala sama. Ko je bila stara 14 let, se je zaposlila v Tovarni nogavic na Polzeli, kjer je spoznala svojega moža Avgusta Kolen-ca. Rodilo se jima je 5 otrok,: zgradila sta hišo in živela skromno, a zadovoljno. Leta 1969 se je Ana upokojila; in leta 1984 ovdovela. Zdaj živi sama, otroci, ki so odšli vsak po svoje, pa jo pogosto i obiskujejo. Posebej najmlajša hči Marinka ji posveča veliko časa. Ana je še dokaj zdrava, ima tudi odličen spomin. TT NAKRATKO i Kolene z županom L|Ubom zmdarjem (levo) m podzupar Stankom Novakom (desno) Aninih 90 let Borci na srečanju GOTOVLJE - Na tovariškem srečanju pri lovski koči na Rinki so se zbrali člani žalske občinske organizacije ZZB NOV in drugi gostje. Zbrane so nagovorili predsednik žalske borčevske organizacije Stanko Zupane, predsednik območnega odbora Vili Petek, predsednik MS Žalec Ernest Ramšak in direktor žalske občinske uprave Stojan Praprotnik. Borci so v svoje vrste sprejeli 11 novih članov in po kulturnem programu obudili kar nekaj spominov. Petrovški otroci na Sončku Cesta za praznik GRIŽE - Največja prireditev ob krajevnem prazniku je bilo odprtje polkilometr-ske ceste v zaselek Poreber. Slovesnosti se je i udeležilo veliko krajanov, ki jih je pohvalil tudi predsednik KS Ivi Krašovc, saj so za ob- ' novo ceste prispevali četrtino potrebnega denarja. Pohvali se je pridružil vodja oddelka za okolje in prostor v žalski občini Aleksander Žolnir, trak pa sta slovesno prerezala Cilka in Zdenko T\irnšek. TT ŽALEC Zabava za odrasle, denar za otroke V SPOMIN Milan Dolinar Prav na dan, ko so v Savinjski dolini začeli obirati hmelj, je umrl 74-letni Milan Dolinar, univerzitetni diplomirani agronom, ki je vse svoje življenje posvetil razvoju slovenskega hmeljarstva, se veselil ob uspehih, ki jih je nekdaj dosegala ta kmetijska panoga, in se žalostil, ko je počasi, a vztrajno začela propadati. Rodil se je leta 1930 leta v Migojnicah v kmečki družini kot zadnji od devetih otrok. Po končanem študiju je bil tri leta zaposlen kot vodja kmetijske proizvodnje na posestvu v Vrbju in nato na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Bil je mednarodno priznan strokovnjak in nekaj časa tudi direktor inštituta. Večino let je delal kot samostojni pospeševalec in raziskovalec na področju hmeljarstva ter za svoje delo prejel številne domače in mednarodne nagrade in priznanja. Na svetovnem kongresu hmeljarjev v Madridu so mu pred leti podelili naziv vitez hmeljarskega reda. V različnih revijah je objavljal strokovne članke in med drugim sodeloval tudi z Novim tednikom in Ra- diem Celje. Upokojil se je leta 1992. V prostem času, zlasti pozimi, je po vsej dolini predaval na tečajih, ki so jih zadtuge organizirale za hmeljarje. Ljudje so ga poznali tudi kot vsestranskega sindikalnega športnika. Igral je odbojko, namizni tenis, kegljal, bil vnet ribič in planinec. Rad je prepeval. Nekaj časa je bil tudi predsednik pevskega zbora v Žalcu. Hmeljarji ga bodo pogrešali in se ga bodo še dolgo spominjali. Praznino v srcih in polno lepih spominov nanj bodo imeli žena in otroci ter številni rod Do-linarjevih. Za njih je izdelal drevo življenja od leta 1800 naprej, za kar je porabil več kot pet let. Pred leti ga je predstavil na prvem srečanju Dolinarjevih, ki se ga je udeležilo več kot 500 bližnjih in daljnih sorodnikov. JANEZ VEDENIK Prihodnji teden v Velenju številna znana imena iz sveta glasbe - Zbran denar bodo namenili za otroke - Podpisana listine o nameri V Velenju se prihodnji konec tedna, v soboto in nedeljo, obeta zanimiva glasbena prireditev, ki so jo poimenovali 50 zvezd za otroke. Na koncertu se bo predstavilo več kot 50 slovenskih in tujih zvezd zabavne in narodnozabavne glasbe. Dvodnevni koncert na : Mestnem štadionu, kjer naj bi nastopila številna znana imena s celotnega območja bivše Jugoslavije, se bo začel v soboto, 4. septembra, ob 17. uri. Program bodo popestrili številni umetniki, prireditev pa bo predvidoma trajala do 3. ure zjutraj. Naslednji dan, v nedeljo, bo na osrednjem prizorišču od 16. ure dalje revija 20 najboljših slovenskih narodnoza-bavnih ansamblov v projektu Naj viža petdesetletja. Vstopnica za oba dneva sta-..500 in za nedeljo tisoč tolarjev. Ves denar, zbran na dobrodelni glasbeni prireditvi, bodo namenili za pomoč in podporo VDC Ježek Velenje 1er otroškima oddelkoma bolnišnic v Celju in Slovenj Gradcu. Za potrditev so v ponedeljek župani občin Velenje, Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Šmartno ob Paki skupaj z VTV, Zvezo lions klubov Slovenije in prejemniki donatorskih sredstev v velenjski mestni hiši listino o nameri, župan MOV da Z listino o nameri so se organizatorji koncerta v Velenju obvezali, da bodo zbran denar namenili za otroke. vil pobudnik Rajko Djordjevič. Po mnenju Janka Araha, guvernerja Zveze lions klubov Slovenije, je letošnje leto za slovenski lionizem najpomembnejše, saj so lionisti dobili samostojni distrikt, pri čemer so projekt z veseljem podprli tako doma kot v tujini. Arah je še povedal, da bo 4. septembra v Velenju tudi največje srečanje in razširjena seja lions klubov. Z navdušenjem so zastavljeni projekt pozdravili tudi ostali župani. Humanitarnega dejanja pa so bili prav gotovo najbolj veseli prejemniki sredstev. Vladimir Topler, direktor SB Slovenj Gradec, je povedal, da bodo denar namenili za modemi kardiološki center za otroke. Predstavnik SB Celje Marjan Ferjanc se je zahvalil pobudnikom z besedami, da »ne gre le za denar, ampak za ustvarjanje bolj humanitarnih, človeških pogojev«. Sredstva bodo v celjski bolnišnici namenili za dodatno opremo za vse otroške oddelke. Po besedah Darje Lesnjak, v. d. direktorice VDC Ježek Velenje, bodo denar namenili za opremo prizidka in center predvidoma odprli konec septembra v okviru občinskega praznika. Projekt so že podprli tudi neka- teri sponzorji, koroški podjetji Prevent in Eurocity pa bosta v okviru akcije priskrbeli tudi prenosni defibrilator in transportni respirator za potrebe bolnišnice v Slovenj Gradcu v vrednosti 8 milijonov tolarjev. US Na dirkah tudi kravja mis TD Kulturnica Gaberke je pripravilo 11. tradicionalne Kravje dirke in konjski galop ter prireditev popestrilo z različnimi predstavitvami starih obrti, starodavnih del na kmetiji in kulinaričnih dobrot iz peči domačih gospodinj. Kravji tek se je začel z manjšo nesrečo, saj je eno izmed snemalk krava zbila po tleh in ji poškodovala dragoceno TV-kamero. Krava Sanela s kmetije Ročnik v Zavodnjah je v vseh treh hitrostnih preizkušnjah pomagala h končnemu uspehu tudi priganjaču Kristijanu Videmšku in jahaču Gregorju Ročníku, saj ju je kar odnesla do cilja. Na 2. mesto je pritekla krava Slana Ivana Dvorjaka iz Škalskih Cirkovc pri Velenju, tretja pa je bila krava Sara Ivana Cevzarja iz Lokovice pri Šoštanju. Slednjo je posebna komisija izbrala za »kravjo mis Gaberke 2004«. V konjskih hitrostnih dirkah je slavil Tomaž Glo-bočnik iz Radomelj. JM Dejavnik, ki vpliva na končno uvrstitev, je tudi globina brazde. Najboljši orači Žalska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije je na njivi Ivana Vengu-sta v Medlogu pri Celju pripravila regijsko tekmovanje v oranju. Nastopilo je 37 tekmovalcev, ki so se ob odličnih vremenskih pogojih pomerili z obračalnimi plugi in plugi krajniki. V prvi kategoriji je slavil Jože Verdev iz Zavrha, v drugi Jani Dvornik iz Cirkovcev. Oba bosta celjsko regijo zastopala na republiškem tekmovanju v oranju, ki bo 18. in 19. septembra v Brežicah. TT „ 16 ŠENTJUR ] LAŠKO NOVI TEDNlj Bolnica, ki opominja Na Bohorju slavnostno odprli partizansko bolnico R-9 Obronki Bohorja so v soboto zažareli v vsem sijaju. V jutranji megli in rosi so se znova zbrali partizani in obujali spomine na čase, ko so se borili za slovensko identiteto. 18. avgusta je minilo 60 let, odkar je bila osvpbojena Planina pri Sevnici, 9. septembra bo enako obletnico praznovalo tudi Kozje. »Samo preko trupel nemških naš svobodni gre korak,« je iz ust pevskega zbora izzvenela udarna pesem Bohor, mogočni očak pa je navdahnil tudi Ivanko Vuduč, ki je slavje popestrila z odo Bohorju, ki jo je spesnila posebej za to priložnost. Na prireditvi je zbrane nagovoril Franc Gračner, predsednik krajevne borčevske organizacije s Planine pri Sevnici in posebno zahvalo namenil vsem mladim, ki so pomagali graditi bolnico. Poudaril je, da je akcija zdru- žila ljudi, ne glede na strankarsko pripadnost, podobno kot včasih, ko so se Slovenci združevali v boju proti sovražniku, da bi ubranili svoje narodno počelo. Najbolj zaslužnim je na uradni prireditvi podelil krajevna priznanja zveze borcev, posebne pozornosti pa so bili deležni dobitniki občinskih priznanj Anton Špan, Marjan Veršič, Jana Dobršek in MoPZ Planina. Slavnostni govornik Ivan Dolničar, ki je bil nekoč komisar XIV. divizije, je orisal razmere na Kozjanskem daljnega januarja 1944. Spomnil je, da je bilo Kozjansko takrat strahovito revno ter da sam ni nikoli natanko vedel, kje se nahaja bolnica. V smehu je dodal, da je bilo tako bolje in da je bila prava lokacija znana le redkim. »Živi smo po 60 letih in se spominjamo težkih, a veličastnih časov,« je povedal ter pou- daril, da je podobno kot ostali borci izkusil, kaj pomeni vojna in da se danes bori »za mirno življenje vseh ljudi«. Bolnica R-9 je bila ena od štirih, raztresenih po Kozjanskem. 40 ležišč je bilo varno zakritih v barakah v gostem mladem smrekovem gozdu. Oskrbovali so jo aktivisti in kasneje ekonomata iz centralnega skladišča na Volšu nad Marofom. Hujše ranjence so nosili v bolnico preko javk. Organizacijo celotne kozjanske sanitete je zelo uspešno vodil dr. Adolf Drolc, saj ni bolnica niti enkrat padla v sovražnikove roke. Danes po vijugasti gozdni stezi ne grozi več nevarnost, zato se vedno več ljudi odloča za raziskovanje starih in že pozabljenih partizanskih poti. V zvezi borcev verjamejo, da jih bo obnovljena bolnica privabila še več. MAJA RATEJ S citrami na Kopitniku V soboto se bo po Kopitniku razlegal glas citer, saj Pohodno društvo Rimske Toplice prireja že tradicionalno 14. Popoldne ob citrah. Vsaka zadnja sobota v avgustu je namreč rezervirana za prireditev, ki naznanja slovo od poletja in slavi prihod bogate jeseni. Na Kopitniku so se kalili mnogi znani citrarji, med njimi Jože in Cita Galič, zelo rada sodeluje Monika Heričko, zvesta udeleženka prireditve pa je tudi mlada Janja Brleč. Srečanje se bo začelo ob 13. uri z nastopom glasbenikov, sledilo bo družabno srečanje in čisto lahko se zgodi, da bo kateri od obiskovalcev svoje dosedanje konjičke zamenjal s citrami... BA Zabava za sosede glavni namen prireditve, »saj se sosedje pogosto ob tem hitenju poznamo le toliko, kolikor se vidimo skozi stekla avtomobilov, pa čeprav stanujemo le nekaj metrov narazen,« pojasnjuje Hoh-kraut. Skorajda edinstveno društvo, vsaj po svojem namenu, zabave za sosede pripravlja pravzaprav skozi celo leto. RP V soboto bo v Jagočah pri Laškem znova srečanje vaš-čanov na zdaj že tradicionalni Jagoški noči. Društvo za razvedrilo Ja-goče, ki pripravlja srečanje, pričakuje okoli 140 vašča-nov. »Prvič smo se, sicer malo manj organizirano, domačini zbrali že pred štirimi leti,« pravi predsednik Peter Hohkraut, »takrat je vsak nekaj malega za malico prinesel kar s sabo, zdaj pa smo s pomočjo sponzorjev povabili tudi ansambel. Če bo lepo vreme, bo med nas 'padlo' tudi 25 padalcev.« Prireditev se bo ob 19. uri začela tudi ob slabem vremenu, saj bo pod šotorom, tako da sosedov pri druženju ne bo motil dež. Ravno druženje in spoznavanje je Kreativna umetnost v Loki V Loki pri Zidanem Mostu že sedem let živi Kreart, ki v ta majhen kraj vsako leto privabiti zveneča imena iz glasbenega in slikarskega sveta od blizu in daleč. Tako se bodo od danes (če-1 trtek) do sobote na srečanju, nanj se je prijavilo kar 20 ustvarjalcev, vrstili koncerti in literarni večeri, Kreart pa bodo sooblikovali tudi odlični slikarji, ilustratorji, fotografi, arhitekti in grafični oblikovalci. Nocoj bodo odprli razstavo 6. Krearta v razstavišču Trubarjevega doma upokojencev, na kateri bodo predstavljena: dela 14 avtorjev. V glasbeno-' literarnem delu, vsi koncerti se bodo začeli ob 21. uri, bo nocoj nastopil Zlatko Kaučič Kombo, jutri Edi Štefančič in Jani Kovačič ter v soboto sku-1 pina Olivija. BA Spoznajmo Aškerca SfiBM#ir VZMETI, KOVINOPLASTIKA, « i * TMA ~ I KOVINSKI IZDELKI Cesta v Celie 2-3202Ljubečna-Slovenija Tel. centrala: ++38613) 780 6210, Fax: ++ 386(3) 5461231 ZARADI ŠIRITVE PROIZVODNJE ZAPOSLIMO NOVE SODELAVCE: □ Samostojni komercialist (nabava, prodaja) - od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo kovinske ali komercialne smeri, min. V. stopnja - aktivno znanje angleškega jezika ali nemškega jezika - poslovno komunikacijske sposobnosti - dinamičnost in natančnost pri delu - minimalno 3 leta delovnih izkušenj z navedenega področja □ Komercialni delavec v skladišču - od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo kovinske ali komercialne smeri, min. V. stopnja - organizacijske sposobnosti in natančnost pri delu - pasivno znanje tujega jezika (angleški ali nemški jezik) - minimalno 3 leta delovnih izkušenj z navedenega področja □ Tehnolog oz.delavec v razvoju - od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo - min. V. stopnja strojne smeri - aktivno znanje angleškega in nemškega jezika - izkušnje v razvoju končnih izdelkov v in strojegradnji - min. 2 leti delovnih izkušenj z navedenega.področja □ Orodjar - od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo strojne smeri - obvladovanje CNC strojev - min 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja. □ Strugar - od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo strojne smeri - obvladovanje CNC strojev - min. 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja. □ Delavec za delo na stiskalnicah - od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo - IV. ali V. stopnjo strojne smeri - min. 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja □ Delavec v kalilnici (vodja) - od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo - poznavanje toplotnih obdelav - min. 4 leta delovnih izkušenj z navedenega področja □ Delavec v proizvodnji - nastavljalec strojev za pločevino in žico - od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo -min. IV. stopnjo strojne smeri - min. 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja □ Delavec v proizvodnji - ročna dela, montaža - zaželjena izobrazba strojne smeri - ročna spretnost, natančnost in vestnost V laški knjižnici so se z obiskom domačije pesnika Antona Aškerca v Senožetih končale poletne delavnice, ki so jih prirejali v znamenju največjega pesnika balad in romanc. Učenci so prebirali njegove pesmi, se o njih pogovarjali in nato vsebino izrazili z različnimi materiali. Delavnice so vodili specialna pedagoginja Stanka Damjanovič, knjižničarke in študenti. »S prebiranjem Aškerčevih pesmi smo skušali vplivati na bralno kulturo. Pogovarjali smo se o vsebini in oblikovnih značilnostih pesmi Anka, balade Brodnik in Čaše nesmrtnosti, s pomočjo Stanke Damjanovič in Martine Ajdnik pa so pesmi z različnimi tehnikami mladi tudi upodobili, s čimer se jim je vsebina še bolj kot sicer vti- snila v spomin,« je o delavnicah povedala knjižničarka Gabrijela Pirš. S projektom Berimo in spoznajmo Aškerca, ki ga sofinancira ministrstvo za kulturo, bodo v laški knjižnici nadaljevali jeseni, saj je direktorica knjižnice Metka Kovačič k sodelovanju povabila tudi Osrednjo knjižnico Celje. Njihov domoznanski oddelek bo podrobneje predstavil Aškerčeve rokopise in drugo gradivo, ob tem pa naj bi za novo številko Laškega zbornika nastalo poročilo o projektu in strokovnem srečanju s predstavitvijo in bibliografijo novejših objav pesmi ter zapisov o pisatelju Antonu Aškercu. Vse do jeseni bodo Aškerčeva dela na ogled tudi na hodniku laške knjižnice. MOJCA MAROT Ponujamo delo v ustvarjalni ekipi, razgibano delo in stimulativen osebni dohodek. Poletne delavnice je obiskovalo približno 30 mladih, ki so obiskali tudi rojstno hišo pesnika Antona Aškerca v Senožetih. Vloge s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi pošljite na naslov SUMER s.p., kadrovska služba, Cesta v Celje 2,3202 Ljubečna. À KOZJE J ŠMARJE P. J. Vsi s/ naravo Meč kot štirideset izdelkov športne obutve, opreme in oblačil po AKCIJSKIH cenah ter POPUSTI za izbrano športno opremo. m INTERSPORT po Sloveniji- 990,00 NAJ NAJ CEIUE športne opreme -2ô o -30%-go S®*®- —mtrema » rolerie. /0 rolerjl, oprema za rolerje, kotalke, ščitniki in rokaw.ce teniski loparji TEČNO PRO AKCiJA Rokov tek Tekaško društvo iz Šmarja pri Jelšah pripravlja 9. oktobra prvi mednarodni mali maraton Rokov tek. Začel se bo ob cerkvi sv. Roka v Šmarju, končal pa s prijetno osvežitvijo v Termah Olimia. Tek je namenjen tudi poglobitvi športnega, turističnega in administrativnega sodelovanja na medobčinski in tudi na meddržavni ravni. Zanimiv je podatek, da se je med prvimi na tek prijavil predstavnik EU v Sloveniji Er-wan Fouéré. MR Bisere Pilštanj na ogled postavi... Košnja na hudičevi strmini že Klavžar pa so kosili ob straneh z ročno koso. »Nikoli več ne grem na breg s kosilnico,« je na koncu dejal Johan, ki se je predlani zadnjič lotil tega nevarnega dela. Zvečer sta Micka in Ema Klavžar na domačiji pripravili ocvrtega piščanca, šunko iz tunke in pečeno jag-njetino. Za vetrniško vino pa je tako znano, da je bolj kislo ... MARJAN MARINŠEK Zakaj ni bilo spominskega žiga ob 600-letnici na Pilštanju? Vetrnik nad Kozjem je en sam hrib. Pravijo, da imajo tam vse na bregu, edino miza je postavljena na ravnem. Zato ni čudno, da Klavžarjevi fantje kosijo seno na Mramorje-vi polšni, kot imenujejo najbolj strm travnik na Větrníku, samo enkrat na leto. Lani ni bilo kaj kositi, letos pa so se tega nevarnega dela lotili zelo pozno. Prava hribovska košnja je po- vsem nekaj drugega kot razni prazniki košnje, ki jih prirejajo v dolini in se zraven zabavajo. Na strmini, kjer so kosili, sem sam komaj stal. Ves čas so morah hiteti in spretno obračati kosilnice, ki niso smele obstati, sicer bi jih potegnile v globino. Fantje, ki so to nevarno delo opravili, so bili: Milan Klavžar, Franci Klavžar in Srečko Bezamovski. Gospodar Tinček Klavžar, stric Johan Klavžar in še en stric Jo- Glavni prireditveni prostorje bil pod mogočno lipo ob cerkvi sv. Mihola, kjer se je pred grajsko gospodo iz štirih krajev predstavila skupina plesalcev. Pilštanjčani so s pomočjo okoličanov želeli čimbolj dostojno proslaviti visok jubilej svojega kraja, kar jim je do neke mere tudi uspelo. Slovesnosti se je udeležilo kar nekaj ljudi, ki so vse do nepotrebnega naliva uživali v mnogih dejavnostih. Trg Pilštanj je bil živahen kot nekoč, ko se je zvrstilo 12 sejmov v letu, vsak mesec eden. Tokrat so se predstavili mnogi obrtniki in rokodelci, ogledati si je bilo mogoče tri razstave, hkrati so kraj s pomočjo Kozjanskega parka opremili z enotnimi kažipoti in tablami s pojasnili o lepotah in kulturnih vrednotah trga. Odprli so grajsko kapelo z novim kipom sv. Eme, ki ga je mojstrsko izdelal domačin Franci Čer-nelč, za kar je uporabil kamen iz Dekmance, iz katerega so včasih gradili cerk- Prišla je grajska gospoda spremstvom Kozje Andrej Svoje so dodali skupine s pristno Pomembno delo pri 600-letnici Pilštanja so opravili v Kozjanskem parku, kjer so poskrbeli za primerne označbe, izdali katalog in razglednice. Milan Klavžar s kosilnico na hribu, kjer je stati težko. Pred staro Jazbečevo hišo so se zbrali in na praznični dan pomenkovali (od leve) akademski slikar iz Kozjega Peter Krivec, grof Pilštanjski s soprogo in direktor Dekorja Kozje, znani umetnik steklar Franci Černelč. glasbo, plesna skupina in udeleženci kolonije likovnih ;ogov, katerih srečanje dan praznovanja. Prisrčni gostitelji so pripravili tudi ogromno spominkov in domačih dobrot. Žal pa ni bilo na prireditvenem prostoru napovedanega spominskega poštnega žiga. Deležni so ga bili le tisti, ki so napisali razglednico, plačali znamko in to izročili na posebni stojnici, ki jo je posredovala pošti. da je to opremila z žigom. Škoda. Pilštanj je znova opozoril na mnoge drobne bisere, ki si jih bo v naslednjih letih morda le ogledalo več ljudi. Če izvzamemo praznični dan. TONE VRABL Likovniki na Pilštanju Na 11. koloniji likovnih pedagogov je sodelovalo pet slikarjev iz Makedonije, Srbije in Slovenije. V tednu do 21. avgusta so si ogledali številne pilštanjske zanimivosti in jih upodobili na slikah, ki jih bodo razstavili prihodnje leto ob slovenskem kulturnem prazniku. Domačini upajo, da že v na novo urejenih razstavnih prostorih v stari osnovni šoli. Prosti čas so ugledni gostje, Gordana in Mio-drag Ristič iz Beograda, Nikola Butrov iz Gevgelije v Makedoniji ter Ervin Kralj in Nada Zidarič iz Maribora, preživeli s prijaznimi domačini. SL. KOHJICE ZREČE Na potezi Je država Konjiške in zreške popisne komisije končale z delom - Neurje s točo povzročilo za skoraj 3 milijarde tolarjev škode Občinske popisne komisije so svoje delo končale deveti dan po uničujočem neurju s točo. Dokumentacijo je takoj pregledala regijska komisija, ki je pohvalila kakovost in hitrost dela občinskih. V petek, 20. avgusta, so celotno dokumentacijo že oddali pristojnim ministrstvom. V konjiški občini je bilo s področja kmetijstva 242 vlog, škode je za približno 500 milijonov tolarjev. Več, 1.080, je bilo vlog s področja škode na objektih, končna ocena škode je 1,25 milijarde tolarjev. Skupna škoda, ki jo je neurje s točo povzročilo samo v tej občini se približuje prvotni oceni, torej 2,5 do 3 milijarde tolarjev. Škodni popisi, ki so jih poslali na pristojna ministrstva, znašajo skoraj 1,8 milijarde, ocena škode zavarovalnic za več kot tisoč poškodovanih osebnih in drugih vo- zil pa predstavlja razliko do celotne škode. Konjiški župan Janez Jazbec je krizni štab, ki so ga oblikovali takoj po neurju, že razpustil. Na 6. seji občinskega štaba civilne zaščite, na kateri so spregovorili o aktivnostih v dneh po katastrofalnem neurju, so poudarili veliko pripravljenost za delo in odgovornost tako gasilcev kot članov civilne zaščite in občinske uprave. Še posebej pri gasilcih se je pokazala velika solidarnost društev iz drugih občin. Župan se je o posledicah škode, o razmerah in obnovi pogovarjal tudi z vodji svetniških skupin političnih strank, zastopanih v občinskem svetu. Ocenili so, da so posledice zelo hude, a obvladljive, zato se v precejšnji meri že odpravljajo. Izpostavili in pohvalili so medsebojno solidarnost in pričakovanje, da se bo na stisko občine in ljudi, ki v njej živijo, odzvala s finančno pomočjo tudi slovenska vlada. Župan bo v okviru pristojnosti in možnosti s prerazporeditvijo postavk v proračunu pripravil predlog za rebalans. V nedeljo pripravlja konjiški župan Janez Jazbec sprejem, na katerem se bo v imenu občine zahvalil za veliko in požrtvovalno delo vsem tistim, brez katerih bi bili dnevi po katastrofi še veliko težji. Pridružil se mu bo poveljnik Civilne zaščite Slovenije Milan Bogataj. Iz občine Zreče so na ministrstva poslali škodne popise v vrednosti 140 milijonov tolarjev. Pri 72 vlogah v kmetijstvu je bilo ocenjene škode za 40,6 milijona, na 164 objektih pa malo manj kot 100 milijonov tolarjev. MILENA B. POKLIČ Gregorijanski koral v Žički kartuziji Vokalni skupini Čarnice in Akademskih dvanajst pod vodstvom Toneta Potočnika bosta v soboto ob 21. uri v Žički kartuziji izvedli Gregorijanski koral. V primeru slabega vremena koncerta ne bo. Letošnji zadnji koncert iz ciklusa Poletni glasbeni abonma v Žički kartuziji bo hkrati tudi njegov vrhunec tako po zaslugi izvajalcev kot tudi okolja in značilnostih grego-rijanskega korala. Tone Potočnik je najprej študiral klavir pri Marijanu Lipovšku ter orgle pri Hu- bertu Bergantu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Diplomiral je na zagrebški glasbeni akademiji pri Vladimiru Krpanu, podiplomski študij pa je nadaljeval na Akademiji sv. Cecilije v Rimu. Študij orgel je nadaljeval na istem konservatoriju ter na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo. V Rimu si je pridobil tudi spričevalo iz gre-gorijanskega korala in cerkvene glasbe. Od leta 1993 je profesor klavirja, partiturne igre in gregorijanskega korala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vokalni skupini Akademskih dvanajst in Čarnice se stavljajo pevke in pevci, ki so ah še prepevajo v akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča. Moč gregorijanskega korala je v enostavnosti in monofoni-ji. Je molitev, ki jo pojemo, in je glasba, ki jo molimo. Vrh je dosegel proti koncu 6. stoletja, v času Gregorija Velikega in je po njem tudi poimenovan. Izvedbi takšnega glasbenega dela dodaja svoj čar Žička kartu-zija, edinstven pomnik zgodovine življenja menihov iz leta 1165. MBP NAKRATKO Mednarodna poletna šola SLOVENSKE KONJICE - V glasbeni šoli se je konec tedna začela mednarodna poletna šola za violončelo in klavir. Udeleženci se bodo predstavih na zaključnem koncertu v nedeljo ob 18. uri v dvorani glasbene šole. Razstava Dragice Čakš LOČE - Kulturno društvo je v sklopu Loških poletnih prireditev pripravilo v domačem kulturnem domu literarao-fotografsko razstavo z imenom Poti, ki vodijo v Loče. S svojimi deli se predstavlja Dragica Čakš. Razstava je odprta vsak dan do sobote, od 18. do 20. ure. Lepa nedelja na Skomarju SKOMARJE - Turistično društvo je skupaj s KS in mladinskim klubom pripravilo prireditev Lepa nedelja na Skomarju. Po nedeljski maši so predstavih pesmi pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika, ki jih je zbral in za zanamce ohranil najprej v dveh knjigah, zdaj pa tudi na zgoščenki Anton Gričnik. Poleg solo pevcev so nastopili mladi Skomarjani pod vodstvom Magde, Drozg, folklorna skupina Skomarje ter ansambel Zreška pomlad. Mesec smeha v Zrečah ZREČE - V Termah se je konec tedna že devetič začel tradicionalni mesec komedij- ' Ob Termah pri organizaciji sodelujeta občina ter Kulturno umetniško društvo Vladka, Mohoriča. Komedije se bodo vrstile v vei l namenski dvorani vsako nedeljo do vključ-. no 3. oktobra (ob 19.30 uri). Ob njih bodo tudi lutkovne in filmske predstave. Prvo se I je predstavilo KUD Velika Nedelja s komedijo Drašek in Cilka, prihodnjo nedeljo pa bo KUD Prepolje uprizorilo igro Hanikina Pravica. , Marija Grabar ve o rožicah prav vse. - Št 34 -26 skih Konjicah je na praznovanje svojega 5. rojstnega dne privabil številne obiskovalce. Staro in mlado si je z zanimanjem ogledovalo več kot sto starih avtomobilov in motorjev, ki so sicer sodelovali na prireditvi Rally veteranov Štajerska 2004. Na Trebni-ku so svoje ljubljenčke predstavili tudi z besedami. Obiskovalci so tako o že na pogled privlačnih vozilih izvedeli številne zanimivosti, ki jih je iz voznikov in njihovih sopotnikov izvabil vodja turizma na Trebniku Igor Lor-bek. S številnimi vprašanji so se obiskovalci obračali tudi na avtorico razstave Herbarij Marijo Grabar iz Šmartnega v Rožni dolini. Morgan +8 (edini v Sloveniji) so ročno izdelali v Angliji leta 1974. Na Trebnik sta ga pripeljala Brigita Šoštar in Srečko Lunder iz Svetega Jerneja. Veselo grajsko praznovanje Valovanje prineslo Veroniko Po treh nominacijah je v torek na Starem gradu Veronikino nagrado kot prva ženska prejela Erika Vouk Večer banalij, nežnosti, .valovanja, sanj in elegij je mineval ob prebiranju stihov iz nominiranih pesniških zbirk. Pod Friderikovim stolpom ob Veronikinem studencu so se zbrali nomi-niranci Ivan Dobnik, Jaka Košir, Brane Mozetič, Andrej Medved in Erika Vouk, ^predstavniki Mestne občine Celje, ministrica za kulturo Andreja Rihter in ostali povabljeni gostje. V obilici letošnje pesniške bere ^Strokovna žirija ni imela pahkega dela pri izboru Ve-ronikinega nagrajenca. 1\idi zato ne, ker so se no-"minirane pesniške zbirke med seboj precej razlikovale. »Za Eriko Vouk smo se odločili zato, ker je zanjo pri pisanju značilna izjemna zrelost. Ve, kaj hoče in zna to skozi verze tudi izraziti, zato so njene pesmi kratke in jedrnate,« je odločitev pojasnil predsednik žirije Alojz Ihan. Pred slovesno podelitvijo nagrade (700 tisoč tolarjev, listina MOC in Vero-nikin zlatnik) se je predstavilo vseh pet pesnikov, ki so si potihem želeli osvojiti Veroniko. Navdušili so vsi po vrsti; Ivan Dobnik z ljubezenskimi čustvi in strastjo, Brane Mozetič s spomini na svoje .življenje in nenavadne prigode, Erika Vouk z izjemno zrelostjo in samozavestjo, Jaka Košir z nežnostjo in Andrej Medved z verzi, ki jih je posvetil svoji ženi. TUdi pesnica Neža Maurer ter zamejska 'pesnika Marko Kravos in Andrej Kokot so s prebiranjem svoje poezije poskrbeli za ne- Erika Vouk: »Nisem pričakovala, da bom izbrana, a priznati moram, da mi nagrada godi. Priznanje za delo ni ravno neka gonilna sila, ki bi te pri ustvarjanju gnala naprej, ampak te malo poboža in ti da samozavesti. Zelo vesela sem, da sem bila izbrana v družbi zelo dobrih nominirancev.« pozaben literarni večer, ki so ga poimenovali z verzom Ivana Dobnika: V mojem srcu sanjaš. A sanje so se uresničile le Eriki Vouk. Lanskoletna dobitnica Jenkove nagrade, avtorica šestih pesniških zbirk, trikratna nominiranka za Veronikino nagrado in prevajalka sicer ne verjame, da je v pregovorih kaj resnice, a ta, da gre v tretje rado, drži kot pribit. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Lavře ata je nagrajenki izročil celjski župan Bojan Srot, čestitala pa sta ji tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter in predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot. Zamejski literati v »središču Slovenije« Zreče in Slovenske Konjice so od sobote do torka gostile prvi večer slovenske svetovne besede. Srečanja se je udeležilo devet litera-tov iz zamejstva, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku. Da ima lahko tovrstno srečanje zelo pozitivne posledice, so prepričani pesniki in pisatelji iz Avstrije, Italije, Avstralije, z Madžarske in s Hrvaške, še posebej zato, »ker se naš jezik mora uveljaviti v Evropi«. V tuji deželi pisati v slovenščini je včasih »brezupno, ker ne veš, če te bo kdo bral. In če nima pesnik nekoga, ki ga bere oziroma posluša, strelja v prazno,« pravi pesnik Bert Pribac, ki že 40 let živi in ustvarja v Avstraliji, in dodaja: »Dolga leta sem si dopisoval z Levom Detelo, ki mi je bil vez z Evropo in Argen- tino. Imel sem tudi prijatelje v Kopru, ki so mi pošiljali slovensko literaturo...« Da je zamejskim literatom težko navezati stik s slovenskimi pesniki in pisatelji, pa pravi pesnik, esejist, raziskovalec in publicist Ivo Petkovšek iz Italije: »Meni je uspelo tako, da sem sam začel zahajati v Ljubljano in se približevati ljudem, ki se ukvarjajo s pesništvom in pisateljevanjem.« Splitčanki Sonji Senjanovič je ljubezen do slovenske besede vcepila njena mama, ki je bila rojena v Šentjurju. V KD Triglav, ki deluje v Splitu, so ponosni na pesničina priznanja in uspehe, sama pa je izjemno vesela, da je po 15 letih spet obiskala Slovenijo. Dobitnik številnih nagrad za književnost, med drugim tudi Prešernove nagrade, An- drej Kokot, je v Celje prispel iz Avstrije, srečanja sta se udeležila tudi samostojni književnik, urednik literarnih revij, sourednik slovenske kulturne revije Meddob-je v Buenos Airesu in založnik Lev Detela ter socialni psiholog Franc Merkač. Iz Italije je prišel še pesnik, pisatelj za male in velike, esejist in prevajalec Marko Kravos, z Madžarske pa sta se večera svetovne besede po slovensko udeležila pisatelj Karlo Holec in avtorica dveh knjig Irena Barber. Prvi večer slovenske svetovne besede je še posebej pomemben, ker je bila prireditev v »središču Slovenije«, se strinjajo udeleženci. Obžalujejo pa, da ni podobnih izseljenskih srečanj pesnikov in pisateljev še več. BA Extra simfonično slovo Letošnje Grajske večere bosta nocoj ob 20.30 uri v dvorani Union s skupnim koncertom sklenila Mladinski simfonični orkester in Extra Big band Glasbene šole Celje. Gre za svojevrsten nastop mladih glasbenikov, ki bodo združevali džez, funk, fushion, swing, latino, pop in tudi klasično glasbo. Orkestra sta že nastopala skupaj s skladbo ali dvema, vendar še nikoli na takšen način, kot se bo to dalo doživeti nocoj. »Predvsem za mlade, ki igrajo v orkestru, je to sodelovanje nekaj povsem novega in mislim, da bo koncert zanimiv tako za nas izvajalce kot tudi za poslušalce,« je navdušen dirigent Extra Big banda Bojan Logar. Zasedbo sestavlja 20 glasbeno podkovanih izvajalcev, medtem ko v Mladinskem simfoničnem orkestru pod taktirko Matjaža Brež-nika sodeluje 30 glasbenikov. Obe zasedbi sodelujeta z znanimi slovenskimi pevci (Darjo Švajger, Alenko Godec, Jadranko Juras, Andražem Hribarjem, Manco Urbane, do opernih in vrhunskih instrumentalnih solistov) ter nastopata na različnih, tudi mednarodnih festivalih. Nocoj se bosta zasedbama pridružila klarinetist Jure Hladnik in vokalistka Maja Slatinšek, zaigrali pa bodo »bolj lahkotne poletne skladbe, od legendarnih mojstrov džeza, tanga, pa vse do Avsenikovih viž in skladb zlate dobe slovenske popev- ke«. Sicer pa repertoar mladinskih simfonikov zajema vso orkestrsko literaturo, od zgodnjega baroka do sodobnih glasbenih del, tudi filmsko glasbo. Orkester ima letno približno 25 koncertov, izdali pa so tudi že nekaj zgoščenk. Extra Big band preigrava znane džez standarde (Summertime, Cantaloupe Island, Under My Skin, New York, New York ...) in tudi posebej za big band prirejene svetovne uspešnice. In kdo od dirigentov bo nocoj v rokah držal dirigentsko palico? »Glede na to, da sva dirigenta dva, sva se dogovorila, da bova vodila vsak pol repertoarja,« je pojasnil Brež-nik. BOJANA AVGUŠTINČIČ UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC l/f/ ik sooo c* Petperesna družina Kralj Z Bili smo pri družini Knez v Šibeniku in uresničili dano obljubo -Računalnik je prava odločitev ljubeznijo čez vsako oviro Za premagovanje neštetih ovir, ki že vrsto let spremljajo življenje petčlanske družine Knez, zgolj ljubezen ne bi bila dovolj. Zraven so še delovne roke, sloga, skromnost in zaupanje. Novi tednik je te dni primaknil le še drobno dejanje dobrodelnosti, ki so se ga razveselili predvsem trije Knezovi otroci, trojčki Sabina, Urban in Marko. V vasici Šibenik nedaleč od Šentjurja je dom družine Knez: prijazen, topel, urejen, na vsakem koraku se vidi delo pridnih rok. Stiske, ki to družino spremlja že nekaj let, na prvi pogled ni opaziti, četudi je venomer prisotna. A dejstva so tu: Antona Kneza, nekoč delavca v štorski železarni, je dolgotrajna bolezen pahnila v invalidnost, podobno je bilo z ženo Jožico, ki je morala zaradi moževe bolezni po 22 letih dela v šentjurskem Delo s kosilnico je za Urbana pravi mačji kašelj. Alposu pustiti službo, nato pa je pod težo vsakdanjih bremen zatajila tudi njena hrbtenica. In tako danes znašajo mesečni družinski prihodki (invalidnina in otroški dodatki) slabih 130 tisočakov. Da se bo življenje tako grdo poigralo z njima, pred 11 leti, ko so se jima rodili kar trije otroci naenkrat, nista niti slutila. Težko pričakovani malčki so dom obsijali z neizmerno srečo, ta pa, žal, ni prišla sama. Trojčki Konec sedemdesetih let sta Anton in Jožica Knez s trdim delom in ob pomoči sorodnikov in sodelavcev obnovila podedovano hišo v Šibeniku ter dolga leta čakala na naraščaj. Na začetku leta 1993 jima je s pomočjo medicinske znanosti le uspelo in na jesen so se rodili trojčki, vsi zdravi, vsi težki po približno dva kilograma. Tone je bil tisti, ki jim je že pred Sabina ima rada domače živali, muca se pogosto znajde v njenem naročju. rojstvom izbral imena. Fanta bosta Marko in Urban, se je odločil, pri deklici se je malce zataknilo. Jožica je predlagala ime Maja, Tone nad tem imenom ni bil najbolj navdušen: ne more biti Maja, če bo pa rojena oktobra - in novorojenka je dobila ime Sabina - in dan po rojstvu je že imela svoj prvi god. Ker je prva prijoka-la na svet, si še danes lasti »zasluge«, kadar je treba bratcema dokazovati kakšno prednost. Da bosta dva fanta in punčka, je Jožica »vedela« že davno prej, preden je to izdal ultrazvočni aparat. »To slutpjo sem povedala zdravniku, ki je bil potem res presenečen, ko se je izkazalo, da imam prav,« nam je zaupala. Sreča s spremstvom Starševsko srečo je kmalu po rojstvu otrok začela kaliti Tonetova bolezen, saj se mu je hrbtenica vedno bolj upirala. Vrstila so se zdravljenja v celjski bolnišnici in operacije v bolnišnici Valdoltra ter dolge odsotnosti od doma. Jožici ni preostalo drugega, kot da sprva dela le po štiri ure dnevno, nato pa se za zmeraj poslovi od Alposa in ostane doma pri otrocih, starih komaj tri leta. Ko je bil Tone odsoten zaradi zdravljenja, je bila sama za vse, z vsemi skrbmi, negotovostmi in bremeni. Potem pa je pod to težo z leti klecnila še njena hrbtenica. Sledila so dolgotrajna bolnišnična zdravljenja, ko je ženino vlogo moral prevzeti Tone, se lotiti in se naučiti vseh gospodinjskih ter starševskih opravil. Ker pa se mu je zdravje samo slabšalo, se je pred šestimi leti invalidsko upokojil. Jožica se želi znova zaposliti, a so napovedi dokaj klavrne in tako ostaja zgolj ena iz množice čakajočih in upajočih na seznamu zavoda za zaposlovanje. Najlepše je, kadar sta oba toliko pri zdravju in močeh, da vse počneta skupaj in se posvečata otrokom, ki bodo oktobra praznovali 11. rojstni dan. In ti otroci zdaj že pomagajo njima, se- Vsi trije Knezovi otroci: Urban, Marko psička veda pa je na prvem mestu šola. Oče jih vsak dan pelje v šolo v Hruševec in potem nazaj domov. Otroci se veselijo računalnika Šola je zelo draga in trije otroci vehko stanejo. Ko so nam na šentjurskem centru za socialno delo zaupali razmere in stisko družine Knez, se ni bilo težko odločiti, komu nameniti 200 tisoč tolarjev v tokratni dobrodelni akciji Novega tednika in Radia Celje. Po posvetovanju z otroki sta Knezova ob našem ponedeljkovem prihodu že vedela, kako bodo porabili denar. Kupih bodo računalnik. Kako zelo si ga želijo, Sabina, Urban in Marko niso mogli skriti. V naši prisotnosti so glasno razmišljah, kaj vse bodo z njim počeli in kako si ga bodo delili. Nenazadnje ima že skoraj vsak malo starejši osnovnošolec doma svoj računalnik. Kako dragi so danes šolski učbeniki, delovni zvezki in ostale potrebščine, smo se pogovarjali z zakoncema Knez. Za skoraj vse sta poskrbela že spomladi pri Mladinski knjigi - na obroke gre lažje. Ljubezni in dela nikoli ne zmanjka Ljubezen je tisto čustvo, ki ga v hiši v Šibeniku 23 nikoli ne pri- in Sabina, spredaj prijazna in priljudna i Lesa. manjkuje. Kljub razmeram, ki nikakor niso rožnate, je tu doma pravo veselje. Če ga kdaj zmanjka, stopijo v ospredje navezanost, medsebojna pomoč in tolažba. Na prvem mestu pa je delo. Otroci so vajeni j delati, pri skoraj vseh opravilih so v pomoč materi in očetu. Marsikaj je treba doma pridelati: na njivi in vrtu, v svinjaku in hlevu, da je v zamrzovalniku dovolj mesa in zelenjave ter mleka za vsak dan. Mama Jožica najmanj dvakrat na teden speče po štiri hlebce kruha, takšnega na zeljnih vehah, in za vsako bolj ah manj pomembno priložnost« speče pecivo. Med počitnicami so bih Knezovi otroci pretežno doma, le občasno so jo za nekaj dni mahnili k sorodnikom v bližini. Starša jima ne odrekata igre, a je tudi med počitnicami treba delati in misliti na šolo. »Vsak dan sproti jim pripraviva računske naloge, tudi branja ne sme-i jo zanemariti. Pri nas tudi veliko | prepevamo in se znamo razveseliti? še tako majhnih radosti, ki nam jih prinaša življenje. Če je človek skro- j men, je teh radosti vsak dan dovolj in potem tudi težave izgledajo manjše, kot so v resnici,« so misli, ki jih: je za lepo pogrnjeno in z domači-? mi dobrotami obloženo mizo izrekla Jožica Knez. MARJELA AGREŽ . Foto: ALEKS ŠTERN Gostje iz Italije so v noči na soboto uživali tudi v igri na igralnih avtomatih. »Elvis Presley« v elementu, občinstvo navdušeno. Raziskave hazardnih iger, v katerih odloča naključje, so rodile verjetnostni račun kot eno izmed vej matematike. Kasneje so strategijo igre (izračunavanje možnosti, ugodne kombinacije loterijskih številk, upoštevanje najmanjšega tveganja) izkoristili tudi v fiziki, tehniki, biologiji, vremenoslovju, statistiki in gospodarstvu. Takšne in podobne prireditve se vrstijo iz tedna v teden. »S Termami Zreče smo se povezali zlasti zato, ker je tam veliko gostov iz Italije, ti pa so kar redni obiskovalci tovrstnih salonov in zabav,« je povedal Matej Hofinger. Dobitki pod državnim nadzorom Vse, kar se v igralnici dogaja - na ruletah ali elektronskih aparatih in pri drugih igrah na srečo - je v obliki neposrednih elektronskih povezav zabeleženo na napravah urada za prirejanje iger na srečo, ki je v sklopu ministrstva za finance. Kar 37 odstotkov od čistega dohodka igralnice si namreč vzame država v obliki najrazličnejših dajatev in namenov. Najvišji doslej izplačani dobitek v igralnici Faraon v Celju je bil šest milijonov tolarjev, na roko. Dobitki, višji od 10 milijonov, se izplačujejo v dveh delih. Gostje lahko z vstopnicami in ku-pončki sodelujejo tudi pri najrazličnejših dnevnih in tedenskih nagradnih žrebanjih. 18. decembra bodo tako izžrebali srečneža, ki bo prejel osebno vozilo Citroën Pluriel. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN Ruleto je menda iznašel odlični francoski matematik in filozof Blaise Pascal. Ko je raziskoval verjetnostni račun, je sestavil neko napravo, opremljeno s kro-žečim valjem in številkami, da bi ugotovil, ali držijo nekatere njegove ugotovitve na področju pravilnosti in naključja. Franc Petemel, direktor celjske igralnice Faraon: »K nam prihaja igrat tudi vse več žensk, predvsem starejših od 50 let. So od vsepovsod in te gospe že odlično obvladajo elektroniko in delo na ruleti.« ki meri tudi zabava, sprostitev in druženje. Naveza s turizmom V igralnici Faraon se za organizacijo in počutje gostov trudi 17 zaposlenih -vodja igralnice, notranji nadzornik, blagajnik menjalec, receptor, gostinsko osebje... - medtem ko je za varnost ljudi zadolženo celjsko podjetje Sintal. V Faraonu se vsak dan dogaja kaj zanimivega. Da bi bilo obiskovalcev še več, si lastnika prizadevata za povezave s turističnimi organizacijami. Ena takšnih je sodelovanje s Termami Zreče in minuli petek zvečer je iz Zreč prispelo približno 20 tamkajšnjih gostov, ki so lovili srečo (ali pa tudi ne), predvsem pa so se skupaj z ostalimi gosti zabavali ob programu z naslovom Elvis Show, ki ga je s svojim glasom in stasom oblikoval oponašalec Elvisa Presley-ja, Korošec Dani Gregore. Najpreprostejša igra na srečo in tudi ena izmed najstarejših je kockanje. Nemara je igra nastala takrat, ko so ljudje prvič prepustili odločitev v kakšnem sporu ploskemu kamnu, ki so ga vrgli po tleh. Kasneje so uporabljali novce ali posebej v ta namen izdelane kocke in ploščice. Las Vegas v knežjem mestu Igralni salon v razkošnem stilu starega Egipta in faraonov Njena visokost - ruleta: kot vabljiva, nagajiva in varljiva dična gospodična ... kratki, zakon o igrah na srečo, sprejet novembra 2003, jasno določa stroga pravila in pogoje, pod katerimi se lahko v Sloveniji odvijajo igre na srečo, torej tudi igre v igralnih salonih, kakršen je tudi celjski Faraon. Ko vstopiš v igralni salon, vstopiš v stari Egipt, v razkošje faraonov, mitov, le- Igre na srečo v večini jezikov imenujejo kar hazard. Beseda je redka le v nemščini. Hasard ali hazard, azard, a za rt izvira iz arabščine: az-zahr pomeni kockanje, kot azar je besedo prevzela španščina. Hazard pomeni predvsem slepo usodo - priložnost, naključje, srečo. gend, verovanj. Postaneš del tega razkošja v stenskih po-slikavah, izbranih materialih, barvah in pozlati. In postaneš del blišča sedanjosti, ki se premišljeno prepleta z bliščem tiste in takšne preteklosti, ki je bila dosegljiva le vladarjem in najbogatejšim slojem davne civilizacije razkošja - in bede na drugi strani. Ta dvojnost je v celjskem igralnem salonu enkratna. Poslikave na stenah in stropu ter najrazličnejše skulpture in neštete malenkosti so delo izvrstnega in v svetu priznanega umetnika, slikarja Iva Kisovca iz Dekanov, ki je v teh prostorih delal, slikal in oblikoval celih pet mesecev. Osrednji prostor v salonu je namenjen dvema ruletama, ki so ju pod blagovno znamko Alfa Street izdelali v podjetju Počkaj pohištvo iz Sežane, ki je vodilni proizvajalec igralniške opreme v svetu - ta se med drugim nahaja tudi v Meki ameriškega igralništva, v Las Vegasu. V Celju je na voljo ameriška ruleta, ki je nekoliko drugačna od francoske, katere evropska Meka je še vedno mondeni Monte Carlo. V celjski salon lahko vstopi vsakdo, ki je dopolnil 18 let, kot to določa zakon, kar mora ob vstopu dokazati z osebnim dokumentom. Ni treba, da bo igral ruleto ali poskusil srečo na različnih igralniških avtomatih, lahko je le obiskovalec in opazovalec dogajanja, saj v ospredju ni samo hazard, temveč v ena- »Zavrti življenje in ujemi svojo srečo,« je slogan, U vabi v prostore igralnega salona v spodnji etaži hotela Astor ob Ljubljanski cesti v Celju. Ne glede na to, pod katero zvezdo ste rojeni, kakšno je vaše umevanje sreče in na kakšne načine jo lovite, lahko Že sam vstop v te prostore predstavlja posebno vrsto izkušnje. Že samo ozračje je drugačno, težko ga je definirati, seveda pa je to občutenje odvisno od tega, s kakšnim namenom stopiš v prostor, kjer se nenehno prepletajo misli in čustva, kot so upanje, napeto pričakovanje, navdušenje, tveganje, razočaranje v vseh odtenkih ... V vso to nevidno mešanico posegajo ivoki, ki jih oddajajo igralni aparati, od vsepovsod se po prostoru širi in te zvoke blaži izbrana glasba. In pritajena svetloba reflektorjev 1er svetloba, ki sije iz aparatov, kar ustvarja vtis brezčasnosti. Čas v igralnici teče drugače ... Faraon Igralni salon Faraon v Ce-^ je gotovo eden najlepših j^alniških objektov pri nas, a zdajšnji lokaciji je zaživel maja letos. Lastnika sta Matej Hofinger in Nemanja Lubarda, ki jima je država podelila koncesijo za to dejavnost. Postopki za pridobitev koncesije niso ne lahki ne Ruleta! Bela kroglica, ki e kotali po plošči, vrteči v nasprotno smer, in se nenadoma ustavi v enem izmed oštevilčenih predalčkov. Na videz je to igra kot vsaka druga, pri čemer že azardno igro v njeni naj-strastni in najpopolnej- Plavolasa strela udarila v finišu Jolanda Čeplak osvojila bronasto medaljo v teku na 800 Če ostanem brez odličja, bom razočarana,« je Joli priznala pred odhodom v Atene. »Fenomenalnih zadnjih 100 metrov!« Epski finiš »turbo« Joli (RTVS), Mutola zadaj, Jolanda srečna z bronom (Večer), Finiš za zlato, za tiso-činko ob srebro (Delo), Kraljica je bronasta (Ekipa) ... so bili nekateri evforični naslovi po olimpijskem boju za kolajne v teku na 800 metrov za atletinje. Naša gazela je bila po prihodu v cilj vidno zmedena, saj ji ni bilo jasno, kje je pristala. Kaj kmalu sta bila v bližini Prime in Šestak ter ji zagotovila, da je odličje, bronasto ah celo srebrno, njeno. Joli se je ovila v slovensko zastavo, okoli dresa, na katerem je nad številko 3010 pisalo Athens 2004. Enica kot možno prvo mesto, ki bi sledilo, če bi bila proga le malce daljša, dvojka kot drugo, ki je bilo tudi dosegljivo, trojka je bila prava, čeprav je dolgo »grozila« štirica. »Vedela sem, da bo prvi krog zelo hiter, a Jearl Miles Clark, pred leti specialistka za tek na 400 metrov, je potegnila nad pričakovanji. Držala sem se v ozadju, še sama ne vem, zakaj tako dolgo. Začel se je moj dolgotrajni, a vztrajni lov. Ko sem se 300 metrov pred ciljem začela priključevati, so vodilne do- mala že Sprintale,« je razlagala Jolanda, ki se je včera vrnila domov, jutri pa jo bol ste lahko pozdravili na Trgu celjskih knezov. Od kod moč, ki si jo uporabila v zadnji četrtini proge? Tudi tega ne vem. Tek je bil pač izjemno presenetljiv in nenavaden. Zdaj se seveda ne da nič spremeniti. V zadnjem ovinku so bile skoraj vse še pred mano, a mojih zadnjih 100 metrov je bilo fenomenalnih. Tedaj sem se počutila zelo dobro. In še zlasti potem, ko si od kolegov in "s semaforja izvedela za vrstni red ... Bilo je super. Osvojila sem medaljo in zato sem preštet na. Zdi se mi, kot da je zlata.' Si že analizirala svoj teki Najprej sem videla posne tek teka na Televiziji Slovenija. Po slavju, ki se je seveda zavleklo, sem ob štirih zjutraj, preden sem legla, videla tekmo še na grški televiziji. Resnično je bilo vse skupaj izjemno privlačno tako za gledalce na štadionu koť pred televizijskimi sprejemniki ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ olimpijski KOTIČEK Atene 2004 Slovenska moška rokometna reprezentanca je v 4. krogu predtekmovalne skupine doživela poraz s Španijo z 41:28, nato pa premagala Južno Korejo s 26:23. Za 11. (predzadnje) mesto je ugnala Egipt s 30:24. Boštjan Buč je izpadel v kvalifikacijah teka na 3.000 m z zaprekami (8:37,29) in pristal na 31. mestu, Gregor Cankar pa je bil s přeskočeními 732 cm v skoku v daljino še za osem mest slabši. Judoistka Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kg izpadla v 1. krogu proti Nemki Sandri Koeppen. DŠ Presrečna mama Majda in oče Ljubo sta hči prestregla takoj po izstopu iz letala. Pridrvela, vzela, slavila! Od nekdaj so mladenke iz Pernovega slovele, a bolj znane od Urške bilo ni nobene Ponedeljek je bil krasen. Združeni navijači iz Pernovega, Železnega, Griž in Žalca so sprva na Brniku in nato še v Žalcu in Pernovem pričakali bronasto judoistko z olimpijskih iger Urško Žolnir, potem pa je zvečer padla nova bronasta medalja, ki jo je pritekla Jolanda Čeplak. Urška je bila židane volje, saj še ni pozabila, da je na vozovnico za Atene čakala čisto do konca, njen trener Marjan Fabjan in preostali njegovi olimpijki Petra Nareks in Lucija Polavder pa precej manj. Utrujeni Fabi je v Žalcu najprej vprašal: »Kaj pa Celje? Bo sprejem?« Celjski župan Bojan Šrot bo Urško in Jolan-do sprejel jutri na Trgu celjskih knezov ob 18. uri. Luca in Petra sta bili potrti zaradi svojih uvodnih porazov v Atenah. Slednja je med vrsticami nakazala, da se bo morda v celoti posvetila študij u... Fabjan je dejal, da spora resnično ni bilo, končno odločitev o nadaljevanju kariere pa prepušča Petri, ki bi imela na tatami- ju še marsikaj pokazati. Žalski župan Lojze Posedel je junakinjam na glavo posadil hmeljne venčke, Fabjan pa je razmišljal le o prihodnosti. Naslednje leto bo svetovno prvenstvo v Kairu, pa tudi evropsko prvenstvo do 23 let, na katerem naj bi nastopili Nareksova in Polavderjeva, ki je na olimpijskih igrah nastopila p<# kodovana, zato mora najprej usposobit načeto koleno. Samo da bi fanatični Fabjan obdržal silno voljo, potem se bomo še veselili-DEAN ŠUSTEK Foto: ALEKS ŠTERN, TONE TAVČAR Jolanda, ki se je rodila v Celju, v katerem zdaj tudi živi, je navzlic dosedanjim podvigom dosegla uspeh svoje kariere. V nepozabnem finišu se je pred 70 tisoč gledalci na atenskem štadionu prebila iz ozadja do 3. mesta, mnogi pa trdijo, da je v cilj pritekla celo kot druga. Naše vodstvo se je nemudoma pritožilo nad odločitvijo, saj sta fotofiniš in nasploh presoja ob gledanju televizijskega posnetka puščala kopico dvomov. Pritožba je bila kaj hitro zavrnjena. Jolandin trener Tomo Pope-tru je takole komentiral: »Pogled posnetka fotofiniša z desne strani razkriva, da so v ospredju Jolandina prsa, kar bi moralo biti odločilno. Z leve strani pa je spredaj trebuh Maročanke Hasne Ben-hassi. A nismo razočarani. Prav nasprotno. Šesterica se je borila za stopničke, Jolanda pa je bila prepričljivo v najslabšem položaju. Po moje je zadnjih 200 metrov pretekla vsaj poldrugo sekundo hitreje od tekmic. Dogovorila sva se, da drži stik z vodilnimi že od začetka, saj sva pričakovala hiter tek. A je bil še hitrejši od pričakovanj, predvsem prvi krog. Jolandin osebni rekord na 400 metrov je uradno 54,6, na treningu je sicer tekla tudi za sekundo boljše. Tekmice so na tej razdalji hitrejše za vsaj dve sekundi, da bivše svetovne prvakinje na 400 m Američanke Clarkove sploh ne omenjam. Prepričan sem bil, da je Jolanda izjemno metrov Desno olimpijska zmagovalka Kelly Holmes, na sredini Maročanka, ki je naprej potisnila trebuh in levo Jolanda Čeplak, ki se je v cilj »vrgla« s prsmi. močna. Ko je 250 metrov pred ciljem krenila bolj odločno, pa sem bil 100-odstotno gotov, da se bo zgodilo nekaj lepega. Bili smo priče zgodovinskemu teku, ki nikogar ni pustil ravnodušnega. V krivini še ni razvila popolnega pospeška, zadnjih 60 metrov pa je bila fantastična. Počutim se, kot da je Jolanda zmagala. Krasno sva zaokrožila določeno življenjsko obdobje.« Popetru, ki Jolando spremlja od malih nog, se bo v Velenje vrnil šele v ponedeljek, saj bo spremljal še nastopa Helene Javorník in Romana Kej-žarja. Zmaga je pripadla Britan-ki Kelly Holmes (1:56,38), isti čas pa sta dosegli Maročanka Hasna Benhassi in Jolanda Čeplak (1:56,43). Sodniki so naknadno »ugotovili«, da je Joli za tekmico zaostala za tri tisočinke. Nemudoma ji je čestitala četrtou-vrščena Mozambičanka Maria Mutola. DEAN ŠUSTER Foto: TOMI LOMBAR Spektakularno Diglovo slovo NAKRATKO Celjani odlični Krog pri Murski Soboti: Člani Kajak kanu kluba Nivo Celje so se izkazali na državnem prvenstvu v maratonu na reki Muri. Prepričljivo je zmagal Pavli Kuralt, na 2. mesto pa se je presenetljivo povzpel Andrej Oglajner. Med veterani je slavil Pavli Verhovšek, dobro sta se odrezala tudi mlajša celjska tekmovalca. Iva Magašič je pri mlajših deklicah za las zgrešila medaljo, Dalibor Jozič pa je pri mladincih osvojil 15. mesto. Učenec premagal učitelja Sherborne: Na tekmi svetovne serije kvalifikacij za Iron-man Hawaii sta med 1.980 tekmovalci iz 27 držav nastopila tudi Celjana Nino Cokan in Sandi Ivančič. Za Ivanči-ča, ki je bil v svoji kategoriji 8., skupno pa 101., je bila to prva tekma svetovne serije, Cokanova pa že deseta. Uvrstil se je na skupno 119. mesto, v svoji kategoriji je bil 28. in le za dve mesti zgrešil uvrstitev na Havaje. »Zelo sem zadovoljen, saj je bila proga res zahtevna. Nina, ki je plaval in kolesaril bolje od mene, sem prehitel šele pri teku. Težki pogoji so bili usodni za mnoge favorite, saj so tekmovali pod svojimi sposobnosti,« je dejal Ivančič. Na Bledu ju čaka naslednja tekma državnega prvenstva, ki bo letos največja v Sloveniji, štela pa bo tudi za ETU Prestige. (JŽ) Ob 404etnici mesta Žalec Žalec: Lokostrelsko tekmovanje Fita 900 je štelo tudi za slovenski pokal. Med domačini je Zlatko Ulaga zmagal v kategoriji veterani, pri dečkih pa je bil Nik Jakop tretji. (TT) Za državne naslove Celje: Na dirkališču na Ljubečni bosta v nedeljo zaključni tekmi državnega prvenstva v kartingu. Glavne dirke v štirih kategorijah se bodo začele ob 15. uri. Dvajsetič do Logarske doline Celje: Jubilejni, že 20. maratonski pohod od Celja do Logarske doline bo 4. septembra. Že ob 3. uri bosta na 75 kilometrov dolgo pot krenila Franc Smodiš, ki doslej še ni manjkal, in Ivan Kregar, najstarejši pohodnik na celotni progi. Start ostalih izpred Mestne občine Celje bo ob 6. uri. Vodilna moža Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič in Ivan Žaberl sta se na progo odpravila že danes zjutraj, kajti čez devet dni bosta imela številne organizacijske zadolžitve. Oba pozivata vse, da se čimprej prijavijo, obenem pa sta zatrdila, da prihodnost maratona ni ogrožena. Občine, skozi katere vodi pot, so se namreč na pobudo celjskega župana vključile v sofinanciranje rekreativne prireditve. (DŠ) Eden najboljših slovenskih košarkarjev bo odigral svojih zadnjih devet minut Neprepoznavni Matjaž Tovornik, za prijatelje in znance Digl, se po 30 letih poslavlja od košarke, vsaj v igralskem smislu. Za slovo je skupaj s TV Celje pripravil spektakel, ki bo v novi celjski dvorani 3. septembra. Športni navdušenci bodo lahko videli nekdanje zvezde slovenske in jugoslovanske košarke, saj je Tovornik uspel v Celje privabiti velikane tega športa iz bivše federacije. Z njimi je bil soigralec v klubih oziroma obeh reprezentancah, jugoslovanski in slovenski. »Čez osem dni bo prišlo slovo, s katerim sem dolgo odlašal. Povabil sem nekdanje soigralce in nasprotnike na tekmo in druženje. V svojem obdobju so pomenili ogromno za to prelepo igro pod koši. Slovo je neizogibno, kajti čas teče in leta minevajo,« je v uvodu dejal Digl. Kako se je začela vaša igralska pot? Začelo se je v osnovni šoli. Pri 14 letih sem že igral za ekipo Pikapolonice na Hudinji, po dveh letih pa prestopil v takratno Kovinotehno. Po nekaj letih igranja v Celju sem se preselil v Ljubljano in nato imel kar pestro pot: iz Ljubljane v Švico, nato v Maribor, Laško, Prebold, Maribor, Polzelo in naposled v Šentjur, kjer sem trener. Kateri trenerji so pri vas zapustili najmočnejši pečat? To so prav gotovo Mile Če-pin. Zmago Sagadin, Vinko Jelovac, Aleš Pipan in v jugoslovanski reprezentanci pokojni Krešimir Čosič. Od vseh sem se veliko naučil, tako da je težko kogarkoli izpostavljati. Vsem se resnično zahvaljujem. Veste, koliko košev ste dosegli v karieri? T\idi mene bi to zanimalo, saj sem vedno slovel kot strelec. A odgovora nimam, veliko tekem ni bilo zapisanih, vsekakor gre za ogromno številko. Pred leti ste dosegli tudi takratni rekord tekme - 82 točk... Rekord ostaja, čeprav sem na neki prijateljski tekmi dosegel še več točk, vendar ni bilo zapisano. V katerem klubu ste dosegali najboljše rezultate, tako klubske kot osebne? V vsakem obdobju je bilo nekaj odličnih rezultatov. Najbolje sem se počutil na začetku v Celju in proti koncu, ko sem Laščanom pomagal s svojim maksimumom postaviti temelje današnjega uspešnega kluba. V Tivoliju ste igrali v obdobju, ko je Olimpija veliko pomenila v takratni izredno močni jugoslovanski ligi ... V Ljubljani sem bil štiri sezone, pod vodstvom Sagadi- na in Jelovca. Dvakrat smo prišli do finala pokala, pa tudi osvojili četrto mesto v tedaj najmočnejši ligi v Evropi, kar je bil velik dosežek. Vam je katero srečanje ostalo še posebej v spominu? Finalna tekma jugoslovanskega pokala je bila v Nišu, Olimpija pa je s Crveno zvezdo izgubila v zadnjih sekundah. Zanimivo je, da ste igrali v najvišjih ligah, pa tudi ti- stih najnižjih, a razlike pri vašem pristopu ni bilo čutiti! Vedno sem igral na vso moč, saj samo tako lahko uživaš v tej prelepi igri. Takšna je bila moja filozofija od prvega dne igranja košarke in takšna je ostala do danes, ko se od igranja poslavljam in se posvečam trenerskemu delu. Kako tako dolgo vzdržati na igrišču? Kakšen je recept? Bistveno je, da nisem imel hujših poškodb, tako da sem z lahkoto držal korak tudi z mnogo mlajšimi igralci. Treba je seveda mnogo dela in volje, pa tudi sreče, kajti brez nje ni nič. Fizično bi lahko še danes brez težav igral v večini slovenskih klubov, a je zmanjkalo motiva in želje po dokazovanju. Slednjega imam dovolj na klopi, kjer se zaenkrat odlično počutim in menim, da sem se pravilno odločil. Med trenerje ste zašli pred nekaj sezonami, saj ste ob igranju že bili trener v Preboldu in na Polzeli. Kakšen je občutek? Moram priznati, da na klopi res uživam. Počutim se neverjetno dobro. V novi sezo- ni bom tudi testiral samega sebe. Tako v Prebold kot na Polzelo sem prišel med sezono in sem reševal barko, šele nova sezona pa prinaša celotno delo, od sestavljanja do pripravljanja ekipe. Upam, da bom ostal do konca sezone v Šentjurju in potem bo že možno podati tudi kakšno oceno o mojem trenerskem delu. Kakšno bi bilo ob koncu sporočilo bralcem Novega tednika? Predvsem si želim, da napolnite našo novo lepotico, kajti imena, ki prihajajo v Celje, si prav gotovo to zaslužijo. Ob tem bo tudi moje slovo bistveno lažje. Ne bo mi lahko. Obdobje igranja je bilo le predolgo, da bi ga kar tako pozabil. A treba je narediti tudi ta korak. Upam, da mi bodo številni ljubitelji košarke na Celjskem pri tem v pomoč. Z nakupom vstopnice boste pomagali tudi otrokom, kajti del izkupička gre v dobrodelne namene. Zato vas vabim 3. septembra. Obljubljam, da vam ne bo žal! JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Izidi 3. kroga 2. SNL: Izola - Rudar 1:3, Muharemovič, Borštnar, Jeseničnik; Dravograd - Dravinja 1:1, Ribič; Šmartno - Factor 1:3, Blaževič. Vrstni red: Rudar, Krško, Nafta 7, Aluminij 6, Dravograd 5, Factor, Dravinja 4, Triglav, Livar 3, Izola, Svoboda 1, Šmartno 0. Izidi 2. kroga 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Šmarje pri Jelšah 2:2, Šoštanj - Stojnci 3:2. Vrstni red: Veržej, Pohorje 6, Zavrč, Črešnovci, Šoštanj, Paloma 4, Stojnci, Križevci 3, Ormož, Šmarje, Bistrica, Kovinar 1, Tišina, Železničar 0. Izidi 2. kroga Štajerske nogometne lige: Zreče - Gerečja vas 3:1, Pesnica - Šentjur 3:3, Mons Claudius - Rogaška Crystal 2:1. Vrstni red: Maleč-nik, Oplotnica, Mons Claudius 6, Šentjur, Pesnica 4, Kovinar, Šentilj, Zreče 3, Boč 2, Gerečja vas, Središče ob Dravi 1, Rogaška Crystal, Kungota, Brunš-vik 0. Izidi 17. kroga 1. celjske lige malega nogometa: Veflon - Telsim 6:0, Kom-pole - Zeus 3:5, Kalimero - Živex 0:1, Maček - Frangros 4:2, Fantasy - Kobre 1:0, Marinero - Kondor 3:5, Vigrad -Pelikan 2:1. Vrstni red: Fantasy 44, Pelikan 43, Vigrad 40, Kondor 35, Zeus 31, Maček 30, Kalimero, Kompole 25, Veflon 22, Marinero 16, Živex 12, Frangros 12, Kobre 8, Telsim 5. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Zasedba CMC Publikuma je v 4. li-gaškem krogu doživela še drugi do-nači poraz. V ponedeljek jo je okrepil bivši igralec Olimpije Igor Lazič, ki je podpisal triletno pogodbo. Medtem se Splitčan Marijan Budi-mir dogovarja z Eintrachtom. Ta teden ne bo treniral, saj okreva po poškodbi mod. Vrnitev odličnega napadalca Dragana Čadikovskega je negotova, zlasti zaradi nizke denarne ponudbe. Trener Ivan Matkovič je zaradi reprezentančnih obveznosti številnih svojih varovancev napovedoval težave, ki so se uresničile. V petek »raket zmage« ni bilo, Matkovič pa je med drugim potožil: »Nisem prepoznal Simona Sešlarja in Dareta Vršiča. Naša mlada ekipa je ob vzponih obsojena na številne padce. Okrepitve? Prej bomo koga prodali kot kupili. Takšna je opredelitev kluba. In kdo bo ob tem najbolj trpel? Seveda občinstvo in jaz, ki me čaka stresno obdobje!« Velenjski Rudarje kljub osvojitvi 1. mesta ostal v2. ligi, a ima zdaj popolnoma spremenjeno ekipo. Ostalo je le pet igralcev (Nemanja Jozič, Damjan Jeseničnik, Peter Mernik, Mirnes Ibrahimovič in Dragan Sprečakovič), a ekipa po treh krogih zaseda vodilni položaj. »Priznam, da sem kar malce presenečen. V nekaterih pogledih so moji igralci namreč celo premladi. Skušam ustvariti pravo moštvo, rezultat ni toliko v ospredju,« je povedal trener Drago Kostanjšek. Izidi 4. kroga 1. SNL: CMC Publikum - Domžale 2:3 (1:1); Gobec (36), Vršič (90); Varga (25), Ljubljankič (56), Dvorančič (66), Koper - Ljubljana 2:2, Zagorje - Maribor Pivovarna Laško 0:0, KD Olimpija - Mura 0:2, HIT Gorica - Primorje 0:0, Kumho Drava - Bela krajina 0:1. Publikum bo v nedeljo gostoval pri ajdovskem Primorju. Štorovčana v dresu Domžal Oskarja Drobneta si želijo pri Publikumu, saj je znova smešil njegovo obrambo. PREJELI SMO Odprto pismo predsedniku vlade Vlada RS je 22. julija letos sprejela (v paketu) odločitve o razvoju zdravilišč v občini. Za Zdravilišče Laško je prižgala zeleno luč, za oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah pa rdečo. Do podpisa najemne pogodbe ni prišlo. Za krajane Rimskih Toplic je to hladen tuš in veliko razočaranje. Zgodba o oživitvi zdravilišča v Rimskih Toplicah se je zaključila. To je zgodba o neuspehu oživitve zdravilišča, ki je imelo v preteklosti evropski sloves. V tej zgodbi so sodelovah Barsos MC in Unior Zreče, ljudje, ki so srčno želeli in si prizadevali, da bi bila to zgodba o uspehu, da bi vrnili Rimskim Toplicam nekdanji blišč in pomembnost. To je tudi zgodba o neuspehu države in njenih služb, ki niso znale dostojno skrbeti za naravno in kulturno dediščino, ki jo ta kraj ima in ki so dovolile da vse propada. V to zgodbo pa ste vključeni tudi Vi, g. Rop. Ko ste v mesecu novembru 1999 kot minister povabili v Ljubljano predstavnike odbora za oživitev zdravilišča, da bi preprečili odločitev krajanov, ki so napovedali štiri-urno cestno zaporo magistralne ceste Zidani Most - Celje, ste postali del te zgodbe. Takrat ste bili pripravljeni po- slušati, se pogovarjati in dogovarjati. Z Vašimi odločnimi stališči in obljubami o oživitvi zdravilišča, smo dobili ponovno upanje, da se bo le premaknilo na bolje. Spoštovali ste želje in zahteve krajanov, jih razumeli, upoštevali in niste samo obljubljali. Leta 2000 ste zdravilišče zaupali Barsos MC. Ta se je dela lotil resno, poiskal resne partnerje in ko je manjkal le podpis pogodbe z vlado, ste rekli ne. Danes se sprašujemo: Je bil to sklep ministrice Kovačeve? Ali je bil sprejet sklep pod pritiskom lobijev, ki delajo proti oživitvi zdravilišča v Rimskih Toplicah! Kaj ste kot predsednik vlade pripravljeni storiti za krajane Rimskih Toplic? Krajani Rimskih Toplic smo na Martinovo soboto leta 1999 imeli polurno cestno zaporo s kulturnim programom in tako dokazali, da smo ljudje, ki znamo upoštevati dogovore, da pa smo tudi ljudje s pokončno držo. Za naše dejanje smo bili kaznovani, tudi to bomo poravnali. Le kdo bo poravnal škodo, ki je nastala z zaprtim zdraviliščem? Zgodba o oživitvi zdravilišča se nadaljuje. Ali se bo zaključila v mesecu septembru, ko bo potekel javni razpis? Ali bo to zgodba o uspehu? Ali boste sodelova- • li v njej? Ali pa je to samo nov poskus pomesti vse pod preprogo? JELKA KAPUN, predsednica Sveta KS Rimske Toplice 90,6 95.1 EHMl 95,9 100.3 fm prosta delovna mesta: 1. RAZVOJNI TEHNOLOG / KONSTRUKTOR - M/Ž • zahtevana VII. stopnja strojne izobrazbe • 3-letne delovne izkušnje na enakem oz. podobnem delovnem mestu • aktivno znanje nemškega in pasivno angleškega jezika • aktivno delo z računalnikom, CAD konstruiranje • poskusni rok: 6 mesecev 2. NASTAVUALEC V PROIZVODNJI na stroju za brizganje plastike - 2 delovni mesti • zahtevana IV. ali V. stopnja strojne izobrazbe • 3-letne delovne izkušnje • poskusni rok: 3 mesece • delo v treh izmenah Prijave za obe delovni mesti, prosimo pošljite v 8.dneh od razpisa na naš naslov: Viva Pisala d.o.o., Gaji 41, 3000 Celje ali pa jih oddajte po el. pošti r Matevž porušil rekorde Denarno nadomestilo Poklical je bralec iz Rogaške Slatine, ki ga zanima ženina pravica glede časa prejemanja denarnega nadomestila za brezposelne. Njegova žena ima 31 let delovne dobe ter je ostala brez službe. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljena od leta 2000 in denarno nadomestilo je prejemala 12 mesecev. Zanima ga, kako je s prejemanjem takšnih denarnih nadomestil nasploh. Franc Klepej iz območnega odbora svobodnih sindikatov Celje odgovarja: »Delavka ali delavec, ki ima več kot 25 let delovne dobe, ima pravico do prejemanja denarnega nadomestila v času brezposelnosti 12 mesecev. Delavec ali delavka, ki je starejši/ -a od 50 let ter zavarovan/-a več kot 25 let, ima pravico dó prejemanja denarnega nadomestila za čas 18 mesecev. V primeru delavca ah delavke, ki je starejši/-a od 55 let ter zavarovan/-a več kot 25 let, traja pravica do prejemanja denarnega nadomestila 24 mesecev.« Red v Rogatcu Bralca iz Rogatca moti, ker občani v središču kraja kurijo odpadke, zaradi česar mora v vročih dneh zapirati okna. Motijo ga tudi zapuščeni avtomobili v Ulici Mersijev, ki so po njegovem na občinski zemlji. Tajnik Občine Rogatec Pavel Strajn odgovarja, da obe zadevi v občinski stavbi poznajo. Gre za različne pristojnosti, zato bralcu svetuje, da o vsem uradno obvesti občinskega redarja Damirja Volariča, ki dela v skupni občinski upravi občin Rogatec in Rogaška Slatina. Glede zapuščenih avtomobilov bo po občinskem odloku lahko ukrepal občinski redar, ki je pristojen za takšna vozila na javnih površinah, medtem ko problem kurjenja ni v občinski pristojnosti. BRANE JERANKO Z motorko nad drevored Bralec je zelo zaskrbljen zaradi drevoreda v Vojkovi ulici v Celju. Le-ta naj bi bil v zelo slabem stanju, pod drevesi pa so parkirani av- JESENSKI KREDIT Tudi za tiste, ki nimajo odprtega osebnega računa pri skb banki. Podrobnejše informacije jn informativne izračune lahko dobite v vseb poslovalnicah SKB banke ali na spletnem naslovu www.skb.si tomobili, kar pomeni, da lahko ob močnejšem deževju pride do poškodovanja avtomobilov. Poslušalec sprašuje, kdo' je zadolžen za mestne drevorede in kaj nameravajo glede tega ukreniti. Jože Smodila z Mestne občine Celje je povedal, da imajo na občini posebno komisijo, ki si redno ogleduje drevje v mestu ter obrezuje poškodovane in suhe veje. Prepričan je, da bodo poskrbeli tudi za ta drevored. Ob močnem neurju pa avtomobil tudi pod še tako zdravim in urejenim drevesom ni varen. Same jame Bralka se pritožuje nad slabo urejeno cesto, ki pelje iz Šentruperta proti Svetini. Zanima jo, kdaj bo obnovljena. Za omenjeno cesto skrbita občini Laško in Štore. Zupan Štor Franc Jazbec je zagotovil, da je njihov del ceste asfaltiran in torej v dobrem stanju. Laški župan Jože Rajh pa je obljubil, da bo o tem obvestil direktorja Komunale Laško, ki skrbi za omenjeno cesto. Del ceste, ki je v laški občini, še ni asfaltiran in trenutno tudi ni na vrhu lestvice asfaltiranja cest, vsekakor pa bodo kotanje zakrpali še pred zimo. B. AVGUŠTINČIČ Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Včeraj je Matevž Lenarčič dosanjal svoje sanje - po skoraj treh mesecih leta je pristal na letališču v Ajdovščini in s tem postal prvi človek, ki je sam v ultralah-kem letalu preletel svet. 45-letni Lenarčič je bil rojen v Trbovljah, zdaj pa z družino živi na Rečici ob Savinji. Diplomirani biolog se ukvarja predvsem s fotografijo, nekateri pa ga imajo za avanturista z alpinistično, padalsko in letalsko preteklostjo. Njegove želje o preletu sveta so stare že več let. Predlani so ga po treh četrtinah poti v Kanadi ustavili birokrati, lani mu je za projekt zmanjkalo denarja, letos pa mu je končno uspelo. V slabih treh mesecih, malce dlje, kot so načrtovali, je preletel 42 tisoč kilometrov in 18 držav. Zadnje dneve je imel težave s telefonom in motorjem letala, tako da je bil njegov prihod malce nepričakovan tudi za celotno organizacijsko ekipo. Svojo pospešeno vrnitev Matevž pojasnjuje z »lovlje- Matevž Lenarčič njem« ugodnega vetra. Pom vig brez kopilota in brez dodatne zračne podpore, kakršen še ni uspel nikomur, je i izvedel z letalom Pipistrel Sinus 912, projekt pa so poi-l menovali Proti soncu. Matevž je včeraj, še pred pristankom v Ajdovščini povedal,] da sicer zbira vtise, da pa vseeno gre za izjemno in nepozabno doživetje. US www.novitednik.com Imamo prenovljeno ii Klavnica Šentjur d.o.o. objavlja prosto delovno mesto hlevar Zahteva se IV. stopnja izobrazbe; zaželena je smer agroživilstvo ali živinoreja, poznavanje osno dela z računalnikom ter strpen in human odnos do živali. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z enomesečnim I poskusnim delom. Prijave pošljite v roku osem dni na naslov: Klavnica Šentjur d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 15, 3230 Šentjur. Vročim dnevom navkljub ne pozabite, da je sedaj pravi čas, da se kurilno olje in plin pripravite na zimske dni. Za vse informacije o nakupu kurilnega non*1 ec olja ter ugodni ponudbi za servisiranje peči pokličite na 080 22 66. 080 22 66 INFORMACIJE ólouenókL, »7 m WWW 50 LET 50 let Radia Celje v Petici Novega tednika 19. septembra bo minilo 50 let od dveh pomembnih celjskih dogodkov. Prvi in osrednji dogodek je bilo veliko zborovanje Štajerska v borbi na Ostrožném, kjer je 350 tisoč ljudi nagovoril predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito. Takrat se je tudi prvič oglasil Radio Celje. Ob tej priložnosti bo 2. septembra kot posebna priloga Novega tednika izšla Petica Radio Celje - 50 let, v kateri bo predstavljena celotna zgodovina radia, od začetkov do danes. V besedi in sliki so v Petici predstavljeni pionirji Radia Celje, brez katerih se vse skupaj pred 50 leti sploh ne bi začelo, in njihovi nasledniki, pomembni mejniki radia, zanimive zgodbe in spomini. Ker je nastanek radia povezan z znamenitim obiskom takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita v Celju, je Petici dodan poseben katalog Štajerska v borbi, ki bo povzel dogodke in pričevanja ljudi o zborovanju na Ostrožném 19. septembra leta 1954. Radio Celje v središču mesta ■ Rojstni dan Radia Celje, 19. september, bomo s celodnevnim programom obeležili v soboto, 18. septembra, z dnevom odprtih vrat - iz priložnostnega studia v središču mesta, »na zvezdi«, kjer bodo radijci, ki so ponavadi očem skriti, vidni za steklom studia. Praznujmo skupaj! ; Praznovati želimo tudi s tistimi, ki so se od leta 1954 do letos rodili 19. septembra in imajo tako skupaj z nami vsako leto rojstni dan. Če bo za kakšno leto prijavljenih več kandidatov, bomo z žrebom izbrali srečneža, ki se bo udeležil našega slavja in bo deležen posebne pozornosti. Zato hitro napišite dopisnico s točnimi podatki (datum rojstva, naslov in telefonsko številko) in nam jo pošljite na naslov Radio Celje, Prešernova 19, Celje 3000 s pripisom »50 let«. Tako bomo dobili 49 ljudi, ki so bili rojeni 19. septembra od leta 1954 do lani, medtem ko bomo srečneža, ki se bo rodil v nedeljo, 19. septembra, obiskah v celjski porodnišnici. Prijavite se sami ah to naredite tisti, ki slavljence poznate. Skupina bo še posebej lepo sprejeta in obdarovana. Preberite sami praznično čestitko V nedeljo, 19. septembra, ko bo minilo natanko 50 let, odkar se je Radio Celje prvič oglasil, bomo pripravili polurno oddajo z vašimi čestitkami. Posebnost bo ta, da boste lahko sami prebrali voščilnico nekomu, ki ga poznate in bo imel rojstni dan 19. septembra. Brezplačna voščilnica bo lahko drugače oblikovana kot sicer, zato izkoristite priložnost in se prijavite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje 3000, s pripisom »Jubilejna čestitka«. Napišite svoj točen naslov s telefonsko Številko in podatkom, komu želite voščilnico podariti. Vaša čestitka se bo tako slišala v prazničnem programu Radia Celje v nedeljo, 19. septembra. Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil ... Nastale so JCnharilie lulue Jovenóhih cjoipolinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev. Naročila: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. V iskri zogleneli milijoni Požar na Venišah zanetila iskra v puhalniku - Ogenj je uničil zgornji del gospodarskega poslopja in več apartmajev ter povzročil veliko škodo - Pomoč gasilcev vseh zgornjesavinjskih društev Minula sreda, nekaj minut po 17. uri, je bila za večino dokaj običajen dan. Na ranču Burger na Venišah, v neposredni bližini Nazarij, so na primer pod streho spravljali krmo. Delavci so preverjali, če je na seniku še dovolj prostora. Ko so ugotovili, da bodo lahko nanj spravili še 5 ali 6 prikolic, so nadaljevali z delom. Potem so nenadoma zavohali dim in kot bi mignil, se je nad poslopjem razširil ogenj. »Iz svoje hiše sem pritekel takoj, ko so me poklicali. 1\idi gasilci so hitro prišli, vendar je bil veter premočan,« je v poznih nočnih urah, skoraj je že mejilo na četrtek, pripovedoval Franc Burger, lastnik celotnega kompleksa na Venišah. Sklonjen na lično ograjo je ure in ure opazoval, kako so gasilci skušali ukrotiti ognjene zublje, predvsem pa zavarovati druge stavbe. Slednje jim je uspelo, vendar pa so v požaru zgoreli 4 apartmaji, zgornji del gospodarskega poslopja ter več kot tisoč kubičnih metrov sena in krme. Ognjenim zubljem je botroval kovinski tujek v puhalniku. V policijskem poročilu so zapisali: »Policisti in kriminalisti so z zbiranjem obvestil in opravljenim ogledom kraja požara ugotovili, da je do požara prišlo zaradi vdora kovinske- Franc Burger preprosto ni mogel verjeti... (Foto: BK) ga tujka v delujoč puhalnik za spravljanje sena, kar je povzročilo iskro, posledično pa je prišlo do požara na senu, ki se je nahajalo na gospodarskem poslopju.« Skoda po prvih ocenah znaša 80 milijonov tolarjev. Uničujoči zublji »Še dva dni bo gorelo,« je v sredo ponoči zagrenjeno ugotavljal Franc Burger, ki nikakor ni mogel razumeti, od kod je puhnila usodna iskra: »Od leta 1987 spravljamo seno in opravljamo druga kmečka opravila. Niti pomislili nismo na možnost požara!« O požaru ga je v novi hiši po telefonu obvestil eden izmed delavcev: »Stekel sem ven, zagledal dim, nato pa takoj ogenj.« Na Veniše je v 20 avtomobilih, večinoma z avtocister-nami, pridrvelo več kot 100 gasilcev iz 13 prostovoljnih gasilskih društev - gasila je praktično cela Zgornja Savinjska dolina. Zaradi pomanjkanja vode so jo začeli črpati iz slabega pol kilometra oddaljene Drete. Požar so omejili okrog 21. ure in postavili požarno stražo. Dim je nadzorovalo 50 gasilcev, ki so pomagali pri spravilu ožgane in namočene krme. V poslopju je bilo v 21 boksih 14 jahalnih konjev, ki so jih rešili v zadnjem trenutku. »Konji najprej niso hoteli ven, komaj so jih razgnali,« je pripovedoval Burger. Ob tem se je poškodovala 17-letna Teja Černjavič iz Bočne, ki na Venišah pomaga pri oskrbi konjev. Dekle je na vsak način želelo rešiti svojega ljubljenca, ob tem pa vdihnilo preveč ogljikovega monoksida in se nezavestno zgrudilo na tla. »Na srečo ne gre za hujše poškodbe, vendar bo dan ali dva ostala v bolnišnici,« je že v sredo zvečer povedal Tejin oče in odnesel oblačila mlade ja-halke. Ob gašenju sta se lažje poškodovala tudi dva gasilca. Na Venišah deluje Konjeniški klub Buteko, ki je pred krat- kim pripravil državno prvenstvo v preskakovanju ovir, med drugim pa se na ranču ponašajo z dvema frizijcema, ki sta prava redkost v Sloveniji. H gospodarskemu poslopju je bil prizidan tudi stanovanjski del, v katerem sta še pred tednom dni živela Bur-gerjeva, v apartmajih pa so bivah uslužbenci in gosti. Pomoči je bilo kljub dimu, ki se je še dolgo valil z ožga-nin, povsod po travi opaziti mnogo opreme, ki so jo domačim in gasilcem pomagali reševati tudi sosedje. Med številnimi je na pogorišče pri-hitel tudi nazarski župan Ivan Purnat. Usodna iskra za praznik Burgerjeva že dolga leta delata in živita v Nemčiji, v bližini Kôlna imajo družinsko podjetje za polaganje estrihov. Dokaj obsežno veniško kmetijo je Franc Burger odkupil leta 1984. Danes je podoba domačije povsem spremenjena. V gospodarskem poslopju so v spodnjih prostorih boksi za konje, v zgornjih senik, poslopju pa je dozidan stanovanjski del, v katerem so bili apartmaji. V neposredni bližini sloji Ognjene zublje je močan veter le se dodatno spodbujal. (Foto: JM) kozolec, na drugi strani še manjši objekt - oba so gasilci obvarovali pred najhujšim. Dober lučaj stran stoji nova hiša Cvetke in Franca Burger, kamor sta se zakonca preselila komaj pred tednom dni. V drugo smer leži prenovljen hotel Veniše, ki ga po lanskih zapletih z najemniki od maja upravljajo lastniki, torej Burgerje-vi. Mimogrede, najemna zgodba o odnosih med Zvonetom Štormanom, Mirkom Lazni-kom in Burgerjevimi je še vedno na sodišču, dolga pa se je nabralo za 14 milijonov tolarjev. Hotel je na srečo v požaru ostal nedotaknjen. »Najbolj sem se prestrašil, ker sem se zavedel, da je v gorečih prostorih več tisoč litrov kurilnega olja -"če bi ga ogenj dosegel, potem ne vem, kaj bi bilo,« je omenil Burger. Poslopja na Ve- nišah so bila zavarovana, vseeno pa je moč razumeti Burgerja, ko je govoril o hudi, katastrofi, ki jih je dolet« la. Gospodarsko poslopje id stanovanjski del bodo najverjetneje podrli in pozidali na novo. Takrat si bo Frant Burger, ki je pred kratkim praznoval 70. rojstni dan, skupaj z družino verjetno! privoščil drugačno slavje. URŠKA SELIŠNffi VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE VELIKA NAGRADA PARAON^I ZAKLADI CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18. 12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V DAMAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje Sodelujte v radijski igri vsak torek,ob 14.15 uri! Nagrajenci: Damjan Nežmah iz Celja, Vida Obrez iz Celja, Nada Pristovšek iz Petrove in Marija Rrsnik iz Rogatca. 4AAAAAAA FARAON CARINO CEUE Obkrožite 2 piramidi s m itevilkima, pod katerima se 1 skriva ena od štirih iskanih kart! Med gašenjem enega najhujših požarov v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih letih. (Foto: JM) Denarja od vstopnic ni Zvonko Flisar, organizator koncerta DJ Boba, ki bi moral biti 21. avgusta v novi jportni dvorani v Celju, nam je minuli teden zagotovil, da bodo lahko vsi, ki so kupih vstopnice, povrnjeni denar dobili od tega ponedeljka dalje na prodajnem mestu. A denarja ni vrnil. V celjskem Evergreenu so prodali le dve vstopnici. Ker se je lastnici zdel Zvonko Fli-jir zelo sumljiv, je denar od vstopnic zadržala in ga že vrnila kupcu. V Veroni v Celju pravijo, da se jim Flisar ni glasil in da na denar od itopnic, ki so mu ga po pogodbi izročili, še vedno čakajo. Goste, ki so pri njih kupili vstopnice, pozivajo, naj jje malo potrpijo, da bo tudi policija končala s preiskavo. V študentskem servisu Maribor nam je direktor Marjan Kranjc povedal, da se Flisar tudi pri njih ni oglasil, a da bodo poskrbeli, da njihovi člani ne bodo oškodovani in da ga tudi sami nameravajo tožiti. Zastopa jih odvetniška družba Čeferin, kar pomeni, da v tem primeru Rok Čeferin, s katerim se je Flisar že pogovarjal o zastopanju, pogodbe ne bi mogel podpisati, saj ňe more zastopati dveh strank, ki sta v sporu. Naj toži, a pravne osnove za tožbo ni! Edi Krajnik iz ZPO Celje, ki je imel od vsega začetka Edi Krajnik stike s Flisarjem, pravi, da je bil slednji v organizaciji koncerta DJ Boba od začetka zelo intenziven, nato so ga sli- V eni noči dve smrti V noči na sredo sta se na Celjskem zgodili kar dve tragični prometni nesreči. Na lokalni cesti Lopata-Pod-gora je okrog 21. ure neznani GAL ER i JCýi IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Slonelova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028 voznik z osebnim avtomobilom zbil 41-letnega pešca, ki je pravilno hodil ob levem robu cestišča. Voznik je vanj trčil z nezmanjšano hitrostjo in 41-letnik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Po trčenju je neznani voznik odpeljal v smeri Šmartnega v Rožni dolini ah Celja. Voznika so policisti izsledili naslednje jutro, zoper njega pa bodo ustrezno ukrepali. Druga prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila dobro uro kasneje na regionalni cesti Črnova-Višnja vas, izven Lokovine. 25-let-ni voznik osebnega avtomobila je med vožnjo po klan- Varno v šolo Pozor, rumene rutice! - Objestni vozniki 'dol s ceste'! V sredo se začne novo šolsko leto, kar pomeni, da bo v prometu več otrok. Policisti zato znova opozarjajo na večjo previdnost, pri čemer bodo tudi sami poostreno nadzorovali promet in izvajali številne preventivne akcije ter dosledno kaznovali objestne voznike. Največ pozornosti bodo namenili prevozom otrok v šole in iz njih, umirjanju hitrosti v bližini vzgojno-vars-tvenih ustanov, šol in voznikom enoslednih vozil. S preventivnimi akcijami so začeli že konec minulega šolskega leta, jih nadaljevali med počitnicami, zlasti avgusta, najbolj intenzivno pa bodo preventivno delovali v septembru in nato celo šolsko leto. Tako so izdelali načrte za varovanje otrok na poti v šole ■n iz njih, ki so podobni predhodnim preventivnim akcijam, vendar dopolnjeni z novimi aktivnostmi in podatki Slede na prometno problematiko. že ves mesec izvajajo tudi preglede prometne sig-lalizacije na območju celj-policijske uprave, predvsem v bližini šol ter o nepravilnostih obveščajo odgovorne službe. V bližini šol na- meščajo laserske merilnike hitrosti. Statistika preteklih let kaže, da so se nesreče z udeležbo otrok in mladostnikov dogajale tudi popoldne v naseljih, zato poostrenega nadzora ne bo samo v dopoldanskem času in bliži- Lani je bilo v prometnih nesrečah v Sloveniji udeleženih 2.466 otrok in mladoletnikov; 12 jih je umrlo, 180 jih je bilo hudo, skoraj 1.500 pa lažje poškodovanih. 30 odstotkov nesreč so povzročili mladoletni vozniki. Na Celjskem se je varnost otrok in mladoletnikov v prometu poslabšala, saj se je lani od 2. do 12. septembra zgodilo 142 nesreč, v treh so bili udeleženi otroci, trije od teh so bili lažje poškodovani. Kot vsako leto policisti tudi letos sodelujejo s predstavniki lokalnih skupnosti, s sveti 90,6 95,1 m™ 95,9 100,3 šali vedno bolj poredko in ko bi morah doreči tehnične stvari, ga niso mogli več dobiti. Ker v določenem roku ni plačal polovice najemnine za dvorano, so pogodbo razdrli. Glede Flisarjeve napovedi, da jih bo tožil. Krajnik odgovarja: »Vsem, ki so nameravali koncert obiskati, se opravičujem v imenu ZPO-ja, ampak le zato, ker smo se zapletli s takšnim organizatorjem, bi rekel kljukcem, kar je za nas tudi dobra izkušnja. Če bo tožil, je to njegova pravica, čeprav mislim, da pravno ni nobene utemeljene osnove.« O ostalih Flisarjevih obtožbah pravi: »Kar on nekje sliši in ne preveri osebno, verjetno ni res. Pogodbo smo videli podpisano, sicer le z njegove strani. smo pa videli na spletnih straneh, da je imel DJ Bobo v programu koncert v Sloveniji. Predvidevam, da je bilo na začetku vse dobronamerno, da pa se ni več izšlo, ko je Flisar moral 1. julija plačati pogodbeno vrednost do DJ Boba, pa tudi prodaja jcart se mu stroškovno ni izšla. DJ Bobo bo morda v prihodnje res kdaj v Celju, lahko je z ZPO-jem, ampak zagotovo ne z Zvonkom Flisarjem.« Zvonko Flisar je sklepal tudi ekskluzivne pogodbe za koncert Željka Joksimoviča, ki naj bi bil 25. septembra v Celju, čeprav bo v drugi organizaciji že jutri na Špici v Celju. Pa je imel sklenjene dogovore za organizacijo tega koncerta tudi z ZPO-jem? Krajnik pravi: »Omenjal je, da se bo prijavil, vendar vsi vemo, da je edini poletni "koncert v Celju in v Sloveniji 27. avgusta na Špici.« Se bo previdnost zaradi teh dogodkov v prihodnje povečala? Krajnik meni, da se lahko slabe izkušnje izmenjujejo, ampak je pri organizaciji tudi precej stvari, ki jih moraš improvizirati. »Flisarju nismo preveč verjeli, zato smo pred koncertom želeli ppravnano vso najemnino, polovico 21 dni, polovico pa 8 dni pred koncertom. V bodoče bomo sklepali pogodbe le v primeru, če bo organizator polovico avansa plačali takoj ob podpisu pogodbe,« še dodaja Krajnik. SIMONA BRGLEZ cu navzdol v ostrem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v 43-letnika, ki je z avtomobilom pripeljal nasproti. V silovitem trčenju je 25-letnik podlegel poškodbam, njegov 26-letni sopotnik je bil lažje, 22-letna sopotnica pa huje ranjena. Preizkus alkoholizira-nosti je pri 43-letnem vozniku pokazal kar 2 grama alkohola na kilogram krvi. 25-letnik je vozil osebni avtomobil brez vozniškega dovoljenja. V prometu na Celjskem je tako letos umrlo že 21 ljudi. SŠ Padla koncentracija V naše uredništvo je v ponedeljek poklical znani celjski umetnik Jure Lukaščik, češ da so ga tik pred premiero njegove plesne predstave v petek na Glavnem trgu »zmotili« celjski policisti. Obiskali naj bi ga 10 minut pred začetkom, ker naj bi nekdo prijavil, da ga moti preglasna glasba. Lukaščik pravi, da se tik pred pomembnim nastopom »ne more ukvarjati s policijo, saj je imel za predstavo urejene vse dokumente že dva meseca prej«, zbodlo pa ga je zlasti to, da so ga policisti poiskali pred vsemi obiskovalci. Kot so nam povedali na celjski policiji, je 15 minut pred 20. uro poklicala oseba, se predstavila in povedala, da jo moti glasna glasba na Glavnem trgu. Ker so se policisti na tak klic dolžni odzvati, so takoj odšli na kraj prijave in poiskali Lukaščika, saj je bil slednji tudi odgovorna oseba za omenjeno prireditev. »Policisti so med pogovorom ugotovili, da niso kršena določila zakona o javnih zbiranjih in da tudi glasba ob prihodu policistov ni bila preglasna, zato zoper odgovorno osebo niso ukrepali,« še pravijo na policiji, kjer dodajajo, da je tovrstnih prijav vsak dan kar nekaj. RH HALO, 113 za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, združenjem šoferjev in avtomehanikov, av-tošolami, gasilskimi društvi, RK in ostalimi organizacijami, ki so pomembne pri varnosti otrok v prometu. V prvih šolskih dneh sodelujejo tudi na uvodnih roditeljskih sestankih s starši prvošolcev in za učence pripravljajo krajša predavanja o prometni varnosti ter jih popeljejo po šolskih poteh. Starše bodo opozorili na pomembnost rumenih rutic in odsevnih teles, ne bodo pa pogledali skozi prste voznikom, ki se bodo požvižgali na predpise, prav tako bodo o nepravilnostih mlajših voznikov obveščali šole in starše. Da bodo pod drobnogledom, vedo tudi vozniki avtobusov in drugih vozil za prevoze otrok v šole. Ta morajo biti brezhibna, vozniki v ustreznem psihofizičnem stanju, v nasprotnem primeru bodo sledile visoke kazni. SŠ Padel in se ubil Kot smo že pisali, se je v sredo dopoldne na delovišču nove OŠ v Šoštanju zgodila tragična delovna nesreča. 29-letni delavec je opravljal dela na strehi športne dvorane, nakar je padel skozi odprtino v globino 13,8 metra. Pri padcu na tla je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Policisti in kriminalisti o okoliščinah nesreče še vedno zbirajo informacije, kot so sporočili, pa delavec pri delu ni uporabljal varnostne čelade in varnostnega pasu. Po končani preiskavi nesreče bodo lahko policisti na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali le poročilo ali morebitno kazensko ovadbo. Na nasprotni vozni pas Na glavni cesti Šentjur-Šmarje pri Jelšah, izven Senovice, sta se v četrtek v prometni nesreči poškodovali dve osebi. Na vozilih je za več kot milijon tolarjev škode. 37-letni voznik osebnega avtomobila je v blagem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v 20-letnika, ki mu je z osebnim vozilom pripeljal nasproti. V silovitem trčenju se je ta huje poškodoval, njegova 16-letna sopotnica pa lažje. V soboto popoldne se je na Mariborski cesti v Celju ponesrečil 22-letni voznik motornega kolesa. Kljub temu, da je na semaforju gorela rdeča luč, je zapeljal v križišče z Ulico franko-lovskih žrtev in trčil v pravilno vozeče vozilo. Motorist se je huje poškodoval. Dan zatem se je nesreča s hudimi poškodbami zgodila tudi na lokalni cesti izven Luterja. 51-letni voznik osebnega avtomobila je v blagem levem ovinku zapeljal izven vozišča v jarek, kjer je trčil v betonski propust. Hude poškodbe sta v trčenju utrpeli 83- in 49-letna sopotnica. Nič glasbe v avtu Pretekh teden so na Celjskem vlomih v več osebnih vozil. V sredo so iz vozila, parkiranega na parkirišču pri železniški postaji v Celju, odnesli avtoradio. Iz avtomobila v Kraigherjevi ulici so poleg radia izginili še izme-avgust 2004 - njevalec zgoščenk, zadnja polica z zvočnikoma in dve majici. Vlomilci so se osredotočili zlasti na glasbeno opremo, saj je le-ta izginila tudi iz osebnega vozila v Gregorčičevi ulici in iz vozila, ki ga je lastnik pustil na izvozu na avtocesto. Pri slednjem je imel vlomilec večjo srečo, saj je poleg radia našel tudi denar. Brez denarnice je ostal tudi Celjan, ki je svoj avto v četrtek pustil na Mariborski cesti. Konec tedna so vlomilci operirali tudi v podzemnih garažah na Kidričevi cesti v Velenju. Sredi belega dne je neznanec na parkiranem kombiniranem vozilu poškodoval ključavnico vrat, v vozilu pa našel avtoradio, DVD-pred-vajalnik, zvočnike in manjši monitor. Tudi lastnica vozila, ki je bilo v soboto parkirano na Ljubljanski cesti, ne bo nekaj časa poslušala glasbe, saj je ostala brez avtoradia. V vseh primerih je za skoraj milijon tolarjev škode. Po zlato in denar V sredo so vlomili v stanovanjsko hišo v Bobovém pri Ponikvi. Lastniki pogrešajo zlatnino, vredno okrog 70 tisočakov. V petek sredi dneva so se neznanci lotili stanovanjske hiše v Ločah. Prostore so si prej dodobra ogledali in nato odnesli dva avtoradia, spominsko žepno uro in nakit. Škode je za več kot pol milijona tolarjev. Konec tedna so vlomili še v dve hiši na območju Medloga. Neznano kam je izginilo več zlatega nakita in dokumentov ter nekaj denarja. Zlata pa niso našli v vikendu v kraju Stari Dvor na območju Radeč, od koder so odnesli več steklenic alkoholne pijače, več kosov električnega orodja in glasbeno komponento. Našel vrata helikopterja Do dokaj nenavadne najdbe je prišlo v četrtek popoldne v Oleščah. Občan je odpeljal policiste na kraj, kjer je našel vrata helikopterja in mapo z zemljevidi. Policisti so se takoj lotih dela in ugotovili, da je pilot helikopterja, ki so mu v dopoldanskem času odpadla zadnja vrata, srečno pristal. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19,00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- PETEK. 27. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA. 29. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK. 30. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK. 31. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva,-11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije POLETNE «fffeSf! Radiomobil se je z radijsko ekipo minuli četrtek odpeljal v Petrovče. V ročni Avtopralnici Štefančič nas je čakalo zanimivo delo -čiščenje zračnih rež s čopičem. Del ekipe se je z veseljem lotil sicer nevsakdanjega opravila, Bojana Av-guštinčič pa je med drugim kramljala s poslušalci in jih vodila do pravilnega odgovora. Boštjanu, ki je ugotovil, kje smo, bodo za nagrado očistili celoten avtomobil, Andreja, ki je pravilno odgovorila, kaj počnemo, pa se bo odšla ohladit in savnat v Rogaško riviero. Pa še nekoga bo lahko vzela zraven, saj nagrada velja za dve osebi. Kot vedno smo imeli tudi tokrat strog nadzor. Lastnik avto-pralnice Dejan Štefančič nam je dal oceno - čisto pe- Bojana pri vnetem čiščenju zračnih rež s čopičem, nadzoruje jo Dejan Štefančič. tico - pn čemer pravi, da smo ženske pri delu bolj temeljite ... In ravno čiščenje s čopičem nekaterih delov vozila in zračno izpihovanje kap- SREDA, 1. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije KUPON mmn Ime in priimek: _ Naslov:_ Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela? Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, do 1. septembra. ljic po pranju avtomobila je posebnost Avtopralnice Štefančič, saj tega ne počno povsod. Kako to izgleda, se bo lahko prepričal Boštjan, ki se lahko s kuponom v avto-pralnico oglasi vsak dan med 8. in 18. uro. Po končanem delu seveda sledi malica, a jo je del radijske ekipe preskočil, saj se je vživel v svoje delo ... Po malici pa se prileže sladoled, zato nas je nanj povabila naša zvesta poslušalka Anica Podgornik. In ker radijcem, kadar gre za sladkanje, ni treba dvakrat reči, smo se ustavili še pri njej. A dovolj besedičenja. Pripravite se na naslednji teden, na kuponček vpišite svoje ideje, kje bomo in kaj bomo počeli. Bralci pretekli teden žal spet niste imeli sreče. Tokrat je namig: sijaj. 20 VROČIH RADIA CELJE L LETS GET STARTED-BLACK 4. TU NEM Ai-LUKA 5. EVERYBOODY'S CHANGING -KEANE 6. ON MY KNEES-411 7. LOLA'S THEME - SHAPESHIFTERS 8. MAIS LA NUIT...II DORT!-INGRID 9. HOLLA!-BAH A MAN 10. CALL U SEXY-VS DOMAČA LESTVICA 4. RIMAR IZ RIMA - ZMELKOOW 5. ŠE VERJAMEM IV SRCE)-BILLY'S 6. OUELLO CHE-TINKARA KOVAČ 7. 100 NORIH IDEJ-KARMEN STAVEC 8. V DOBREM IN SLABEM-ALENKA PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SICK&TIRED-ANASTAOA TAJ MAHAL-BOB SINCLAIR FEAT. SALOME DE BAHIA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: Po malici smo se oglasili pri naši zvesti poslušalki in bralki Anici Podgornik, kjer smo se ohladili z doma narejenimi in neverjetno dobrimi lučkami. Od leve: Simona Šolinič, Anica in Franci Podgornik, Bojana Avguštinčič in Zlatko Bobinac. Njamsi... S čopičem v avto Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsa petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK II VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. BANJO. FLAVTA SAKSOFON -NAVIHANKE 2. TRINAJST JE SREČNA ŠTEVILKA-VIGRED 3. LEDENE SOLZE -M0DRUANI 4. POLKA VEDNO IN POVSOD -ANS. PLAZNIK 5. ZVEZDEVJEZERU-ANS. MARJANA DR0FENIKA Predlog za lestvico: SOSEDJE-ANS.UPOVŠEK SLOVENSKIH 5 plus 1. DNEVI SAMOTE-BOBRI 2. POJDI Z MENOJ DOMOV-EKART (2 3. NEMIR-POGUM 4. VESELADRUŽBA-GORENJSKI KVINTET 5. KUKAVCA-STRICI Predlog za lestvico: MOJA MALA RIBICA - PRIMORSKI FANTJE St. 34 - 26. avgust 2004 Darilo savinjskim rudarjem Pomembna rudarska zbirka v Grižah V Grižah praznujejo 24. avgusta krajevni praznik. Osrednjo slovesnost so pripravili minuli petek v dvorani doma Svobode, kjer so odprli rudarski muzej. Kljub temu, da gre za manj-io zbirko iz življenja rudarjev libojsko-grižanskega revirja, so v njej zajeti zelo pomembni in dragoceni razstavni predmeti. Eden od glavnih pobudnikov in ustvarjalcev v muzeju Jože Hribar je ob odprtju muzeja poudaril, da je muzej darilo vsem krajanom Griž in Uboj oziroma tistim, ki živijo v tem revirju. Mu- poglej in odpotuj! POREČ, Sončkov klub 2' hoteli, bogata Športna vsebina, (dodatni dan 5.990 SIT) 2&8./5D/POI 29.950 MURTER, Sončkov klub 3* Borovnik. bogata klubska vsebina, breplačno do 12 let 4.9/7D/POL « 31.365 KLEK. Sončkov klub 2*. bogata vsebina, brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT 28.877D/POL 34.900 CRES, Sončkov klub 2* Kimen, bogata vsebina z izleti, brezplačno do 12 let 28., 4.9./7D/POL «i43.900 GRČIJA. Rodos C kat Hippocampus, polet iz U. parkirnina vključena v ceno 29.8.5.9/7D/N 49.900 ČRNA GORA. Sončkov klub 2* Obala, avtobus, izleti, odlično slovensko vodenje 28.8. 4.9/7D/POL 159.900 TURČIJA, Antalija 3* Ruleta, polet iz Ljubljane, parkirnina vključena v ceno 29.8/7D/AI 69.900 GRČIJA, Kr.ta C kat hotel Roxani. polet iz U, parkirnina vključena v ceno 28.8. 4. 11.9/7D/POL 76.500 i SONČEK j TUI potovalni center s Celje 03/425 46 40 ] Telefonska prodaja: zej naj bi imel po njegovem mnenju veliko vrednost predvsem pri ohranjanju vrednot in naj bi izžareval pripadnost revirju. Hribar pravi, da so muzejsko zbirko intenzivno zbirali približno 5 mesecev, čeprav je bila ideja za sam muzej že zelo stara: »Pred 40 leti so ta premogovnik oziroma premogovniški bazen zaprli in že 10 let po tistem so nastajali prvi osnutki za muzej.« Izjemna zbirka Muzej je razdeljen na tri dele: prva soba ima informacijski namen in je opremljena z vsemi sodobnimi avdio-vizualnimi pripomočki, druga soba je namenjena razstavnim predmetom, ki prikazujejo delo rudarjev, tretja soba pa je po Hribarjevih besedah intimna, saj prikazuje delo rudarjev po službi v premogovniku: »Namesto, da bi šel rudar počivat, je moral iti kosit.« Da bo muzej privabil čim več obiskovalcev, bodo razstavno tematiko spreminjali vsakih 6 mesecev, poleg tega pa se bodo povezali tudi z osnovnimi in srednjimi šolami, s svojim znanjem pa bodo pomagali tudi študentom. Vse to naj bi po Hribarjevih besedah dalo muzeju posebno živahnost. Prireditve ob krajevnem prazniku se bodo nadaljevale tudi ta konec tedna. Jutri ob 16. uri bo pri OŠ Griže rokometni turnir generacij, v soboto in nedeljo pa bo od 9. ure naprej na teniškem igrišču Dolina turnir v tenisu za pokal KS Griže. Odprtja muzeja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Poudarila je, da je tak muzej pomemben za celotno savinjsko regijo: »Govorimo o muzejski zbirki, ki je zelo dragocena. Iz takih muzejskih zbirk nastanejo veliki muzeji, velike ustanove.« Rihterjeva je dodala, da so v Grižah opravili veliko delo, čeprav je še večje delo to, da so tisti, ki so gradivo zbrali, o njem pripravljeni pripovedovati zgodbe: »Ker je to široko območje rudarjev umrlo, danes te zgodbe zelo malo poznamo. Zbirka je ponovno oživela to plat življenja in mislim, da bo ta sicer mali muzej postal veliki dragulj tega ob- močja, ki lahko pomeni tudi nove delovne zaposlitve, izziv turizmu ...« Muzej bo nedvomno lahko pripomogel k večji prepoznavnosti kraja, če ga bodo krajani znali izkoristiti. To je omenil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki se je prav tako udeležil slovesnosti: »Samo od nas in našega dela bo odvisno, kako bomo živeli v Evropski uniji.« Na vprašanje predsednika KS Griže Ivija Krašovca, kdaj bodo Griže končno dobile kanalizacijo in novo šolo, pa je odgovoril, da je v Žalcu 10 krajevnih skupnosti in da je treba včasih malo počakati, vendar pa bodo dobili prav vse. Morda pa lahko Grižani sami poskrbijo za boljše življenje prav s trženjem novega rudarskega muzeja, ki bo odprt za obiskovalce vsak torek od 16. do 19. ure in ob nedeljah med 9. in 12. uro. ŠPELA OSET Foto: TONE TAVČAR uÎT TI» BENETKE, 11.9 .1 dan, 7.700 SIT, STOCKHOLM IN HELSINKI, 8.9., 4 dni, 169.900 SIT, DUNAJ, 25.09., 2 dni, 19.900 SIT, GRADOVI L BAVARSKEGA, 18.9., 2 dni. 28.800 SIT, GRADOVI L BAVARSEKGA 24.9.. 3 dni, 38.200 SIT, GRADOVI J. ČEŠKE, 24.9., 3 dni, 43.200 SIT, TOSCANA IN OTOK ELBA 24.9. 3 dni, 44.400 SIT, RIMINI-SAN MARINO, 25.9., 2 dni, 21.400 SIT, VEČNI RIM. 23. 9., 4 dni. 44.400 SIT. SICIUIA 2, 16. 9.. 4 dni, 86.400 SIT, SICIUJA Z LETALOM, 169., 4 dni, 118.800 SIT, SARDINUA 1 IKrttarlenJf), 8. 10. 4 dni, 65.800 SIT, VEUU ŠPANSKI KROG, 19.9.. 7 dni, 158.400 SIT.. MG0T0VUEN ODHOD! V RITMU flAMENKA, 5.9, 5 OHI, »VI0/BU5, 66.000 SIT !7J_-JOCKER*/", polni p, 51.000 SIT, J0CKBTV" polni p., 59.500 SIT, VIA TONI, H91 /5 87.500 SIT, tPf 1/ 12 506.000 SIT, HOTEL MERCEDES"", polni p, 45.700 SIT, 5.09.: H0TH BUNCA AURORA, pobU p., 28.400 SIT, JOCKER V", P0W p., 29.400 SIT, JOCKER "/"*, polni p., 57.200 SIT, HOTEL MERCEDES", polni P . 55.000 SIT OWiaO D0WAŮL0 WfTOTOSW PKVOt 24004 HT HRVAŠKA: »WAG, Od 28.08., APP 1 / 2, 33.000 SIT, APP 1 /4, 53.700 SIT, WP1 /6 72.300 SIT. NOVIGRAD, Od 28.08., «■P 1 /2, 52.500 SIT, APP 1/ 4, 75.600 SIT, 1 /6, 98.700 SIT, SV. PETAR, APP KOtf NK0,1/ 4+1, 72.900 SIT, 1/ 6+1,94.500 SIT. VODKE. Od 28.08., APP 1 /2, 48.400 SIT, APP 1/ 4, 66.600 SIT, APP 1 /6, 90.900 SIT, Hotel ALBA SV. Filip, POL 30.600 SIT SLOïiilUJ Pestra izbira zasebnih sob In apartmale» v Portoroiu pri min. 3 dnevnem bivanju 2e a aider s [p®(!®mi#s VELIKI SPEKTAKEL NA ŠPICI V CELJU, v petek. 27. 8. 2004. ob 20. uri «Hi ŽELJKO . H joKstmvw s simfoničnim orkestrom Edini koncert poleti v Sloveniji Gosposka ulica 7;3000 Celje tel: 03 490 03 36 www.2niders.com ATRAKTIVNO POTOVANJE V PERU, VIDEU IN OBČUDOVALI BOSTI -LEPOTE POKRAJIN IN OSTANKOV STARIH CIVILIZACIJ. MOŽNOST 1 OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. POKLIČITE NAS IN POTUJTE Z NAMI. ' Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ura in od 13. do 17. ure ISBIB 1 ——* ji1! t - £ % .T' DUBROVNIK RULETA D BUS,7*P0LP. ». 47.900 »9.19.9. 39.900 PREDPRODAJA VSTOPNIC NA CELJSKEM: Celje: ŠPICA, OGLASNI ODDELEK NT&RC CELJE, EKOPOOL, A B AGENCIJA V PLANETU TUŠ Velenje: A B AGENCIJA, MLADINSKI SERVIS Žalec: MLADINSKI SERVIS Preko interneta: www.vstopnice.com NOVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO MASAŽA S TOPLIMI ZELIŠČI -S polaganjem zelišč na meridianske točke se sprostijo zastoji energijskih poti in stimulirajo akupresurne točke. Vabljeni na SONČNO TERASO v petek, 27.08.2004 na koncert narodne in popularne španske, kubanske ter mehiške glasbe. Obiščite naše spletne strani: www.zdravIllsce-lasko.sl Tel. 03-7345-122 info@zdravilisce-lasko.si I OTOK SIPAN HOTEL ŠIPAN !,raw""69.900 5.9./BUS,7«POLP. 49,900 12.9^BUS,7>P0LP. 41.900 OREBIČ-PERNA Najlepša peščena plaža H. KOMODOR 59.900 7* POLP. 5.9./BUS,7>P0Lt>. 41.900 MLJET Nacionalni park-oaia miru H. ODISEJ umům 59.900 12.M..MHIS. 46.800 DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170 NASVETI OD KOD PRAZNIKI? Svetnik iz olimpijskega mesta V prispevku ne bomo govorili o olimpijskih igrah, vseeno pa bomo tudi mi malce grško razpoloženi. Razlog je svetnik, ki goduje 1. septembra in je bil po rodu Grk, rojen v Atenah. Poimenovali so ga Aigidos, kar pomeni ščitonosec. V svetniškem koledarju je zabeležen kot Egidij, pri nas pa mu pravimo Tilen ali krajše Til ozi-zorma Uj. Svetnika najdemo tudi v imenu naših krajev kot sta Šentilj ali Št. Ilj. Sv. Tilen je bil sila bogatega rodu, a za posvetno bogastvo in hvalo ni maral. Po smrti staršev je svoje veliko premoženje prodal, izkupiček pa razdelil med sirote. Sam je sklenil iz Aten odpluti v Egipt, kjer bi postal puščavnik, usoda pa je hotela drugače. Veter je ladjo zanesel proti zahodu in pristala je na obali južne Francije. Umaknil se je v samoto k reki Roni in tam živel odmaknje- no življenje. Hranil se je z zelišči in mlekom košute, ki je vsak dan prihajala k puščav-niku v votlino. Nekoč je za-hodnogotski kralj Vambo na lovu opazil košuto in ji sledil. Kralj je ustrelil, a puščica je namesto košute zadela puščav-nika in ga ranila. V opravičilo je skrušeni kralj sezidal samostan in ga izročil v last puščav-niku. Leta 680 je Tilen postal prvi opat samostana, ki ga je vodil po pravilih sv. Benedikta. Menihe je zgledno vodil 40 let, 1. septembra leta 720 pa je izdihnil dušo. Mesto Saint-Gilles, ki se je poimenovalo po svetniku, je bilo v srednjem veku znamenito romarsko središče. Za Rimom in špansko Kompostelo je bila to najbolj obiskana božja pot na krščanskem Zahodu. Tilnove relikvije večinoma hranijo v baziliki Saint Ser-nin v Toulousu, največji romarski zgradbi v Franciji. V T* Srebrnimi, rosa trave... dni nakit ADAM AS ^aL- za vsa srca... Žalec, Šlandrov trg 32 Celje, Ljubljanska 10 srednjem veku so Tilna povsod po Evropi zelo častili. Najbolj se je čaščenje razširilo na Angleškem, kjer mu je posvečenih kar 160 cerkva. TXidi v Nemčiji je bil priljubljen, prav od tam pa je prišel njegov vpliv tudi v naše kraje. Sv. Tilnu so posvetili 18 cerkva. Na Koroškem je postal deželni patron, prav tako na Štajerskem; pozneje se je moral umakniti sv. Jožefu. Da je pomemben svetnik, pove tudi dejstvo, da spada v skupino t. i. 14 pomočnikov v sili. Njegovih zavetništev je preveč, da bi lahko vse omenili ... Tilen je zavetnik hromih in ranjenih zato, ker ga je zadela puščica in ga pohabila. Nanj se obračajo doječe matere, verjetno zaradi zgodbice o košuti, ki ga je hranila. Odnos svetnika z živaljo in izstreljena puščica sta povod, da so ga za zavetnika vzeli lovci. Je še zavetnik lokostrelcev, zakaj verjetno ni treba razlagati. Nanj se obračajo bolniki z rakom in pretiranim strahom v življenju. Priporočajo pa se mu tudi kmetje za dobro letino in lepo vreme. Upodabljajo ga s košuto ali srno, s puščico v prsih ah pa kot opata s palico in knjigo. CELJE Cankarjeva ul. 1, Celje VPISUJEMO V NASLEDNJE PROGRAME: Predšolska vzgoja, ekonomski tehnik, gostinski tehnik,živilec: pek/slaščičar-konditor, kuhar, natakar, trgovec, gostinsko-turistični tehnik, turistični tehnik, trgovec-prekvalifikacija. Vabljeni na informativni dan za predšolsko vzgojo v torek, 31.8. ob 16. uri v učilnici št.7! Osnovna šola za odrasle • BREZPLAČNO TUJI JEZIKI: Angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina in ruščina. NOVO: Priprave na mednarodne certifikate iz angleščine in nemščine! OSTALI TEČAJI: Računalništvo, slovenščina za tujce, retorika, tečaji za delavce v energetiki, za voznika viličarja in upravljalce gradbene mehanizacije ... INFORMACIJE VEČ ZNANJA DANES JE VEČ USPEHA JUTRI! www.lu-celje.si Šolski center Šentjur vabi vse zainteresirane, ki bi želeli postati INŽENIRJI KME' ali INŽENIRJI Žl da se lahko vpišejo v višješolski program KMETIJSTVO (redni in ZIVILSTVO (izredni študij) Prijave za 2. prijavni rok sprejemajo do 10. a kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur Piše: PAVLA KLINER Pri Nemcih pomeni Egidij oziroma Tilen začetek razigranih žegnanj in je prevzel dediščino starodavnih poganskih jesenskih slavij, pri katerih so si privoščili posebno močno opojno pijačo, zavreto iz kozjega mleka. Kozi v sorodu je košuta, ki nastopi v Tilnovi legendi in je izpodrinila »pogansko« kozo. Zanimive so bile posode, iz katerih so Germani pili to čudno pijačo. Okrasih so jih namreč z jelenovim rogovjem in ko je pivec nesel posodo k ustom, je bilo videti, kot da mu rogovje raste naravnost iz glave. Demoničnemu vzdušju praznika ustrezno, so ljudje noreli in razgrajali. Sv. Tilen s svojo košuto je zato moral nekako preusmeriti pogansko veseljaško izročilo v bolj umirjeno krščansko smer. Sv. Tilen je tudi pravi meteorolog, ki postavi prognozo za naslednje mesece: »Til oblačen, meglen - grda, deževna jesen.« Kakršno vreme bo sv. Ilja kazalo, bo tudi ves mesec ostalo.« Informacije na Šolskem centru Šentjur ali po telefonu: 03 746 29 02 in 03 746 29 00. TEDENSK ASTROLOŠI N AROV Četrtek, 26. avgust: Retrogradno gibanje Merkurja bo povzročalo določene zastoje in ovire. Energija bo usmerje v nas same, paziti moramo, da ne bomo dramatizirah doge kov in situacij. Truditi se bomo morah za pozitivno razmij ljanje. Bolj kot običajno bomo potrebovali družbo ljudi. Petek, 27. avgust: Dan bo naravnan pozitivno, pojavlj; se bo želja po drznih, nenavadnih podvigih. Luna v Vo(" ju bo vplivala na odmaknjenost, hladnost in nedostopne tudi čustva se bodo izražala na odmaknjen način. Sobota, 28. avgust: Dan ne bo najbolj idealen zz ko, vladal bo strogi razum, ideje bodo drzne in nenavac Mimogrede se bo lahko zgodilo, da bomo zapadli v nenavadni okoliščine, srečah neobičajne ljudi. Imeli bomo bujno domij ljijo, ki nas bo še posebej zvečer odnesla daleč od realnosti. Nedelja, 29. avgust: Luna v Ribi bo delovala na naše čuj tveno odzivanje. Truditi se bomo morali za ravnovesje mei telesnim in duhovnim. Večjo pozornost bomo namenj; ljudem, ki so sestavni del našega čustvenega življenja. Ponedeljek, 30. avgust: Nastopila bo polna Luna, ščip znamenju Ribe. Občutljivost bo zelo velika, notranje nap tosti nam bodo velike ovire. Truditi se bomo morah za dv samozavesti. Bolestno brskanje po notranjosti in analizii nje posameznih zadev ni priporočljivo. Torek, 31. avgust: Energija se bo počasi umirjala, zarat prestopa Lune v Ovna bomo bolj energično vztrajali pri sv jem. Nenavadne okoliščine nas ne bodo več begale, življ nje bomo znova vzeli v svoje roke. Sreda, 1. september: Prvi šolski dan se bo začel z velil energije in energičnim pristopom. Misli bodo še nekolik zmedene, pride lahko tudi manjših zmešnjav in zmot. ospredju bosta še pozabljivost in nerodnost. Astrologinja GORDANi ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 V nedeljo, 29. avgusta 2004. Mercatorjevi kupci lahko ponovno kupujete ceneje! V mesecu avgustu boste ponovno lahko uveljavili 10 odstotni popust ki ga vsem kupcem podarjamo ob praznovanju naše 55 letnice. Zato vas vabimo, da v nedeljo, 29. avgusta, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite popust na nakupe iz vseh Vesna prodajalka v delikatesi 6 let v Mercatorju Obleka spet kraljica ženske mode Čeprav obleka v resnici „ikoli ni povsem poniknila z modnega površja, legos kaže, da je ne bodo mogli ukrotiti niti kostimi, jopice, hlače, krila in ostala (jendovska druščina oblafli. Zapeljevala in razvajala bo žensko telo, ga lepšali, nudila spokojen pogled udi drugim očem, sem ter Ija skrila kakšno napaki-) ••• Obleka, kraljica ženske garderobe ... Zakaj znova ta- ko odločno prevzema eno modnih pozicij? Zato, ker moderna, prezaposlena predstavnica ženskega spola ne sanja več o kaotičnem eksperimentiranju, monokro-matskih in popartovsko divjih kombinacijah, ob katerih ji lahko kaj hitro zdrsne, da zgrmi po pobočju dobrega okusa. Zeh si oblačil, ki jo vdano spremljajo od jutra do popoldneva, sanja o kombinacijah, ki jih pravzaprav sploh ni treba kombinirati. o barvah, ki med sabo prijateljujejo, o odličnosti materialov, ki jih podčrtujejo vrhunsko dodelani kroji. Letošnja jesen je torej ženskim željam - biti kljub obilici dela dama - prišla nasproti. Z obleko v naročju. Retro-šarm od vratu do kolen Če želite slediti osrednjemu modnemu toku, je dobro vedeti, da nosi s seboj ne le enodelnè, temveč tudi dvo- Lokalna regulacija talnega ogrevanja V zadnjih letih postaja talno ogrevanje vedno bolj popularno in razširjeno. Talno ogrevanje namreč v nasprotju s tradicionalnimi ogrevalnimi sistemi nudi vrsto dodatnih možnosti, tako v stanovanjskih kot poslovnih zgradbah. Vsekakor pa je potrebno za izrabo vseh njegovih možnosti talno ogrevanje ustrezno regulirati. Zaradi tega so proizvajalci regulacijske opreme razvili vrsto različnih regulacij, ki vodijo k prihrankom toplote ob nezmanjšanem ugodju v prostorih. Temperatura v delovnih in bivalnih prostorih je izjemnega pomena za naše dobro počutje, odvisna pa je od navad ljudi, fizične aktivnosti in vrste oblačil. Načinov regulacije temperature prostora je več, eden ■ od največ uporabljanih pa je regulacija temperature ogrevne vode, ki ogreva prostore s pomočjo talnega, radiatorskega ali konvektorskega ogrevanja. Ta centralna regulacija je lahko termostatska (brez pomožne energije) ali vremensko vodena s pomočjo elektromotornih regulacijskih ventilov in elektronskih regulatorjev z dodatno možnostjo prostorske korekcije. Kljub uporabi prostorske korekcije pa te metode ne omogočajo fleksibilnosti ogrevanja različnih prostorov, kjer prihaja do različnih lokalnih vplivov kot so notranji viri toplote in različni urniki uporabe. Posledično so posamezni prostori pretopli, drugi pa prehladni. Zaradi tega je bistvenega i. pomena, daje omogočeno regulirati tem- ■ peraturo prostorov tudi lokalno, saj samo individualna regulacija zagotavlja ugodje in ■optimalno izrabo energije. Individualna regulacija prostorov se praviloma sestoji iz prostorskega termostata, pripadajočega ventila s pogonom, na katerega deluje prostorski termostat, in ostalih dodatkov. Izvedena je lahko z brezžično ali žično povezavo med prostorskim i termostatom in ventili s pogoni kakor tudi s s;-termostati brez pomožne energije. glavni regulator CFM conski programátor CFZ "*TP ff B gp. razdelilnik s pogoni CFDsTWA prostorski termostat CFR Brezžična povezava nudi zelo prilagodljivo postavitev prostorskega termostata, obenem pa, kakor že ime pove, ne potrebuje žične povezave. Prednosti uporabe brezžične povezave so med drugim enostavna prigraditev obstoječemu sistemu talnega ogrevanja, omogoča poljubno prestavljanje notranje opreme ali celo predelnih sten v poslovnih prostorih, fleksibilne postavitve razstavnih eksponatov v muzejih ipd. Brezžični sistem potrebuje prostorski termostat (CFR), na katerem se nastavlja temperatura prostora in način delovanja (komfortni, znižani ali skladno s consko nastavitvijo) in sprejemnik - regulator (CFM). Na glavni regulator (CFM) so priključeni posamezni pogoni (TWA), posameznemu termostatu je ob spuščanju v pogon prirejen eden ali več izhodov za pogone. Pri potre- bi za priključitev več kot 8 zank talnega ogrevanja se lahko glavni regulator razširi s še do dvema podrejenima regulatorjema (CFS). Kadar prostorski termostat ugotovi potrebo po ogrevanju, pošlje glavnemu regulatorju radijski signal z "zahtevo" po ogrevanju , regulator pa s pomočjo pogonov odpre ustrezne ventile na razdelilniku. Prostori s skupnim umikom uporabe so lahko s pomočjo conskega programatorja (CFZ) grupirani v do 6 con. Prostori v posamezni coni imajo individualno nastavljene prostorske temperature, redukcije ogrevanja pa so hkratne. Iz glavnega regulatorja je možno tudi ustaviti obtočno črpalko talnega ogrevanja v času, ko so pogoni vseh zank talnega ogrevanja zaprti. Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK delne obleke, ki bi jih lahko skoraj zamenjali s kostimom, če... no, če bi bile podložene in nasploh bolj strogo ukrojene. Najnovejše obleke pa so ljubke, v pasu prerezane in boke objemajoče z ljubkimi volani. Tričetrtin-ski ali le do komolcev segajoči rokavi prebujajo nostalgijo po šestdesetih letih in časih modne ikone Jackie Kennedy. Obleka z letnico 2004/05 je lahko tudi preprostega tu-bastega kroja z ovalnim vratnim izrezom, ljubkim bubi ovratnikom, brezrokavna ali v družbi z lahkim jesenskim plaščem ali pleteno jopico. Kot pravi hit se napovedujejo tudi zvonasto ukrojene ob-leke-plašči. Lahki volneni materiali se ponašajo s tvi-dasto meliranimi, diskretno črtastimi ah črno-belimi pepita vzorci. In dolžine? Decimeter nad ali pod, najraje pa se zadržujejo okrog kolen. Prijazno, kajne? SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA CELJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šolskem letu 2004 / 2005 1. Programi srednjega strokovnega izobraževanja (štiriletni programi tehniškega izobraževanja) : a. program TEKSTILNI TEHNIK, poklic konfekcijski tehnik b. program PROMETNI TEHNIK, strokovna izobrazba -prometni tehnik c. program: KOZMETIČNI TEHNIK, strokovna izobrazba -kozmetični tehnik 2. Programi srednjega poklicnega izobraževanja (triletni programi poklicnega izobraževanja) : a. program SIVILJA-KROJAČ, poklic šivilja krojač b. program FRIZER, poklic frizer c. program AVTOMEHANIK, poklic avtomehanik d. program VOZNIK, poklic voznik 3. Program srednie poklicno tehniškega izobraževanja (trajanje izobraževanja - dve leti) a. program KONFEKCIJSKI MODELAR b. program PROMETNI TEHNIK 4. Nacionalna poklicna kvalifikacija - pripravljalni seminar za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti a. tekstilni konfekcionar/konfekcionarka(raven zahtevnosti II.) - pogoj: izpolnjena osnovnošolska obveznost b. vozni k/voznica (raven zahtevnosti IV.) - pogoj: dokončana OŠ 5.Tečaii a. Estetika las, obraza in nohtov (60 ur) b. Začetni tečaj šivanja (60 ur) 6. Programi usposabljanja a. voznik inštruktor / voznica inštruktorica motornih vozil b. predavatelj / predavateljica cestno prometnih predpisov Programe izvajamo skupinsko, posamezno ali v obliki vodenega samoizobraževanja, odvisno od števila vpisanih kandidatov. Kandidate bomo vpisovali v tajništvu izobraževanja odraslih (soba 3B1) vsak dan, razen sobote in nedelje, od 13. do 15. ure, ob torkih, sredah in četrtkih pa od 13.00 do 16.30. Začetek vpisa 6. 9. 2004. Vse ostale informacije: Telefon: (03)42 822 31, (03)42 822 30, (03) 42 822 12 e-posta: silvo.pisotek@quest.arnes.si. Domača stran: www2.arnes.si/guest/ssceste5 REDNO IZOBRAŽEVANJE Učence in dijake, ki so zamudili vpis ali še niso vpisani v srednjo šolo, obveščamo, da imamo v naslednjih izobraževalnih programih še PROSTA mesta: Programi srednjega poklicnega izobraževanja a. program ŠIVILJA-KROJAČ, poklic šivilja-krojač b. program FRIZER, poklic frizer(dualni in šolski način izobraževanja). c. program AVTOMEHANIK, poklic avtomehanik (izobraževanje po modelu v strojništvu) Program srednie poklicno tehniškega izobraževanja (trajanje izobraževanja - dve leti) program KONFEKCIJSKI MODELAR Ia5e sttokovne in celostne servisne stoiitve vključujejo; garancijo mobilnosti za celo življenjsko dobo vozila. garancijo proizvajalca vozila za opravljena dela in 1 vgrajene originalne dele, popuste pri servisiianju vozil, starejših od treh le(, obračun storitev izključno po tovarniških normativih« paketne cene z j vzdrževalna dela. i in predala vozila pri stranki. i pooblaščenem : KO VASA SKODA POTREBUJE SERVIS. Sezona izrednih pregledov Že nekaj časa nismo pisali o izrednih pregledih avtomobilov. No, sezona se spet začenja. Tako bo ameriški Chrysler pregledal, seveda brezplačno, skoraj 700 tisoč voyagerjev, ki so jih naredili od leta 2002 do letos. Vse kaže, da imajo chryslerji težave z dovodom goriva. Tudi BMW se ni mogel izogniti tem težavam in kliče na pregled avtomobile serije 5, 6 in 7, pri čemer bi se lahko pojavile težave pri bencinskih V8 in V12 motorjih. Hkrati bodo pregledali tudi kakšnih 11 tisoč X3 (na sliki) z dizelskim motorjem. Tudi skoraj 23 tisoč meganov CC naj bi zapeljalo v delavnice. Razlog: težave s streho, ki se odpira oziroma zapira. Tudi pri Toyoti se je zgodilo tisto, kar si pred časom ni bilo mogoče predstavljati -pregledali bodo skoraj 50 tisoč avensisov. Japonci gredo naprej Kako z obdavčitvijo avtomobilov v EU? Države EU so si po zakonodaji zelo različne, v gospodarskem pogledu je razlika morda še največja pri davkih. Posodobitev davčnega sistema je pomembna naloga EU, pri čemer je jasno, da ne bo lahko izvedljiva. Še trši oreh bo izenačitev davčnih obremenitev, kajti tukaj ima tako rekoč vsaka država svoj sistem. Evropska komisija zato razmišlja o spremembi obdavčitve avtomobilov. Zdaj je tako, da lahko prebivalec EU kupi bil kjerkoli, vendar pa ga ra registrirati in nato plat davek v svoji matični vi. Ker so razlike pri davi zelo velike - od 15 do odstotkov - skušajo avtoi bilske tovarne prilagajati si je, se pravi tovarniške ct Kot menijo, naj bi bili v hodnje davki na avtomot povezani z njegovo upor; Prvi predlog bo omenjena misija posredovala že v četku septembra. Bomo deli. WODfll i/fil \J , c tel.: (03) 428-62- KATALIZATOR UNVERZAUII ŽE OD 28.000 Sfl NAPREJ PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI LAMBDA SONDE-1 žica 7.080,81 -3 žici 12.312,81 •4 žici 13.068,88 Nemčija je pomemben barometer avtomobilskega dogajanja na Stari celini. Letos novi avtomobili v tej državi ne gredo prav posebej dobro v promet. Tako so julija prodali 267 tisoč novih avtomobilov, kar pa je bilo za sedem odstotkov manj kot julija lani. V letošnjih sedmih mesecih je bilo skupaj prodanih 1,92 milijona avtomobilov oziroma za 2,2 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Še vedno pa gredo zelo dobro v promet azijski oziroma japonski in južnokorej-ski avtomobili; prodaja japonskih se je letos povečala za devet odstotkov. Toyota je prodala za petino več avtomobilov (skupaj 77 tisoč), kar je vsekakor pomemben uspeh. Položaj domačih, nemških avtomobilskih hiš, je različen. Tako je Porsche prodal za 11 odstotkov več avtomobilov, tudi BMW je zabeležil Opel signum Prestižneži v ZDA Serijska izdelava trepiuna? Na ženevskem avtomobilskem salonu je italijanski Fi predstavil študijo trepiuna. Gre za avto, ki zelo spominja na fiata 500 iz petdesetih lJ prejšnjega stoletja. Kot pravijo, je bil odziv publike na ži nevskem salonu tako ugoden, da so se odločili za seri " izdelavo. Tako naj bi se trepiuno na trgu pojavil leta 2 Težko je reči, ah bo do tedaj doživel kakšno spremem verjetno pa bodo ostali pri sedanji izvirni obliki. Tudi porsche 911 je razlog : plus 1,2 odstotka, medtem ko se je prodaja vozil koncema Volkswagen zmanjšala za 2,5 odstotka. Padel je i dobro prodajo domače avtomobils tudi Mercedes Benz (minus 5,2 odstotka), Opel pa za 5,6 odstotka. Med drugimi evropskimi izdelovalci vozil 9 hiše na nemškem tržišču. gre letos precej slabo Renaultu, ki je obseg posla zmanjšal za omembe vrednih 17 odstotkov. Posodobitev vectre in signuma Za modelsko leto 2005 so pri Oplu nekoliko dopolnili vectro in signuma. Pri vseh modelih, ki jih bo poganjal 1,9-litrski DTI motor, bo kot možnost na voljo 6-stopenjski samodejni menjalnik, ki ima tudi ročno pretikanje. V obeh avtomobilih bodo na voljo tudi tako imenovane prilagodljive zadnje luči, kar pomeni, da luči svetijo glede na silo pritiska na zavorni pedal. V ZDA so seveda zelo priljubljene in tržno uspešne prestižne avtomobilske znamke, še posebej evropske. Med temi je bil lani na ameriškem trgu daleč najuspešnejši Mercedes Benz, ki je prodal 8.530 avtomobilov s ceno nad 100 tisoč dolarjev. Sledil mu je Porsche (2.501), na tretjem mestu je bil Ferrari (1.350), sledil je BMW, ki je prodal skoraj 1000 takšnih vozil. Komaj kaj je zaostajal Ma-serati (960), že precej bolj Aston Martin (519), še bolj Lamborghini (475) in May-bach, ki je za svoje avte našel 166 kupcev. Rolls Royce je v ZDA lani prodal 88 avtomobilov. . VAŠ EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA ŠKODA V CEUU IN OKOLICI. RO+SO d.o.o., Skaletova 13 (Hudinja), Celje Tel. servis: 03/425-40-84, tel. prodaja vozil: 03/42540-80 ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka VGRĆUI STS^I Nagradni razpis: 1. nagrada: 2 vstopnici za savno v Termah Rogaška 2. nagrada: 2 vstopnici za celodnevni obisk bazena v Termah Rogaška 3. nagrada: 3 x po 1 vstopnica za 3-urno kopanje v Termah Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka 2. septembra 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 12. avgusta. Prispelo je 1.113 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 32 Vodoravno: OBIRALEC, CASANOVA, EVROPSKI, VRH, ARKA, TEMA, ICA, KNAP, DIR, ITO, PAJA, RAL, AU, TRIKRAT, ZVUAČNOST, OZRISLAVA, OKSER, PRETVARA, AN, ANO, ONE, ETIL, NIL, EJ, LEVITIN, AD, ŽOGA, OCENA, ARLES, LAN, OBRANILE, NASLOV, NSU, EAK, KOSARNA, ANTRAKS. Geslo: Vsak velik uspeh je zmaga upornosti. Izid žrebanja: 1. nagrado: 2 vstopnici za savno v Termah Rogaška prejme: Franko Čanžek, Vodnikova 5, 3000 Celje 2. nagrado: 2 vstopnici za celodnevni obisk bazena v Termah Rogaška prejme: Mateja Kamenšek, Rimska cesta 4 a, 3270 Laško 3. nagrado: 3 x po 1 vstopnico za 3-urno kopanje v Termah Rogaška prejmejo: Franc Gorjup, Čopova ul. 14, 3000 Celje, Marija Zupane, Cesta II/6, 3320 Velenje in Terezija Šuster, Petrovče 258, 3301 Petrovče Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. Ime in priimek:. Naslov:_ Davčna številka: _ HOROSKOP Ona: Poiskal vas bo prijatelj in vam predlagal povsem konkreten poslovni načrt, ki vam sicer od začetka ne bo povsem všeč, vendar pa se boste po temeljitem pogovoru vendarle odločili za sodelovanje. Ste na začetku nečesa velikega! On: Ne bodite tako kritični do samega sebe, drugače bo življenje steklo mimo vas. Ponudila se vam bo priložnost - ne razmišljajte, temveč jo izkoristite do popolnosti. Na posledice pa boste mislili raje jutri ... Ona: Vaši interesi se bodo križali z interesi sodelavca, ki bo ravno zaradi takšnega razpleta pokazal svoje zanimanje za vas. Izkoristite ponujeno romanco in videli boste, da vam bo prav prijetno pri srcu. On: Poslovne zadeve vas vse bolj obremenjujejo, zato bo najbolje, da si malce odpočijete. To vam bo vsestransko koristilo, tako v poslovnih zadevah kot tudi na zasebnem področju vašega življenja. Ona: Uspel vam bo kar precejšen poslovni podvig, ki bo povsem presenetil vaše tekmece. Čimprej izkoristite prednost, ki jo imate, ker ne boste zlepa imeli takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač! On: Nekaterih stvari še vedno nimate povsem razčiščenih, vendar vas naj to ne skrbi, saj se bo vse uredilo tako, da bo ' dobro za vas. Proti koncu tedna se vam obeta nekaj prav prijetnega, kar bo lahko imelo precejšnje posledice na vaše življenje. Ona: Ni dobro, če mislite namesto drugih. Na stiske gleda vsakdo drugače, predvsem pa nihče ne more živeti namesto drugega. In to velja tako za poslovno življenje kot tudi za povsem privatne zadeve. On: Deležni boste povsem nepričakovane pohvale s strani osebe, za katero ste še nedolgo tega mislili, da je ne zanimate. Stopili ji boste nasproti in si s tem odprli precej dobre poslovne priložnosti. Ona: Zadnje čase ste sicer res malo nervozni, a se bo na koncu vse skupaj prav srečno izteklo. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo precej izboljšal nestabilno finančno stanje. Konec dober, vse dobro! On: Dela boste imeli dobesedno preko glave, vendar pa se boste ponovno izkazali in s tem presenetili svoje nadrejene. Počasi bo prišel čas za napredovanje, ki si ga tudi zaslužite. Ne boste več dolgo čakali! Ona: Nekdo vas posluša veliko bolje kot vi njega, čeprav mu nenehno očitate, da ni dovolj pozoren. Bodite malo bolj samokritični in videli boste, da se bo vse skupaj obrnilo bolje, kot pa ste pričakovali. On: Prišel je čas, da tudi vi pozabite na delo in se prepu- ste pomembno potezo na ljubezenskem področju, ki pa mogoče ne bo čisto po godu vašim prijateljem. Pa kaj zato! Ona: Bolj ko bo dišalo po prijetni avanturi z znancem, ki že dolgo buri vašo domišljijo, bolj boste postajali pogumni in glasni. Je že tako, da se vam v tem trenutku očitno ne more nihče upreti! On: Nov način življenja vam bo prinesel obilo lepih reči, vi pa jih morate do popolnosti izkoristiti. Spoznali boste, da je lahko ljubezen še veliko lepša, kot pa ste si predstavljali do sedaj. EB38BEI Ona: Povsem nepomembna malenkost bo postala predmet razdora med vami in vašim partnerjem. Le zakaj mu ne bi stopili naproti? Le tako bosta lahko ugotovila, da je cel razdor le posledica neprijetnih nesporazumov. On: Pokazala se bo možnost za spremembo življenjskega okolja, toda ostali nad tem ne bodo tako zelo navdušeni. Morali se boste kar precej potruditi, preden boste v celoti uresničili svoje načrte. Bo pa zato takrat lepše! Ona: Krepko se bo potrebno potruditi, če boste želeli uresničiti svoje ljubezenske načrte, saj ste zadnje čase kar nekoliko zanemarjali svojega partnerja Tokrat bo vaš pristop povsem drugačen in to se vam bo pošteno obrestovalo. On: V ljubezni se boste spopadli s trmoglavostjo vaše partnerke, ki bo želela doseči nekaj, kar vam ne bo ravno najbolj všeč. Pokažite ji svojo odločnost, kajti v tem trenutku ne bi bilo dobro popuščati. Ona: Pokazala se bo precej nenavadna alternativa, ki pa utegne še docela spremeniti dosedanji potek vašega poslovnega življenja. Potrudite se in izkoristite trenutno ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila. On: Nikar ne bodite zaskrbljeni nad obilico dela, kije pred vami, ampak se raje osredotočite na realizacijo le-tega. Pri tem vsekakor ne boste povsem osamljeni, saj se vam obeta izdatna pomoč s strani vaših sodelavcev. Ona: Izlet v neznano vam bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se vam teden poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda važno je uživati. On: Pazite se nenadnega presenečenja in nikar ne dopustite, da bi vas vrglo iz tira in odšlo kar mimo vas. Stvar sploh ne bo tako neprivlačna, kot pa ste si predstavljali. In koristno bo tako za vas kot tudi za dru- Ona: Lotili se boste zelo kreativne naloge, ki vas bo še dodatno obremenila, vendar boste uspeli realizirati že davno zastavljen cilj. Na koncu pa si boste privoščili pošteno proslavljanje doseženega cilja. On: Obeta se vam nekaj velikega Nikar se ne delajte, da tega ne opazite, ampak pokažite vsaj trohico veselja. Trdo ste garali, sedaj pa uživajte sadove svojega dela. Sprostite se in uživajte - zaslužili ste si! MALI OGLASI - INFORMACIJE Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. tA x, i y»\ XW sti 77 m2 (proizvodna ali storit dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sew d. 0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori M na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693-416, g. Germek. n PROSTORE, primerne za skladišče ah dragi dejavnost, sanitarije, pisarna, telefon- ' ski priključek, oddam. Telefon 041 761 139. 5188 CEUE - Ljubljanska. Poslovni prostor 9 trgovino ali drugo dejavnost, dva pr» štora 45 m7 in 20 m7, oddomo. Mesečno najemnina 70.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, S-P-, Dobrova 23 a, Celje. " CEUE, v neposredni bližini novega športi» ga parka, na Jamovi ulici, damo r na jem 55 m7 velik poslovni prostor, zo mirno dejavnost. Najemnina 95.000' SIT mesečno♦tekoči stroški. Telefon 041 708-198 Svetovanje Ivan Andrej Krbt vac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, 1 Celje. 5537*1 PRITLIČNI poslovni prostor, vel. cca 20 n' I ob Mariborski c. oddamo ali prodamo za 5,3 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoï-nost.com, telefon 041 727-301,5482 002. STANOVANJE KUPIM HIŠO v Šentjurju ali bližnji okolici kupim. Telefon 041 767-720. 5567 ZAZIDUIV0 parcelo v Celju, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600. 5548 PRODAM LAŠKO - Debro, dvosobno stanovanje v f nadstropju z balkonom, kletjo in moi nostjo garaže, prodam. Cena po dogo-voru. Telefon 041 269-880. MALI OGLASI - INFORMACIJE I. iZDBPi.Si Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o. Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. so objavljeni tudi m spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljSi opis oglaševanega predmeta ali storitve. jgUPOLSOBNO stanovanje, 40 m2,1, nadstropje, Brodarjeva 28, prodam za 9 „joSIT. Telefon 041 220-107. 5190 jUSONJERO, v Nušičevi, ločena kuhinja, nova okna, opremljena, renovirana, prodam. Telefon 041 585-080. 532e fflfUtU Velenja, prodam stanovanje. Telefon 041748-288. 5447 1JE, Gledališki trg, dvosobno stanovanje, é5m2v 1. nadstropju večstanovonjske hiše, 1.1954, obnovljeno, prodamo ali »menjamo za podobnega z balko-Cena 11.900.000 SIT. Telefon 041 3(8-625, PgP Nepremičnine, Alojz Ken-io, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n stanovanje, takoj vseljivo, v centru Celja, prodamo za 6,3 mio SIT. Telefon 031 316-124, Premius d.o.o., Glavni trg 7,3000 Celje. 5500 DE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09 n!, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198 Svetovanje Ivan Andrej Irbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, ». S537 DE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje, 72 m', VI. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Telefon 041 708-198 Svetovanje Ivan Andrej Krbovoc s.p., Gorica pri Šmaitnem 57/c, Celje 5537 031-342-118. 42-63-122 PROMETZ NEPREMIČMNAMI NAKUP, PRODAJA. NAJEM. CBitlVE •KOBNO stanovonje, preurejeno v dvoinpolsobno, 57 m!, 4/4, ck, telefon, cirtv, balkoni, novejše, na Polzeli, ugodno prodamo, tudi na kredit. Telefon 041 649-549. ž 471 RSOBNO stanovanje 64 m1 na Ljubljanski c. 8,, nadstr., balkon, 1.1972 prodamo za 12 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5551 »OSOBNO stanovanje 53 m', L1971, Nošh čeva ulica, 2. nadstropje, prodamo za 9,9 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5551 IVOINPOLSOBNO stanovanje, 73 m7, Mili-ànskega, 1.1984,1. nadstropje, prodamo za 13,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5551 WOSOBNO stanovanje v Celju Na otoku -Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje, 53 m!, vsi priključki, vseljivo takoj, prodamo za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592. 5548 ®JE, Hudinja, prodam enosobno stanovonje za 7.500.000 SIT. Expert nepremičnine Namik Aličič, s.p., Gosposka 7, Celje, Telefon 041 405-628. 5553 V CENTRU Celja, prodamo popolnoma pre- novljeno in opremljeno trisobno stanovanje, 112 m1, dva balkona, velika klet, etažna plinska CK, vseljivo takoj. Cena 22.000.000 SIT. Telefon 041 793-222. GARSONJERO Otok, Jurčičeva ulica, 23,5 m' v pritličju, vsi priključki, prodamo za 5,8 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900090 ali 031 541-592. 5548 KUPIM VEČJE stanovanje, v centru Celja, lahko potrebno obnove, kupim. Cena do 14 mio SIT. Telefon 041 391-365. 5407 ENOSOBNO oz. dvosobno stanovanje v Celju, kupim. Telefon 041644-600. 5548 NEIZDELANO podstrešje v Celju, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644600.5548 ODDAM ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, oddamo za dobo najmanj 1 leta. Informacije po telefonu 051 254-201. 4881 V DALMACIJI, Sukošon pri Zadru, oddamo turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerjo po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360 APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611, 041 476-104. APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. n DVOSOBNO stanovanje na Zelenici v Celju, oddamo. Informacije vsak dan od 19.h do 22.h po telefonu 5482-046. 5321 ODDAM enosobno stanovanje na Lavi. Obvezno trimesečno predplačilo * varščina. Telefon 041743-786. p V CELJU oddamo s 1. septembrom 2004 stanovanje za dve dijakinji ali dijaka. Telefon 5484-129. 5464 DVOSOBNO stanovanje v centru Celja, oddam za eno leto. Telefon 5750-306. 5509 SOBO oddam samski ženski s souporabo kuhinje in kopalnice. Telefon 041 733-277,5414-176. 5508 DELNO opremljeno enosobno stanovanje v Novi vasi v Celju, oddam v nojem. Infor-macije po telefonu 041 687-959. 5511 NEOPREMLJENO trisobno stanovanje, 74 m2, v Celju, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5551 DELNO opremljeno dvosobno stanovanje 56 m' v Laškem oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5551 DALMACIJA, 4 s, Apartma Zaro, v kraju Rtina, med Zadrom in otokom Pagom si lahko v ličnem apartmaju privoščile lep dopust. Izkoristite ugodnosti v septembru. Pokličite zdaj. Goran Miočič, 031 367-661, info-@apartmo-zara.com, www.apartma-zara.com.» 3 iziMri.ri p NAJAMEM MLADA mamica išče manjše stanovanje ali garsonjero. Lahko tudi pomaga starejši ženski. Ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro: SAVINJSKA DOLINA. 2458 STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali okolici najamem. Telefon 041 727-301 OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA Kočevar Polzela, Ločica 65d Tel: 03/ 5701 221. 041 754 865 Rax: 03/ 5701 447 OPREMA PRODAM NOV kavč, prodam. Telefon 5414-221. 5400 KAVČ, kuhinjo, sedežno garnituro, nizek regal, hladilnik, otroško sobo, garderobno omaro, štedilnik, jedilni kot, prodam. Telefon 041490-189. 5468 KOMPLETNO, zelo dobro ohranjeno spalnico, ugodno prodam. Telefon 041 736-259,(03)5461-606. 5494 KUPIM ODVEČNO rabljeno belo tehniko, štedilnik, hladilnik, zmrzovolnik, peč, kupim. Telefon 041490-189. 5469 E GRADBENI MATERIAL PRODAM OPAŽ, ladijski pod, bruna, deske, kamen škrilj, prodom. Telefon 031 678-351. 4975 LES na štoru, na površini 1,6 ha - golosek, prodam. Telefon 041 269-693, popoldan. 5453 BUKOVA metrska drva 10 m, prodam. Cena 75.000,00 SIT: Telefon 5797-110. Š591 DVE plastični okni (Simer) 110-180 cm, prodamo. Telefon 051 201-778. 5002 BUKOVE brikete za vse vrste peči, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 051 318-590. Š603 HRASTOV suh rezan les, debeline 30 in 50 mm ter suh javorov les debeline 80 in 100 mm prodam. Telefon 041 959-108. SUH hrastov, bukov, češnjev, smrekov, rezan les kupim in prodam stopnice. Telefon 041 691-913. ž 448 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, zagotovljena takojšnja nesnost, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02)582-1401. p ZLATE prinašalce, âstokivne, cepljene, stare osem tednov, prodam. Telefon (03) 5701464. 5107 PRAŠIČE, mesnate pasme 30 - 50 kg, prodamo. Možna dostava. Telefon 5792-345. Š578 TELIČKO, staro 10 dni, dobrega porekla. Telefon 5724-539. ž 463 TEUCO, simentalko, 630 kg, v 8. mesecu brejosti, prodam za 210.000 SIT. Telefon 051 337-621. ž 469 1 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM PRIBLIŽNO 1,5 ha silažne koruze prodam. Franc Omladič, Ložnica pri Žalcu 7, telefon 5717-657. Ž 451 KORUZO za silažo prodam ali menjam za les ali slamo. Telefon 041 604-5U. Š58i SORTNO mešano belo vino in domačo slivovko, prodam, telefon (03) 5763-238. Prijateljsko posredujen NAJHITREJŠI KREDIT PE MikloSifcva 1, Celje. DVE čistokrvni nemški ovčarki, stari 9 tednov, starši z rodovnikom, ugodno prodam. Telefon (03) 5743-441,031 353-616. Š 586. Š 587 DVA bikca, težka 150 kg, prodam. Telefon 041 604-511. Š581 ŽREBETA - haflinger, starega 7 mesecev, primeren za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 763-766. L778 TELETA, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 836-398. S 588 DVE burski kozi in dva buiska kozla, stare 4 mesece, prodamo. Telefon (03) 5771-546. 5492 BIKCA, težkega 80 kg, čb, prodom. Telefon (03) 57244)16. ž 466 BIKCA, irno-belega, starega 5 tednov, prodam. Telefon 041579-358. Š590 KRAVO za zakol 650 kg, telico, 150 kg, prašiča 120 kg celega ali polovice, prodam. Telefon 5799-179. Š596 NEMŠKE ovčarje rodovniške brez papirja, odličnih staršev, prodam. Telefon 5822-533. 5533 BIKCA simentalca 120 kg in č.b. 130 kg, prodam.Telefon 031 553-567. Š600 KOBILO bele barve, staro 5 let, prodam. Telefon 031 553-567. šeoo PRODAM žrebeta (haflinger), starega 1 leto, ovce in jagnjeto. Telefon (03) 5724-342. Ž470 KOBILO z žrebetom, brejo, zelo mirno in vozno ali žrebico pred žrebitvijo in teličko, staro 6 mesecev, prodam. Možna menjava. Telefon 031 515-187. 5535 KUPIM **" KRAVE za zakol odkupujemo po najvišjih cenah. Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03)5471-244,041 763-800. 3418 BIKA simentalca, težkega od 250 do 450 kg, kupim. Telefon 041 522-720. l 790 KRAVO za nadaljnjo rejo, s svežim mlekom, kupim. Telefon 5738-140. L790 ODDAM ŠTIRI mesece starega mucka, navajenega bivanja v naravi, oddam. Telefon 5442-432. 4938 5 PAROV mladih mini okrasnih kokoši, oddamo. Telefon 5772-703, po 20. uri. CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {Roi.oim ..„,„) TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO» ■■^■■■B LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA PREGLEDI VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10I HH Dunajska 21. Ljubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop mikJ^IU Ali iščete UGODEN KREDIT? Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do IS let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence. Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. teL: 02/252 48 26 041 750-560 DELFIN Ljubljanska 14a, Cclji TAKOJ!!! I NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT JEČMEN 1.000 kg, prodam. Telefon 041 759-704. 5517 KORUZO, domačo, luščeno v vrečah, prodom. Telefon 051318-590. Š603 OSTALO PRODAM GORSKO kolo prodam. Kliâte zvečer, telefon 5778-025. 5022 VRTNO uto, starejšo 3«3 m, prodam. Telefon 031 591-288. 5376 HIDRAVLIČNO prešo za sadje in grozdje ter sod 2501, prodam. Telefon 5736-525. L 788 SUŠILNICO za žito z ventilatorjem, prodam. Telefon 041 736-248. L783 POCENI prodam razna moška oblačila ali zamenjam za ozimnico. Telefon 5717-848. Ž 467 NA CELJSKEM pokopališču prodam grobnico. Nahaja se nasproti grobnice Zveze borcev. Vprašajte v cvetlicami. Grobnica je brez napisov. Klicati od 15.h do 17.h na telefon 4279-703. 5516 GARAŽO v Štorah, staro 10 let, prodam. Telefon 031 689-407. 5529 0ISKAST0 kosilnico SIP 215 rabljeno eno sezono in seno, prodam. Franc Zidanšek, Zalog8,Dramlje. $605 TELIČKE simentalke, prodam, slive, rdečo peso, korenje zelo ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 5541 1034925956, 0318621401 MOŠKI srednjih let, zaposlen, s svojim domom, želi spoznati žensko ali mamico, staro do 40 let. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: TOPU JESEN. Posredovalnica SRČEK posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 041/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK, Jazbec Milena s.p.. Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli. \m'Wtm\ ZAPOSLITEV ZASTOPNICO ali vodjo skupine iščemo za terensko prodajo kakovostnih zeliščnih "izdelkov. S. p. ali redna zaposlitev. Telefon (01) 242-8470, 041438-039. Mind Trade d. o. o., Tržaška cesta 42, Ljubijo- iZDGPLSi Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene sti ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih £e nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO u&nm L MALI OGLASI - INFORMACIJE RATING d.o.o. Družba za revizijske storitve in ekonomsko svetovanje CELJE, Gosposka 7 objavlja prosto delovno mesto KNJIGOVODJE Pogoji: - končana 6. stopnja ekonomske smeri s predhodno dokončano ekonomsko srednjo šolo; - 2 leti delovnih izkušenj na knjigovodskih delih; - poznavanje računalniških programov v win okolju; - slovensko državljanstvo. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas - 1 leto in s poskusno dobo treh mesecev. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov Rating d.o.o. Celje, Gosposka 7, 3000 Celje, s pripisom »razpis« v 10 dneh po objavi. V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. n V NOVI restavraciji v Celeia parku v centru Celja zaposlimo kuharico, 2 natakarja-ici z znanjem strežbe hrane, šefa strežbe, 5 natakorjev-ic za delo v baru ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Cel|e 4604 NA stojnici MKZ v Intersparu v Celju dobi delo prijazna oseba, ki ji delo z ljudmi in pisana beseda nista tuja. Telefon 041 717-303. MKZ d. d., Slovenska 29, Ljubljana. n ZAPOSLIMO izkušenega ključavničarja za 221,041 754-865, Kočevar&Thermo-tron d.o.o., Loaca 65 d. Polzela, ž 459 DEKLE za strežbo v dnevnem baru, zaposlimo. Telefon 041 418475, Verde Bar, etrovče 94. Ž451 3000 Celje. komercialista za prodajo gradbeno tehničnega artikla. Nudimo možnost stanovanja. Koče-var&Thermotron d.o.o., Ločica 65 d. Polzela, tel. 03/5701221,5701345. IMAÏÏ preveč prostega časa? Bi želeli poklepetati v prijetni družbi in zraven še nekaj zaslužit. Pridite k nam na kavo in se prepričajte, da lahko združite prijetno s koristnim. Informacije na telefon (03) 4918-510, PD d.d., Podjavorškovo 1, Celje. n ZA raznos prodanih artiklov na področju Savinjske doline in Zasavja, iščemo komunikativno osebo z lastnim prevozom. Zaželene so predhodne izkušnje na področju terenskega dela in zastopništva. Nudimo delo z znanimi strankami, stimulativni zaslužek. Informacije na telefon (03)4918-510, PDd.d., Podjavorškovo 1, Celje. n IŠČEM zaposlitev šoferja kombija v Sloveniji alivtujini. Imam 10 let izkušenj.Telefon 031 397-515. ž 462 DEKLETA za strežbo, zaposlimo, v gostinskem lokalu v Vojniku. Nudimo tudi hrano in stonovanje. landmark d.o.o., Ljubljanska 56, Celje. Telefon 041 625-314. 5490 ZAPOSLIMO voznika c in e kategorije v mednarodnem prometu. Pogoji-končana IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer avtomehanik - voznik, oz. poklicna kvalifikacija, opravljen izpit c in e kategorije in 2 leti delovnih izkušenj. Informacije po telefonu 5443-425, Branko Kolene, s.p., Ipavčeva 12,3000 Celje. IŠČEM natakarico. Pogoj 1 leto delovnih izkušenj. Telefon 051 350-505. Dnevni bar Trta, Skaletova 6, Celje. n ZAPOSLIM nalakorico ali študentko v Champion pub-u v Športnem parku pod Golovcem. Telefon 041 708-196. Darko Tumšek, s.p., Ul. Grevenbroich 13.5260 IŠČEMO natakarico za strežbo v gostinskem lokolu - okrepčevalnica Vijolica. Telefon (03)7800452,041380-680. Zvonimir Juteršek, s.p., Ardin 65,3211 Škofja vas. 5520 90UTNA tradicija, novo priložnost v Celju. Informacije Od 8.h do 16.h na telefon (03) 4282-071, M.amkink d.o.o., Pod-jovorškovo 1,3000 Celje. 5505 TRGOVKO živilske stroke, zaželene izkušnje, zaposlimo. Telefon 041710418. Seleda d.o.o., Prvomajska 27, Celje. 5531 NOVA picerija v Celju išče pizzopeka in osebje za strežbo hrane in pijače. Telefon 041 526-902. Gost Line d.0.0., Lova 7, Cefa. 5534 REDNO zaposlimo picopeka in natakarja v pizzeriji Verona v Celju. Telefon (03) 7059-050 ali 051 318-191, SPD d.0.0., Braslovče 48, Braslovče. n NATAKARICO oli študentko za delo v strežbi pijače in hrane, zaposlimo. GOSTILNA Jug Jožica, s.p., Ul. skladateljev Ipovcev 18, Šentjur. Telefon (03) 7492-310. Š604 ZA pomoč pri puljenju rdeče pese pokličite 5792-289. 5539 RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s.p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. n f Nudimo delo v dinamičnem in ciljno usmerjenem kolektivu, strokovno in osebno izobraževanje. Od vas pričakujemo osebno iniciativo, delovno angažiranost in poznavanje celjske regije. komuniciranja - ustno in p • izobrazba VI. stopnje, • znanje računalništva: MS Office, Prošnje z živtjeníep^bm in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave no naslov Trenkwaíder kadrovske storitve, d.0.0., p.p. 318, 3001 Celje. in približal večer. in Gospod nas bo poklical na plačilo. (Blaženi A. M. SlomSek) ZAHVALA V101. letu življenja se je mirno, kot je živel, poslovil od svojih JOŽE MLINAR iz Vojnika Ob smrti moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, svaka in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ali dober namen ter nam izrekli ustno ali pisno sožaije. Hvala sodelavcem Občine Vojnik in Nepremičnin d.0.0. Celje. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Pergerju, gospodu župniku Janezu Furmanu in gospodu kanclerju Janezu Lesniki za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem in organistu Tomažu Marčiču za petje pri bogoslužju, moškemu oktetu za petje ob grobu in govornici Ivici Kos za besede slovesa. Hvala osebju Špesovega doma iz Vojnika. Iskrena hvala tudi gospe Roziki Pešak. Žalujoči: žena in otroci z družinami. Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti. jI le dragega dedija nam ne more več nihče vrniti. ZAHVALA m%m 16. avgusta smo se poslovili od našega dragega očeta, tasta, de- dija, brata, strica in prijatelja RUDIJA ŠTAMPETA iz Gorice pri Celju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožaije, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala govornikom za ganljive govore, oktetu za odpete žalostinke, hvala g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala tudi pogrebnemu podjetju za opravljene storitve. Žalujoči vsi njegovi. HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Shore d. 0.0., Mariborska 7, Celje. BAGAT servis šivalnih strojev, likalnikov in prodaja novih ter rabljenih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec Telefon 7103-144. Ž380 ŠIVAM zavese, prte za gostinske lokale, prešite odeje, svetujem in montiram. Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje. Telefon 040 746-831. 5256,5255 IŠČEM izvajalca za polaganje tlakovcev. Telefon 031 798-371. 5495 LIKAM vse vrste perila na svojem ali vašem domu. Telefon 040 596-044, Razgoršek Jožica, Pod Smrekami 17, Šempeter. KRONE ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV. Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370 NUDIMO čiščenje poslovnih prostorov, objektov in stanovanj. Ugodno. Telefon 041 455-515, (03) 5416-672, Zorka Rudnik, s.p.,Veselovo 10, Celje. 5343 IŠČEM dobre ljudi, ki bi skrbeli za pokretno starejšo gospo. Za plačilo dobijo lepo domačijo od Rimskih Toplic proti Ponečam. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: 0SAMUEN0ST. PREPROGA trgovino. Svetovanje, prodajo in polaganje laminotnega parketa. Darko Zore, s.p., Trnoveljska c. 2,3000 Celje. Telefon 4916-050,031 608-489. PRALNE stroje, štedilnike, hladilnike, klime, Gorenje, Eledrolux, Whirlpool, Ari-ston, Indesit, popravljamo hitro in kvalitetno, Krtek Anton s.p., Kosaze 107 g, Petrovče. Telefon 7140-116,041 767-862,041 632-660,031 632-660. 5512 IŠČEM upokojenko iz okolice Celja, ki bi skrbela za liaše starše. Telefon 041 501-204. 5523 D '"T^edeievanje 24 4 " JL 090 44171 IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kvalitetno, strokovno in ugodno. Novogradnje, sanacije, adaptacije, fasa-derska dela in krovna dela. Inter-in-vest, svetovalno storitvena družba d.0.0., Cankarjeva 8., Celje, telefon (03) 4900-090 ali 041 6004)12. ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama in babica MARIJA CVEK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožaije, darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta JANEZA TOVORNIKA iz Velikih Gorele se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Lovski družini Laško, PGD Vrh, Zvezi borcev Jurklošter, Komuna- ' li Laško in Karate klubu za postrežbo. Še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoča: s a Silvo in Ivan z družinama. m Mar prav zares odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še vedno tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru. (S. Makarovič) V 80. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in tast VLADIMIR KARNER (29.9.1924-16.8.2004) Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju. Pošteno in skromno si živel, bogastva nisi si želel. Imel težko si življenje, a zdaj minilo je trpljenje. Srce ljubeče v grobu spi, ob njem rosijo se oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, strica in svaka IVANA ŠEŠERKA iz Črnolice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem tn znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno hvala sosedu Avgustu Brečku za govor. Šentjurskemu zboru za odpete žalostinke, enako gospodu kaplanu za opravljen obred in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči vsi tvoji. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite, spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, starega ata, tasta, brata in strica CIRILA SKALIČA (1933-2004) iz Lažiš nad Rimskimi Toplicami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala župniku Jožetu Turku, cerkvenim pevcem ter pevcem iz Rimskih Toplic. Hvala tudi zastavonoši g. Horjaku, Vančiju Jelencu za poslovilne besede ob grobu ter g. Marku Mastnaku za odigrano Tišino. Iskrena hvala vdHstvu ter sodelavcem podjetij Sadeko d.o.o., OŠ Antona Aškerca ter SPAR-u 2 iz Aškerčeve v Celju. Nenazadnje se zahvaljujemo tudi dr. Knezovi iz Rimskih Toplic, patronažnim sestram Katji, Alenki in Stanki. Prav tako iskrena hvala zaposlenim na oddelku EJMOS-a ter predstojnici Brigiti Švab in sestram žilne kirurgije, ki ste mu v zadnjih trenutkih lajšali fiolečine. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskren hvala. Žalujoči: žena Jožica, hčerke in sinova z družinami, brat Slavko ter sestri Rozika in Marija z družinami. Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. V SPOMIN Mineva drugo leto žalosti in samote, kar je prenehalo biti ljubeče srce ljubemu možu, atiju in dediju IVANU POREDOSU iz Celja (30.5.1943-29.8.2002) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ali postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Neutolažljivi: žena Anica, hčerki Karmen in Nives ter vnuk Nik. 5480 Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje, bolečine hude si prestal, zdaj lahko boš mirno spal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil FRANC RUTAR z Vrha nad Laškim 35 (7.1.1930-17.8.2004) Hvaležni smo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala organizatorju PGD Vrh nad Laškim, pogrebni službi, kaplanu, pevcem, govornikom, praporščakom in trobentaču za odigrano Tišino. L Žalujoči: žena in sinova z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice SILVE KOKOL se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Trgovski družbi Izbira Laško d.d., družbi Kovintrade d.d. Celje in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu dekanu Jožetu Horvatu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala tudi Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: družini Kokol, Zabukovšek. S svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam srečo tkal. Le srce in duša vesta, kako boli. ko te ni. Za vso dobroto in ljubezen. ZAHVALA FRANC GRENKO po domače Plavčev Franci iz Kaplje vasi (6.9.1928-17.8.2004) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darove, darovano cvetje, sveče, svete maže, dar za cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za sodelovanje pri sveti maši, moškemu pevskemu zboru Svoboda Prebold za odpete žalostinke, cvetličarni Jerman, občini Prebold, gasilcem, posebno članom PGD Kaplja vas in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem. Vsi njegovi V življenju bil si naša sreča, Če bi klic in solza te zbudila, ne bi krila te gomila. ZAHVALA i V neizmerni žalosli in bolečini, /K ob smrti ljubega sina, brata, svaka in strica MARKA ČANŽKA iz Pečovja nad Štorami (27.4.1965-6.8.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče, svete maše in ostale darove, za izražena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala njegovim sodelavcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani poslednji dom. Lepa hvala dr. Ošepu in Urgentni službi Bolnišnice Celje. Hvala družinama Čanžek Lada in Branka za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, enako družini Kolar. Lepa hvala Štefanu Šuhlju za molitve in Janiju Sivki za ganljive besede slovesa in molitve. Iskrena hvala sodelavcem Dijaškega doma Celje, Cetisa Celje, MTD Majš-perk, podjetju Casles Mozirje in Boštjanu Palirju za nesebično pomoč. Hvala Steel d.o.o., jeklarna in sindikatu Železarne Štore, Pihalnemu orkestru Štore in De-janu Žoharju za odigrano melodijo. Zahvaljujemo se g. župniku in pevcem Idila ter pogrebni službi Žalujka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. V globoki žalosti mama Lojzka, brat Vinko, sestre Marjana in Romana z družinama ter Milena. Umrla je upokojena sodelavka DRAGICA GOLE Ohranili jo bomo v trajnem spominu. ZAHVALA ELIZABETE DOBROTINŠEK iz Želč pri Vojniku (25.9.1935-7.8.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svele maše. Posebej se zahvaljujemo vsem duhovnikom, pevcem, govornici in pogrebni službi. Še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni. Niti bog ne more spremeniti preteklosti. (Agathom) V SPOMIN JOŽE ZIBRET - JOCO Minilo je leto, minilo jih je deset, a v naših srcih bosta oatala za vedno in spet... spet... Hvala vsem, ki se ju spominjate. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Lepo počivaj ljuba hči, za tabo pridemo vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube hčerke, sestre in tete IRENE MLAKAR rojene Podlesnik (1.7.1943-24 7.2004) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. Iskrena hvala za vsa izražena ustna in pisna sožalja. Prav tako za lepo cvetje in sveče. Ohranite jo vsi v lepem spominu. V globoki žalosti njena mama ter njeni sestri Marijana in Daniela. Srce tvoje več ne bije bolečin več ne trpiš. Ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, a vsepovsod so ostale sledi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 40. letu za vedno zapustil dragi mož, ati, sin in brat STANKO VOGA Sele 2, Slivnica (13.6.1965-16.8.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrekali sožalja, stiskali v prijazne objeme ter nam v najhujših trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku Marku Šramlu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenima pevskima zboroma Gorica in Slivnica, g. Alojzu Jevšniku za poslovilne besede, pihalni godbi Železarna Štore, OŠ Slivnica, Gastro oddelku Bolnišnice Celje za lajšanje bolečin, pevcem z Rogle ter cvetličarni in pogrebni službi Zagajšek. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegov prezgodnji grob, ga imeli radi in ga boste v lepem spominu ohranili v svojem srcu. Neizmerno te pogrešamo! Žalujoči: žena Silva, hčerki Urška, Sabina in Tjaša ter mama Julijana in brat Silvo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 19. avgusta 2004 je minilo leto, kar jih je zapustil dragi mož, očka in dedek MIRKO ZALOKAR iz Košnice pri Celju Hvala vsem, ki postojite in prižigate svečke ob njegovem prezgodnjem grobu. Žalujoči: žena Mihaela ter hčerke Majda, Irena, Mira ter Andreja z družinami. Čas življenja hitro mine, hitro kot cvetoči maj, sonce z njim za hrib zaide in ni te več nazaj. V srcih naših si zapisan, čas nikoli te ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami, kakor prej živiš. V SPOMIN RAJKU RAVNIKARJU iz Strmce pri Laškem (10.2.1948-29.8.2002) Nema in skrita bolečina spremlja spomin na 29. avgust 2002, ko smo te mnogo prezgodaj izgubili, naš dragi mož, ate, tast in ata. Nasmeh in dobra volja vsakogar osrečiti sta znala, za vsakega si čas si vzel in lepo besedo imel. Zdaj ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ker te dragi Rajko med nami ni. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke. Tvoji: žena Marjana, sin Boštjan, snaha Ana, vnukinja Tjaša in vnukec Gašper. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila ALBINA OREHOVAC (12.6.1922-26.7.2004) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter duhovniku in pogrebni službi iz Vojnika. Sin Zvone z družino. Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica IVANA BORNŠKA želimo izreči iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, izražena sožalja in darove za svete maše in cerkev. Zahvaljujemo se dr. Bergincu za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala g. duhovniku Davorinu Vreči, cerkvenim pevcem ter g. Antonu Rošerju za ganljive besede slovesa. Hvala kolektivoma podjetja SE-KU in Alpeks za ustno in pisno sožalje ter darovane sveče, pogrebnemu zavodu Špes, Bistriškemu odmevu za odpete pesmi in trobentaču za odigrano žalostinko. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Ivan in hčerka Jožica z družino. 5546 Otroci moji ne žalujte, dragi hčerki in sinovi, jaz počivam, mimo spim, se nič več ne zbudim. Naj nikar se ne rosi oko, prav nič pomagalo ne bo. Če solza zbudila bi ljudi, od mojih solz se ata vrnil bi. Iz večnosti vrnitve ni, tam že ata mirno spi, ker me ob sebi imel je rad, poklical me je v večnost spat. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANE VEBER iz Pernovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Branku Zemljaku iz Go-tovelj in kapucinskemu bratu Marku Senici iz Celja, Sv. Cecilija, za darovano sveto mašo in opravljen cerkveni pogreb ter za izrečene lepe misli. Hvala tudi pastoralnemu svetu Sv. Cecilije Celje, pevcem kvarteta Idila za odpete žalostinke. Hvala tudi za odigrano Tišino ter gospodu Andreju Križanu za poslovilni govor ter pogrebni službi Ropotar. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Berta in Anica z družinama, sinovi Tone, Milan in Ivan z družinami ter snaha Jožica z družino. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 13. 8.: Vesna KOPOTAN iz Vitanja - deklico, Renata KOVAČ iz Rogatca - deklico. 14.8.: Karmen KERŠ iz Celja - dečka, Andreja DULAR iz Celja - dečka, Ana ŽERDO-NER iz Velenja - deklico, Mateja TRATENŠEK iz Pristave - deklico, Helena BREZOV-NIK z Vranskega - dečka, Zhengnan XIAO iz Celja -dečka, Natalija JEREB z Ljubečne - dečka, Mateja ŠPES iz Celja - deklico, Ksenija BELINA iz Kozjega - deklico. 15. 8.: Jožica DOBROTIN-ŠEK iz Vojnika - dečka, Suzana POTOČNIK iz Celja -dečka, Lidija TEKAUC iz Šentjurja - dečka, Polonca VUSER iz Šmarja - dečka. 16. 8.: Marjana ROBIČ iz Celja - deklico, Nataša DE-STOVNIK iz Šentjurja - deklico, Kristina ŠKET iz Rogaške Slatine - deklico, Brigita LONČAR iz Laškega -dečka, Lucija PIKL z Vranskega - deklico, Nina FUAVŽ s Stranic - deklico. 17. 8.: Simona ŽUMER iz Šentruperta - deklico, Branka KUGLER z Gomilskega -deklico, Tina ZENDZIA-NOWSKY iz Loke pri Žusmu - dečka, Vladimira SKALE iz Celja - deklico. 18. 8.: Helena ŽELEZNIK iz Boštanja - deklico, Andreja PRAZNIK iz Nazarij - deklico, Leonida BREG iz Dramelj - dečka, Diana KOTNIK LAVTIŽAR iz Petrovč - dečka. 19. 8.: Alenka MAČEK iz Laškega - deklico, Nataša ROBNIK iz Celja - deklico, Damjana GOLOB iz Griž - deklico, Simona GORIČAN iz Slovenskih Konjic - deklico, Darja ŠOŠTAR1Č iz Celja -deklico POROKE Celje Poročili so se: Janez KEBER iz Ljubljane in Mateja MANČEK iz Celja, Robert FELICUAN in Alenka TIM-PRAN iz Lemberga, Primož PETEK in Milena LIPOVŠEK, oba iz Vojnika, Gregor LAH iz Celja in Špela TRŠINAR iz Ljubljane, Gregor ROJC in Marjana TRŠINAR, oba iz Celja. Zlato poroko - 50 let skupnega življenja sta praznovala Rudolf in Ana BELINA iz Celja. Žalec Poročila sta se: Patricija KOSAR iz Liboj in Simon JAKŠ iz Žalca. Velenje Poročili so se: Nermin MAHMUTOVIČ iz Šoštanja in Fatima HALILOVIČ iz Bosne in Hercegovine, Niko MEDENJAK iz Velenja in Saša JESENEK iz Nizke, Janko JAGARINEC in Irena LO-VRAKOVIČ, oba iz Velenja, Matjaž OSOJNIK in Darja KRAŠOVEC, oba iz Velenja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se:. Jernej DIRNBEK iz Rogatca in Vojka VUK iz Tlak, Darko LORBER iz Cerovca pod Bo-čem in Ema DROFENIK iz Tlak, Matevž CENE iz Mot- nika in Zlatina Stojano BOEVA iz Bolgarije, Mat OČKO iz Škofij in Andn ŽUČKO s Hrvaškega, Damj COLNERIČ iz Cerovca p. Bočem in Martina KOREZ Kočice, Vito KORBAR in Bj bara BRANTUŠA, oba iz R, gaške Slatine. Šentjur pri Celju Poročili so se: Jan GAŠPERŠIČ iz Šentjurja Marjetica KOŠTOMAJ iz je vasi, Anton GILČVERT Marija ZDOLŠEK, oba iz Str že na Gori. SMRTI Celje Umrli so: Marija Š iz Celja, 84 let, Ange SENTOČNIK iz Zlateč, 741< Alojzija VODIČAR iz Cel 96 let, Martin ORAČ iz Olj vasi, 82 let, Antonija POl PLATAN iz Buč,*74 let, Fran RUTAR iz Vrha nad Laškitj 74 let, Antonija BORKO | Selc, 80 let, Maksimilj^ DOLINAR iz Pongraca, 74 le Janez KLAJNŠEK iz Celja, J let, Zvonimir MEDVED i Prožinske vasi, 67 let, Add PEČNIK iz Polzele, 62 la Ivan SLATINŠEK iz Moziijj 83 let, Stanko VOGA iz s3 39 let, Danijel FAJS iz C| lja, 71 let, Anton OCVIRKI Celja, 72 let, Marija CVEK) Šentjurja, 76 let, Jožel BREČKO iz Križevca, 48 le Marija KARNEŽA iz Lopa« 62 let, Štefanija SENČAR Matk, 70 let, Pavlini GANZITTI iz Zgornjih Laj 61 let. Žalec Umrli so: Janez OCVIRj iz Petrovč, 79 let, Fran GRENKO iz Kaplje vasi, 71 let, Marija MELANŠEK iz zl lož, 89 let, Anton KAČ iz Prt! bolda, 80 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Edvard JAGODH iz Grlič, 71 let, Mariji HOFBAUER iz Preloge pi) Šmarju, 93 let, Elizabet! RATEJ iz Dolge gore, 81 lë Leopold BRATUŠA iz Bistri ce ob Sotli, 82 let, Antoi FERME iz Podsrede, 75 le) Avgust VISOČNIK iz Prelskil ga, 82 let, Matilda KRIŽAlI iz Rogaške Slatine, 94 let. Já kob ČERNELIČ iz Osredka pl Podsredi, 94 let, Milan DERI iz Vinskega Vrha pri Šmal ju, 81 let, Matevž MOHORKCj iz Tlak, 73 let, Anto PRESKAR iz Ješovca pri Koz jem, 80 let, Angela LUPŠI iz Gostrice, 90 let, Jane! LUPŠE iz Lesičnega, 90 let, Anka ROVAN iz Spodnjeg Gabemika, 95 let, Antoniji KRIVEC iz Podsrede, 81 lef Albina ČERNELIČ iz Podsre de, 77 let. Velenje | Umrli so: Albin KLEMEJ iz Josipdola, 54 let, Marij LEMPL iz Velenja, 84 let, Stí nislava BURKLEC iz Velenji 48 let, Ana VEBER iz Pernc vega, 87 let, Josef BRENČI' iz Prevalij, 79 let, Dževa NURKIČ iz Bosne in Hercf govine, 30 let, Stanislav AVBERŠEK iz Gaberk, 69 let Šentjur pri Celju Umrli so: Mihael HROVA TIČ iz Lutarij, 67 let, Ival ŠEŠERKO iz Črnolic, 62 1« Ciril HORVAT iz Bezovja p| Šentjurju, 73 let, Maksi® ljan KOVAČIČ s Ponikve, 1 let. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kralj Arthur 12.30. 15.20,18.00, 20.40,23.20 Shrek 2 11.30. 13.30. 15.40.17.40,20.00.22.00 Garfield 11.00.13.00.15.00.17.00,19.30.21.30 Privlačna sosedi 13.50. 16.00. 18.20.21.00.23.10 Očetje v plenicah 14.30. 16.30, 18.30, 20.30, 22.40 Spider-Man 2 12.00. 15.50, 18.40 21.20 Michel Vaillant 1122. 19.00 16.20.21.10.23.40 iiiéiriijNil Četrtek in nedelja 21.00 Element zločina petek 19.00 Element zločina 21.00 Hladni vrh SOBOTA 10.00 Vesna 19.00 Element zločina 21.00 Hladni vili KOLOSEJ 12.30.14.30.16.30. 18.30, 20.30.22.30 Moja mala navihanka 12.40. 14.50. 17.00. 19.10 Kristusov pasijon 21.20. 23.50 Spopad na zahodu 13.00.15.50,18.40.21.30, 00.20 Sijaj v očeh 14.20 16.40. 18.50. 21.00.23.10 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto ŠMARJtPHIJBiAH PETEK 20.00 60 prvih po NEDELJA 18.00 SO prvih po PETEK in NEDELJA 19 00 Dekleta zgoraj brez 2 21.00 Zora Svih mrtvecev SOBOTA 19.00 Zora živil mrtvecev 21.00 Dekleta zgoraj brez 2 Letni kino Stari trg ČETRTEK 21.00 Starsky & Hutch «Bflli ČETRTEK 17.00 in 19.00 Shrek 2 21.00 Zlobna dekleta PETEK 17.00 in 19.00 Shrek 2 21.00 in 23.00 Zlobna dekleta mala dvorana 18.00 Zlobna dekleta 20.00 Dobro jutro noč 22.00 Shrek 2 SOBOTA 17.00 in 21.00 Shrek 2 19.00 in 23.00 Zlobna dekleta mala dvorana 19.30 in 22.00 Dobro jutro noč NEDELJA 18.00 Shrek 2 20.00 Zlobna dekleta mala dvorana 17.00 Shrek 2 19.30 Dobro jutro noč PONEDELJEK 17.00 in 19.00 Shrek 2 21.00 Zlobna dekleta mala dvorana 20.00 Dobro jutro noč TOREK 17.00 Shrek 2 19.00 Zlobna dekleta 21.00 pred slovenskim startom Stepfordske ženske mala dvorana 20.00 Dobro jutro noč 20.30 Stari trg Slovenske Konjice Tomo Jurak koncert 10.00 Hermanovo gledališče Otroškega muzeja H. C. Andersen: Palčiča lutkovna predstava Razstave Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do 30. 8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah. Galerija Mozaik Celje: razstaya iz stalne zbirke likovnih del. do 31.8. Galerija Borovo: slike na steklu in akvareli Jaglenke Leban, do 3.9. Likovni salon Celje: multimedijska razstava Osebna povezava, do 28.8. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Hiša kot vesolje, do 28.8. Galerija sodobne umetnosti Celje - galerija Hodnik: kiparska razstava Osamelci, do 27. 8. Muzej Velenje: slikarska dela Jožeta Svetine, do konca avgusta. Špesovdom Vojnik: olja na platnu Rozi Žnidaršič do 31.8. Galerija Šoštanj: skupinska razstava slik Alice Javšnik. Vesne Vrankič, Robija Podpečana iz Celja ter Jane Stru-šnik iz Ljubljane in Marjane Rihter iz Šmartnega ob Dreti, do 31.8. Etol Škofja vas: razstava likovnih del v mešani tehniki Alice Javšnik, do 31.8. Gorenje razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana. Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov: Norberta Salobirja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31.8. KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9. Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak iz Loč. Osrednja knjižnica Celje: filmski plakati iz knjižnične domoznanske zbirke, avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra 2004. Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9. Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 7. festival mladih kultur Kunigunda, Velenje pred Mladinskim centrom Velenje ČETRTEK 15.00 Kiparska odpiranja 15.00 Kiparska odpiranja 21.00 Konovski štrajharji koncert 21.40 Roma Ramadan, koncert SOBOTA 9.30 Z odra na ulico nastop plesnega studia N, Cankarjeva ulica .Velenje 15.00 Kiparska odpiranja 20.00 Odprtje kiparske postavitve Zaključni koncert nastop slušateljev seminarja za klasični saksafon 21.00 Žičkakartuzija_ Gregorijanski koral poletni glasbeni abonma 21.00 Občinsko dvorišče LiSko Kombo šole Zlatk« Kavčiča koncert (v primeru dežja v KC) 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, do maja 2005. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Galerija Volk: razstava reprodukcij Gustava Klimta, do 31.8. NLB Slovenske Konjice: dela Arpa-dašalamona. Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela Vojka Kumra. ZD Slovenske Konjice: dela Milana Lamovca-Didija Fotografski atelje Josipa Pelikana: razstava Poletne impresije, do 30.12. Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov. MNZ Celje - občasni razstavni prostori: fotografska razstava Arheološka razkopavanja na Mariborski cesti, Ar-heja. Silva Blazinška, RadivojaKlinco-va in MNZC, do 31.8. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: razstava s Hermanom na etno potep, do 30.12. Stalne razstave Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platnu Vlada Geršaka Galerija Dan: stalna prodajna razstava del različnih avtorjev Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka - zaprto do jeseni Stari pisker: stalna postavitev. Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. 20.30 Dvorana Union Celje Extra Big band in Simfonični orkester Celje grajski večeri PETEK 20.00 Vodni stolp za in plesalk (v primeru slabega vremena bo y Plesnem forumu Celje) le glejte avtorski večer plesalke Maje Kalafatič (v primeru slabega vremena bo v Plesnem forumu Celje) SOBOTA 10.00 Hermanovo gledališče Otroškega muzeja_ Palčiča lutkovna predstava za otroke 10.30 Mesto Celje- na zvezdi 14.00 Stari grad Celje Pod zvezdami Celjanov NEDELJA 11.00 Mestni park Laurent Pichaut (Francija) plesni performans Družina poje 2004 prireditev družinskega petja (v primeru dežja v Domu krajanov) 18.00 GŠ Slovenske Konjice_ Zaključni koncert udeležencev mednarodne poletne šole za violončelo in kla- 19.30 KD Zreče_________ Hanikina pravica Hm iski center cene V soboto ob 21.30 trip hop koncert skupine Miss Bee. Ta teden sta se začela začetna tečaja francoščine in italijanščine. Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstave udeležencev foto delavnice Celje skozi digitalni objektiv Na ogled do 14. septembra 2004 Vabljeni! www.filter-slovenia.org Ljudsko Gledališče Celje Repertoar sezone 2004/2005 Tone Partljič: Moj ata, socialistični kulak Režiser: Michael Babiak Dario Fo in Franca Rame: Osamljena ženska in Jacopo, Franca in Dario Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne! Režiser: Miha Alujevič Oderpododrom Martin McDonaght: Blázinec Režiser Aleksander Popovski Vladimir in Oleg Presnyakov: Terorizem Režiserka Mateja Koležnik Matjaž Zupančič: Igra s pari Režiser Matjaž Zupančič Oderpododrom Dale Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom Režiser Dušan Jovanovič In za mladino Eric Kastner, Tatjana Doma: Dvojčici Režiserka Ivana Djilas Klub çg Smeh V času šolskih počitnic vsak dan od ponedeljka do petka: - otroške ustvarjalne delavnice med 10.00 in 12.00 - otroške družabne igre med 17.00 in 20.00 Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) Stalniçe ŽKMŽ vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 vP2) Poletne kulturne prireditve Velenje ČETRTEK 20.30 Mladinski center Velenje Adamsi koncert PETEK 20.30 Velenjski grad Irena Zdolšek z gosti samostojni citrarski recital SOBOTA 10.30 Središčna os Velenja Citre na vsakem koraku zaključek festivala Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190. fax: (03) 54 41 032. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.216 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka'transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Suster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD V», DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 MALÍKi PALČKI 041/651 OS6 in 03/400 0222 KUGLER Kosovelow 16, Celje PLESKARSTVO FASADERSTVO ^ ste biu POŠKODOVANI PORAVNAVA V PROMETNI v NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PB CEUE, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 080 13 14 Jona spreminja življenje Kako si je velenjski župan Srečko Meh v dražbi rdeče vinske kraljice Zdenke Mirtek drznil piti ledeni čaj, ni bilo jasno niti žalskemu županu Lojzetu Posedelu, bivšemu županu Nove Gorice in direktorju TV Primorka Črtomirju Špacapanu, upokojenemu direktorju steklarske šole Rogaška Slatina Branku Puclju in Zofiji Kukovič, direktorici velenjskega podjetja Esotech. Severina ni hotela igrati tenisa Torek, 17. avgusta, bo ostal za vedno z velikimi črk mi zapisan v življenjski zgodbi znanega celjskega pat Vladimira Skale - Roman Repnik. Ob 19.45 uri se je nj na Jona odločila, da bo prišla na svet in postala tisti " —Celjanka. Na svet je prikukala 54 centimeti cije V&S Styling, znana in inventivna organizatorica ličnejših, zlasti pa modnih prireditev. Očka Roman je ni občini Celje koordinator za odnose z javnostmi, življenjsko pot so mali Joni, ki se je »odločila, da bo kot je njeno rojstvo prijateljem najavil očka, zapisale sojenice, še ni znano. Zaenkrat vemo le, da je za svojo sta zelo velika, da je čmolaska, da že kaže, kako samosvoja Sicer pa je pridna, rada in pogosto je, pridno spi. S srcem levinje bo čez leta gotovo prava lomilka src, mami Vladimira želi, da se to ne bi zgodilo in da bi ji nje pot posulo le s srečo. BS, foto: ALEKS Napovedana hrvaška zvezdnica ni prišla na 17. tradicionalni dvoboj zvezdniških loparjev v Velenje, zato jo je morala nadomestiti domača zvezdnica Pika Božič. In zvezd je bilo znova več kot na nebu. Takšnih in drugačnih. Političnih in podjetniških. Velikih in malih. Starih in mladih. Družbo so jim poleg sadja, sladoleda, pijače, sladic, tortelinov in golaža seveda delala lepa dekleta, mi pa smo čakali na trenutek, da bosta bivši mišici Meri Verbnjak in Nina Ledinek skočili v jezero in poštah zmagovalki tekmovanja za najlepšo mokro majico... Prireditev je kljub dežju in vetru stekla kot namazana. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Res nas zanima, kaj bi osebje zdravišča v Laškem dejalo direktorju mag. Romanu Matku, če bi se v službo pripeljal s takšnim avtomobilčkom. Če direktorja Erinih trgovin Gvida Omladiča nista ustavila nesreča v Črni gori in na novo odprt trgovski center v Samoboru, mu prihoda na teniški tumir seveda ni mogla preprečiti ena sama bergla. Če si lastnik podjetja Svit iz Slovenske Bistrice, podjetja Lavin iz Maribora, nekaj hotelov v Rogaški Slatini in Ljubljani, ča imaš odličan smisel za humor in ča ti je ime Jože Pipenbaher, potem si zelo pameten, da se dražiš z družabnim Celjanom Milanom Skokom, direktorjem območne enote zavarovalnice Triglav v Mariboru. Legendami Rajko Djordjevič, lastnik velenjske televizije, nekdanji mene-džer mnogih odmevnih skupin in idejni vodja prihajajočega glasbenega spektakla 50 zvezd za otroke, ki se je po skrivnostni bolezni na sceno vrnil kot meteor, je več kot užival v dražbi mitskega TV-producenta Petra Rado-viča, ki mu je pred časom ušlo mesto prvega možaka slovenske televizije. Moja poroka na straneh Novega tednika Žehte, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ah telefon 4225-100. Kisel nasmeh Zorana Jankoviča, očeta, mame, babice trgovin Mercator, jasno kaže na nevaren imidž Bojana Poža ki se s svojim pisanjem doslej ni zameril le še samemu sebi.