Mlade roke opustošenj
| Črni gori
Po
uspešnem delu mladinska brigada spet doma
Prejšnjo sredo se je vrnila domov ®v«aiska mladinska brigada „Tri-* .v » ki je od, 4. maja pomagala pri .Javljanju posledic katastrofalne-Potresa v Črnogorskem Primorju, mandant brigade, v kateri je bilo "Edincev iz cele Slovenije, je bil »edsednik OK ZSMS Črnomelj “UJ Novak. Povedal je, da so imeli y *Se v Baošičih pri Hercegnovem, _°ngadi pa so bili kvalificirani mizarji, vodovodni instala-medicinske sestre, arhitekti
Slovenski brigadirji so poprijeli 'V'***0 de to: gradili so vodovod, Pokrivali strehe, dajali medicinsko Pomoč, zidali, belili, nosili opremo “Porušenih hiš itd., itd. Čeprav je “O delo težko in so delali cele ?|leve -le trikrat so igrali nogomet ® eno nedeljo šli na izlet - so **venski brigadirji prišli domov iz-zadovoljni in z najlepšimi e*ovnimi in življenjskimi vtisi
11. ŠPORTNE IGRE POŠ SLOVENIJE
1 Jutri in v soboto bodo v Novem ?*stu 11. športne igre POSSloveni-**• Na Stadionu bratstva in enotnosti. na igriščih na Loki in pri OS Ul*80tin Kette se bo v atletiki, rokometu in nogometu pomerilo °senj ekip, ki so predtem zmagale na področnih tekmovanjih. Na ve-£«r prvega dne iger si bodo tekmo-°8l?dali tovarno zdravil Krka *	ob .,Krki“, v soboto
E Se.bod°	na izlet na Bazo
7;’ ,kJfr bodo ob Priložnostni proslavi s kulturnim programom zmagovalnim ekipam predali pokale. Pokrovitelj športnih iger je Skupščina občine Novo mesto, glavni organiza-"** Pa OŠ Dragotin Kette.
Teslova plaketa
KrSko:
pozornost izumom
VIKTOR AVBELJ—RUDI OB PRAZNIKU TOPNIČARJEV: »Današnji čas, razmere v svetu, notranji položaj in naloge nas navajajo, da se zatekamo v preteklost, da obujamo spomine, kakšne težave in naloge je bilo treba premagovati v NOB ...” (Foto: D. R.)
Tito, pokrovitelj zleta
Na jubilejnem Zletu bratstva in enotnosti v Karlovcu 400 Dolenjcev in 1000 mladih Kragujevčanov
Čez dva dni se bo začel v Karlovcu 15. Zlet bratstva in enotnosti, pokroviteljstvo nad njim pa je prevzel predsednik republike Josip Broz-Tito.
Karlovški jubilejni zlet, za katerega je že vse nared, se bo začel v soboto, 9. junija, in sicer s slavnostno sejo stalnega sekretariata zleta. Letos se bo v mesto ob izlivu Korane v Kolpo zbralo več kot 10.000 mladih iz Dolenjske, Bele krajine, Korduna, Moslavine, Bosanske krajine in Podgrme-ča.
Dolenjsko bodo v Karlovcu, ki bo obenem praznoval 400-letnico ustanovitve, predstavljali TVD Partizan iz Novega mesta, gimnaziji iz Črnomlja in Novega mesta, Ekonom-sko-administrativni center, Izobraževalni center tehniških šol, Kmetijski šolski center. Zdravstvena šola ter osnovne šole iz Trebnjega, Metlike, Šentjerneja, Mirne peči, Stopič, Šmarjete in Novega mesta.
»ka^rf* 19- “ri bo krška občin-dvora ZI* ovalna skupnost v sejni pravila A °bčui«ke skupščine pri-m . Priložnostno slovesnost, na-
kumT°t f°‘feševanju Pbanja za
cin„ p te«mčne izboljšave in ra-noTti ^ W raziskovalni skup-Pose! *° Pr*Prav>l* za te namene izum 191 P5av**n'k- Za pomembnejše nnou ^ b* v*ako leto podelili *bno Teslovo plaketa Osnutek St>drixif ,izdelal priznani medaljer ketn h u iz ^kovca. Hkrati s pla-fcv P™ na»rajenec 5e 2.000 dinar-' «vo tovrstno priznanje bo pre-
Veči» ^"^nik * Senovegi. Za
ddlevor ■ e 'zbo*jšave bodo po-jevau priznanja, za manjše teh-izboljšave pa pohvale.
NOVO MESTO: FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA
l*.y sototo in nedeljo bo na keglji-fin i Pr* Vodnjaku in Domu JLA jrialc državnega kegljaškega prven-Naslov prvaka bo poskušala ramti vrsta ljubljanskega Gradisa, *L,i' rnesto pa se bodo potegovali še g®*wr (SpUt), Medveščak (Zagreb)
N. G.
I
| konca tedna bo še Prevladovalo sončno in ®Pj° vreme, le nevihte se ®d° pojavljale nekoliko Pogosteje. Trajnejšega dežja ** ne bo.
Bodoči mornarji na obisku na Dolenjskem
9. junija v Novem mestu in Krškem posadka „ Galeba"
Člani in gojenci šolske ladje „Galeb“, ki se bo 7. junija usidrala v koprskem pristanišču, bodo štiri dni gostje slovenske mladine. V soboto, 9. junija, bo 50 bodočih mornarjev obiskalo tudi Dolenjsko.
Gojenci Pomorske akademije bodo prišli v Novo mesto že v dopoldanskih urah. Najprej jih bo sprejel predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Simič in jim predstavil občino, nato pa bodo gostje odpotovali v Krško, kjer a bodo ogledali prvo jugoslovansko atomsko elektrarna Mornarji se bodo spočili v dolenjskih .Benetkah’, Kostanjevici, v Novem mestu pa si bodo kasneje ogledali Muzej NOV in Dolenjsko galerijo. Obiskali bodo tudi Kočevski Rog ter se ustavili v Bazi 20.
Zvečer bodo mornarje v domu JLA sprejeli mladi Novo meščani. Pripravili jim bodo kulturni program, na katerem bodo gostom podelili plaketo Novega mesta ter Jakčevo reprodukcijo.
Dan poprej bo 50 predstavnikov dolenjske regije odpotovalo v Koper, kjer jih bo sprejel preostali del posadke šolske ladje,,Galeb".
Topničarji kot svetal zgled
Viktor Avbelj-Rudi ob jubileju partizanskih topničarjev v Dol. Toplicah
Dolenjske Toplice so ob svojem krajevnem prazniku v nedeljo spet gostile partizanske borce. Po slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti, na kateri so podelili priznanja zaslužnim krajanom, seje blizu dva tisoč ljudi udeležilo proslave ob 354etnici ustanovitve 1. slovenske artilerijske brigade, ki je začela zmagovito pot 7. maja 1944 v Laščah pri Dvoru.
Zbrane (med gosti so bili tudi Franc Leskošek-Luka, Janez Vipotnik, dr. Jože Brilej in drugi) je najprej pozdravil Jože Lukšič, predsednik sveta KS Dol. Toplice, zatem je partizanske topničarje predstavil Miha Mišič, prvi komandant brigade, skrbno pripravljen kulturni program so iivedli Straška godba na pihala, domači in Straški pevski zbor, recitatorji in folkloristi ter Franc Javornik, solist ljubljanske opere, slavnostni govor pa je imel Viktor Avbelj-Rudi, predsednik predsedstva SR Slovenije.
Tov. Avbelj je uvodoma prikazal zgodovinsko vlogo Dolenjskih Toplic, ki. so bile že med obema vojnama pomembno žarišče naprednega delavskega gibanja na Sloven- • skem, med zadnjo vojno pa je bil ta kny vselej pripravljen pomagati partizanom ter ima velike zasluge za nastanek in razvoj partizanske vojske na tem območju. Avbelj tudi ni obšel herojskega deleža, ki šo ga med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo prispevali topničaiji.
»Današnji čas, razmere v svetu, notranji položaj in naloge nas navajajo, da se zatekamo v preteklost, da obujamo spomine, kakšne težave in naloge je bilo treba premagovati v NOB, kako je bilo mogoče obvlado-
vati neštete naloge in probleme zaradi lastnosti, ki so odlikovale udeležence NOB,” je poudaril tov. Avbelj in se zavzel, da se moramo še zmeraj zgledovati pri partizanski požrtvovalnosti, delavnosti, enotnosti, prizadetosti. „Ob takšnih lastnostih je laže obvladovati tudi vse najvažnejše današnje probleme.”
Slednjih pa ni malo, tov. Avbelj je opozoril na najbolj pereče: gospodarsko nestabilnost, visoko stopnjo inflacije, premajhno produktivnost, kakovost dela in proizvodov, razsipavanje z delovnim časom, materialom in denaijem; tudi nagrajeva-
(Nadaljevanje na 4. strani)
VABI VIDEM OB ŠČAVNICI
Slovesna proslavitev 40-letnice Doma Matije Gubca v Vidmu ob Ščavnici bo 10. junija dopoldne. Tamkajšnji občani pripravljajo proslavo z bogatim kulturnim programom, zato želijo, da bi se proslave in tovariškega srečanja udeležilo čimveč borcev (še posebej so vabljeni španski borci, gubčevci in preko-morci), člani nekdanjih Društev kmečkih fantov in deklet, Brazde, Njive, Triglava in drugih podobnih medvojnih društev. Dan pred proslavo bo v Vidmu ob Ščavnici strokovno posvetovanje o gibanju.
Za las nad polovico
Brežice: samoprispevek izglasovan z 51,9 odst.
SUH
ŠENTJERNEJSKI
VODOVOD
Košnja sena gre v okolici Šentjerneja že h koncu, saj se je zaradi dolgotrajne suše trava začela stoje sušiti in kmetje hitijo, kolikor moreja Mnoge skrbi, kako t*>do preživih živino, saj je sena polovico manj kot v, povprečnih letinah.
Sicer pa suša pesti tudi ljudi v Šentjerneju, kjer v blokih nekatera stanovanja že tri tedne nimajo vode. Vodovod Sračnik -Šentjernej je bil odprt pred tremi tedni, vendar iz te smeri doslej še ni pritekla voda.
P. MIKLIČ
Suša pobira letošnjo letino
Požgani travniki, izsušena polja - Živinorejci že čutijo posledice - Sadja bo manj
Posavsko kmetijstvo tare spet nova nadloga. Za poplavo, pozebo in točo (ta je klestila samo v brežiški občini) je prišla še suša. Krško-brežiška ravnina je močno požgana. Travniki so ta čas sicer pokošeni, toda sena je malo.
V brežiški občini imajo nad 1300 hektarov zasejanih s koruzo. Veliko zrnja zaradi suše sploh ni vzklilo, zdaj pa je sončna pripeka brez dežja močno zavrla razvoj te tako pomembne krmne rastline. Pri odkupu mleka že občutijo zmanjševanje kravjih čred. Tudi pitancev bo manj, ker kooperanti ne bodo pridelali dovolj lastne krme. Sušo občutijo vse okopavine. Sadjarji prav tako tamaja Posledice suše se bodo poznale v nasadih breskev in jablan, ribez si pa najbrž sploh ne bo več opomogeL Edino vinogradniki se za sedaj še ne pritožujejo.
Podobne težave, kot jih imajo na brežiškem območju, tarejo tudi Agrokombinat in kmete v krški občini. Kvaliteta prve košnje je bila zaradi suše precej slabša kot običajno. Tudi pšenice bo manj. Koruzne njive so razdredčene in rastline močno zaostajajo v razvoju. Nepopravljivo škodo imajo tudi v novih nasadih jagod pri Agrokombinatu. Velike sitnosti imajo nadalje kooperanti, ki gojijo kumarice za predelava 15 hektarov jih imaja Z zaliva-
njem poskušajo rešiti, kar se rešiti da, toda pričakovanega učinka vseeno ni.
Kmetijski kombinat v Sevnici ima največ nevščenosti na hmeljiščih. Nedeljska ploha je namočila samo hmeljišča v Sentjaiu. Enoletne nasade hmdja in nasade fižola zalivajo. V Loki imajo zasajenega 40 hektarov hmelja. Tudi tega zalivaja Vodo črpajo iz Save. Po besedah direktorja Albina Ješelnika se razmere zaradi dolgotrajne suše iz dneva v dan
KOČEVCI V VOJVODINO
Iz vsake republike in avtonomnih pokrajin bo letos šlo po 5 pioniijcv na mednarodni tabor „Sutjeska“ v Vojvodino, razen njih pa še po 10 pionirjev iz 18 držav. Slovenske pionirje bodo tokrat zastopali pionirji Kočevja. Tabor bo julija, trajal pa bo 3 tedne. Kočevski pionirji bodo seznanili druge z bogato medvojno zgodovino svojega kraja in tudi s povojnimi dosežki.
slabšajo v nasadih jablan na Čanju pri Blanci. Če še kakšen teden ne bo dežja, drevesa ne bodo mogla razviti nastavkov za prihodnje leto, grozi pa tudi nevarnost, da bodo odpadli letošnji plodovi.
JOŽICA TEPPEY
Solidarnost je na nedeljskem referendumu v brežiški občini vendarle zmagala, čeprav se je tehtnica le za malenkost nagnila v prid samoprispevka. Odziv občanov je izredno velik. Glasovalo je 97,4 odst. volivcev. Za samoprispevek se jih je izreklo 9.192 ali 51,90 odst., proti jih je glasovalo 8.155 ali 46,05 odst., 363 glasovnic ali 2,05 odst. pa je bilo neveljavnih.
Zanimivo je, da so pokazali največ pripravljenosti za uresničevale referendumskega programa v krajevnih skupnostih Pišece, Pečice-Križe in Bizeljsko. V Pišecah je glasovalo za 94,9 odst. udeležencev, v Pečicah
80.2 in na Bizeljskem 70,7 odst. Sledijo Kapele s 64 odst., Krška vas z 62,6 odst., Globoko z 59,5 odst., Brežice z 58,8 odst., Mrzlava vas s
57.2 odst. in Dobova s 54,4 odst. Rezultati iz Dobove so proti pričakovanju skromni, saj bo prav ta kraj izredno veliko pridobil. V sami Dobovi je bil izid dosti večji, pokvarile so ga glasovnice iz okoliških vasi.
V vseh drugih krajevnih skupnostih je bil izid glasovanja negativen. Presenetile so Artiče, kjer se je le 45,2 odst. volilcev izreklo za samoprispevek, čeprav so v Artičah prav pred kratkim dobili novo šolo, za katero so zbirali denar vsi občani. Na desnem bregu Save samoprispevek ni bil izglasovan niti v Cerkljah,
niti v Skopicah, na Veliki Dolini, na Čatežu in na Jesenicah. Tudi volilci v neposredni okolici Brežic, v Sentlernartu in v Zakotu so se večinoma izrekli proti. Kmetje se ob suši in pozebi marsikje bojijo dodatne obremenitve, v mnogih krajevnih skupnostih pa se niso odločili za samoprispevek zato, ker v tem obdobju pri njih ne bo zraslo nič novega.
J. TEPPEY
SONCE ŽGE - Letošnji maj je posekal vse rekorde, saj je v zadnjih petnajstih letih najbolj vroč pa tudi najbolj suh. Na Dolenjskem je zadnjič pošteno deževalo 3. maja. Prava poletna vročina je izpraznila suhokranjske vodnjake, pomanjkanje pa čutijo tudi povsod drugod. Vrtičkaiji, ki imajo vrtove ob Kiki, zneso v teh dneh velike količine vode k paradižniku in drugim povrtninam. Meteorologi tudi za
naslednje dni ne obetajo nič boljšega. (Foto: Janez Pavlin)
i ■ *
Krški praznik - sedmi junij
Posvečen je spominu krških borcev
Danes praznuje krška občina. Sedmi junij je posvečen spominu prvih krških borcev, vrnitvi izgnancev in vsem, ki so darovali svoja življenja za svobodo.
Praznične prireditve se vrstijo že od minulega petka. Takrat so v Galeriji odprli razstavo olj slikarja Maksima Sedeja st., v Delavskem domu pa je bil tisti večer v gosteh mešani mladinski pevski zbor „La Capella -Roubaix iz Francije. Na istem koncertu je nastopil tudi mladin-skj pevski zbor Osnovne šole Jurija Dalmatina iz Krškega. V soboto so v galeriji brestaniškega gradu odprli razstavo mladih likovnikov samorastnikov, v nedeljo pa je bil v Krškem tradicionalni kegljaški turnir za pokal občine Krško.
Slavnostno sejo občinske skupščine so tokrat opustili, namesto nje pa so sinoči priredili akademijo in na njej podelili tudi najvišja občinska priznanja. Akademika Božidarja Jakca so ob tej priložnosti proglasili za častnega občana. Častni priznanji z medaljo Janeza Vajkarda Valvasorja sta letos prejela dva delovna kolektiva, tozd Lisca Senovo za 15-letnico obstoja in OZD Transport Krško za 20-let-nico obstoja in uspešnega razvoja-
Več o krškem občinskem prazniku še v posebni prilogi.
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
i
Le nekaj dni po svojem 87. rojstnem dnevu je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito odpotoval na novo pot miru, še eno v vrsti iskanj.
Razgovori in skupna sporočila, ki so jim sledila po obisku Alžirije, Libije in Malte, pričajo o rezultatu te poti
Nova pot miru
Povsod so se potrdila enaka ali zelo sorodna stališča o najpomembnejših mednarodnih problemih, še posebej o kriznih žariščih in trenutnem stanju v gibanju neuvrščenih - pa kajpak tudi odprla nova, širša obzorja za sodelovanje 'Jugoslavije z deželami ki jih je obiskal predsednik Tito.
Zdi se, da so vendarle bila - ob upoštevanju teže tudi drugih tem, o katerih je tekla beseda - topot v središču zanimanja tista vprašanja, ki zadevajo neuvrščenost.
To je bilo potrebno iz več razlogov, največ zato, ker v svetu neuvrščenih prevladuje prepričanje, da se je treba na šesto srečanje šefov držav in vlad, ki bo ob koncu poletja v Havani, pripraviti kar se da skrbno.
Te priprave so sicer običajne, toda topot toliko bolj potrebne, ker je prišlo v vrstah gibanja do nekaterih zastojev, ali drugače rečeno, do nekaterih razlik v pogledih na skupen cilj in pot, ki vodi do njega.
To kajpak ni nobena skrivnost in še celo ne tema, ki bi jo bilo treba zamolčati Nasprotno: o zadregah govorijo neuvrščeni odkrito, zavedajoč se, da jih je mogoče le v strpnem in razumnem dialogu odpraviti
Predvsem gre za to, da nekatere države (Kuba, Vietnam, Laos in nekatere druge) iščejo nadaljnjo pot razvoja neuvrščenih v tesnejšem sodelovanju in naslonitvi na socialistične države, ki da so, po njihovem mnenju, edini pravi in naravni zaveznik neuvrščenih.
Velika večina držav članic ne sodi tako in vztraja, da je treba neuvrščenost razvijati na njegovih temeljnih načelih, med katerimi je na prvem mestu boj proti blokom.
Če bi se neuvrščeni postavili ob stran enega izmed blokov (pa čeprav tudi tistega, ki nosi ime „sociali-stičen“) bi tvegali, da izgubijo ne samo svojo samostojnost v odločanju in ukrepanju, marveč, da se postavijo v službo tujim interesom, ne pa svojim lastnim.
To kajpak ne pomeni, da velika družina neuvrščenih nima skupnih interesov s socialističnimi državami ali pa so državam-članicam gibanja tuje socialistične ideje, marveč zgolj in samo to, da je bil eden izmed razlogov za njihov obstoj že od vsega začetka ravno prizadevanje, da se bloki odpravijo in z njimi tudi vsi tisti viri napetosti, ki izhajajo iz blokovskega tekmovanja.
Pot predsednika Tita je to potrdila ravno v dneh, ko se je v glavnem mestu Sri Lan-ke, Colombu, začelo eno izmed najpomembnejših srečanj neuvrščenih letos - sestanek zunanjih ministrov koordinacijskega biroja.
POLOVIČNO
RAZUMEVANJE
Medtem se je v Manili na Filipinih končala peta konferenca Organizacije združenih narodov za trgovino in razvoj, ki so se je udeležili predstavniki kar 159 držav.
Trajala je štiri tedne, toda tik do konca je bilo videti, da bi lahko trajala še nekajkrat toliko brez pravega rezultata. Kompromise so dosegli dobesedno v zadnjem trenutku in zdi se, da so tudi tej naglici primerni.
V njih ni nič dramatično novega in za tretji svet posebej ugodnega. Zahod in sever v načelu pristajata na nov mednarodni ekonomski red, nista pa voljna kaj prida konkretnega storiti, da bi se ta kaj kmalu uresničil
JANEZ ČUČEK
ČETRT MULUONA BEGUNCEV - Zadnja skupina beguncev, ki je prispela iz Vietnama v Hongkong, je štela 1029 oseb, priplula pa je na petnajstih ribiških čolnih. S tem se je število beguncev v Hongkongu povečalo že na 34.000. Sicer pa menijo, da je na Indokitajskem tačas več kot 250.000 beguncev - nekaj iz Vietnama, večina pa iz Kampučije. (Telefoto: UPI)
Cene niso čudežna formula
Boljše uspehe bi prineslo sodelovanje „od njive do mize"
Na sejmih prodajajo pujske po 40 in več dinaijev kilogram. Večji prašiči za dopitanje so dražji, kot plačajo klavnice za pitance. Tako se seveda ne splača pitati za mesarje. Vojvodinske klavnice pa dobivajo v zadnjih tednih veliko več pitanih prašičev kot pred meseci. Že od lanske jeseni pa tam ni dovolj mleka, vtem ko ga slovenske mlekarne z bero več kot lani.
Kaže, da so vojvodinski kmetovalci zadovoljni s sedanjo odkupno ceno prašičev 25 do 26 din za kilogram, oziroma 83 par za mesno enoto. Veliko je odvisno tudi od povezovanja mesne industrije z rejci prašičev preko kmetijskih organizacij. Vtem ko nekatere klavnice koljejo v zadnjih tednih toliko prašičev kot lani, ko so klicali na pomoč materialne rezerve, ker niso vedeli, kaj z mesom, jih druge dobijo precej manj. Skupen odkup se je od lanske pomladi nekoliko zmanjšal, vendar je precej večji, kot so v začetku leta predvidevali za ta čas.
Odkup mleka pa gre navzdol, ker so z odkupno ceno manj zadovoljni kot pri prašičih. Redijo manj krav kot pred leti, zato imajo tudi manj telet za pitanje. Iz drugih krajev bi jih
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Že nekaj tednov je slišati bolj ali manj jecljave informacije o neredni preskrbi naših letališč s kerosinom, s tem problemom seje drastično soočilo tudi brniško letališče. Potreben je bil intervencijski dovoz goriva.
Slišali smo, tako zagotavljajo vsi - od uvoznikov, proizvajalcev in distributerjev, da je {»sredi vprašanje višjih cen kerosina, da se rafinerijam preprosto ne splača izdelovati tega derivata, ker da je prepoceni.
Tik
zunaj
Izsiljevanje je napad na samoupravo
Če ima kdo sploh namen, da v takih primerih Mati samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje, potem je ta namen viden (v vseh obrisih) v tem primeru. To pa je že neposreden napad na samoupravno bistvo socialističnega, samoupravnega sistema. Da je tisti, ki se poslužuje v bistvu izsiljevanja, povsem „preSprical“ lekcijo o družbeni lastnini, je več kot na dlani.
Zveza komunistov je povsem jasno poudarila, da je vsaka večja motnja pri preskrbi z življenjskimi potrebščinami hudo kočljiva zadeva. Če je pri preskrbi z letalskim gorivom posredi „zaplaniranje“, morda izjemno hude motnje na svetovnem tržišču, potem velja to razumeti. Toda če ni boljših argumentov, kot je ..dvojezičnost", ko gre za iskanje skupnega jezika za določitev cen kerosina, potem je treba takšno prakso zavrniti in ji s politično' akcijo porezati peruti, sicer se bo resnično zagrizla v samoupravne stebre.
Dokaz več, da gre prav za slednje, tiči tudi v času, ko se soočamo s problemom.
pred pragom turistične sezone smo. In ij naših meja čakajo tudi propagandistični volkovi, ki jim pride prav vsaka malenkost, da vzamejo Jugoslaviji njen ugled.
Kakorkoli že: s težavo, trudom, samo-odrekanjem, samodisciplino in predvsem delom priborjeni rezultati socialistične, samoupravne preobrazbe Jugoslavije ne smejo biti postavljeni pod vprašaj. In toliko huje je, če so oblastni organi vedeli za motnje, id lahko nastopijo, a niso pravočasno ukrepali
AKCIJA MN02IC
Predsedstvo CK ZKS je razpravljalo o delovanju Socialistične zveze v naši republiki. Razprava je bila namenjena oblikovanju novih pobud za demokratizacijo frontno organizirane Socialistične zveze, ki mora biti organiziran prostor za akcijo množic. Pri tem so člani predsedstva poudarili, da ima Socialistična zveza v Sloveniji svojo bogato tradicijo, grdeno v OF in je kot taka nezamenljiva sila za polnokrvno uveljavitev človeka in njegovega dela.
UGODNI KAZALCI
V Jugoslaviji se Idjub subjektivnim ter objektivnim težavam vendarle približujemo načrtovani letni stopnji rasti družbenega proizvoda in sicer na ravni 6 odstotkov .načrtovali smo 6,5). V prvih treh letih
■
■
njem: dosegli 	_______
predvideli pa smo 8-odstotno.
Družbeni proizvod nam že deset let raste
r> sorazmerno visoki poprečni stopnji okoli odstotkov, kar je glede na nekatere izrazito neugodne tokove v gospodarjenju v tujini zelo dobro.
MILAN MEDEN
radi vzeli več 10.000 glav, kar kaže, da raje pitajo goveda kot redijo krave.
Razmere niso enake po vsej državi. Kar se nekje splača bolj, se drugod manj, ali enotne cene na enotnem jugoslovanskem trgu ne dovoljujejo, da bi vsaka republika ali celo občina pridelala vse vrste hrane za svoje prebivalstvo. S koruzo, ki je veliko pridelajo na žitorodnih območjih, se menda bolj splača pitati prašiče in goveda, kot rediti krave. Kjer je veliko travnega sveta za pašo krav, pa je menda donosnejša prireja mleka.
Taka ugibanja se porajajo ob nekaterih računih, češ da bi pri nas morali biti pitani prašiči po 30 din kilogram. Koliko prašičev bi spitali večji pridelovalci koruze, če bi jih tudi tam odkupovali po taki ceni? Ali jih ne bi bilo spet preveč kot pred letom dni?
TELEGRAMI
KAIRO - Tridnevni obitk izraelskega zunanjega ministra Moše Dajana v Egiptu te je začel s presenečenjem tako za gotta in njegovo spremstvo kot za gostitelje, zlasti za egiptovskega državnega ministra za zunanje zadeve dr. Butrosa Galija. Dajan je po krajši izjavi na kairskem mednarodnem letališču, v kateri je izrazil zadovoljstvo, da je obiskal Egipt in demantiral, da se bodo Dvarjali o avtonomiji Gaze in o dne ga brega, dejal, da bo takoj s helikopterjem nadaljeval pot v Ismalijo, kjer ga je čakal predsednik Sadat. ..Povabilo me je presenetlo, a to je velika čast zame,“ je izjavil šef izraelske diplomacije in pristavil, da ne ve, zakaj ga je predsednik Sadat poklical.
AKRA - Uporniška skupina oficirjev, ki jo vodi poročnik letalstva Jerry Ravvlings, je prevzela oblast v Gani po davisnjem udaru. To sporočajo časopisne agencije na podlagi poročil radijske postaje Akre.
MANAGVA - Zahodnonemško veleposlaništvo v Managvi je priporočilo vsem državljanom ZRN, ki delajo in živijo v Nikaragui, naj zaradi čedalje pogostejših spopadov med gverlci in enotami narodne garde diktatorja Somoze takoj za
Podobno velja za razne kmetijske pridelke. Na malih posestvih našega gričevnatega sveta nekaterih ni moč pridelati z enakimi stroški kot na večjih ravninskih parcelah. Ni pa niti moč zvišati odkupne cene tako, da bi ustrezala vsem kmetovalcem, saj pri nekaterih pridelkih gre za.več kot 10 %.
Kdor želi tudi tako hrano od domačega kmetijstva, mora kriti razliko med stroški in ceno. To pa je lahko zelo draga rešitev. Bolje je preusmerjati pridelovanje in usposabljati pridelovalce za cenejšo proizvodnjo, čeprav so za začetek potrebne večje naložbe. Samo s cenami ni moč dovolj usmerjati vsega kmetijstva. Najuspešnejše bo sodelovanje vseh udeležencev pri pripravi hrane od njive do mize, ki se ne bo omejevalo na ozko občinsko območje.
JOŽE PETEK
KAJ JE POVZROČA STRAHOVITO nesrečo le«!1 DC-10, v kateri je izgubilo ljenje skoraj 300 potnikov, bo*1 nekaj časa ostalo skrivnost, y kaj idjub zelo natančnim pffl' kavam so mnenja o vzrokih kat* strofe še vedno deljena. Nek* časa so menili, da je nesreč povzročil slab vijak, s katerimi' bil pritrjen motor na krilo, to^ najnovejše novice trdijo, da to® bil resnični (ali pa vsaj ne edi* razlog za katastrofa Po trditve strokovnjakov naj bi bili krivci tudi posadka in nem*’’ tudi utrujenost kovine, iz katei* so bili izdelani nekateri P5 membni deli letala. Preiskava * nadaljuje in ena izmed potled* je tudi precejšnja zmeda v narodnem letalskem vozne® redu, kjer so nenadoma nasttl* velike praznine zato, ker so lf talske družbe začele natančen)* pregledovati svoja	letal*
DC-10... Bolje to, kot P nove katastrofe...
TAČAS PA PRIHAJA >Z AMERIŠKIH VOJAŠKIH intf tutov novica, ki vzbuja srh. Tr<fr jo, da so iznašli neko novo sred’ stvo, s katerim bodo (s pomočj0 satelitov) lahko popolnoma n? tančno določili položaj slehef nega vojaškega objekta, tank* letala, utrdbe in celo vojaka i>> ga potem kajpak tudi tolik11 lažje uničili... In to vse v tr* nutku, ko to sicer usta državni kov polna sladkih besed o mil1! in varnosti. In če smo že p* vojaških stvareh, dodajmo še en® novico na to temo: iz zahodni virov te je zvedelo, da to oblait> Severnega Je men a začele naj«' mati pilote t Tajvana (Formozi)' ki te tedaj pripravljajo na more’ bitno nadaljevanje boja z eno-tami Južnega Jemena (ki jih p4 nekaterih vitih poučujejo kubaff tki inštruktorji) na - ameriški letalih— Vsakdo najde priloi' n ost zase ...
DA PA NE BO VSE TAKO OTOŽNO v današnji rubriki, dodajmo še novico iz Zvezne re* publike Nemčije. Tu to namreč znamenitemu violinistu Yehudu Menuhinu podelili posebno nagrado v znesku 25.000 zahodno-nemških mark in sicer zato, ker \ »je njegova glasbena poustvarjalnost veliko prispevala k miru in razumevanju na tvetu“. Vendarle nekaj pametnega...
MNiiHUiiiHunniuiHiiniiiHMiiHnnmniimmnHa
pustijo država Kakor je sporočil predstavnik veleposlaništva, bodo prvo tkupino 74 zahodnonemških državljanov evakuirali v sosedno Kostariko že v 24 urah.
KAM PA LA - Tu to uradno objavili, da je pod nadzorttvom nove začatne ugandske vlade vte območje države. Združene ugandtko-tanzanij-tke vojaške tile to prodrle v Orabo in zavzele tako že zadnji kraj na teveru države ter prišle do sudanske meje. Cete niso pri svojem napredovanju proti severu in skozi rojstni kraj Idija Amina naletde na nikakršen odpor vojakov, zvestih strmoglavljenemu feldmaršalu, za katerim je izginila vsaka sled.
Iz zadnjega Pavlihe
— Nocoj a« me reva pobegniti, kar vllke!
«#
— Mislim, da se bo problem opodtnaji_________________
kovn Jakov niU tam od sebe. Matoma bodo prenehali bi«
&
1
if
4
humrn
UREJENA KLIMA - Dolgotrajna suša hudo deluje poljščine in vrtnine. Ker cvetličarstvo in ^tnarstvo Silve Fric iz Šmaija izpodriva žaga, si je blizu doma omislila sodoben plastenjak. Napra-Ve bodo samodejno skrbele za ustrezno klimo na ^80 kvadratnih metrih ne glede na vreme.(Foto:
ŽELEZNIK)
*•••••••••
ifjtf*-:
V PROSTEM ČASU NA UDARNIŠKO - Denar-	VAJA NA TRŽNICI - Štab za civilno zaščito
ja za ureditev okolice šole je vselej premalo, zato	KS Center v Novem mestu je 29. maja na tržnic,
se na marsikateri šoli sami lotijo manjših posegov,	pripravil vajo z vsemi enotami CZ. Prikazalei so
Na OŠ XD SNOUB v Bršljinu so pionirji prisko-	uporabo ročmh gasilnih aparatov, oskrbo ranjenci na pomoč veščemu hišniku šole, saj bodo	cev, pa tudi praktično uporabo pnročmh m
jamo za skok v daljino, sami potrebovali.(Foto:	serijskih sredstev za dekontaminacijo. (Foto: J.
ŠOLA RASTE - Odkar so Pioniijevi delavc napredovali od temeljev dalje na močviraaten terenu za kostanjeviško osnovno šolo, delo hitre je napreduje. Ko so vlivali ploščo, je delavni! trajal do naslednjega jutra. Na. sliki : vztrajno rasti tudi telovadnica. (Foto: ŽELEZNIK)
J.PAVLIN)
Pavlin)
Izguba ob treh izmenah vse leto
DELALI BODO POD PROMETOM
Inženirska enota JLA, ki bo nadaljevala rekonstrukcijo ceste pod tržiščem dalje, bo morala opravljati pod prometom. Republiška skupnost za ceste sc namreč ne strinja z odškodnino, ki bi jo morali dati občinskim cestam, če bi cesto ob Mirni zaprli. Težji promet bo m°tal vseeno čez Krško. Kdor se bo z °sebnim avtomobilom hotel dregati skozi gradbišče, bo to lahko storil, če seveda ne bo izbral poti pez hribe. Podjetje Slovenija - ceste te potegnilo pred nedavnim asfalt od Trate vse do pod Tržišča. Prav do Malkovca je mogoče sedaj že po asfaltu od avtomobilske -ceste sem
Sejmišča
NOVO MESTO: Vročina in polj-** 1P,ela,80 zavrla kupčijo. Naprodaj -H-7 o p.285 Pujskov, prodanih pa H/. Stali so od 700 do 1.000 din.
V krški tovarni celuloze in papirja proizvodnja vse večja, us. eh pa slabši
Na
sejem so rejci prignali tudi 26
glav goveje živine, prodali pa samo 8- Voli so veljali 26,50 do 28 din, tprave pa 17 do 23,50 din kilogram žive teže. Mlade živine ni bilo v Pt°daji.
BREŽICE: Na sobotni sejem so Prodajalci pripeljali 365 pujskov in ° nad tri mesece starih prašičev. ~®stnika je menjalo 213 živali; puj-' so bili po 40 do 41 din, nad tri thesece stari prašiči pa po 26 do 27 tn kilogram žive teže.
Krška Tovarna celuloze in papiija Djuro Salaj zalaga s pa-piijem 80 odst. tako imenovanega jugoslovanskega tiskanega komunikacijskega sistema. Izpad papirnega stroja lahko onemogoči izid najpomembnejših dnevnikov v državi naslednji dan. Na delavcih te tovarne je velika odgovornost. Toda že nekaj let tovarna dela na robu rentabilnosti. Štirje tozdi so ob zaključnem računu za lansko leto zapisali znatne rdeče številke za izgubo, v letošnjem prvem četrtletju je bilo takih tozdov šest. Skupna izguba je samo v tem četrtletju znašala 39 milijonov dinarjev.
PRAVNA POMOČ TUDI NA SODIŠČU
Za pravno pomoč občanom je v Brežicah dobro poskrbljeno. Na občinskem sodišču dajejo strankam pravne nasvete vsako sredo od sedmih zjutraj do štirih popoldne, na zemljiški knjigi pa tudi ob petkih. Če si stranka zaradi slabih gmotnih razmer ne more privoščiti odvetnika, ji izjemoma sestavijo tudi vlogo. Brrzplačne pravne nasvete dobijo občani še na občinskem svetu Zveze sindikatov in na sodišču združenega dela, sicer pa imajo na voljo tri odvetniške pisarne.
V tovarni ne držijo rok križem. Pravkar je v javni razpravi 93 strani obsežen sanacijski program. Izkoriščenost opreme je pravzaprav popolna, saj teče proizvodnja v treh izmenah neprekinjeno vse leto.
Vseeno so dobesedno dali pod lupo vsak strošek. Iskanje notranjih rezerv je prvenstvena naloga, opozarjajo samokritično v krški Celulozi. Letošnja proizvodnja in prodaja krške tovarne sta večja od lanske, poslovni uspeh pa je veliko slabši. Čez vse meje jim uhajajo stroški za reprodukcijski in drug material. V prvem četrtletju so bili stroški višji za 14 odst., celotni prihodek pa je bil višji le za 10 odst.
Mnogo naporov so vložili v dogovarjanje z dobavitelji surovin. Tako imajo z gozdnimi gospodarstvi sklenjene dohodkovne odnose po načelu skupnega prihodka, s štirimi slovenskimi papirnicami pa na osnovi skupnega dohodka. Nemalo dogovarjanja je bilo s skupnostjo jugoslovanskih časopisnih podjetij. Z njimi so nazadnje dosegli soglasje za 17-odst povečanje cen papirju. Da je dogovarjanje eno, odločanje zveznega zavoda za cene pa drugo, kaže tudi ta primer. Zavod za cene namreč omenja le 13,5 odst. podražitev. V tovarni so pred velikimi nalogami za naslednje plansko obdobje. Ureditev tržnih razmer je tudi zato neodložljiva naloga.
a. Železnik
»Dolenjski list«; v vsako družino
Kmetijski
Spet čakali na patrone
Tudi letos so prenekateri kmetovalci ponovili napako. Namesto da bi v drugi polovici neobičajno vročega in sušnega raaja travnike pokosili in spravili manjši, vendar dobri pridelek, so čakali, da s koledarjem pridejo „pravi svetniki" — in z njimi P°gosten junijski dež. Moča bi najbolj koristila naslednji košnji, seveda če bi poprej travnike dognojili z dušičnimi gnojili, tako kot delajo na primer na Bavarskem, kjer travnike kosijo štiri do Petkrat, po košnjah pa potrosijo skupno sto in več kilogramov čistega dušika na hektar.
Večkratna košnja dobesedno sili tudi k temu, da zeleno kmio konzerviramo na najboljši, najuspešnejši način, to je s siliranjem. Brez tega si reje krav molznic niti zamišljati več ne jnorejo. Kisanje krme s travnikov pa je zaradi sorazmerno velike količine beljakovin — zlasti v mladi travi — zahtevnejše opravilo °d, denimo, kisanja silažne koruze. Upoštevati je treba nekatera odločilna pravila.
Prvo pravilo določa čas košnje in siliranja. Najboljšo krmo da Vava v času latenja. Da se bo dobro kisala, mora biti poprej j Primerno uvenela, da bo v krmi večji odstotek sladkorja, brez katerega ni želenega mlečnoki sl inskega vrenja. Če je v travi več metuljnic, to je detelj, mora biti bolj uvenela kot sicer, preden gre v silos.
Tretje pravilo določa, da lahko travo pred siliranjem bolj uvenimo in spravimo na manjši prostor, če jo poprg zrežemo na u° 2 cm dolžine. To delo zmorejo v zadostni količini le ustrezni stroji, ki hkrati pobirajo zeleno maso in s tem zelo olajšajo sicer *elo težavno delo pri siliranju.
če je vreme nenaklonjeno in se odkosa ne da primerno uveniti, si je mogoče pomagati s kemičnimi dodatki, konser-Vansi, kot sta arbosil in kofasil; zanju priporočajo, da ju dodajamo 2 do 3 kg na eno tono silažne trave, enakomerno
razporejeno.
Inž. M. L.
I
MLADI ZADRUŽNIKI SPOZNALI KS OTOCEC
V dopisno šolo mladih v kmetijstvu (pripravljajo jo RK ZSMS, Zadružna zveza Slovenije in Kmečki glas) smo se vključili tudi člani aktiva mladih zadružnikov ki deluje v okviru novomeškega KSC Grm. Prva zaokrožena tema dopisne šole je bila krajevna skupnost, v katero se bomo vključili po izgradnji novih prostorov KSC na Trški gori. Tako smo se zadnjega maja na Otočcu ali s predstavniki tam-ajevne skupnosti o njihovi organiziranosti, delovanju delegatskega sistema, o delu družbenopolitičnih organizacij in društev itd. Prišli smo do spoznanja, da Otočani uspešno rešujejo težave, s katerimi tuai njim ne prizanaša sodobni čas, ter si želimo, da bi bili stiki med otoško krajevno skupnostjo in KSC še tesnejši. Med dokazi, da bo res tako, je tudi naša sobotna mladinska delovna akcija na Trški gori. Z nami so delali tudi otoški mladinci.
MARKO NARED KSC Grm
Za vse je premalo
V Iskri tri milijone za stanovanjsko gradnjo
V semiški Iskri se bo po predvidevanjih v letošnjem letu v skladu za stanovanjsko gradnjo zbralo nekaj več kot 3 milijone dinarjev; od tega bo nekaj več kot milijon šlo za odplačilo kreditov, milijon bodo vezali pri banki za gradnjo stanovanj v blokih, dober milijon pa bo na voljo za stanovanjska oziroma gradbena posojila delavcem. Ker je od lani ostalo 21 prošepj, do srede aprila pa jih je komisija dobila še 45, bi potrebovali, če bi hoteli ustreči vsem prosilcem, skoraj pet milijonov dinaijev. Vsak prosilec pa mora imeti najmanj 30 odst. lastne udeležbe pri gradnji. Kljub temu bo imela komisija pri dodeljevanju posojil težko delo.
■ #,
\
5
*
5
*
*
*
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
Ureja;Tit Doberšek
V*-
/{. nruiovič
i
Razen bolezni napadajo vinsko trto tudi nekateri škodljivci. Med njimi ponekod povzroči največ škode
Grozdni sukač
Pri nas sta dve vrsti grozdnega sukača:
- enopasasti grozdni sukač (Clysia ambiguella),
- križasti ali pisani grozdni sukač (Polychrosis ali Eudemis botrana).
Oba sta iz rodu metuljev (Lepidoptera) zavijačev’ (Tortri-cidae). Gosenice obeh metuljev delajo ponekod, koder se pojavijo, precejšnjo škodo na cvetju vinske trte, pozneje pa tudi na jagodah. Junija, ko cvete trta, objedajo gosenice cvetne brste gozdičev, ti se posušijo in te suhe brste gosenice spredejo v klobčič. Odtod tudi domače ime za tega škodljivca „seneni črv“. V avgustu gosenice drugega, pri. križastem sukaču tudi tretjega, rodu vrtajo jagode in povzročajo črvivost jagod. Na tako poškodovanih jagodah se naseli glivica gnilobe (Botrytis), grozdje gnije. V navrtane jagode se poleg gnilobe naselijo glivice ocetne kisline, jagode se skisajo in odtod tudi drugi naziv za tega škodljivca - „kiseljak.“ Tako poleg direktne nastane še indirektna škoda, ki je dostikrat večja od direktne.
Obe vrsti grozdnih sukačev delata škodo na enak način, le križasti grozdni sukač je pri nas pogostejši. Metulj križastega grozdnega sukača ima pepelnato siva krila s temnejšimi povprečnimi lisami in leta podnevi in ponoči, enopasasti grozdni sukač pa ima sprednja krila rumena, s črno rjavo prečno liso in leta samo ponoči. Gosenice križastega sukača so rumeno zelene, z rumeno glavo, gosenice enopasastega sukača so pa rjavo rdeče, s črno glavo. Križasti sukač ima tri rodove na leto, enopasasti pa dva. Bube sukačev prezimijo v razpokah na trti in kolih v zapredkih iz belih niti, pri enopasastem sukaču še z delci skorje. Ko trta odžene, se pojavijo metulji, vendar ne vsi naenkrat, vzletavanje se zavleče do začetka junija. Samice metuljev odlagajo do 1 mm velika rumenkasta jajčeca (pri enopasastem sukaču imajo jajčeca rdeče lise), do 100 po številu, posamič
izlegle gosenice se zavrtajo v notranjost jagode. Vsaka gosenica tako pokvari več jagod. Križasti grozdni sukač se ponovno zabubi in konec avgusta do srede septembra imamo metulje tretjega rodu, ki odlagajo jajčeca zopet na grozdne jagode, izlegle gosenice pa se zarijejo v notranjost jagode. Odrasle gosenice tretjega rodu križastega in drugega rodu enopasastega sukača se zabubijo na trti ali na opori trte, kjer prezimijo.
Zatiranje
Najbolje je, da opazujemo let metuljev in po tem določimo čas škropljenja z ustreznim strupenim sredstvom, insekticidom, ki ga v tem času dodamo fungicidu, s katerim škropimo proti peronospori. Od insekticidov za zatiranje grozdnih sukačev je v prodaji
Dipterex—SL—50
Sredstvo se odlikuje po sorazmerno majhni strupenosti za ljudi in toplokrvne živali. Rastlinski sokovi ta strup kmalu razkrojijo in ni nobene nevarnosti, da bi se v rastlini nakopičil. Sredstvo je brez posebnega vonja in ne vpliva na okus grozdja. Kar renca je 14 dni. Sredstvo uporabljamo v koncentraciji 10 dekagramov na 100 litrov vode. 10 dkg stane 27,68 din.
Dipterex 5 prašivo ima isti učinek in ga uporabljamo v količini 25 do 30 kg /ha.
■
S
*
%
*
*
%
*
%
*
*
k
*
*
k
*
k
k
k
k
k
k
k
k
k
5
k
%
%
*
k
*
%
k
k
k
*
k
Basudim 20 Wp
uporabljamo v koncentraciji 20 do 25 dekagramov na 100 litrov vode. Stane 72,10 din kilogram. Basudin je novo ime za diazinon. Karenca je 14 dni. Ima enak smrtnonosni učinek na žuželke kot Parathion, vendar pri nor- J malni uporabi ni tako nevaren. ^ Rok uporabnosti je 2 leti
%
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
*
k
k.
k
na cvetne brste in peclje grozdja. Največ jajčec odložijo samice pri toploti 20 do 25°C. V približno 10 dneh se izležejo gosenice, ki se zavlečejo v cvetne brste in cvetje trte ter ga objedajo. Napadeni cveti se posušijo in na grozdičih (kabrnkih) se pokažejo seneno suha mesta. Konec junija se gosenice zabubijo na trti med zelenjem in čez nekaj dni, to je od začetka do srede julija, imamo metuljčke drugega rodu. Sedaj odlagajo samice jajčeca na grozdne jagode. Iz jajčec
Ultracid 40 Proti sukačem ga uporabljamo v 0,08 do 0,1 Oodstotra koncentraciji. Stane 281,50 dm kilogram. Rok uporabnosti je 2 leti. Karenca je 35 dni. Sredstvo prištevamo med hude strupe. Nag-prej ga je treba v manjši posodi zmešati z malo vode v kako in šele nato vliti in zmešati z ostalim škropivom. Ne smemo ga mešati s škropivom iz modre galice ali iz žveplcnoapnene brozge.
Drugih insekticidov, ki jih za zatiranje škodljivcev v vinogradu, konkretno za zatiranje sukačev priporočajo, na primer: Orthenc, Dimeton, Fasfanrid, Phosvel 36 EC, ni v prometu, zato jih ne bomo opisovali.
DT
i
1
k
k
S
I
■ ■■
(Nadaljevanje s 1. strani)
nje po delu še ni dosledno. Ve se. Jedo je odgovoren za odpravljanje talcih nevšečnih stanj, dolgoročna naloga pa mora biti uspešno izvedena, sicer bo čedalje težje obvladovati gospodarska gibanja. „Zato moramo vse oblike porabe — investicijsko, osebno, splošno in skupno — nujno uskladiti z realnimi možnostmi, z obsegom razpoložljivih sredstev; dohodke zaposlenih je nujno treba vezati na delovne uspehe, . . . ukrepati je treba proti razmetavanju, proti vsakršni podkupljivosti, za odpravo vzrokov izgub v gospodarstvu itd." je med drugim dejal tov. Avbelj in nakazal še vrsto drugih nalog, ki čakajo nas vse, cilj pa je: stabilno in smotrno gospodarjenje.
Od gospodarske je namreč odvisna tudi družbena stabilnost. Zato si moramo prizadevati za še večji razmah SLO in družbene samozaščite. Usidranost slednjega med ljudmi „pomeni vsestransko, tudi bojno pripravljenost za učinkovito obrambo in najboljše sredstvo proti napadu. Učinkovitost našega družbenega sistema utijuje zavest ljudi, da je pridobljeno vredno braniti.” Na to ugotovitev je tov. Avbelj navezal vlogo in pomen vseh naših obrambnih mehanizmov ter še posebej poudaril akcijo „Nič nas ne sme presenetiti”, ki po njegovih besedah „po-meni predvsem nadaljnje podružb-Ijanje SLO in družbene samozaščite kot sistema, ki izvira iz narave samoupravnih odnosov in iz našega političnega sistema socialistične samoupravne demokracije.”
S slovesnosti v Dolenjskih Toplicah so predsedniku Titu poslali pozdravno pismo.
D. RUSTJA
*
Za bolj urejene skupnosti
Regionalni posvet v Novem mestu - Pripravljeni delovni osnutki štirih novih zakonov —Do izraza demokratičnost
 ________________________
USPEŠNO DELO - Društvo multiple skleroze Slovenije, ki ga je od ustanovitve dalje vodila Ivanka Palman iz Kočevja (prva levo), je doseglo že precej uspehov. Na fotografiji: z zadnjega občnega zbora v Kočevju. (Foto: Primc)
Na regionalnem posvetu za uslužbence in tajnike občinskih skupnosti socialnega varstva, ki je bilo 4. junija v novomeški športni dvorani, so predstavniki novomeške, metliške, črnomaljske, trebanjske in kočevske skupnosti obravnavali delovne osnutke štirih novih zakonov: zakona o skupnostih socialnega varstva, o družbenem varstvu otroka in skupnosti otroškega
Sam sebi najboljši zdravnik
Pravice tudi bolnikom
multiplo sklerozo - Veliki uspehi mladega slovenskega društva, ki ima sedež v Kočevju
Glavna naloga Društva multiple skleroze Slovenije bo še naprej boj, da bo multipla skleroza vnesena v program zdravstvenega varstva in da bo tudi predvidena za zdraviliško zdravljenje, kot je že v drugih republikah. Tak je bil sklep občnega zbora tega društva, ki je bil nedavno v Kočevju, udeležilo pa se ga je 108 članov -bolnikov in njihovih spremljevalcev iz vse Slovenije.
KDO KAJ VE?
Med vojno, posebno v letih 1944 in 1945, je bilo v Beli krajin: veliko zavezniških letalcev in pobeglih zavezniških vojakov, ki so zbežali iz taborišč v Nemčiji. V Beli krajini so se zdravili in čakali na transport v Italijo. Belokranjci so jim nudili vse gostoljubje, zato se ti zavezniški vojaki vedno bolj zanimajo za svoje nekdanje gostitelje, žal pa marsikateri ne ve niti imena vasi niti imena gospodarja, ki mu je med vojno nudil gostoljubje. Neki ameriški letalec je na primer obupal in ga je zadnji trenutek rešil neki belokranjski kmet (mogoče iz Cerkvišč? ) s tem, da je prerezal vrv. Kdo je bil ta kmet? Bržkone je bilo med NOB veliko dogodkov v zvezi z zavezniškimi vojaki, ki ne bi smdi v pozabo in bi jih bilo treba zapisati Zanimive bi bile tudi fotografije iz teh časov. Naprošamo vse, ki imajo kakršnekoli podatke ali fotografije v zvezi z zavezniškimi vojaki, naj to javijo Ediju šelhausu iz Ljubljane, Vodnikova 318, ali Francu Dergancu iz Semiča 3.
Multipla skleroza (MS) je že prišla v predlog enotnega programa zdravstvenega varstva, ob sprejemanju programa pa je bila iz njega izločena. Zato morajo bolniki plačevati soudeležbo (participacijo). Na to odločitev se je društvo MS sicer pritožilo, odgovora pa še ni dobilo.
Spregovorili so še o različnih načinih zdravljenja oziroma lajšanja te, za zdaj še neozdravljive bolezni. Menili so, da se vsak poslužuje pač tistega načina, ki mu najbolj koristi. Pri tem so omenili vse, od raznih maž zeliščarjev do sprehodov, fizioterapije, telovadbe, zdravljenja v naravnih in drugih zdraviliščih (Gornja Trepča, Atomske toplice v Podčetrtku, morje) itd. Posebno pa so poudarili, da je za bolnika najpomembneje, če ne obupuje, če se tudi sam spoprime z boleznijo. Tako je bolnik, ki je bil 7 let privezan na posteljo, danes pa že sam hodi, poudaril: „Noben zdravnik ti ne bo pomagal, če si ne boš pomagal sam. Obupati ne smeš, ker boš potem prišel v invalidski voziček in v njem obsedel. Tudi razni domovi za nas niso preveč priporočljivi, saj v marsikaterem vlada malodušje ali celo brezdušnost!”
Društvo MS je sice mlado, a je kljub temu. doseglo lepe uspehe. Združilo je člane, poskrbelo za razne oblike zdravljenja, za novo' leto obdaruje člane, vedno bolj uspešno sodeluje z Zavodom za rehabilitacijo invalidov, kupili so poslovne prostore, člani bodo dobili navodila za razgibavanje doma, organizirajo izlete, socialno ogroženim podeljujejo enkratno pomoč, dopisujejo v svoje glasilo itd.
Dosedanja predsednica društva je bila Ivanka Palman iz Kočevja. Na
občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo, v katerem so razen nje še
Pavle Pavlič, Jožica Kusič, Daniela Zaletel, Kristina Mlinarič, Jože Žele, Alojz Ješelnik, Dunja Vošnjak in Tone Klobučar. Na zboru so razdelili članom tudi darilo „Krke” iz Novega mesta tablete „Žen šen” in mazilo zeliščarja Maršiča.
J. PRIMC
Vpeti v načrtovanje
Proslava ob 35-letnici organizirane geodetske služje
Pod pokroviteljstvom Dolenjskega geodetskega društva in izvršnega sveta krške občinske skupščine je bila 1. junija v krškem delavskem domu prodava in otvoritev razstave ob 35-letnici ustanovitve geodetske službe v republiki.
Del razstave je pripravljen enotno za vso Slovenijo. Z drugim delom se nevsiljivo vključujejo domačini, tokrat Dolenjsko geodetsko društvo z gradivom iz vseh treh posavskih občin. Obiskovalec razstave lahko že iz te razstave razbere marsikaj o širšem poslanstvu te službe. Sodobna slovenska geodetska služba se vključuje v številne naloge, ki jih nalaga sistem družbenega načrtovanja. Na razstavi je ob pomurskem zgledu zložb zemljišč prikazan tudi domači primer komasacije na Krškem polju pri Kalcah-Naklem. Med zgodovinskimi zanimivosti velja omeniti regulacijski načrt Sevnice po požaru iz leta 1854 in Krulejev zemljevid Jugoslavije iz leta 1917.
O dolgoročnih nalogah geodetske službe so govorili na po-v sebni tiskovni konferenci. Direk-
tor republiške geodetske uprave inž. Milan Naprudnik je podobno kot dan poprej v slovenski skupščini, orisal široko dejavnost te službe, od predlogov za vključitev v svobodno menjavo dela do širše uporabnosti mnogih podatkov in raziskav za dru-
ge stroke.
A. ŽELEZNI K
MB
(El
>*
PRED NOVIMI NALOGAMI — Najzaslužnejšim geodetom so podelili častno članstvo: inž. Jurancu iz Krškega in inž. Žbontaiju iz Brežic, dolgoletnim sodelavcem pa priznanje. Na sliki: inž. Je-nič, predsednik Dolenjskega geodetskega društva, in inž. Lesar iz Zveze geodetom
varstva, o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in zakona o socialnem skrbstvu.
Namen posvetovanja je bil, da se na njem udeleženci temeljiteje seznanijo z nekaterimi novostmi, ki jih prinašajo osnutki, tako da bodo lahko vodili uspešne razprave v delegacijah. Od dobrih razprav je odvisno, ali bo v dokončnem besedilu vsak od omenjenih zakonov odražal dejansko demokratično voljo vseh zainteresiranih. Hkrati pa so na posvetu obravnavali programe skrbi za otroke v mednarodnem letu otroka.
Za vse štiri delovne osnutke, ki jih bodo obravnavali v republiški skupščini že ob koncu tega meseca, velja, da so sestavljalci vnesli vanje določbe novega zakona o skupnih osnovah svobodnega združenega dela in nekatere elemente nastajajočega zakona o družbenem planiranju. Novi zakoni naj bi tako pospešili uresničevanje različnih oblik svobodne menjave dela, ne pa jih morebiti celo zavirali, kar se je včasih v preteklosti tudi že dogajalo.
MiM
OTROŠKA IGRA Z VŽIGALICAMI
29. maja dopoldne je zgorelo gospodarsko poslopje Jožeta Petriča na Radoviči. Požar je uničil hleve in senik, upepelil voz, vejalnik, les, seno, poginila je svinja. Ogenj je zajel in uničil tudi leseno sosednjo hišo. Med gašenjem je opeklo lastnika in hčer; odpeljali so ju v novomeško bolnišnico, kjer so očeta obdržali na zdravljenju. Škodo so ocenili na 460.000 din. Vzrok nesreče je bila otroška igra z vžigalicami.
—----------------------
REPUBLIŠKO PRIZNANJE PIONIRJEM IZ STRUG
Usklajevali odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem pri Republiški konferenci SZDL Slovenije je 1. junija podelil pionirskemu odredu osnovne šole Struge v občini Kočevje pri" znanje za prizadevno delo v solidarnostnih akcijah. Pionirji it Strug so sorazmerno s svojim številom zbrali največ denarja®1 pomoč zatiranim, organizirali so razstavo o življenju otrok v Paki stanu in Južni Afriki, izvedlive* predavanj in proslav.
ZUPANČIČEVA ROJSTNA HIŠA SPET ODPRTA
Zaradi nujnih adaptacijskih del je bila Župančičeva rojstna hiša na Vinici, v kateri je spe minska zbirka tega velikega sto" venskega pesnika, nekaj časa zaprta. Dela so končana, tako da je Župančičeva rojstna hiša od včeraj, 6. junija, spet odprta.
SEMIČ: STREHA NAD IGRIŠČEM?
Prireditve v Semiču povzročajo organizatorjem precejšnje »krbi, *®1 nimajo nobenega večjega pokrite?1 prostora, in imajo zato vsaki organi' zaciji prireditve precejšnji riziko »’ radi vremena. Zato so prišli v Semiču na idejo, da bi igrišče Partizana pokrili z zložljivo streho, kar je sieel precejšnja investicije, ki pa bi te obrestovala v nekaj letih. Laže bi to investicijo zmogi, če bi pri uresniči' tvi pomagale vse organizacije iz Se-miča in tudi širša družbena skup nost Za letošnje Semiške igre v nedeljo, 24. junija, ta ideja sicer fc ne bo uresničena, do jeseni pa ** bodo že pogovorili o nekaterih nadrobnostih celotne zamisli
F. DERGANC
Bogata revolucionarna tradicija	na	D
Piše: Franček Saje	tl
„Ideje socializma morajo navdati vse sloje in posebno največjega, kmetsko maso, sicer ni upati na zmago teh idej in na boljšo prihod* nost naroda . . . Zadruga je, če ne popolnoma socialistično sredstvo gospodarstva, pa gotovo najboljša šola, najboljše vežbanje v socialističnem duhu, življenju, gospodarjenju in delu.”
Dr. Slane je kritiziral tedanje klerikalno kmečko zadružništvo -,,farovške, baje Raiffeisenove posojilnice. (Nismo še slišali ali brali, da je katera takšna zadruga porabila dobičke v povzdigo kmetijstva.) -Morebiti da tu in tam po malem delujejo nekatere mlekarske zadruge, konzumni zadrugi v Metliki in Vidmu pri Dobrem polju se še držita pokonci in nemara sta aktivni, vse drugo pa ni nič .. . Proizvajamo duhovnike in juriste. Najboljše glave daje kmetija tem delavcem. Gospodarstvo pa je drugačne barve .
Liberalcem pa je očital, da se njihovi časopisi o zadrugah „zaradi trgovstva dolgo niso upali kaj pisati in se še sedaj ne upajo . .. Naš kmet naj bo menda res le za to na svetu, da služi farovžu, advokatski pisarni, trgovcem in gostilničarjem!” In na-koncu z optimizmom poziva: ..Postanimo moderni zadružni
DOLENJSKI LIST
kmeti... Pa računajte z mladino in ne obupajte! Pojde!”
Slančevo prepričanje je bilo utemeljeno, kot je pokazal zgodovinski razvoj že v naslednjih desetletjih. Takratna mladina je že čez šest let sodelovala v množičnem revolucionarnem gibanju po prvi svetovni vojni, dvaindvajset let kasneje pa v narodnoosvobodilnem boju.
Ob Trdinovi smrti 14. julija 1905 se je dr. Slane oddolžil temu pripovedniku in opisovalcu Dolenjske, pjene revščine in trpljenja, ter preroku njene srečne prihodnosti z jedrnatim nekrologom v „Rdečem praporu”:
„Trdina je bil neupogljiv značaj, sovražnik vsega zatiraistva kmetske mase. Bilo je v njem nekaj rebela, dasi je mirno živel in se ni podal v nobeno agitacijo... Bil je tudi duhovnikom eden večjih nasprotnikov in imel je svoje boje z njimi. Takega človeka je dobro vloviti vsaj na smrtni postelji; tak človek je neka olepšava. Obiskal gaje bolnika duhovnik nepoklican - nič ni opravil, - ušel jim je, ni jim privoščil veselja, da se ponašajo z njegovim spreobrnenjem. Bil je do zadnjega pri zavesti.”
V Dolenjskih Toplicah se je poleti 1905 nekaj dni zdravil Josip Kopač,
urednik in upravnik „Rdečega pra poija“. Po svoji vrnitvi je objavil v „Rdečcm praporu” dopis iz „Toplic na Dolenjskem”, v katerem je kritiziral občinsko upravo in zlasti „bo-jevitega župnika”, ki se zaletava v vse napredno in tudi v bralno društvo, ustanovljeno tega leta. „Ako se hoče rešiti Toplice, je treba energično nastopiti proti klerikalni mori.” Zatem je „Rdeči prapor” poročal, da so duhovniki v Toplicah zaradi kratkega Kopačevega bivanja prihodnjo nedeljo že grmeli v cerkvi proti njemu, da bi ljudi odvrnili od socialistične okužbe.
Protiklerikalnemu shodu v Ljubljani avgusta 1906 so Novomeščani poslali dve brzojavki. Prva je bila:
,.Pozdravljamo vašo resolucijo. Napredno nješčanstvo.” Druga brzojavka pa se je glasila: „Proč s klerikalizmom. V boj za pravo svobodo. Novomeški socialisti.”
Novomeški socialisti so bili Štefa-novičevi čevljarski pomočniki, med katerimi je bil znan zlasti Lojze Matoh, ki se je vsako leto na 1. maj v salonski suknji z rdečo kravato in rdečim nageljcem v gumbnici sprehajal po mestu. Nekaj socialističnih pristašev je bilo med železničarji. Socialisti so bili mizar Matko Matovič, čevljar Kristan ter dr. Slane, ki je socialistične ideje vcepljal tudi svojim koncipientom. Okrog leta 1907 je v novomeško tiskarno, v kateri je delalo takrat okrog 20 delavcev, prišel socialist Alojz Eler
in v njej pridobil nekaj pristašev. Med novomeško mladino je širil socialistično misel akademik Vladimir Švajger, ki pa je umrl že leta 1908.
Na državnozborskih volitvah leta 1907 JSDS ni nastopila v dolenjskih
volilnih okrajih razen v litijskem, kjer je kandidiral Ivan Cankar, ker je hotela vse sile skoncentrirati v nekaterih okrajih. V sodnem okraju Stična je Cankar dobil 20 glasov, v okraju Rdeče 150 in v sodnem okraju Litija 1130 glasov, ki pa so jih v pretežni meri oddali zagorski rudarji, le manjše število pa dolenjski glasovalci na desnem bregu Save. Pri deželnozborskih volitvah leta 1908 so zopet nastopili tudi dolenjski socialisti, ko je železničar Fran Šifrer iz Novega mesta dobil v mestu 26 glasov.
Medtem se je razvito delavsko gibanje tudi v Beli krajini, ko je bito jeseni 1906 ustanovljeno v Metliki delavsko izobraževalno društvo „Da-nica”.
Društvo je bilo .ustanovljeno na pobudo mizarskega pomočnika Evgena Korenčiča iz Siska, ki je bil prvi tajnik, predsednik pa sin njegovega delodajalca mizarski pomočnik Franc Prus. Društvo je že prvo leto imelo 40 članov iz Metlike in okolice. Zbirali so se v Malešičevi hiši na metliških Dragah, kjer so prebirali socialistične časopise. Imeli so pevski in tamburaški zbor. Prirejali so veselice, zabavne večere in skupne izlete. Zlasti svečano so slavili 1. maj. Na večer pred praznikom so postavili * mlaj z rdečo zastavo. Zjutraj je bila budnica tamburašev, za katerimi so stopali pomočniki v prazničnih oblekah in z rdečimi kravatami.
Tajnik Fran Evgen Korenčič je sporočil leta 1907 mestnemu županstvu, da so v Metliki ustanovili Delavsko izobraževalno društvo Danica in da je deželno predsedstvo potrdilo društvena pravila. Pravila je dalo natisniti in jih predložilo žu-
panstvu. Namen društva je bil „varo-vati in pospeševati duševni in gmotni prospeh njegovih članov, kakor tudi zbujati samozavest skupnosti v delavcih”.
To je skušalo društvo doseči s tem, da je podpiralo svoje potujoče člane, prirejalo pouk, predavanja, branje iri pogovore o vsem, o čemer je vredno, da se članstvo pouči, pri tem pa se je moralo po pravilih omejevati od politike in vere. Sklicevalo je zborovanja, si ustanovilo knjižnico in prirejalo družabne sestanke in slavnosti. Redni član je postal lahko vsak obrtni rokodelec iz metliške okolice. V društvu niso bili samo pomočniki, ampak tudi
mojstri.
Društvo si je torej oskrbelo štampiljko in dalo za člane izdelati emajlirane značke. Mislilo pa je tudi na svoj prapor. Že 8. septembra 1907 so veliki tiskani lepaki po Metliki naznanjali, da bo ta dan društvo priredilo veliko vinsko trgatev s koncertom mestne godbe, srečelovom, šaljivo pošto in plesom in da je čisti dobiček namenjen za društveno zastavo.
Okrajno glavarstvo v Črnomlju je 30. decembra 1908 zahtevalo od metliškega županstva na njegovo poročilo, ki je verjetno omenjalo razpust društva, seznam zadnjega odbora. Na hrbtni strani istega dopisa je županstvo 20. februarja 1909 javilo zahtevana imena. Predsednik je bil kovač Franc Kremesec, podpredsednik čevljar Anton Stankovič, blagajnika čevljarja Anton Prus in Franc Mojzelj, odborniki pa čevljarji Ciril Prus, Gustav Henigman in Alojz Navratil, krojača Nande Gregelj in Anton Okorn ter dimnikar Anton Grubar. Ni jasno,
kdo je bil tajnik. Medtem sta nafli' reč Korenčič in Franc Prus, ki st* bila prepričana socialista in glavna organizatorja društva, odšla iz Metil ke.
Novomeški socialist dr. Kar«' Slane je bil 1908-1914 član konzorcija socialistične revije „Naši z8* piski”, v kateri je objavil več član' kov in razprav. Ko je bila revij4 1909 po enoletni prekinitvi obnovljena, je v njej objavil „Pismo“. v katerem je pozdravil njeno obnovitev in svetoval, naj bi v njej pisali o gospodarstvu, zgodovini, ženskem vprašanju in učiteljstvu, ki mu je odmeril posebno važno vlogo:
„Na prvem mestu sredstev ljudske vzgoje stoji ljudski učitelj, ne (*u’ hovnik. Nočemo, da bo zrejal sl?' venski kmet le kulije za tujino in neumneže, ki mislijo, da stradanj na zemlji pomaga v nebesa .. •“ koncu poziva „le zbunite to nase življenje na vseh straneh, povsod Je stoječa mlaka!”
V naslednjem letniku je dr. Slane v članku „Nekaj o šolah” prikazal zgodovinski razvoj šole in napisa* „Nekaj o sociologjji”. Kasneje je objavil razmišljanje ..Vseučilišče v
Trstu”, ki naj bi postal gospodarsko •
in drugo kulturno središče Slovencev, in članek ..Izseljevanje Slovencev”.	\
Sicer pa je dr. Slane veliko pisal tudi v socialistične časopise slovenskih izseljencev v Ameriki in ji*1 hkrati denarno podpiral.
Pri državnozborskih volitvah leta 1911 se je pokazalo, da je socialistično gibanje na Dolenjskem kija? vsem oviram in težavam napredovalo in širilo vrste svojih somišljenikov.
KMEČKA OHCET PO DOLENJSKO - Letos v Ljubljani p? daljšem odmoru spet pripravljajo Kmečko ohcet. Novomeščani lahko rečemo, da jim pripravljamo konkurenco, za katero je te prejšnjo soboto poskrbela folklorna skupina „Kres“ s poroko svojih plesalcev Zofije in Jožeta Redka. Trije okrašeni lojtrt* vozovi s plesalci v narodnih nošah so skoraj vso soboto krožili p° mestu, in če se jih ni videlo, se jih je prav gotovo dišalo. (Foto: J-Pavlin)
manm
JI
ti/rocl/ruftoo'
tujo/
IMAMO SVOJO ZADRUGO
pa na^‘ ždi smo 18. maja usta-ovui pionirsko-mladinsko zadrugo, ml . °ync8a zbora so se udeležili krožkov, ravnatelj šole, j*editavnik Agrokombinata Krško P° nekaj učencev iz vsakega » Zadruga, v kateri bodo oruževali delo člani čebelarskega, ortikulturnega krožka, PH in zele-im uraže-.je za svoj naziv prevzela »n ™?anika A. Pavlina, rojenega v urenski graščini pri Leskovcu. Za-8’ bo pomagal Agrokombinat.
ANDREJA RIHTER
OS Jurij Dalmatin, Krško
OBISK PESNIKA JOŽETA ŠMITA
nrP?n .'"kdosti smo artiški učenci proaavili skupaj s šolarji iz Globoke-ohJu1 P3 smo * najbolj razveselili j. Blca Pesnika Jožeta Šmita, ki nam 'M bralne značke. Seveda njegov pnSOtnost izkoristili za vili ifn P°g°vor, pesniku smo zasta-»nv„ ..UP vprašan«, on pa nam je nam ^ojem življenju in delu ter Prebral tudi nekaj pesmi
Darja Štritof
novin. krožek OŠ Artiče
VELIK USPEH ARTIČANA
Jugoslovanskega srečanja mladih se ,? jV|, ki je bilo maja v Ohridu, .ude»ežil° tudi deset slovenskih i7 t^v. Med njimi sva bila tudi dva iu iv, * sva sodelovala na nateča-niiiir Priiateljev mladine Slove-Siir i ^ndu smo bivali v taboru KrJi- a ‘n Pred strokovno žirijo svoje pesmi V močni konku-C1 sem osvojil drugo mesto in za nagrado dobfl fotoaparat Seveda je jr*0]I uspeh razveselil vse udeležence I? a°venije in nato sem bil do tograf Sre Ja najbolj zaposlen -fo-
JOŽE ŠOŠTARIČ novin. krožek OŠ Artiče
OD SKOJA DO ZSMJ
V počastitev dneva mladosti so na Mirni pripravili kviz „Od Skoja do ZSMS“. Nastopilo je pet ekip. Po prvem delu so bile ekipe izenačene, °b zahtevnejših vprašanjih pa so slabo pripravljene naredile napake. SSKT *° uženke OŠ Mirna, za
šfmnf i0 se^?*‘ae učenke iz OŠ Šentrupert in OŠ Trebnje. Četrto in
I*to mesto sta delfli ekipi iz OŠ
”bra in pedagoške gimnazije. Vsak
tekmovalec je dobil lepo knjigo. Po
tekmovanju je igral ansambel FIS.
ANDREJA URBIČ OŠ Šentrupert
POMAGAU pRl REFERENDUMU
dum* Pr*Pravah in izvedbi referenca za samoprispevek smo sodelo-sm* ,ud* pionirji in mladinci. Bili m k. . "rji. okrasili smo glasovalna * ‘n vabili k glasovanju. Zelo refer. i ve*eli> ko smo zvedeli, da je novo ?1Um '“P®1- Dobili bomo "mo v h	V. četrtek, 24. maja, pa
Prosla	' kinodvorani pripravili
.vo> na kateri smo učence 7. azredov sprejeli v ZSMS.
METKA GABRIČ OŠ Žužemberk
Strežne navade v hotelu v Trebnjem
žejnim šolarjem niso h°teli postreči — Gren-. ko osvežilo
27
jv. »’ ,maJa smo se učenci arti-TrpK^ “stavili pri motelu ob žeio m01’ da bi si potešili hudo videt' t a*Car’ca ms ni botela tov„, ud> na vprašanje naše nam,*, “Šiteljice, ali lahko kaj le za m”10’ n*. botela odgovoriti, ne c."*r.miala je, da avtobusarjem co	S	tovarišico učitelji-
ki iP *• ^upaj odSli do natakarja, točiin' s brezdelno slonel ob bil h mizi- Njegov odgovor je Smr> * ”vrtcem” ne strežejo, letkp v Pe^em razredu osem-biij :,m nam res ni videti, da bi smo n„Vrt,ca' Uspelo nam je, da točiin^ * nekaJ kokte, stoje ob da na Irazi' Priznati moramo, a%nam m tako teknila, mani ,asujemo se. ali je naš denar Pa ti,? . od denarja starejših, Jem t Lali med strežnim oseb-
veka I unjskega motela ni čl°-ti srl /sv°j Posel znal opravijo larhr?0' ^aJ sm0 tudi mi, Tok*1 max ne? bilo	srečanje v motelu je
J s'aba učna ura za nas.
METKA GIZL OŠ Artiče
„Pridobitev”po 20 letih
Ob jubileju kočevske tržnice, ki klavrno propada
ZELENE STRAŽE PRI DELU - Lepo in urejeno okolje je na skrbi zelenih straž. Na sliki: učenci krške šole čistijo travnik ob šolski stavbi.
Pred dvajsetimi leti je bila zgrajena in odprta kočevska tržnica. Že med gradnjo so imeli nekateri občani pomisleke, da taka, kot je v načrtu, ne bo koristna za predvideni namen. Na te pomisleke so bili občani v takratnem kočevskem časopisu Novice med drugim tako zafrknjeni, češ: „Vsakdo ima svoj okus in če bi graditelji gradili po naših okusih, ki so močno različni, bi zrastlo nekaj nemogočega, čeprav ne trdim, da bi bili vmes tudi pametni predlogi, ki bi bili vredni upoštevanja." Kaže, da med občani ni bilo pantftnih predlogov. Take so imeli samo načrtovalci.
Te pametne predloge so podkrepili takole: ,.Tržnica je za Kočevje in njegove prebivalce velika pridobitev. Sedaj ne bo treba več toliko tekanja od mesarja do pekarije pa od mlekarne do prodajalne sadja in zelenjave, ker boste vse lahko dobili v enem prostoru." Tako takrat. In
kaj je danes? Izkazalo se je, da so občani le imeli pametne in tehtne predloge. Bili so boljši poznavalci kočevskih razmer kot načrtovalci. Tu je vsak komentar odveč. Ta „velika pridobitev" danes komaj še . stoji.
Že kmalu po otvoritvi so v njej prenehali prodajati meso, mleko, kruh in drugo, ker prostori niso bili primerni. Sedaj je v njej Likovni salon, ki je tudi moral prenehati z razstavami. Pripetilo se je, da so morali razstavljene slike in kipe na hitro pospraviti, ker je v razstavno dvorano iz vseh koncev lila kapnica. Pod tržnico oz. ob njej vztrajajo samo še prodajalci kiča in nekakovostne robe vseh vrst ter prodajalci sadja in sadik.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
Danes pionir - jutri samoupravljalec
Sprejem v ZSMS v zgodovinski Taborski steni - 400 borcev in mladincev na svečanosti
Pionirji osnovne šole Vas-Fara smo bili 27. maja sprejeti v mladino v Taborski steni nad Belico. Ta kraj je znamenit po svoji naravni lepoti, še bolj pa iz NOB. Tu so potekali
PRIZADEVNI ČLANI RK
Glavna naloga članov RK na nali šoli je ta, da skrbimo za osebno higieno, čistimo okolico šole in pri učenju pomagamo bolnim šolarjem. Letos posvečamo veliko pozornost tudi sosedski pomoči. Obiskujemo osamele, ostarele in bolne ljudi, prinašamo jim stvari iz trgovine, čistimo bivalne prostore in delamo družbo. Tisti člani RK, ki delujejo v dramatskem krožku, so se naučili igrico „Deček z dvema imenoma." Uprizorili jo bodo tudi otrokom, ki jih je bolezen priklenila na bolniške postelje v Valdoltri. Med obiskom v tej bolnišnici bomo mladim bolnikom podarili grafiko, ki sojo izdelali učenci likovnega krožka.
DAMJANA BAJUK in CVETKA RAJER novin. krožek OŠ Metlika
krvavi boji. Med NOB je bila sprva Taborska stena nekaj časa v tajnosti, potem pa se je vse bolj širil glas o njej. Začela se je italijanska ofenziva. Seveda je tudi iz teh krajev nekaj ljudi pobegnilo v italijansko zavetje in so sovražniku pomagali kovati načrt za uničevanje vasi, hkrati pa so zbirali tudi podatke o Taborski steni.
Ko so Italijani napadli dolino in votlino, se je začel strašen boj. Na tisoče mož se je borilo s sodobnim orožjem proti peščici partizanov. Naši borci so se hrabro borili, a Italijani so se jim vse bolj bližali. Votlino so zasipavali z bombami. Preživeli borci so se umaknili v podaljšek votline, ki so ga založili s kamenjem.
V veliki pa so gospodarili Italijani. Mrtve partizane so zverinsko zmrcvarili. Ko pa so odhajali, so vrgli v jamo še nekaj plinskih bomb.
Tovariši v mali votlini so sicer težko dihali, vendar so srečno pre-. bili noč. Zjutraj so se splazili v večjo jamo in našli iznakažene tovariše ter mrtva pionirja Jakca in Vinka, ki sta
imela v rokah še satje medu, katerega jima je prinesla iz doline partizanska patrola. Pionirčka sta darovala življenje za našo rodno dolino. Še danes počivata tu, vrh strmih planin na robu gozda ob Taborski steni.
Na dan, ko so sprejeti pionirji v mladino, ne gre nihče mimo njune gomile, ne da bi položil nanjo kamen v spomin na nedolžni žrtvi. Tako kamenita piramida raste, spominja in opominja.
Letos sem bila prvič v Taborski steni in sem bila sprejeta v ZSM. Bila sem globoko pretresena. Rada bom vedno znova obiskovala ta kraj, kjer se še vidijo sledovi hude bitke.
JO ŽICA-ŽAGAR 7. razred OŠ VAS-FARA
GIMNAZIJA V „VOJNI“
Zvok sirene je v soboto ob 7. uri naznanil začetek obrambnega dneva za novomeško gimnazijo. Dijaki in profesorji so po načrtu stekli do Marofa, od tam pa so razredi krenili na posamezne delovne točke, kjer smo opravili različne naloge: metanje ročnih bomb, postavljanje šotorov, streljanje z zračno puško,
KRIVEC NAJ KUPI
Šolskega leta je že skoraj konec. V kočevski gimnaziji -pedagoška smer imajo le še nekaj ur slovenščine. Predelali so že vso snov iz tega predmeta za to šolsko leto in prav te dni dobili obvestilo, da morajo kupiti naročeni učbenik za slovenščino za drugi letnik usmerjenega izobraževanja, ki bi sicer po prvotnih zatrdilih moral iziti že decembra lani oziroma po drugotnih pa februarja. Ker ni bilo učbenikov, so dijaki, še posebno pa profesorji, morali vložiti v pouk oz. učenje veliko več truda, kot bi ga sicer. Zato oboji pravijo: učbenike naj zdaj kupi oziroma plača tisti, ki je kriv za zamudo!
P-c
RAZSTAVA O JOSIPU MURNU
Ob stoletnici rojstva pesnika Josipa Murna smo člani literamonovi-narskega krožka na hodniku žužem-berške osnovne šole pripravili razstavo fotografij, ki so prikazale življenje in delo pesnika slovenske moderne. Šolarji so si z zanimanjem ogledali tudi razstavljene izdaje Murnovih pesniških zbirk.
TANJA KASTELIC
pisma
in
odmevi
ANGLEŠKI PEVCI V DOMU MAJDE ŠILC
Mladi angleški pevci, ki so sodelovali na nedavnem mednarodnem festivalu mladinskih pevskih zborov v Celju, so prejšnji teden obiskali tudi Novo mesto. Po ogledu znamenitosti dolenjske metropole so imeli koncert angleških umetnih pesmi za
Sojence Doma Majde Šilc, s šolarji, i obvladajo angleščino, pa so se pogovarjali o marsičem, kar zanima mlade. Novomeški dom pogosto nudi gostoljubje skupinam mladih; tako so se pred kratkim tamkaj zadrževali tudi učenci iz drugih republik.
M. HROVAT
Z BORCI PO POTEH BOJEV
Gojenci novomeškega Doma Majde Šilc in drugih dolenjskih dijaških domov smo šli pred nedavnim z borci Ljubljanske brigade po poteh, kjer se je borila ta 10. SNOUB. Ena skupina šolarjev je šla z borci peš do Koprivnika pri Kočevju. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja so mladim pripovedovali o dogodkih med vojno. V Koprivniku so pohodniki izvedli kulturni program in se pomerili v kvizu „Od SKOJ do ZSMJ". Zmagali so Kočevci, v ZK pa so sprejeli tudi nekaj mladincev.
MILENA HROVAT novin. krožek Dom Majde Šilc
PIONIRSKIM ODREDOM SOLIDARNOST NI TUJA
Republiškega srečanja ob zaključku pionirskih solidarnostnih akcij se je na začetku junija v Mariboru udeležila tudi delegacija Pionirskega odreda Janka Starihe iz Črnomlja. Vse udeležence srečanja je navdušil čudovit kulturni program, pionirski odredi, ki so se najbolje odrezali v solidarnostnih akcijah, pa so prejeli priznanja. Ta jim bodo v veliko spodbudo za sodelovanje v nadaljnjih humanih akcijah.
KATICA KRAMARIČ OŠ ČRNOMELJ
merjenje azimuta ipd. Ves čas je delovala prva pomoč, radijska zveza, izšle pa so tudi partizanske Stezice.
SREČANJE GIMNAZIJCEV - Na dan mladosti so črnomaljske gimnazijce obiskali vrstniki iz Novega mesta. Fantje so se pomerili v rokometu in nogometu, dekleta pa v odbojki. Zmagali so gostitdji. Zatem so novomeški gimnazijci v črnomaljskem prosvetnem domu pripravili proslavo s kulturnim in zabavnim programom. - Na posnetku: skupina nastopajočih. (Foto: Andrej Beličič)
Na krajšem mitingu so naši učenci peli in recitirali, vojaki pa so se predstavili s svojim ansamblom in recitacijami.
IRENA GRAHEK gimnazija Novo mesto
MIŠKO KRANJEC MED ŠOLARJI
Učenci žužemberške osnovne šole in njenih podružnic smo imeli 1. junija prireditev s kulturnim programom, v svoji sredi pa smo z navdušenjem pozdravili pisatelja Miška Kranjca, ki je 232 šolarjem podelil Župančičevo bralno značko in priznanja, nato pa je odgovarjal na številna vprašanja .Šolarjev. Odgovori o njegovem življenju in delu so bili polni vedrine, mnogim pa se je pisatelj podpisal tudi v knjige, kijih radi beremo.
TANJA KASTELIC lit.-novin. krožek
A
Teden traja le štiri dni
Kočevje: temu so primerni tudi uspehi
Društva, klubi in organizacije oziroma njihova vodstva imajo velike težave, saj so sestanki in seje pogosto nesklepčni. Delegati ali člani vodstev ne prihajajo na seje, čeprav so na občnih zborih pristali na izvolitev. Sklicati sejo na ponedeljek, je težko, ker se tega dneva drži še „maček“ po nedeljskih doživetjih in vikendih. Za sklic seje so na razpolago samo še torek, sreda in četrtek. V petek se že vse razide in odpelje na vikend ali izlete. Žal so tudi te tri dni sestanki slabo obiskani.
Tako v društvih delajo samo posamezniki. Na njih leži vse delo, ki ga je precej. Temu primerni so v Kočevju tudi uspehi. Pri večini društev so slabi, čeprav imajo najboljše pogoje za delo, celo boljše kot mnogi drugi kraji v Sloveniji, žal pa je v društvih premalo delavoljnih ljudi.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
Preizkusni kamen človečnosti
Družbena skrb za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
7 junija 1979
♦ t
Letošnje leto je mednarodno leto otroka, ko se na vseh področjih bolj intenzivno ukvarjamo z otroki, z njihovo vzgojo, zdravjem, izobraževanjem, z njihovim življenjem v šoli, vzgojnovarstveni ustanovi in družini Ob tej vsesplošni skrbi za otroke pa ne bi smeli pozabiti še na posebno populacijo otrok, ki živijo med nami in ki so še bolj kot zdravi otroci potrebni splošne družbene skrbi in razumevanja. To so otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Od leta 1961 imamo pri nas evidentiranih približno 2.000 otrok in mladostnikov, od teh jih je pregledala strokovna komisija za razvrščanje 1.371. Omenjeno komisijo sestavljajo zdravnik pediater, ki je tudi predsednik komisije, zdravnik nevropsihiater, psiholog, ortopeda-eog in socialni delavec. Glede na
i i v
ugotovljeno diagnozo predlagajo ustrezni ukrep.
, Pri otrocih z lažjimi qblikami duševne prizadetosti so najpogostejši ukrepi premestitve v posebno osnovno šolo. V letošnjem šolskem letu se nahaja v novomeški posebni osnovni šoli z nazivom Osnovna šola Dragotina Ketteja 121 otrok, od katerih je 69 v internatski oskrbi. V omenjeni osnovni šoli je tudi oddelek za otroke s srednjo stopnjo duševne prizadetosti, kjer poteka delovno usposabljanje. Trenutno je v oddelku 9 otrok.
Pri otrocih, ki so v šoli neuspešni zaradi neurejenih domačih razmer, komisija predlaga urejanje razmer v družini in podaljšano bivanje otroka v šoli. Ce teh ukrepov ni možno realizirati, pa predlaga premestitev otrok v ustrezne zavode. Center za socialno delo Novo mesto je premestil v Vzgojni zavod Preddvor pri Kranju na predlog komisije 7 otrok, v Mladinski dom Malči 'Beličeve v Ljubljani 3 otroke. V teh zavodih otroci končajo osnovno šolo in se
hkrati usposabljajo za samostojno življenje. Občasno se vračajo domov, počitnice pa preživijo na letovanju.
Za otroke s težjo in težko duševno prizadetostjo komisija za razvrščanje predlaga domačo oskrbo ali -vključitev v ustrezen zavod Pri urejanju zavodske oskrbe imamo velike težave, ker so zavodi prepolni in je čakalna doba za sprejem tudi več let Iz naše občine imamo v Zavodu za delovno usposabljanje mladine Cma na Koroškem tri otroke, v Zavodu za varstvo in usposabljanje otrok in mladine dr. M. Borštnarja v Dornavi pri Ptuju 8 otrok, v Zavodu za mentalno nedo-voljno razvijenu djecu i omladinu 2 otroka in v Zavodu za mentalno nedovoljno razvijenu djecu i omladinu v Vrliki pri Kninu 1 otroka. Vsi ostali težje in težko prizadeti otroci pa živijo v matičnih družinah, kjer skrbijo zanje starši ali sorodniki. Zanje le-ti prejemajo otroški dodatek z dodatkom na prizadetost od skupnosti otroškega varstva in družbeno denarno pomoč kot dopolnilni
vir v znesku 500 din mesečno od občinske skupnosti socialnega skrbstva. Duševno prizadeti otroci so vključeni v društvo za duševno nezadostno razvite osebe, ki jim omogoča, da skupaj s svojimi starši obiskujejo razne seminarje predvsem pa se pogovarja o težavah, ki so jim skupne, in si tako tudi med seboj pomagajo.
- Pri skrbi za duševno prizadete otroke je novost tudi usposabljanje otrok, ki so mlajši od sedem let. S 1.
1.	1979 je bil v Novem mestu pri vzgojnovarstveni ustanovi odprt razvojni oddelek, kamor je komisija za razvrščanje napotila 4 otroke v starosti od 4 do 7 let V omenjenem oddelku so otroci s srednjo stopnjo duševne prizadetosti Z njimi dela ortopedagoginja po metodah, ki so prilagojene zanje, zato niso deležni samo varstva v času zaposlenosti njihovih staršev, ampak jim je tudi omogočeno, da se bodo na ta način razvijale njihove sposobnosti do največje možne mere. Po končanem usposabljanju v razvojnem oddelku jih bo strokovna komisija za razvrščanje ponovno pregledala in jih napotila bodisi v POS, bodisi na delovno usposabljanje v Osnovno šolo Dragotina Ketteja.
Otroci in mladostniki z motnjami v telesnem razvoju so na predlog strokovne komisije za razvrščanje napoteni v redno osnovno šolo za-
vodskega tipa, in sicer imamo pet otrok v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kaminku in 1 otroka v VZ Janka Premrla Vojka v Vipavi. Po končani osnovni Šoli jih zavod tudi usmeri v ustrezne poklice.
V zavodu za slušno in govorno prizadete otroke imamo na usposabljanju 10 otrok, od katerih so mlajši v oskrbi v rejniških družinah (5) starejši pa so v internatski oskrbi v zavodih. Po končani osnovni šoli jim strokovni team zavoda svetuje nadaljnje šolanje ali zaposlitev.
Stroške oskrbe za otroke v zavodih krije občinska skupnost socialnega skrbstva, starši prispevajo le za obleko, obutev in šolske potrebščine. Po> oddaji otroka v zavod spremljamo njegov razvoj, vzdržujemo stike s starši otrok, prav tako pa otroke tudi občasno obiščemo. Za otroke, ki so v domači oskrbi, se zanimamo preko razgovorov s starši in z obiski na domovih.
Z vidika ekonomike so ti otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju neproduktivni, zato se ravno v odnosu do njih kaže humanost družbe, v kateri živijo. Naša družbena skupnost si prizadeva, da jim v okviru možnosti omogoči kar najboljše življenjske pogoje.
ESTERA DVORNIK, socialna delavka
DOLENJSKI LiST
TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 12. VI.
JUGOBANKA
PETEK, 8. VI.
JUGOBANKA
17.20	POROČILA
17.25	DECEKSKOK
17.40	OTROCI KAMNOV
18.05	ROCK KONCERT: BROTHERS JOHNSON in GEORGE BENSON
Črnska glasbenika George in Louis Johnson, brata, ki izvajata samo lastne skladbe, poznavalci uvrščajo med glasbene ustvarjalce, katerih izhodišče sta črnski soul in rhythm-in-blues. V oddaji bomo slišali skladbe z njunih prvih plošč. Nato bo na vrsti še eno od del kitarista Georgea Bensona, ki se je pred leti izmed manj znanih jazzovskih kitaristov prebil med najuspešnejše izvajalce sodobnega soula.
18.35	OBZORNIK
18.45	Človekovo telo: no-seCa ženska
Prejšnja oddaja je nazorno prikazala značilnost ženskega telesa, ki kot po nenapisanem pravilu simboli-, žira ljubezen, rodovitnost pa tudi spolnost. Tolrat bo beseda tekla o noseči ženski, še zlasti o tem, do kakšnih sprememb ženskega telesa pride med nosečnostjo. Povsem odveč je spet dodajati, da bo oddaja ponudila obilo napotkov za življenje v dvoje.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 HVALA ZA POZORNOST Naslov zabavnoglasbene oddaje
sarajevskih televizijcev je dovolj zgovoren: za pozornost se bodo gledalcem zahvaljevali člani glasbene skupine Indeksi. Slednji že sedemnajst let igrajo na raznih prireditvah, tudi na radiu ali televiziji niso redki gostje.
21.00 FRANK ROSS SPET NA SVOBODI
21.50	TV DNEVNIK 2Z05 625
22.25	FESTIVAL VOJAŠKIH ORKESTROV
17.25	Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik —
18.15	Mali svet — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V ospredju - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Spomini - 22.05 Zabavnoglasbena oddaja -22.55 G. Lighetti: Pustolovščine (glasbena oddaja)
1
17.30	POROČILA
17.35 ZAPISI ZA MLADE: RADO SIMONITI
Skladatelja Rada Simonitija prispevek h glasbeni ustvarjalnosti na Slovenskem je izredno velik, še posebno dragocen pa je njegov delež h glasbeni literaturi za mladino. Oddaja bo predstavila izbor Simonitijevih mladinskih skladb, posamezna dela pa bodo povezovala umetnikova razmišljanja o njegovem odnosu do glasbe.
18.05	PALČKI NIMAJO POJMA
18.35 OBZORNIK
18.45	CAS, KI ŽIVI: ZAVEZNIŠKI PADALCI V NOB Gledali bomo oddajo o zavezniških padalcih, ki so bili prisiljeni spustiti se na jugoslovansko ozemlje in so našli zavetje pri partizanih. Dokumentarno gradivo bo prikazalo skupne napore zavezniških sil v boju zoper naciste in fašiste.
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	MI MED SEBOJ: KRAJEVNA SKUPNOST OSTROŽNO PRI CELJU
Četudi je krajevna skupnost temeljna samoupravna družbena celica,, družbeno-ekonomski odnosi v njej še zmeraj niso zaživeli tako, kot določa ustava. Temu je krivo prepočasno uresničevanje svobodne menjave dela, ni dovolj samoupravnega povezovanja delovnih ljudi ih občanov z ozdi, SIS ip. pa tudi uveljavljanje sistema samoupravnega planiranja je prepočasno. Odkazati krajevni skupnosti tako vlogo, kot ji jo zagotavlja ustava, je pomembno zlasti zdaj, ko se začenjajo priprave za nove srednjeročne načrte. Oddaja bo prikazala, da je dosedanji razvoj krajevne skupnosti že postregel tudi z dobrimi rezultati. Videli bomo, kako načrtujejo in se povezujejo z ozdi v KS Ostrožno pri Celju; njihova naloga ni lahka, saj na območju krajevne skupnosti ni niti enega tozda, razvoj krajevne skupnosti pa gre vseeno uspešno po samoupravni delegatski poti.
20.45	A. Haley: KORENINE
21.30 EVROPSKI OPERNI PEVCI: ANTONIN SVORC
Ljubitelji opernega petja najbrž z veseljem prisluhnili P*®' češkega baritonista Antonina Svof ca, ki je član znamenite berlins^ operne hiše Unter den Linden,1 številnimi vlogami pa gostuje & vseh koncih sveta.
17.40	TV dnevnik v madžarščini!
18.00	TV dnevnik - 18.15 PusW lovščina — 18.45 Narodna glasb*'
19.30	TV dnevnik - 20.00 drama - 21.10 Včeraj, danes, ju® - 21.30 Znanost -22.15 Zabavno’ glasbena oddaja
SOBOTA, 9. VI.
JUGOBANKA
TENISU ZA ZENSKE, prenos iz
15*45 POROČILA
15.50	TRILOGIJA O DAVNIH ČA-
1
8.00 POROČILA
8.05 LJUDJE IN ZEMLJA
9.05 GUCIO IN CEZAR
9.15	VRTEC NA OBISKU: NENAVADNA TRGOVINA
9.35	Čarobno sedlo
10.05 PISANI SVET: ŽELJA Govoriti o lačnih otrokih, o pomanjkanju igrišč, o deseturnem delavniku slovenskih šolarjev, kazati na številne napake, ki jih odrasli počenjajo med vzgojo otrok ipd. -priložnost za to je in ni mednarodno leto otroka, saj tudi ob izteku tega leta podobnih stvari ne bomo smeli puščati vnemar. Zato bo to soboto dopoldne govor o željah otrok in njihovih pravicah.
10.40	DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: ALARMNI ZNAKI
11.00 SEVANJE, dokumentarni film
11.30	J. Janicki POTA POLJSKE
13.00 FINALE TEKMOVANJA v"
SIH, 3. del mladinskega filma
16.55	BUDUCNOST: SLOBODA, prenos nogometne tekme
18.45	NAS KRAJ: KS URŠKE ZATLERJE VE Doslej so televizijci predstavljali zvečine vaške krajevne skupnosti, za tokratno oddajo pa so se napotili v eno od krajevnih skupnosti ljubljanske občine Bežigrad. KS Urške Zatlerjeve samostojno deluje šele drugo leto. V sodobnem betonskem naselju živi zdaj nad šest tisoč ljudi, predvidevajo pa, da bo po dograditvi naselja tamkaj bivalo še dva tisoč duš več. Čeprav se ljudje med seboj ne poznajo tako kot po vaseh, pa
življenje in deio ne zastajata.
18.55	MUPPET SHOW (gostuje Elton John)
19.30	TV DNEVNIK
20.00 OFFENBACHOVE NORČIJE
21.00 PEKEL NA PACIFIKU, film Ameriški pilot in japonski mornariški oficir se med zadnjo vojno znajdeta na samotnem otoku sredi Pacifika. Sprva sta si sovražna, ker pa spoznata, da eden brez drugega ne bosta preživela v divjini, pride med njima do sporazumevanja in pomoči. Ta filmska stvaritev, ki jo je pred enajstimi leti posnel ameriški režiser John Boorman, sploh ni vojni film, ampak pripoved o življenjski usojenosti vojakov, katerih značaja sta si docela nasprotna. Vlogi odlično igrata Lee Marvin in Toshiro Mifune.
22.40	TV DNEVNIK
19.15	Test - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Večer z - 21.00 Poročila
— 21.10 Feljton
NEDEUA, 10. VI.
JUGOBANKA
8.50	POROČILA
8.55	ZA NEDEUSKO DOBRO JUTRO: FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
Pred dnevi je bil v Celju že 13. festival mladinskih pevskih zborov,
y.l »•*
televizijci pa bodo predvajali posnetek z 12. festivala izpred dveh let, ko sta med številnimi zbori iz tujine nastopila tudi belgijski mladinski pevski zbor Carmina ter dekliški pevski zbor Uolainen s Finske.
9.30 W. Mankovvitz: DICKENS IZ LONDONA
10.25	SEZAMOVA ULICA
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30	POROČILA KATASTROFE TERASA IN OKRASNI SVET MEDNARODNI TURNIR V PRESKAKOVANJU ZAPREK IN V DRESURI KONJ, prenos iz Lipice POROČILA GLASBENA ODDAJA Športna poročila
FARAON, film
Poljski režiser Jerzy Kawalero-wicz je 1966 posnel Faraona po istonaslovnem zgodovinskem romanu Boleslava Prusa. Pisatelj je do podrobnosti prikazal tako zapleten družbeni mehanizem, kot je država, v okviru slednje pa je razčlenil vprašanje politike in oblasti. Svoja razmišljanja je Prus postavil v čas vladanja staroegipčanskega faraona Ramzesa 13. Ta, sicer manj znani vladar, je podcenjeval znanost, temelje za svoja početja in odločitve pa je iskal v nagonih. Nič čudnega torej, če je bil v boju z vrhovnim duhovnikom poražen. Prus se je mimogrede poglobil tudi v družbene razmere in v okviru teh zastavil vprašanje razrednega boja v starem Egiptu, Kawalerowiczov film pa je docela zvest literarni predlogi. Gre za svojevrsten filmski spektakel, ki so ga zvečine posneli v puščavi Kara kum, v posameznih prizorih pa je sodelovalo tudi do 2.500 ljudi. Zgodba se kqpak odvija tudi med pravcati egiptovskimi piramidami in templji. Igrsgo Jerzy Zelnik, Pintr
Pawlowski, Krystyna Mikolajewska, Barbara Brylska in drugi.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	D. Sušič: TALE
20.55	ANTIPODI: NOVI SVET BREZ VELIKEGA BRATA Drevi bo na sporedu prva od treh oddaj, ki bodo prikazale Novo Zelandijo, deželo z drugega konca sveta, kjer so edinstveni gozdovi, prostrani travniki, obilo pa je tudi nenavadnega rastlinja in živalskih vrst. Nova Zelandija je postala 1947 neodvisna država v okviru britanske skupnosti, kljub močno razvitemu kmetijstvu pa se dandanes srečuje s precejšnjimi gospodarskimi težavami, ki jih skuša odpravljati na svoj način.
21.35 TV DNEVNIK
21.50	ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
22.05	ŠPORTNI PREGLED
22.35 CRVENA ZVEZDA: PARTIZAN, reportaža z nogometne tekme
13.30 Mednarodno prvenstvo v tenisu za moške (prenos iz Pariza) -
16.00	Atletsko tekmovanje za pokal Jugoslavije (prenos iz Subotice) -
19.30 TV dnevnik - 22.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film
PONEDELJEK, 11. VI.
JUGOBANKA
17.15	POROČILA
17.20	GLASBENA PRAVLJICA: C-OSMINKA GRE PO SVETU
17.35	BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA
18.05	PRAVICE IN DOLŽNOSTI: NOTRANJA ARBITRAŽA V DELOVNI ORGANIZACIJI Arbitraža, po naše razsodišče, je v številnih delovnih organizacijah do-kaj znana oblika urejanja medsebojnih sporov, v sozdih pa je celo nujna. V današnji oddaji bodo izvedeli, kako deluje arbitraža v Iskri,
kjer imajo na tem področju že velike izkušnje.
18.20	KONGRES PATOLOGOV
Konec maja je bil na Bledu 3. kongres jugoslovanskih patologov, težavam, s katerimi se srečuje sodobna patologija, pa bo posvečena tale oddaja. Patolog je dandanes tako rekoč kirurgova desna roka. Slednji med operacijo odvzame del organa ali tkiva, za katerega ne ve, ali je maligno ali ne. To mora ugotoviti patolog in od njegovih izsledkov je odvisen nadaljnji potek operacije.
18.35	OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	N. Companeez: TOM IN
JULIE
Francoska televizijska drama z gornjim naslovom je pripoved o
SREDA, 13. VI.
JUGOBANKA
l
16.55	POROČILA
17.00	Z BESEDO IN SLIKO: MOJE
AKCIJE
17.15 OBZORNIK
17.25	PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA Od danes do 20. junija bo v Torinu evropsko prvenstvo v košarki, televizijci pa bodo v spored uvrščali tekme, v katerih bo nastopala tudi jugo slovanska ekipa.
19.15 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: ODNOSI Eddie skuša narediti samomor tako, da se z avtom zaleti v tovornjak. Nesrečo preživi, zato sklene, da ne bo več govoril, pa tudi čez pisarno, kjer je zaposlen kot propagandni referent, naredi križ. Za možakovo zagrenjenost je kriva ljubica, ki ga je zapustila in odšla z drugim moškim. Eddieva kriza ne popusti, zato ga kot neprištevnega odpeljejo v umobolnico. Ko njegova žena in ljubica končno le spoznata, da gre za zelo resne stvari, ga s skupnimi močmi spet spravita k sebi. Taka je torej vsebinska zasnova filma, ki ga je 1969 po lastnem instonaslovnem romanu posnel ameriški režiser Elia Kazan, glavne vloge pa igrajo Kirk Douglas, Faye Dunaway in Deborah Kerr.
22.05 TV DNEVNIK
19.30 TV dnevnik - 19.55 Igre bre< meja (prenos iz Saint Gaudensa)
21.30 TV dnevnik - 21.45 Športu* sreda
D,
sti
ra;
de
ca
v
ot
ki;
Al
za
va
ČETRTEK, 14. VI.
JUGOBANKA
17.05	POROČILA
17.10 GUCIO IN CEZAR
17.20	APOKALIPSA ŽIVALI
18.10 OD SLIKE DO SLIKE
18.35	OBZORNIK
18.45	GLASBA STAREGA JADRANA: HVAR
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	OCl KRITIKE
20.45	OTROCI Švedska dokumentarna oddaja bo prikazala zgodovinski razvoj oblikovanja in preobrazbe vzgojnih sistemov in navad.
21.15	GLASBENI MAGAZIN
21.50	TV DNEVNIK
17.40	TV dnevnik v madžarščini -
18.00	TV dnevnik - 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.45 Kviz: Vabilo na potovanje - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.00 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 8. VI.
8.08	Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (J. Osredkarja mladinska opera Janko in Metka).
8.55	Iz mladinskega albuma A Hačaturjana. 9.05 Z radiom na poti.
12.10	Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Mihaela Černe: Vpliv roka setve na pridelek rdeče pese). 12.40 Pihalne godbe.
13.50	Človek in zdravje. 14.05 Natka Devčiča Istrska suita za orkester. 14.25 Naši poslušalci če-
stitajo in pozdravljaj a 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do arije.
srečanju dveh mladih osamljencev, hkrati pa tudi o življenju neke pariške ulice. Scenarij in režija sta delo Nine Companeez, igrajo Evelyne Buyle, Francois Huster, Francine Berge, Henri Serre in drugi, glasbeno opremo pa sta G. in B. Bontempelli popestrila z odlomki iz Puccinijeve opere La boheme.
21.50	TV DNEVNIK
22.05	KULTURNE DIAGONALE
17.40	TV dnevnik v madžarščini -
18.00	TV dnevnik -18.15 Zgodbe o palčku -18.30 Miti in legende —
18.45	Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja -
20.35	Aktualnosti - 21.05 Poročila — 21.15 Celovečerni film
18.30	S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Franca Bereta.
20.00	Uganite, pa vam zaigramo!
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik.
0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 9. VI.
8.08	Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu.
12.30	Kmetijski nasveti (dr. Julija smole: Kako vzgojimo novo sadno sorto). 12.40 Veseli domači napevi.
14.05	Glasbena panorama. 15.30 Od melodije do melodije. 17.05 Kulturna panorama. 18.00 Orkestrske miniature. 18.30 Iz dela GMS.
19.45	Minute s Celjskim instrumentalnim kvintetom. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 10. VI.
7.30	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Marjan Marinc: Zmaj frfotaj^ 8.50 Skladbe za mladino. 9i05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Kar znaš, to veljaš! 11.00
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori).
14.25	S popevkami po Jugoslaviji.
15.10	Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 6.20 Gremo v kina 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Jeannine Worms: Par-don, gospod). 19.45 Glasbene raz-ednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
2.20	Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrniki 23.10 Mazaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
do premiere. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 13. VI.
8.08	Glasba za dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Veliki Z*' bavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Janez Pogačnik: Pome0 gozdov pri prostorskem načrt? vanju). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišlja
mo, ugotavlj; posl uŠalci čes
jamo... 14.25 Na5* čestitajo in pozdravljajo-
15.30 Od melodije do meiodig
PONEDELJEK, 11. VI. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30
8.08 Glasba za dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade
-------------- W	•UVUWIII	II«
poti 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti Gnž. Jože
risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na
-oti 12.10  ..........................
 ---------- tijsk_____j_______________
Sile: Vrste m sorte dosevkov za Slovenijo). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo ama-jslušalci -30 Od
— eiodiie. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov.
22.20	Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 12. VI.
8.08	Glasba za dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Rihar: Dodajanje matic). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Vojtecha Jiroveca Kvartet za flavto, violino, violo in violončelo v D-duru. 18.15 Glasbene miniature.
18.35	Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala. 21.05 Od premiere
18.00	Škatlica z godba 18.30 M) radi poslušaja 19.45 Minute * ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Naš gost 20.15 Koncert za besedo-
20.40	Biseri glasbenega impresionizma. 21.05 Odlomki iz G. Bizet* opere Carmen. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasb«-
23.05 Lirični utrinki 23.10 Jaz* pred polnočjo. 0.05-4.30 Nož** program.
ČETRTEK, 14. VI.
8.08	Glasba za dober dan. 8.30 Nastop zborov na 8. tekmovanji1 učencev glasbenih šol Jugoslavije-
9.05 Z radiom na poti 12.10 Znanj melodije. 12.30 Kmetijski nasveu (dr. Janez Verbič: Paša telet m mladih goved). 12.40 Od vasi vari. 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14 40 Jezikovni pogovori. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Partizanski pesmi Radovana Gobca. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo-
18.35	Minute z basistom Jožetom Stabejem. 19.45 Minute z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi >fl napevov. 21.05 Literarni več«1 (Pozabljeni poeti). 21.45 Le?* melodije. 22.20 Plesna glasba jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta pope" jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.3° Nočni program.
kultura
in
izobra-
ževanje
*
Proti izsiljenim rešitvam
Zakaj pri uveljavljanju celodnevne osnovne šole v Sloveniji tako kratki koraki?
Analiza, ki so jo izdelali v Zavodu SRS za šolstvo, pokaže vrsto ovir, ki upočasnujejo uveljavljanje celodnevne šole. Ni vedno krivo pomanjkanje materialnih sredstev, cesto je odločujoč odnos posameznih šolskih kolektivov. Seveda so koraki krajši tudi zaradi organizacijskih problemov, nedodelanosti zasnove in neenotnega umevanja celotne zgradbe vzgojnoizobraževalnega procesa pred pričetkom usmeijenega izobraževanja.
Milan Rijavec: ŽENA, olje na platnu, 1961.
Zanimiv umetnik
Drevi
v Dolenjski galeriji otvoritev slikarske razstave Milana Rijavca in klavirski koncert Aleša Vesela
Danes
Dni ~'T. °k 19. uri bodo v stu galeriji v Novem me-r,_ , PrH obsežno pregledno av° dei slovenskega aka-aemskega ^arja Milana Rijav-f v n ?niskega rojaka, rojenega otvnuil vasi pri Mokronogu. Pri * lc|a°.nlvj slovesnosti bo imel . A, ^lr*‘ koncert Novomeščan eš Vesel, diplomant Zavoda rasbeno in baletno izobraže-f v Ljubljani.
lenjska galerija odločila pripraviti z željo, da bi obiskovalcem predstavila dela umetnika, ki je svojo slikarsko pot začel že med NOB, kasneje pa sodeloval na številnih likovnih manifestacijah. Letos je za svoje dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada.
Republiški koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne šole je v analizi naletel na nekatere rezultate, ki kažejo povsem nekaj drugega kot to, za kar se zavzema širša družbena skupnost. Gre za neke vrste odklon, ki kot tak kliče nase politično ukrepanje. Ugotavljajo, da so se največji problemi pojavili tam, kjer so prehod osnovnih šol na celodnevno organizacijo življenja in dela izsilili, se pravi, da poprej niso poskrbeli za prostore in kadre.
koordinacijski odbor se je zato odločno zavzel, naj v občinah zahtevajo, da bodo prostorski, kadrovski in drugi problemi rešeni najprej, saj bi v nasprotnem primeru razvrednotili tudi samo idejo o celodnevni osnovni šoli. Kot je razvidno( iz analize, se celodnevna šola tudi še ni odprla okolju tako, kakor je bilo poudarjeno že ob iskanju zasnov zanjo.
Poseben problem je pri tem odnos med glasbeno in celodnevno šolo. Na papirju ga rešujeta dva koncepta. Po prvem bi se morale glasbene šole v celoti vključiti v organizacijo celodnevnega življenja in dela na osnovnih šolah, po drugem pa naj bi bile glasbene šole povsem izključene, češ da bi to medsebojno dopolnjevanje z osnovno šolo zavrlo glasbeno šolstvo.
Stališče republiškega koordinacijskega odbora pravi, da za to res ni mogoče izdelati splošno veljavnega modela, da pa je sožitje vendarle moč doseči s povezovanjem programov obeh vrst šol. ..Nesprejemljiva
je teza," so zapisali, ,.da se mora vse življenje in vzgojnoizobraževalno delo učencev odvijati v celodnevni šoli. Povezovanje šole z okoljem in glasbeno šolo je razumeti tako, da učenec odhaja iz šole v glasbeno šolo, tozd, knjižnico, gledališče, športno dvorano." Koordinacijski odbor meni'tudi, da je potrebno
narediti dodatno analizo, ki bo pokazala, v čem so rezultati celodnevne šole .boljši, kot jih dosegajo na ..navadnih" osnovnih šolah.
Republiški koordinacijski odbor se zavzema, da bi uveljavljanje in delovanje celodnevne šole podrobno pretresli na regijskih posvetih. Pričakovati je, da se bodo slednji zvrstili še ta mesec. 1'udi na Dolenjskem.' Zanimivo bo soočenje prizadevanj in pogledov republiškega z občinskimi koordinacijskimi odbori, teni bolj, ker ima tudi Dolenjska že svoje izkušnje (in probleme) s celodnevno osnovno šolo.
l.Z.
Pesmi zvesti 15 let
V soooto juDilej okteta Boštanjski fantje
V soboto bo oktet Boštanjski fantje v dvorani TVD Partizan v Boštanju proslavil 15-letnico delovanja. Vsa leta vodi to osmerico inž. Jože Pfeifer. Po številnih nastopih so znani tudi daleč izven Posavja.
V kroniki okteta je zapisanih nad 200 nastopov, vaj pa je bilo nad 800. Že iz tega je razvidna želja po kakovosti. Vrsto let je oktetu nadvse prizadeven mentor prof. Egon Kunej iz Celja. To leto so pričeli še posebno usposabljanje pevcev za solo petje pri prof. Kovačičevi, ravno tako v Celju. Prva sta na vrsti Slavko Pfeifer in Jože Novak, v naslednjih letih naj bi se zvrstili tudi ostali.
Na tem jubilejnem koncertu se bodo predstavili s popolnoma novim sporedom. Sestavljen je iz izbranih slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ter iz del francoskih in italijan-
skih renesančnih avtorjev. Za to priliko so povabili v goste priznani Slovenski oktet, ki bo s svojim nastopom izpolnil drugo polovico
bo
Za
novomeško
razstavo, ki , Pripravljena v obeh dvora-I Dolenjske galerije, je Rija-ec odbral 59 olj in 35 akvarelov. Nekatera so iz zadnjega časa jn navdahnjena ob sreča-jnju z Dolenjsko. Avtor je med 1 drugim sodeloval na zadnjih y dveh Dolenjskih slikarskih kolo-| nijah, zato njegova ustvarjalnost mnogim obiskovalcem ni tuja.
■letni slikar izhaja iz prve | generacije študentov na novo j ustanovljeni Akademiji likovnih metnosti v Ljubljani. Bogato j uzstavo njegovih del se je Do-
UTERARNI večer
Zakon še ni sprejemljiv
Združeno delo na Dolenjskem soglaša s slovenskimi pripombami k osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju — Marsikaj bo moč urediti le z medsebojnim dogovorom
Javna obravnava osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju, ki jo usklajuje republiška konferenca Socialistične zveze, je v glavnem končana. Enega zadnjih pogovorov o tem je priredila prejšnji teden Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko v Novem mestu za predstavnike kadrovskih in izobraževalnih služb iz delovnih organizacij v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini. Odziv je bil slabši, kot so pričakovali sklicatelji, zato tudi ni bilo moč zvedeti, kako se združeno delo na Dolenjskem kot celota odziva na posamezne rešitve, kijih ponuja zakonski osnutek.
14.
maja je šentjernejska literarna
>
gercii? priredila drugi literarni ve-ttvu Sv°i‘mi pesmimi sta se občin-Saie *>r|^ltavi'a Breda Degen in Jože
Poskrhp|taiiSt Dare Homan Pa Je najtoj, Za Sf^beno spremljavo. Po kj ,t Je bil pogovor s poslušalci, Bukov.*6 ga “‘kitili tudi Branka konto.C’ Predstavnica občinske
in Cvetka6fiZfrS 'Z NoVega mesta’ je Mentor	12	uredništva revi-
Kljub temu se je dalo izmnenj in pripomb razpravljalcev na tem pogovoru razbrati, da so pogledi organizacij združenega dela na Dolenjskem v marsičem na las podobni mnenjem, ki so se oblikovala v drugih slovenskih regijah. Tako so v Novem mestu pretežno le pritrdili temu, kar jim je bilo posredovano od drugod.
Lahko zapišemo, da je splošna pripomba slovenskega združenega dela, da je sedanje zakonsko besedilo pisano preveč skoz „naočnike“ vzgojnoizobraževalnih organizacij, pomanjkljivo pa govori o gospodarskih in drugih delovnih organizacijah. Svobodna menjava dela je obdelana pomanjkljivo, zakon naj bi natančneje določil obveznosti de-
lovnih organizacij do lastnega (internega) izobraževanja. O nosilcih izobraževanja v združenem delu ni besede, čeprav menijo, da bi jih moral zakon določiti. Premalo je povedanega o nosilcih za tisti del izobraževalnih nalog, ki bo uresničevan v delovnih organizacijah.
Vzgojne in učne programe naj bi poslej sestavljali na podlagi razvida in opisa del v posameznih delovnih organizacijah. Zahteve do praktičnega pouka kot neločljive sestavine usmerjenega izobraževanja bo nujno znova tehtno premisliti, saj v zakonskem osnutku ..ustoličeno" število ur za delovno prakso v šolskem letu ne bi bilo zadovoljivo za vse poklicne usmeritve. Z vključitvijo obvez-
v gimnazijskega življenja j j
P*3 '2idu „Letnega poročila gimnazije v Novem mestu" za šolsko leto 1977/78
zamudo nekaj mesecev je nedavno izšlo ? i no P°r°čilo gimnazije v Novem mestu za «asko leto 1977/78“. Tradicionalna tiskana publi-a<-jja obsega tokrat okoli 100 strani. Že ta Podatek pove, da so našli na njenih straneh odmev v besedi (in sliki) vsi spomina, opisa in trajnejše ohranitve vredni dogodki.
Na dan je torej spet prišlo delo, ki prepričljivo ®°\o*i o razgibanem življenju in dejavnosti novomeške gimnazije v minulem šolskem letu. Zapise so P°spevali učitelji in dijaki, kar daje publikaciji še Posebno vrednost Uredniški odbor (Janez Kolenc, ranc Hočevar in Jože Sever) je poleg vsega Poskrbel za smiselno ureditev in preglednost
Pričujoče „Letno poročilo" uvaja vedro hapisan sestavek ,,75-letnica mature prof. Karla jatelja". Srečanje z nekdanjim maturantom novomeške gimnazije, ki je lansko jesen dopolnil 95 1 življenja, je popisal prof. Karel Bačer. Zanimivi s° zlasti Prijateljevi spomini na pisatelja Trdino in pesnika Ketteja, ki ju je kot dijak večkrat srečeval ln videval v Novem mestu.
Sledita poslovilni besedi dijakov od svojih sošolcev - Mihe in Marice, ki ju je smrt iztrgala iz njihovih razredov sredi gimnazijskega študija. ■.Skozi vse življenje nas bo na vsakem koraku spremljala misel nate, na tvojo nedoživeto mla-dost", beremo v enem od zapisov. Človek se ob
-------....._____________________________ A
tem vpraša: Ali so res potrebne take žrtve, da bi drugi tem bolj zahrepeneli po življenju? Najbrž ne. Ali vprašanje smisla in nesmisla tragike mladih src ostaja brez odgovora. Zamotano je, preveč nedo-umljeno. Večna skrivnost
Slej ko prej pa tudi taki zapisi sodijo v publikacijo, ki sicer vseskozi govori o prizadevnosti mladih, da bi se že v šolskih klopeh naučili vsega potrebnega za življenje, vsaj osnovne abecede zanj. Naj gre za kronistične zapise o tem ali onem delu, iz vseh je moč razbrati neizmerno voljo šolajoče se mladine, da doume, kaj ji je pravica in kaj dolžnost - da jutri ne bo nepripravljena generacija pred zaprtimi vrati, marveč rod, ki bo nadaljeval to naše skupno pehanje za lažji in boljši človekov vsakdan.
,,Letno poročilo" se končuje z literarno prilogo, v kateri dijaki Jelka Lešnjak, Lidija Gačnik, Mira Grahek, Marija Trunkdj, Ivanka Kužnik, Andreja Pleničar in Iztok Gradecki ter profesor Janez Kolenc objavljajo svoje literarne (pesniške in prozne) izdelke. Dodajmo le še besedo, da je literarna dejavnost najstarejša spremljevalka vsakdanjika generacij novomeških gimnazijcev, o čemer govori med drugim vsebina številnih dijaških listov, ki so vznikali od druge polovice prejšnjega stoletja, v zadnjem času pa to dokazujejo tudi „Stezice“ s svojo več kot četrtstoletno tradicijo.
I. Z.
nega pripravništva v „učno dobo” bi nesorazmerja samo nekoliko ublažili, ne bi pa jih odpravili.
V osnutku vidijo še več drugih pomanjkljivosti. Menijo, da bi bilo potrebno z zakonom določiti, na kakšen način bi si bilo moč z delom pridobiti sposobnost za opravljanje nalog. Poleg tega je nujno v zakonski obliki urediti vključitev v delo po pridobitvi prvega poklica. Za zdaj namreč še ni razjasnjeno, kaj bi v posameznih usmeritvah pomenil prvi poklic (ali kvalificiran delavec ali tehnik ali kaj drugega).
Razpravljalci so poleg teh vprašanj načeli še vrsto drugih, ki izstopajo kot nekakšna dolenjska značilnost. Tako so nekateri spraševali, kako bo urejeno izobraževanje in usposabljanje delavcev za specifična dela, kako se bodo lahko v uresničevanje zakona vključile majhne in kadrovsko šibke delovne organizacije in podobno. Drugi pa so spet menili, da zakona ne bo moč uresničiti brez enotne metodologije načrtovanja kadrovskih potreb, regijskega in medregijskega dogovarjanja o mreži šol v usmerjenem izobraževanju in sploh sporazumevanju o skupnem razreševanju take ali drugačne problematike, ki jo bo uresničevanje zakona prav gotovo navrglo.
Posebej naj podčrtamo na omenjeni regijski razpravi obelodanjeno zahtevo, naj se v problematiko usmerjenega izobraževanja bolj kot do zdaj poglobijo vodilni, poslovodni in drugi organi v združenem delu. Ze zato, so menili, ker je zdaj vsa skrb na plečih referentov v kadrovskih in izobraževalnih službah.
I.Z.
Prof. Egon Kunej, pevcem okteta Boštanjski fantje nepogrešljiv mentor.
koncerta. Slavnostni govornik bo izvršni sekretar predsedstva CIC ZKS Franc Šali Jeseni nameravajo študirati spet nov spored, v katerega bodo vključili dela Gallusa in več tujih avtorjev.
A Ž.
RIBNICA: LIKOVNIKI „ISKRE“ RAZSTAVLJALI
V Petkovi galeriji v Ribnici so za dan mladosti odprli razstavo del likovnikov, ki so člani Društva likovnikov delovne organizacije Iskra Kranj. To društvo šteje 30 članov, ki so razstavljali že v Zagrebu, Beogradu, Svetozarevu in drugod. Povsod so bila njihova dela lepo sprejeta. Kiparji in slikarji so se predstavili predvsem s krajinami, arhitekturo, tihožitjem in figuraliko. Ribniška publika je Iskrine likovnike lepo sprejela, saj je bila galerija v teh sončnih dneh skoraj vedno polna obiskovalcev.
M. G-č
Sedejeva olja
Nova razstava v Krškem
1. junija so v krški galeriji po uvodnem koncertu violinista Dejana Bravničarja odprli razstavo olj slikarja starejše generacije slovenskih umetnikov Maksima Sedeja (st.). O umetniku in njegovem delu je na otvoritvi govoril dr. Ivan Sedej.
Na tej pregledni razstavi so dela iz vseh ustvarjalnih obdobij slikarja, ki je svojo umetniško pot začel po diplomi na zagrebški akademiji likovnih umetnosti leta 1933. Poznavalcem se je pozornost ustavila predvsem ob Sedejevem izjemnem posluhu za notranja dogajanja v človeku in obeh osrednjih temah, ki jima je bil umetnik zvest do svoje smrti (leta 1974): življenje v svetu artistov in družinsko življenje.
Razstava bo odprta do 30. junija.
JUTRI VEČER AMATERIZMA
V Krškem bo jutri zvečer zanimiva prireditev: predstavili bodo najrazličnejše oblike amaterske kulturne dejavnosti v krški občini. Sodelovali bodo: gledališka skupina iz Koprivnice, vokalno — instrumentalna skupina Galeb in pihalni orkester s Senovega, moški zbor iz 'Brestanice, folklorna skupina in mladinski zbor brestaniške osnovne šole, mešani zbor ..Viktorja Parme" in gledališka skupina iz Krškega, pihalni in zabavni orkester Tovarne celuloze in papirja, otroški zbor osnovne šole Jurija Dalmatina, šolski folkloristi iz Leskovca, Kostanjeviški oktet, učenci krške glasbene šole in drugi. Hkrati bodo svojo dejavnost na razstavah predstavili člani likovnega kluba in filatelističnega društva v Krškem.
FRANCOSKI ZBOR PEL V KRŠKEM
1. junija sta v Delavskem domu v Krškem nastopila na skupnem koncertu mešani mladinski pevski zbor La capella Roubaix iz Francije in mladinski zbor domače osnovne šole Jurija Dalmatina.
Angleški koncert
V Novem mestu gostoval mladinski zbor iz Hartlepoola
Prejšnji teden je v Novem mestu gostoval mešani mladinski pevski zbor iz Hartlepoola, angleškega mesta na vzhodni obali britanskega otoka. Imel je dva koncerta: 29. maja zvečer ie pel v Dijaškem domu Majde Šilc, 30. maja pa v Domu kulture za novomeške gimnazijce. Iz Novega mesta so se mladi gostje odpeljali v Celje, kjer so nastopili na tradicionalnem XIII. mladinskem pevskem festivalu, posvečenem mednarodnemu letu otroka.
Hartlepoolski zbor so ustanovili
leta 1970- Zanj je dal pobudo Chri-stopher Simmonsen, ki zbor tudi vodi. Značilno za ta zbor, ki je do zdaj gostoval že v Ameriki, nekaterih evropskih državah in na Bližnjem vzhodu, je, da so vanj vključeni mladi, ki nimajo nikakršne glasbene izobrazbe, imajo pa izreden posluh. Do kvalitete so se dokopali le s trdim delom.
Zbor goji vse vrste glasbe, nastale v časovnem razponu od 16. stoletja do danes. Od vsega začetka ima strokovnjaka, ki mu brezplačno prireja skladbe. Z delom svojega pestrega programa je seznanil tudi mlade poslušalce v Novem mestu.
7
7. junija 1S79
..HLADNI" ANGLEŽI NAVDUŠILI - Med gostovanjem v Novem mestu je mladinski pevski zbor iz Hartlepoola nastopil na dveh koncertih in obakrat navdušil poslušalce.
DOLENJSKI LIST
Mercator
P ROIZVODNO IN
TRGOVSKO
PODJETJE
MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO
— kvalitetno sadje,
— pristni dolenjski cviček,
— ostali kmetijski pridelki,
— proizvodnja mleka in mesa,
— trgovska mreža z reprodukcijskim materialom in kmetijsko mehanizacijo,
— lastna servisna služba
ČESTITAMO VSEM OBČANOM UM KOOPERANTOM ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO!
TOZD Sadjarstvo - poljedelstvo, TOZD Trgovina - servisi, TOZD TOK -kooperacija Krško, TOZD Vinogradništvo - kleti, TOZD Meso Kostanjevica in DS Skupne službe Krško
novoles
• t) Ot)
LESNI KOMBINAT NOVOLES NOVO MESTO - STRA2A
TOZD SIGMAT
a -vin
BRESTANICA
Proizvajamo: betonske mešalce, nihalna vrata, izdelke iz poliestra in Airless naprave za nanos barve.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
V.
/1/lmetalna
TOZD TOVARNA
GRADBENE OPREME
SENOVO
Delavcem, občanom občine Krško, čestitamo ob prazniku ter želimo mnogo poslovnega uspeha in osebnega napredovanja!
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije
ELEKTRARNA
BRESTANICA
. —
k<
P<
P<
iti
1C
N<
nji
pa
re
Ig'
m,
18
iR<
KOLEKTIV ELEKTRARNE BRESTANICA ČESTITA VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO IN JIM ZELI VELIKO USPEHOV PRI NADALJNJI IZGRADNJI NAŠE SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE POTI!
m
*Mi
T(
2i
lii
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP"
METLIKA
Odbor za medsebojna razmerja TOZD Obrt
objavlja
prosta dela oz. naloge
1. 2 VODOVODNIH INŠTALATERJEV
2. KLJUČAVNIČARJA
Pogoji: pod 1:
KV vodovodni inštalater pod Z:
KV ključavničar
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo je dva meseca.
OD po pravilniku.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
ZKGP— GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE
objavlja
JA VNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. TOVORNI AVTO TAM 4500, LETO IZDELAVE 1970
2. 3 NOVI ZABOJI KIPER ZA AVTO RABA 9 m3 3 VE*1977TRAKT0R H0LDER' leto IZDELA-
4. GOZDARSKA PRIKOLICA - 5 TON
5. TRAKTORSKA KOSI LNICA MAETL (NOVA)
6. HLADILNI K GORENJE-2301
Navedena osnovna sredstva pod točko 1 in 2 so na ogled vsak delavnik' od a do 13. ure na TOZD Transport -Gradnje, Ljubljanska c., pod točko 3, 4, 5 in 6 pa na TOZD Gozdarstvo Pugled, Roina ul.
Javna licitacija bo 22. 6. 1979 ob 10. uri na dvorišču TOZD Transport - Gradnje, Ljubljanska
Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10-odst. varščino od izklicne cene, predstavniki DO pa še pooblastilo svoje DO. Vse stroške prenosa lastništva in prometni davek plača kupec.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR' NOVO MESTO,
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B,
objavlja naslednja prosta dela in opravita
KONTROLORJA TEHNIČNE IN OBRAČUNSKE DOKUMENTACIJE
Pogoji za sprejem:
- visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene smeri ter 5, 6 oz. 8 let delovnih izkušenj.
Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu * polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojen1 trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe Z' opisom dosedanjega dela, življenjepisom ^ i dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi' SjG", »PIONIR", kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh P° zaključku oglasa	v
NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM:
- VHODNA VRATA
- GARA2NA VRATA
- SOBNA VRATA
- OBLOGE
- ISO — SPAN
- OPA2NE PLOŠČE
- POHIŠTVO
  iiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiii fii
lip bled
lesna industrija
64260 bled, ljubljanska c.32 telefon:064-77384, telegram:lip bled telex:34525 yu lipex
iriiiiiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiiiiiiiPitiiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiiiijn
I
OBIŠČITE POSLOVALNICE:
— LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon:	(041)
523-066 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942
nHiMiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiinmiiiiiiiHiiHiiiiiiHiHHHrii1
ŠPORTNI KOMENTAR
Brez rešiteljev bolje
V slovenski nogometni liti1 k do konca prvenstva še nekaj ko L Novomeško enaj-Merico, novince v letošnjem tekmovanju, čaka v sreča-n/ih velika odgovornost. Nekajkrat so namreč dokazali, na niso moštvo, ki bi vedrilo na dnu republiške lige, sedaj Pa imajo priložnost, da to dokažejo tudi z dobro uvrstitvijo ob koncu prvenstva.
. Najbrž je manj znano, da le imelo sedanje vodstvo pri sestavljanju ekipe precej te-iav Zaradi napak v preteklosti Vodstvo se je takrat raje kot na delo v domačem klubu zanašalo na kupljene 1gralce. In kaj kmalu se je zgodilo, da so si,zvezde' raje Privoščile igranje za pivo in sendvič, kot pa pravi tre-ning. Ko pa bi morali mojstri pokazati kaj znajo, so omagali pod težo treningov, ‘n novomeško enajsterico so eelo vrsto let onemogočali »rešitelji', ki so že po eni sezoni ali dveh zapustili Stadion bratstva in enotnosti
Prišlo je novo vodstvo in nov trener. Delo se je spremenilo. -Če tudi sedaj pogledamo resnici f oči, še vedno ni najbolje, kar je seveda razumljivo. Moštvo, ki nastopa danes, je sestavljeno iz generacije, ki je že zamudila najlepši čas za učenje. Kljub temu je dobro in obeta, da bo z dobrim igranjem odprlo pot proti vrhu slovenske lige svojim, mlajšim tovarišem, ki so v rokah dobrega trenerja.
Pod vodstvom glavnega trenerja delo dobro poteka. Izredno perspektivni so pionirji in kadeti, mladinci so se dolgo časa potegovali za najboljše mesto v svoji skupini Skratka: novomeški nogometni sedanjik je prej obetaven kot pa ne.
V klubu pa se prihodnosti bojijo. Že nekaj časa tarnajo, da za svoje delo nimajo dovolj denarja in da zato ne bodo mogli uresničiti vsega. Trdijo, da te težave zagotovo ne bodo razrešili sami in zato pričakujejo pomoč pristojnih.
J. PEZELJ
Inles drugi, Novo mesto izpadlo
Končano prvenstvo v II. zvezni rokometni ligi gredo moštva še enkrat na igrišče
za moške in ženske — V slovenskih ligah - Lep uspeh Hasa (Kočevje)
Ekipe v drugih zveznih rokometnih ligah so odigrale zadnje kolo. Ribničani, ki so se potegovali za najboljšo uvrstitev, so v zadnjem kolu izgubili, Novomeščanke pa so v Črnomlju zmagale, a se bodo vseeno preselile v republiško ligo. Moštva v slovenskih ligah so odigrala prvo tekmo za končno razvrstitev, konec tedna pa gredo na rokometno igrišče zadnjič v letošnji tekmovalni sezoni.
PARTIZAN - INLES
33 : 30(12:9)
V začetku drugega polčasa so gostje zaigra'i na vso moč in povedli s sedmimi zadetki prednosti, v zadnjih petnajstih minutah pa so igrali nerazumljivo slabo in domači so si z zmago zagotovili obstanek v družbi najboljših drugoligašev. Ribničani so z osvojenim drugim mestom dosegli največji ligaški uspeh.
Inles: J. Kersnič, Križman, D. Ilc 1, J. Ilc 5, S. Kersnič 3, Kalajžič, Karpov 3, Ambrožič 12 in Tanko 5.
M. G.
NOVO MESTO - TVIN 19 : 14(8:7)
V zanimivi tekmi so bile domače, ki so igrale na črnomaljskem igrišču, boljše. Zmagale so predvsem po zaslugi dobre obrambe, v napadu pa sta se z natančnimi streli izkazali Grgičeva in Kostanjškova. Navzlic zanesljivi zmagi se načrti novomeških rokometašic in vodstva niso uresničili in Dolenjke bodo prihodnje leto nastopile v republiški ligi.
Novo mesto: Judež, Grgič 7, Dmitrovič 2, D. Štrukelj 1, Frančič,
Bon 2, Kostanjšek 7, Ovniček, Perše in J. Štrukelj.
0RM02 - KRKA 10 : Ob.b.
Novomeščanov na prvenstveno srečanje v Ormož ni bilo, tako da so ga domači dobili 10:0 b.b. Bržkone bi se morali odgovorni o takem odnosu novomeške vrste pogovoriti in tudi ukrepati.
DOLENJSKA - LISCA 13 : 12(6:7)
V izredno izenačeni pa tudi zanimivi tekmi so zasluženo zmagale
Zanimivo na atletskih stezah
Novem mestu 100 tekmovalcev na kvalifikacijah za atletski pokal — V Mariboru dolenjski pionirji in pionirke dvakrat drugi — Penca in Cujnik uspešna
Konec minulega tedna je bilo po slovenskih atletskih stadionih , Prireditev. V petih slovenskih atletskih središčih so bila Pralna atletska tekmovanja mlajših mladincev in mladink, ki so se *e8°vali za finale v Kranju (23. junija) stva* novomeškem Stadionu brat-10(1 ul.enotn°sti je nastopilo okoli Novm v 'n atletini iz Brežic in “a,mesta. Razmere za tekmova-J “ile neugodne, navzlic temu JL Vstopajoči dosegli nekaj lepih rezultatov, predvsem Novomeščana •gor Primc, ki je zalučal disk 35,46 jn.ter Aleš Florjane, ki je preskočil 186 cm.
Rezultati, mlajše mladinke - 100 rn: Fabjančič (Br) 13,0, Saponja in Merim (obe N. mesto) 13,5; 200 m Is i Rnn '5’ »len (obe N. mesto)
Ič 2-34V" m ^ 2:33>0' Jane’
Z1C 2-34,5, Mraz (vse N. mesto)
Maribor 15630, 2. Novo 15606, 3. Kranj 15037 itd ke: 1. točk, 2.
11922.
mesto pionir-
Ljubljana (zahod) 12376 Novo mesto 12135, 3. Ptuj
Pred
PODBOČJE -STRAŽA 68:72(31:32)
jribližno 200 gledalci je
»traže, ki ga vodi trener
dnu!'*?’ v lepi in zanimivi tekmi y_°ienjske • - -	- -
^mece
moštvo
Vodičar,
lo !nlSke košarkarske lige premaga-
Ptodbočja** 23 prV° mest0’ ekipo
TRATARJEVA prva
DotenUG.10 seje kegljaško prvenstvo no na ; Za Posameznice, zasluže-Kni* z*hagala Karlina Tratar. Dalma" !11 w,tni red: Tratar 1.619, Krka f ?	1-597, Baškovč (vse
1 557 il5.75- Jurman (Brežice) Krkat , Aak J-530, Soško (obe 1-477 si'325- Bukovec (Trebnje) gula /n a (Novoteks) 1.434, Se-
hie) 1.4n ' 1429> Veble (Treb'
N. GO LES
Krki 12 medalj
bflot N« m^a do 2' iunij3
mi* , ,Novem mestu 13. sreča-
31- »vc
Sa,-
'cev farmacevtske intlu-Na igrali — ^^at niso imde tekmovalnega 40ft i ~ le “astopilo okoli iz i, .e*ežencev “deleženk ot»« • *armacevstskih delovnih 0r8aiuzacij.
Krka	- streljanje: ženske: 1.
4. Krk, * “°g°v; nogomet: 1. SBS, Krfa. moški: 1. Galenika, 3. keglfani J ’ ženske: 1. Krka;
Podrtih L ?oSki: L Krka 2362
7Ssi ? *Sf8bev; ženske: 1. Belupo •hoški i 5šrka 692; namizni tenis, 1. v . • Galenika, 2. Krka; ženske: 2-Krfa-a;.0<?.b°ika. moški: 1. Lek, fa 67V streljanje, moški: 1. Galeni-Krfa	g°vl vedra rekreacija: 1.
4r^^a,jizato,jlso pripravili še vrsto mer	uttn'b Prireditev, na pri-
V fai	oombe, Cooperjev test itd.
je doh i yu je zmagala Galenika, ki nami»„ leP Pokal za uspeh v reč »A® tenisu. Njena ekipa nam-Vedno	e 2e na vseh srečanjih in
Pa m	,.a med najboljšimi. Sicer
in (J1	največ uspeha športniki
Zl:n;i. tnice Krke. Osvojili so 6
z|atih. niedaijo
Krke. Osvojili so 6 srebrnih in 1 bronasto
2 37,2; 80 m ovire .Tekstor (N. mesto) 12,9, Bosina (Br) 13,1, Filipovič (N. mesto) 13,2; 4 x 100 m: Novo mesto 54,1; višina: Dernovšek
I,54, Filipovič (obe N. mesto) 1,51, Korber (Br) 1.45: daljava: Eržen 4,92, Luthar (obe N. mesto) 479. Bosina (Br) 4,68; disk Perkopec Rus 20,36, Romšek 19,86, Glavič (obe N. mesto) 19,50; krogla: Glavič (N. mesto) 9,57, Perkopec (Br) 9,25, Romšek (N. mesto) 8,96.
Rezultati mlajših mladincev -100 m Sega (N. mesto) 11,3, Kužnik (Br) 11,6, Remec (N. mesto)
II,9; 400 m: Šega 52,4, Remec 53,5, Škrubej (vsi N. mesto) 57,3; 2000 m: Vodnik (Br) 6:23,0, Udovč (N. mesto) 6:26,8, Grenc (Br) 6:42,5; 4 x 100 m: Novo mesto 47,9; višina: Florjane 1,86, Lapajne (oba N. mesto) 1,80; daljava ):
(N. mesto) 5,99, Hudoklin 5,98, Kužnik (Br) 5,71; kopje: Gačnik 43,08, Cerkovnik (oba N. mesto) 42,52, Tekavc (Br) 40,78; disk Primc 35,46, Gačnik (oba N. mesto) 34,42, Zorko (Br) 29,66; krogla: Cerkovnik 12,53, Hribar 11,58, Primc (vsi N. mesto) 10,00.
DVAKRAT DRUGI Finalnega tekmovanja za pionirski pokal Slovenije, ki je bilo v Mariboru 31. maja, so se udeležili tudi Dolenjci in ponovno dokazali, da so novomeške pionirke in pionirji med najboljšimi v Sloveniji.
V finalnem tekmovanju so nastopile reprezentance osmih področij. Dolenjska reprezentanca, ki je bila sestavljena iz pionirk in pionirjev osnovnih šol Dolenjske Toplice, Grm, Veliki Gaber, Brežice in Kočevja, se je izkazala. V ekipni konkurenci so Dolenjci zasedli drugo mesto v obeh konkurencah.
Nekaj boljših izidov - pionirji: 100 m L Radosavljevič (N. mesto) 11,3; krogla 2. Hribar (N. mesto) 13,24; višina: 2. Lapajne (N. mesto) 180 cm; pionirke: 300 m 1. Ruper 42,5, krogla: 1. Glavič 10,76. Končni vrstni red - pionirji 1.
SEMINAR ZA SODNIKE
Pred kratkim so novomeški kegljaški delavci organizirali v prostorih gostišča na Loki seminar za kegljaške sodnike. Udeležili so se ga kandidati, ki bodo sodili tekme finalnega dela državnega ekipnega prvenstva na kegljiščih v domu JLA in restavraciji Vodnjak. Seminar je vodil Istinčič iz Medvod.
ŠPORTNE IGRE NAME
Od 26. do 27. maja so bile v Kočevju III. športne igre zaposlenih v NAMI. Nastopilo je 8 tozdov z več kot 200 tekmovalci. Končna uvrstitev ekip po vseh panogah: 1. Kočevje, 2. Ravne na Koroškem, 3. Velenje, 4. Žalec, 5. Ljubljana, 6. Slo-venjgradec, 7. Škofja Loka, 8. Cerkno.	A. ARKO
M. J.
USPEH V ZAGREBU
Na 29. Vjesnikovem memorialu Borisa Hanžekoviča v Zagrebu, na katerem je nastopilo tudi precej znanih atletov iz tujine, sta člana novomeškega atletskega kluba Penca in Cujnik zabeležila lep mednarodni uspeh.
V memorialni disciplini, teku na 110 m z ovirami, je že drugič zapored zmagal čarnopolti Američan Charles Foster. V teku na 400 m ovire je zmagal. angleški tekač Oaks 50,99, Novomeščan Janez Penca pa je bil drugi z 52,19. Prehitel je Kenijca Kimayo, ki je progo pretekel v 53,13 sekunde.
V metu kopja so nastopili domala vsi najboljši Jugoslovani, med njimi tudi Novomeščan Darko Cujnik. Boj za 1. mesto je potekal med CujnF kom in Nemcem Schaffarczikom. Vrstni red i. Schaffarczik (ZRN) 74,88 m, 2. Cujnik (Novo mesto) 74,38,	3.	Globevnik (Maribor)
73,90 itd.
Tretjič zapored
24. državno ni gimnastiki, cu prejšnjega tedna v Paračinu,
» prvenstvo v šport-ki je bilo ob kon-
je prineslo največji uspeh novomeški gimnastiki: 14-letna Jasna Dokl je že tretjič zapored osvojila naslov državne prvakinje med članicami, za nameček pa je v finalu osvojila še vse štiri zlate kolajne na posameznih orodjih ter s tem ponovno potrdila, da zaenkrat pri nas nima enakovredne konkurentke. Velikemu uspehu Jasne Dokl se je priključila še 12-letna Matejka Kavšek, ki je osvojila prvo mesto pri mladinkah ter tako še bo (j potrdila premoč novomeške ženske gimnastike v jugoslovanskem merilu.
Doklova, ki je nastopila v osmeroboju, je imela nekaj spodrsljajev v obveznem programu, kjer je navadno tudi najmočnejša, zato pa je toliko bolj zanesljivo telovadila v prostem programu, kjer je dobila povprečno oceno 9.30 in prepričljivo zmagala. Matejka Kavšek, kije nastopila samo v četve-roboju, je z zanesljivim nastopom premagala svoje nasprotnice iz Ljubljane, Zagreba in Novega sada. V tej konkurenci je nastopila tudi tretja Novo-meščanka, kandidatka za 8. mediteranske igre v Splitu Nataša Kočevar, vendar se je morala zaradi spodrsljajev na posameznih orodjih zadovoljiti s skromnejšo uvrstitvijo.
Poleg treh že uveljavljenih telovadk so se na državnem prvenstvu pojavile že Renata Škerlj, Urška Papež, Katja Pucelj in Renata Pavček. Zlasti velja omeniti 6. mesto Škerljeve v konkurenci pionirk, druge tri so se zaradi neizkušenosti slabše uvrstile.
Rezultati - članice: 1. Jasna Dokl (N. mesto) 73,65; mladinke: 1. Matejska Kavšek (N. mesto) 36.95; pionirke: 1. Anja Regent (Lj.) 37,25, 6. Renata Šker|j (N. mesto) 36.65 itd.
J. P.
domačinke. Zapisati moramo, da se bodo na tabeli Sevničanke najbž uvrstile pred Sentjernejčankami, kajti Dolenjska mora na povratno srečanje v Sevnico, kjer pa se jim podoben podvig najbrž ne bo posrečil.
STOPICE - BREŽICE 24 : 18(16:7)
Medtem ko so Sto, unke odlično igrale v 1. polčasu, so v nadaljevanju popustile. Navzlic temu borbenim gostjam ni uspelo presenetiti in so domače dosegle pred povratnim srečanjem prednost 6 zadetkov, kar jim daje veliko možnosti za uvrstitev pred brežiško ekipo.
BREŽICE - RUDAR 33 : 27 (14:14)
Domači rokometaši so bili v srečanju, ki so ga odigrali v okviru tako imenovanega razigravanja za končno razvrstitev, boljši. Zal niso izkoristili vrste ugodnih možnosti in zmaga je glede na to, da bo Rudar doma igral z močnejšo postavo, dokaj pičla.
SEVNICA - INLES 18 : 19(10:11)
Scvničani so razočarali, saj so jih Ribničani ugnali brez težav. Domači
m
so zelo slabo izvajali sedemmetrovke. Od 12 najstrožjih kazni so mrežo zadeli le petkrat. Tako imajo po tekmi v Sevnici malo možnosti, da se na tabeli uvrstijo pred Inlesom.
CELJE
25 :
- CRNOMEU 22(14:15)
Z nepopolno postavo so se Črnomaljci dobro upirali domačim in doma lahko njihovo skromno prednost nadoknadijo. Ker bodo v Črnomlju igrali kompletni, je skoraj gotovo, da se bodo na prvenstveni tabeli uvrstili pred Celjem.
ITAS
20
- MARIBOR
16(12:9)
Gostje so preseneti, s hitro igro in povedle 4:2. Žerjavove varovanke pa so v pomembnem srečanju v nadaljevanju igrale podjetneje, rezultat najprej izenačile in zasluženo zmagale.
M. G.
M
VSE BOLJ OBETAVNI - Plesni klub Novo mesto posveča največ pozornosti namlajšim. Ravno zaradi tega odnosa do delaje v klubu zraslo precej obetavnih plesnih parov. Na sliki z zadnjega kvalifikacijskega tumiija sta ta čas zelo obetavna para Nataša Papež -Milan Moro in Maijeta Deriink—Ivan Radež. Oba para sta se izkazala riast. v latinsko—ameriških plesih. Na sliki: med nastopom.
Nepričakovan poraz
V 7. kolu SNL—zahod novomeška enajsterica gostovala v Kamniku — Se vedno v boju za vrh
V 7. kolu slovenske nogometne lige—zahod so Novo-meščani poskrbeli za presenečenje. Čeravno so bili nesporni favoriti, so srečanje s Kamnikom v gosteh izgubili. Rezultat: 0:2 (0:0).
Pozabljeni kolesarji
Ko je Brane Ralijan, zagrizeni veslač, leta 1967 slekel vojaško suknjo, ga je v veslaškem klubu, njegovem takratnem drugem domu, čakalo neprijetno presenečenje: nepridipravi so bili nekaj
Brane Ralijan, sedem let predsednik KD Novoteks.
pred njegovim prihodom s steklenicami razbili vse čolne, med temi tudi več milijonov vreden enosed. Veslaški zagnanci, že takrat pozabljeni od vseh, so poskušali zbrati denar za nove čolne. V boju z nerazumevanjem so obupali. Fantje so počasi odhajali in se odločali za nove športe. Veslanje, novomeška tradicija, pa je umrlo.
„Bil sem še precej časa trmast, a mi ni uspelo. Jezen na
odgovorne telesnokulturne delavce sem motor zamenjal za dirkalno kolo in pričel resno vaditi Takrat nisem niti slutil, da bom med ustanovitelji novega društva.”
Za Raljjana je kmalu zvedel nekdanji kolesar Majes. Poiskal ga je, povezala sta se s Kumpom, Mavrovičem in še nekaterimi in odločili so se, da bodo ustanovili novo društvo. Na Dolenjsko so povabili predstavnike kolesarske zveze Slovenije Brajnika, Za-noškarja in Caljja in klub je bil ustanovljen.
„Pred sedmimi leti ko so mi zaupali predsedniško funkcijo,” je dejal Ralijan, „nisem vedel, kako težko delo me čaka. Kmalu sem se odrekel tekmovanjem, zakaj v društvu je bilo obilo dela. Povrhu vsega smo imeli le turistična kolesa, s katerimi so naši tekmovalki hitro posegali po najboljših mestih v republiki. Hitro se je izkazalo, da je bilo tako društvo v Novem mestu nujno potrebno, kajti vsi ne morejo igrati košarke, rokometa ali se ukvarjati z atletiko.”
Z uspehi pa so rastle tudi težave. Kolesarji so kaj kmalu uvideli, da od obljub ne morejo živeti. Ib vezali so se z Novo-teksom in takoj so laže zadihali. Majes je bil dober trener, vendar premalo izkušen. Svoje znanje je
bogatil in njegovi varovanci so postajali vse boljši. Tako je društvo v slabih sedmih letih svoje prostore v nekdanjem bivšem veslaškem klubu domala napolnilo s p »kali. Pred dvema letoma je bila Novoteksova ekipa celo državni prvak v konkurenci mladincev.
„Dasmo delali precej bolje kot po nekaterih drugih klubih, so bili takrat dokaz Damjanovič, brata Antončič, 'v zadnjem času pa Zrimšek, Božo Mjjajlovič, Turk, Vehar in drugi Navzlic spodbudnim uspehom pa nas telesnokulturni delavci v odgovornih organizacijah zapostavljajo. Ko smo z njimi nam obljube jo malone grad, ko se ločimo, pozabijo na najosnovnejše. Eno samo dirkalno kolo stane namreč skorsj 30.000 din. Pri nas imamo precej dobrih tekmoval cev, vendar s preskromno opremo ne morejo napredovati In ob vesteh, da so nekateri klubi denarno tako močni, da svoje sodelavce za nas kolesarje nerazumno nagrajujejo, večkrat pomislimo na najhujše: da bi vse skupaj obesili na klin.”
Vendar Ralijan predobro ve, da društvu ne bo obrnil hrbta. Njegovi klubski sodelavci trdjjo, da bi v tistem trenutku, ko bi Brane, sedanji tehnični vodja, rekel na svidenje, lahko vrata v društvu za vedno zaprli. Tako kot so morali pred leti veslači, pa to v novomeški občini ni nobenega motilo. j pgzELJ
Medtem ko' so Novomeščani v prvi tekmi Kamničane povsem nadigrali (4:1), so v gosteh zatajili. Niso ponovili igre s Stadiona bratstva in enotnosti, ko so z zanesljivim nogometom goste povsem nadigrali. V 1. polčasu prvenstvene tekme so Dolenjci dosledno izpolnjevali trenerjeve zahteve in po 45 minutah igre sta vrsti odšli k odmoru pri neodločenem rezultatu.
V nadaljevanju so gostje igrali prehitro, zaradi tega so naredili vrsto napak in domači so hitro povedli. Gostje so postali živčni, hoteli so rezultat na vsak način izenačiti, vrstile so se napake, časa za igro je bilo vse manj in padel je tudi drugi zadetek.
Po 7. kolu je Dolenjska na 3. mestu, prvouvrščena Ilirija, s katero igrajo Novomeščani konec tedna na domačem igrišču, pa ima kar štiri točke več. V primeru zmage lahko Dolenjska še vedno računa na prav tako dobro drugo mesto.
Dolenjska: Jerman, Primc, Perhaj, Pavlin, Kršič, Gajič, Venta, Tepež (Mrak), Radešček, Zupan in Bradač.
24. IGRE GRAFIČARJEV
Danes dopoldan so se v Ljubljani začele tradicionalne letne igre grafi-čaijev. Letos se jih bodo prvič udeležili tudi delavci združenega podjetja Dolenjskega lista in Kijjigo-tiska. Najprej bo startala ekipa v namiznem tenisu, dan kasneje pa se bo predstavilo skupno nogometno moštvo.
TRŽIČ' SVETOVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU
Letošnje svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm bo v Tržiču. Tekmovalna proga je dolga 2000 m, organizatorji pa sporočajo, da se je do konca maja prijavilo 35 tekmovlcev iz 15 držav, kar dokazuje, da bo letošnje [frvenstvo izredno zanimivo. Tekmovanje se bo začelo 26. junija ob 14.30
  „
DOLENJSKI
SVETU OKOLI
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Kel nevarnosti v slastni jedi
Previdno z roštiljem
Lepi dnevi vabijo na izlete v naravo, k rekam in v gozdove. In kot je navada na našem romantičnem Balkanu, spremlja izletnika tudi roštilj. Modrikast dim in vonj po ražnjičih ali čevapčičih izdajata povprečnega Jugoslovana pri počitku v naravi. Kakor je roštilj koristna naprava, ne draga, daje pa okusne stvari, ima nekaj neprijetnega: lahko je nevaren zdravju.
Ze pred zadnjo svetovno vojno so kemiki odkrili, da je med številnimi spojinami, ki nastajajo pri izgorevanju organskih snovi, tudi benzo piren, snov, ki povzroča nastanek raka. Na poskusnih živalih so dokazali tak učinek benzo pirena. Italijanski strokovnjaki so pred dobrimi desetimi leti prvi odkrili, da se ta nevarna snov nahaja tudi v mesu, pečenem na žaru. Le malo za njimi so enak zaključek naredili tudi ameriški raziskovalci.
Benzo piren nastaja v mesu, ki se peče nad žarečim opijem, v različno velikih količinah. Na tvorbo strupene snovi vpliva' vrsta ogja, temperatura, vrsta mesa in količina maščobe. Ugotovili so, da nastane več benzo pirena, če se meso peče bliže razžarjenemu o^ju in če meso vsebuje več maščob.
Seveda te ugotovitve ne pomenijo, da se bo moral ljubitelj na žaru pečenega mesa odreči tej poslastici, če se hoče na daleč ogniti raku.
Kuharski strokovnjaki so namreč ukanili kemično kuhinjo matere narave, saj so ugotovili, da je mogoče peči na žaru tako, da v mesu ne nastaja strupena snov.
Najzanesljivejši je električni žar z virom toplote nad mesom ; pri takem pečenju ni v mesu niti sledu o benzo pire-nu. Brez skrbi lahko uživamo tudi meso, spečeno na plinskem roštilju, vendar pod pogojem, da je vir vročine nad mesom. Povsod, kjer je ogenj pod mesom, nastaja benzo piren.
Atlantski progasti brancin ni kos človeku.
Veriga življenja že poki
Najbolj okusna riba na ameriškem jedilnem listu ji tudi na spisku ogroženih — Zastrupljene vode zali^
Ob rimski cesti pri sedanjem Drnovem se je razvilo mesto Neviodunum.
NAŠA PRVA PRAVA CESTA
Naša ožja domovina leži na območju, katerega je zgodovina temeljito prepihala. Že od nekdaj so skozi naše kraje tekle pomembne prometne poti, vendar pa lahko govorimo o pravi cesti v modernejšem smislu te besede šele s prvimi rimskimi zgradbami. Prvo cesto na Dolenjskem so zgradili Rimljani. Zanimivo je, da njena trasa poteka skoraj povsem enakOj kot teče sedanja cesta I. reda Ljubljana -Zagreb.
Zgodovinami enoglasno pripisujejo Rimljanom izum povezanega cestnega omrežja. Le z odličnimi prometnimi potmi se je rimsko cesarstvo lahko širilo ter obdržalo osvojena ozemlja. Ohranjeni zemljevidi, med njimi slovi Tabula Peutingeriana, nazorno pričajo o odličnem cestnem sistemu, kije povezoval veliko ozemlje. Peutingeriana ima na 740 cm dolgem zvitku, kije nastal, ko so zlepili prvotnih 11 listov, zarisane tudi naše kraje in ceste pri nas. Iz nje je vidno, da slovenski cestni križ ni nič novega, oblikovali so ga že Rimljani.
Naša dolenjska cesta se je začela v stari Emoni kot jugovzhodni krak ceste Akvileja -Emona. Cesta je tekla iz antične Ljubljane po trasi sedanje Dolenjske ceste na Šmaije, Stari trg pri Višnji gori, kjer so ugotovili nasutja, mimo Radohove vasi, Trebnjega, Kronovega in Stranja. Pri gradnji avtoceste so strokovnjaki natančno ugotovili pot rimske ceste 'Emona — Siscia. Še danes je ponekod mogoče videti obrise stare trase v Krakovskem gozdu in na Krškem polju.
Ko govorimo, da so cesto zgradili Rimljani, seveda ne mislimo čisto dobesedno. Pri gradnji ceste, ki je bila že tisti čas izredno draga, so sodelovali ujetniki, sužnji, domačini. Ponosne rimske javne ceste so pile znoj ljudstev, zato so del kulturne zapuščine naroda, preko katerega ozemlja gredo.
V_________________________________________________________J
ZA ZASPANCE - Prihaja čas počitnic, in komur povzroča težave kronična zamudlji-vost, naj odide v Dubrovnik. V tem čudovitem mestu imajo uro, ki redno bije vsake pol ure, pa tudi tri minute po polurnem bitju - za zamudnike.
DIAMANTNI ODTISI -
Izraelski draguljarski strokovnjaki so odkrili, da ima tudi drago kamenje svojevrstne „prstne odtise *. Z laserskim žarkom presijani diamant ali kakšen drug dragulj pokaže za-
?leten sistem svedobnih lomov, osebno zanimivo je, da si nista sistema niti dveh draguljev enaka. Za odkritje se zanima tudi policija in veliki svetovni muzeji. V kartoteke znamenitih draguljev bodo poslej vlagali tudi njihove „prstne odtise“, katerih pač ni mogoče ponarediti ali spremeniti.
•
DRAG ZEMLJEVID - Najdražji zemljevidi na svetu so v geografskem atlasu Evrope, ki ga je izdelal sloviti kartograf Gerhardus Mercator v 16. stoletju. Na nedavni dražbi v Londonu so atlant prodali neznanemu kupcu za 340 tisoč funtov šteriingov (okroglih 13 milijonov dinarjev).
•
PREPOTREBNO - Neka poslovna veletrgovina v Dallasu ponuja nenavaden prodajni predmet. Vsem tistim, katerim se nekatere stvari tako gabijo, da bi se jih ne dotaknili niti s trimetrsko palico, ponujajo tri metre in tri decimetre dolgo dotikalno palico. Palica je iz lahke aluminijeve zlitine, zložena pa je v ličnem usnjenem kovčku. Povrhu tega je zelo draga. Vsaj to, če že uporabna ni med navadnimi smrtniki.
dolenjski list pred 20 leti
V   J
Primanjkuje glav za zakol
MEDTEM KO UGOTAVLJAMO, da na tržišču'primanjkuje goveje živine za zakol, imamo v našem okraju neizkoriščenih zmogljivosti za rejo 700 glav živine. To so prostori, ki jih je z manjšimi preureditvami mogoče usposobiti za pitališča. Večino površin zemljišč splošno ljudskega premoženja uporabljajo zdaj individualni proizvajalci. Kmetijske zadruge morajo zaprositi pristojne občine za dodelitev teh zemljišč in na njih ustvariti nove družbene kmetijske obrate, ki morajo postati prepričujoč primer sodobne kmetijske proizvodnje.
ČEBELARSKI OBRAT s 100 panji bo letos uredila poslovna zveza Bela krajina. V čebelarstvu v zadnjih letih nazadujemo in je zato sklep PZ Bela krajina več kot koristen.
JOŽETA PLUTA, ki je na Cerovcu, sem vprašal, kako je zdaj s tem vinogradom in če ima tudi on tam parcelo. Odgovoril je: „Imam, imam, ampak zaradi tiste parcele ne bom dobil sivih las!“ in je odkril klobuk. Na glavi ni imel niti eneg3 lasu. Ko sem o tem pobaral še njegovo ženo, sem zvedel: „Kar prav, da ni s tistim vinogradom nič, saj moj mož tako ne pije črnine
NA GRADBIŠČU Novolesovega kombinata v Straži so pred dnevi pri zemeljskih delih z buldožerjem naleteli na keramične posode. Najdbo so javili Dolenjskemu muzeju v Novem mestu, ki je takoj odšel na gradbišče in naslednji dan začel z izkopavanji. Že takoj prvi dan je bilo odkritih deset rimskih grobov.
LETOS JE OREHOVICA dobila lepo in dosti veliko šolsko telovadišče. Pionirji in vsa vas takorekoč pomaga, da bo igrišče urejeno čimprej po sodobnem načinu. Za Orehovico, posebej pa za šolo. je to v času reforme oz. izboljšanja pouka pomenljiv dogodek.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. junija 1959)
9J’
Stezosledec je vid®^’ ljati. Prijel je Mabe> dvignil v naročje. oziraje se na nevaro0 nanj, stekel nazaj v največjim naporom za seboj prvi zap* ’ strahovit udarec, stresla v temeljih.
Tudi letos so ljubitelji narave zaskrbljeno prisluhnili poročilom ameriških strokovnjakov, ki že od leta 1970 spremljajo izginevanje brancinov v Atlantiku. Riba, katere" okusnega mesa antična modreca Aristotel in Plinij nista mogla prehvaliti, živi le v Sredozemlju in v Atlantiku. Spada med tiste živali, ki jih človek že dolgo pozna, žal pa se je znašla tudi v žalostni karavani tistih bitij,- ki zaradi človekovih posegov v naravo postaja vse manjša.
Atlantski progasti brancin že tisočletja po še neproučenem nagonu vsak april odplava proti izvirom rek, stekajočih se v zaliv Chesapeake. Samica odloži v sladki vodi okoli dva milijona iker. V času drstenja je gornji tok reke Nanticoke, kjer se dreti največ brancinov, nerazpoznaven od ribjega vrveža, iker in semenske tekočine samcev. V tem življenjskem vrtincu se začenja pot progastega brancina. Na milijone iker se ne oplodi, od milijard oplojenih pa zraste le nekaj stotin mladih brancinov. Prvi leti življenja prežive v sladki vodi in šele po tem času splavajo na odprti ocean.
Letošnji dveletni zarod je splaval na odprti Atlantik, vendar je bil številčno tako skromen kot že vrsto let. Ob tako majhnem dotoku mladih moči bo brancin izumrl.
Strokovnjaki ne vedo natančno, kaj je krivo, da vse več oplojenih iker pogine. Brancini so poznani kot odporne ribe, ki se rade razmnožujejo. Zakaj je ta sposobnost odpovedala? Vsak april sicer odrasle ribe prihajajo na drstenje v reke, odvržejo ikre, vendar pa se vrnejo v ocean brez zaroda. Mladih brancinov za njimi ni.
Med redkimi, ki se upajo spregovoriti o vzroku izumiranja, je John O. Cole. Meni, da so ribe zastrupljene. Zaliv Chesapeake, preko katerega se brancini vsako leto odpravljajo na dretišča in vračajo v ocean, je poln kemičnih strupov. Ob njegovih obalah stoje strahotni
- industrijski sestavi; v I tovarnah dela okrog 50* nov ljudi. Ni delčka vod« ne bil poln industrijski pov, že desetletja se stek1 z obale.
„Čudežje, da brancini j še žive,“ meni zaskrblje1*1, kovnjak Cole in dodaja, podpisali lasten mrliški M bomo dopustili, da izginja 1 valske vrste.
Cigareta ubifE
Da je kajenje cigaret škodljivo, o tem ne dvonA niti kadilci sami. Petnajst® teče, odkar je svetovna l\ stvena organizacija poda^ sežno in izčrpno poročilo v škodljivi razvadi ter op0JJ da kajenje vpliva na f bolezni in raka, vendar o( rila niso kdove kaj zalegi* trošnja cigaret se je v sveto* merilu povečala, saj so p° segle v večji meri tudi rev i dežele. Letos so v ZDA * novo poročilo o kajenju, rega osnovno misel lahko * mo v besede: še nevarnej* kot smo mislili.
Strokovnjaki so na v raziskav, statističnih podi' in analiz bolniških poročil do neizpodbitnega zakljU' da nikotin, oziroma kajenj le poglavitni povzročitelj fo ni srca, raka v grlu in na čih, ampak da je krivec bronhialne težave, ' raz alergije in nevarne reakcij zdravila. Ponovno so zbrali dokazov o izjemni škodlji kajenja pri nosečnicah; no' je ugotovitev, da so v e nevarnosti za zdrahe tudi kadilci, ki delajo s strupa snovmi.
Cigareta v rokah - bolj i>( na, kot so menili.
Na lok in na pihalne nastroje
(Naznanjamo), da od naših zahtevanj ne odjenjamo, ker hočemo imeti dobro urejeno godbo, porabno za vse prilike, ne pa samo za paradne marše. Nečemo, da bi se kapelniki odslavljali vsakih par mesecev, kakor najslabši posli, temuč hočemo, naj ostanejo na mestu, ako so sposobni ter hočemo, da se za godce iz dohodkov zbira bolniški zalog za podpore v boleznih, kar doslej ni bilo. Ker meščanska garda tacih predlogov noče, pa ne moremo z njo hoditi, temuč smo si osnovali posebno glasbeno društvo z naslovom »Mestna godba v Rudolfovem", ki bode pod nadzorstvom mestnega zastopa vzdrževalo dobro godbo na lok in na pihalne nastroje ter skušalo upljivati z njo na prijetno bivanje v našem kraju, bodisi domačinom ali ptujcem, kar prvim gotovo ni v kvar.
(Opomnja vinogradnikom.; Vinogradniki, kteri ste namenjeni amerikanske trte na zeleno cepiti, bodite opozoijeni, da rti za rabo nektera črna gumilastika, kakoršna se1
H dobiva po prodajalnah. Kteri so z njo letos g skusili, prepričali so se, da je popokala že pred, H kakor jo je dež namočil. Poskusiti bo treba z H rdečo, mogoče da bo boljša.
(Francoski častnik) Dreyfuss, ki g je bil pred petimi leti zaradi izdajstva obsojen in =§ zaprt na tako imenovanem hudičevem otoku, g bo postavljen pred novo sodišče. Vsa Drey-!! fussova pravda se bo vnovič pregledala. Drey-H fuss je žid, zato je velikansko veselje v židov-= skem taboru! Dreyfuss bo sedaj verjetno H oproščen.
g (Knjiga) Slovenski pravopis, sestavil Fr. s Levec, c. kr. profesor in okr. šolski nadzornik v Ljubljani, je izšla in ima namen vpeljati g nekakšen občeveljaven slovenski pravopis. Za-g nimajo se za to knjigo vsi izobraženi Slovenci, s kteri ob enem opozarjamo, naj nikar ne opuste H primerjati jo z jezikoslovno razpravo.
M	(Iz DOLENJSKIH NOVIC
^	15.	junija	1899)
STROGA CENZURA -
Državna cenzura v Tasmaniji je zelo huda. Pred nekaj tedni so strupeni cenzorji cenzurirali celo lasten izdelek — seznam prepovedanih knjig. Okrog dva tisoč naslovov so izbrisali iz spiska, ker so bili po mnenju mož, ki opravljajo ta stari posel, preveč ogabni.
Rešitev prejšnje križanke
^pnrrrrrTTTTT^
prgišče
|st.gr. Inarkoza —
i re%-
beležnica
zob pri i vrsta sbikobprski brani j jelena j vzklik
rebrača j
poziv
natrij
daljnogled
Ljubeča mati nauči otroka, da hodi sam.
S. KIERKEGAARD
Družba brez idej nima zgodovine.
M. I. DIMONT Ko strah napreduje, razum
nazaduje.
L.FUDIM
slonovi i zobje j
možic
poškodba
musliman.
	
sodni
samoupr.
interes.
jskupnost
znamka
Športne
opreme
angl.
pisatelj
(george)
površ.
mera
savm
-r
lilija
mestece v tr.gori ob tari
dl
pritok
odre
raj
posrednik
zmerjalec
ML
dl
crnaptica
tkanina za zavese
odmev
neroden
tlovek
kajenje
vrsta kremenja- ka'
svit
mlinski
jJjJL—
vzor
P'o
velik gib
i raka
kurir
posmeh
dalm.
ž.ime
dl
poldrag
kamen
(5/ata goSpoda
Janko Kersnik
WwimimqmiiiiHnni^iiMMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiimwiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiHiiHiHiiHHiHiiiiiHiiiHiiiiHiiiiiuiiiHiiinniiiiiiiiiniiiiitinniiiiiiiiiHiminiiniiiiiiini
Najbolj čudovita povest na svetu
Kako se je razvil človek -Nova odkritja spreminjajo že napisano zgodovino -Okamenela stopinja in košček čeljusti - V desetih letih ne bo več skrivnosti
let in čas odcepitve prestavili v obdobje med 10 in 5 milijoni let.
STARODAVEN ROD
Vznemirljivemu odkritju okamnele stopinje pradavnega človekovega prednika v območju Laetoli v Tanzaniji se je pretekli teden pridružilo še eno: mednarodna raziskovalna skupina je iz Burme sporočila, da so našli fosilno kost, del primatove čeljusti, staro okoli 40 milijonov let. Najdba obrača na glavo že sprejeto znanstveno mnenje, da so človekovi predniki prišli iz Afrike, kar je trdil tudi sloviti Charles Darvvin. Zibelka človeštva naj bi torej stekla v Azyi.
Obdobje zadnjih petih let je bilo vznemirljivo plodno za antropologe. Vrsta odkritij in poglobljenih študij je prignala strokovnjake za preučevanje razvoja človeka tako daleč, da so morali zgodovino najzgodnejše dobe razvoja napisati tako rekoč znova. Ugotovili so, da so človekovi predniki že zelo zgodaj hodili pokonci in da so se možgani razvili kasneje kot zmožnost pokončne hoje. Odkrili so. da razvojna črta človeškega rodu ne poteka gladko, ampak da je polna stranskih in odmrlih vej. Se najbolj presenetljiva pa je nova teorjja, po kateri naj bi se človeški rod razvojno ločil od opic veliko Pozneje, kot so bili antropologi vse do naj novejših časov pripravljeni verjeti. Veliki dogodek naj bi torej ne bil tako globoko pogreznjen v temo časov.
ČUDEŽNE ROKE
Znanost razpolaga le z malo dokazi o bivanju človeka pred osmimi milijoni let. Za obdobje med osmimi in štirimi milijoni let pa ni na voljo niti najmanjši materialni drobec. Kljub temu so antropologi optimistično razpoloženi, saj nova odkritja, izredno izboljšane laboratorijske raziskave in primerjalne študije pošiljajo vse več luči v temo človekovega razvoja. Antropolog David Pilbeam meni, da bo znanost v prihodnjih desetih letih sposobna podati povsem natančno razvojno pot, okrepljeno z dovolj dokazi. Najčudovitejša pravljica doslej bo stekla v tekočem jeziku.
Novi ključ, ki naj bi pomagal odpreti težke duri tisočletij, je pokončna hoja. Po mnenju strokovnjakov gre za ključno spremembo v načinu življenja davnega človekovega prednika. Tisto bitje, ki je začelo hoditi pokonci, je stopilo na prvi kljn razvojne lestvice, katere vrh sega do mislečega človeka. Owen Lovejoy zatrjuje, da so pokonci hodeča bitja, kakršno je bilo bitje, ki je pustilo stopinje v vulkanskem pepelu pred 3,6 milijona let, začela živeti drugače od ostalih sorodnih bitij.
Samice so ostajale pri mladem zarodu, samci pa so se podajali
iskat hrano. Pokončni samec je lahko zbral več hrane, prinesel jo je lahko več do osrednjih zbirališč. In kar je najvažnejše, sprednje ude ni imel več zaposlene s hojo, ampak svobodne za nabiranje in vse pogosteje tudi že za izdelovanje najprimitivnejših, najprej le občasnih, kasneje pa že stalnih pripomočkov. Proste roke so sprožile nastanek inteligence.
Znanstveniki merijo stopnjo inteligence po prostornini lobanj, ker je to edini način, ki jim preostane. Zanimivo je, da so pri vseh tistih vrstah prednikov, ki so izumrli, ugotovili enako prostornino lobanje, medtem ko so za vrste, katere so se razvijale naprej, ugotovili povečanje prostornine.
Človekov prednik pred 3 milijoni leti (najdba v Tanzaniji) je imel za dve tretjini manjši prostor za možgane od današnjega človeka, človečnjak izpred 2,3 milijona let (najdba v Keniji) pa že za polovico večji od tanzanijskega. Šele pred 100.000 leti se je lobanjska prostornina prednikov povečala na približno takšno velikost, kakršno ima človek danes.
Vse to nakazuje, da se je človekov rod dokaj kasno odcepil od opičjega. Znanstveniki so zavrnili nekdanjo ločnico pred 20 milijoni
Po drugi strani pa so morali " časovno mejo pomakniti globoko nazaj v preteklost pri določanju, kdaj se je na zemlji pojavil prvi primat - antropoid. Prav nedavna odkritja v Burmi dajejo oporo vsem tistim, ki so zagovarjali teorijo, po kateri naj bi se višji primati pojavili že pred 20 milijoni let.
Fosilni ostanki čeljusti iz Burme štejejo spoštljivih 40 milijonov let.
Razvojna pot človeka naj bi torej potekala takole. Najdavnejši prednik antropoid se je pojavil v Aziji. V milijonih letih se je razvil v dryopithecusa, od katerega je ena veja krenila na razvojno pot, ki vodi do današnjih opic, druga pa do ramapithecusa. To bitje je že začenjalo hoditi pokonci in je že dobilo človeške poteze. Iz gozdov se je preselilo v odprt svet savan in pričelo uživati sadje, kar so nedolgo tega dokazali strokovnjaki, ki so z elektronskim mikroskopom analizirali površino fosilnih zob. Z ramapithecusom nastopi obdobje teme, štirimilijonsko obdobje, za katerega ni na voljo noben fosilni ostanek. Antropologi domnevajo, da se je v tem obdobju razvojna pot ponovno cepila na dvoje: ena k opicam, druga k človeku. Australopithe-cus, kot imenujejo to bitje, naj bi na evolucijski lestvici odstopil mesto habilusu, prvemu človeku.
'lim«lll||l||||||||P|||||||||||HPIWIpilllHIIIUIIIIII^^
S
*
t*
*
*
*
*
*
*
0
I
I
Za preiskavo in razsodbo je potreboval sodnik le še enega vprašanja: o krivdi, je li res prosjačila, toda tega še ni hotel vprašati. Zvedeti je hotel še več.
„Kje ste bili zadnja leta, odkar —? “ Nehote je umolknil.
„Od kdaj? “
„No - odkar ste se ločili od soproga? “
Pogledala ga je začudeno, kakor bi instinktivno čutila, da to vprašanje z vso obtožbo proti nji nima nič opraviti. Vendar odgovori polagoma:
„Iz početka sem bila doma pri očetu — ne pri očetu — pri redniku, pri oddaljenem sorodniku, kakor sem bila prej, preden sem se omožila; pa oče - moj rednik - je umrl, mladi gospodar se je oženil in nova gospodinja me je odpravila z doma. Služit sem šla s tem, kar sem znala, česar sem se do tedaj priučila - za točajko! Za kaj boljšega nisem bila!“
Govorila je vse to pretrgoma, tresočih se usten, odkrito, brez pridržka, samo nekov piker naglas je zvenel iz zadnjih besed; sploh pa se v tem njenem gibanju, na nje licu, nje stasu ni kazalo nič podlega.
.Zakaj ste sedaj brez službe? “
„Bolna sem bila — saj sem še! Na Dunaju sem bila v bolnici, denarja nimam in tako moram, hočem peš proti domu!”
.Zatoženi ste, da ste prosjačili po hišah!”
,JJe po hišah; samo veni krčmi sem prosila nekoliko juhe; to vendar ni kaznivo? ”
„Da, kaznivo je!“
„Zaboga!“ prijela seje zamizo.
„Vam je li slabo? “
„Da, slabo, že dolgo! Mraz me stresa!"
Sodnik vstane, upre roke ob mizo ter prične s suhim, hripavi glasom: „V imenu Njegovega Veličanstva presvetlega cesaija kakor to zahteva zakon od vsake sodbe.
Zatoženka ga posluša, kakor bije vse to nič ne brigalo; saj tudi ne umeje vsega; stoprav na koncu, ko proglasi sodnik, da je zatoženka obsojena zaradi vlačugarstva na tri dni zapora in potem prisilni odgon v domovino, se skloni preko mize in vzklikne: „Kaj, kaj pomeni to? “
Sodnik ji obrne hibet in veli, korakajoč od mize: „Le pojdite!“
Prišedši do zida, se obrhe in sedaj pade vsa svetloba od okna nanj, na njega ostarelo, a sedaj od silne razburjenosti zardelo, skoro mladostno lice. Vrbanojka omahne in se prime z rokami za glavo.
, .Pavel - Pavel! Ti - vi ste? “
..Odvedite jo!“ ukaže sodnik in sluga in pisar, oba prepričana, da imata posla z blazno žensko, ji stojita že vsak na eni strani.
„Vi - vi!“ je dejala med stisnjenimi zobmi in preteč dvignila desnico proti nekdanjemu ljubimcu, sedanjemu sodniku. Potem odide s spremljevalcema.
Sodnik pa stopi v sosednjo sobo, tam se zgrudi na stol pred pisalno mizo, upre glavo v roke in grenke solze mu priteko med prste ...	^
Popoldne ni šel na lov; pozno zvečer pa mu naznani sluga, ^ da je ona ženska hudo zbolela - bržkone ima vročinsko J bolezen, v deliriju je. Sodnik ukaže poslati po zdravnika.
Dva dni kasneje pride sluga k sodniku s poročilom, da je jetnica umrla za legaijem. Zopet dva dni pozneje so jo pokopali na vaškem pokopališču, tam v kotu ob zidu, kamor so devali berače in brezdomovince. Za pogrebom je šel samo eden: sodnik Pavel.
Ko je sedel zvečer potem v krčmi v navadni družbi med davkarjem, notarjem in domačim beneficiatom, je omenil zadnji zadovoljnega lica: ,JDa, da! Gospod sodnik, tako je lepo! To je krščansko! To je sedmo telesno delo usmiljenja: mrliče pokopavati!"
Pavel pa je le na pol čul te besede. Zrl je skozi odprto okno v jasno jesensko noč; v tišino, kije zavladala za trenutek v sobi, so šumeli valčki gorskega potoka, ki se je vil po jarku pod hišo, in iz doline so bobnela fužinska kladiva — prav tako kakor nekdaj tam daleč - daleč -! KONEC
I
s
I
5
I
*
H
I
%
,lle sme obotav-kakor otroka k°r veter in ne 1 lahko streljali V°- Komaj je z
vežo in spustil
vrata treščil Vsa stavba kar
Prvemu so sledili še novi udarci, a vrata so bila trdna in niso popustila. Medtem pa je Stezosledec že splezal v prvo nadstropje in pomolil skozi lino svojo dolgo puško. Komaj so jo napadalci zagledali, so vse popustili in se pognali v beg. Ko je prišla gor še Mabel, sta hotela poiskati Junitau. A ni je bilo več, očitno se je izmuznila tačas, ko sta bila zunaj.
Nenadoma je Mabel posluhnila. »Ali slišite, Stezosledec,« je nato vznemirjeno vzkliknila, »zdi se mi, da spodaj nekdo stoka kakor v smrtni bolečini!« Stezosledec pa je menil: »Previdna morava biti, lahko da je to le indijanska zvijača’ Sicer pa se bova prepričala. Zaslonite luč!« Mabel je ubogala, Stezosledec pa je zaklical skozi lino: »Ce si prijatelj, govori!«
POTA
m s rn?
&
Četrto prometno znanje v Evropi
Novomeščan Andrej Prus je bil na tekmovanju v Madridu za las ob medaljo — Uspehi tudi na občinski, republiški in zvezni ravni — Zlahka do voznika
Množično tekmovanje mladih iz znanja o prometu „Kaj veš o prometu? ” je minilo pred dobrim mesecem, za najboljše pa se je končalo pred nekaj dnevi.
1	dežurni v •	
1	loročaji	D
NAD ITALIJANA - V noči na 1. junij je bilo vlomljeno v osebni avto Italijana Renata Venturelljja, ki je prenočeval v motelu na Čatežu. Nekdo je vdrl skoz okence in odnesel radijski aparat, vozniško dovoljenje in suknjič.
MOTORJI IZGINJAJO - Pred Budičevo gostilno na Čatežu je 1. junija zvečer parkiral kolo z motorjem Silvester Sodec iz Sebenje vasi. Motorček jo je ubral po svoje. Nekaj ur kasneje je bil ob moped v Spodnjem gradu tudi Ivan Vintar.
OŠKODOVAL LJUBLJANČANKO - V nedeljo so v Prapročah odkrili vlom v počitniško hišico Ljubljančanke Dragice Kobe. Nepridiprav je vdrl skozi vrata, si ogledal vse prostore, omare in predale. Denarja ni bilo, moral je oditi brez plena. Škode je za 2.000 din.
SENO ZGORELO - Jože Pirh iz Gorenje vasi pri Smarjeti je 29. maja zvečer grabil seno na travniku nad Smarjeto. Sena je bilo za tri rede. Cez noč je en red sena zgorel v dolžini ISO metrov. Tako je Pirh na škodi za 1.500 din. Vzroke ognja še raziskujejo.
ZABAVA ODPELJALA KOLO -V noči na 28. maj, ko je bila v Dobmšld vasi veselica, je Jožetu Ruparju iz Telčic, ki se je prišel zabavat, nekdo odpeljal kolo z motorjem. Naslednjega dne so kolo našli v Novem mestu, Rupar se trenutno spet vozi z njim.
SMRT NA DOLENJSKI MAGISTRALI
V ponedeljek zjutraj seje 26-letni Stjepan Asodi iz Vukovara peljal z osebnim avtom proti Ljubljani. Pri Korenitki ga je zaneslo s 1 ste na travnik, avto je silovito treščil v drevo. Voznik Asodi je bil takoj mrtev, sopotnika Slavka Radusinovi-ča pa so hudo ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico.
Z evropskega prometnega tekmovanja v Madridu se je vrnil Andrej Prus, 17-letni dijak tretjega letnika tehniške šole za strojno stroko v Novem mestu. Ob zastopstvu domala vseh evropskih držav je med srednješolci za las ušel medalji in zasedel četrto mesto.
Preden si je Prus zaslužil nastop v Madridu, je moral premagati vse tekmece v domovini. Najprej se je na zmagovalni oder povzpel na občinskem tekmovanju, kjer je bila ekipa tehniške šole za strojno stroko med srednješolskimi edini za-
stopnik. Teden dni kasneje je postal zmagovalec republiškega tekmovanja v Slovenj Gradcu, na državnem prvenstvu v Skopju pa je zasedel drugo mesto.
Čeprav se slovenski mladi prometniki srečujejo in merijo
PO DOLENJSKI DEŽELI
• J.S. iz Novega mesta je lepega popoldneva v Bršljinu lovil ribe, avto pa je parkiral na bregu Krke za Novoteksom. Medtem ko je ribič namakal trnek in tisto, kar je bilo na njem, je nepridiprav vdrl v njegovo katrco ter odnesel vozniško in pometno dovoljenje. Najvažnejše, ribiško, je imel J.S. na srečo« seboj.
• Na veselici v Do hruški vasi je bilo D.2. z Dobrave do ene po polnoči zelo všeč, po koncu ure strahov pa sta ga napadli dve senci, ga oklofutali in zbili na tla. V žepu sta mu našli 200 din, na roki pa uro. Nato sta se zlili s temo, b je tako rekoč njuna varovalna barva.
e Občan iz Velikega Lipja je šel na predstavo največjega cirkusa na svetu, ki je gostoval na Mali Cikavi pri Novem mestu.
Ko se je radovednež poln vtisov, kot bi zapisala novinarska kolegica, vrnil k svojemu avtu, je ugotovil, da bodo vtisi nekoliko manjši. Tatu radioaparata in papirjev ne iščejo med cirkuškimi sloni.
Andrej Prus
svoje znanje že skoraj dve desetletji, Dolenjci doslej niso pokazali veliko.
„Ko sem videl, da gre zares, sem vzel v roke knjige, ki jih za učenje uporabljajo kandidati za voznike A in B kategorije. Za spretnostno vožnjo s pony ekspresom sem vadil predvsem hitrost v premagovanju ovir”, pove o poti do uspeha Andrej Prus in na koncu ne pozabi omeniti mentorja Štefana Gor-šeta, ki mu je z nasveti vseskozi pomagal in s katerim sta rešila
prenekatero prometno uganko.
Letos je Andrej tekmoval z najboljšimi, naslednje leto pa bo lahko nastopil le izven konkurence, saj je odlika tega tekmovanja množičnost. Vsem je treba dati priložnost. Naslednje leto bo Andrej dopolnil osemnajst let, in kot pravi, bo z znanjem, ki si ga je pridobil ob pripravah na tekmovanja, zlahka opravil izpit za voznika A in B kategorije.
JANEZ PAVLIN
NESREČA ZARADI NESREČE
Franc Blatnik iz Sevnice se je zadnjega maja pripeljal s tovornjakom od Radeč proti Sevnici, za njim pa v prekratki varnostni razdalji tovornjak Alojz Košar iz Sevnice. Ko je Blatnik pri Boštanju opazil na njivi osebni avto in ranjenega Medu-ja Žakuja iz Slovenskih Konjic, je ustavil, da bi mu pomagal. Košar je bil premalo pazljiv in je trčil v zadnji del Blatnikovega tovornjaka. Alojz Košar je bil hudo ranjen, nekaj prask pa je odnesel tudi Blatnik. Na pločevini je za 200.000 din škode.
V DROG ELEKTRIČNE NAPELJAVE
Vlado Kupina iz Zupeče vasi je 1. junija zvečer peljal z osebnim avtom od Pišec proti Brežicam. Skozi Glogov brod je vozil z neprimerno hitrostjo, v ovinku zapeljal na levo bankino, hitro zavil v desno, avto je zdrknil na njivo, se prevrnil na streho in zadel v drog električne napeljave. Ranjeni so bili voznik in sopotnika Leopold Zupančič ter Edo Blaževič, oba iz Sel pri Dobovi
Post na sevniški način
Če zaradi parnih in neparnih številk en dan ne bi umetno osemenjevali, bi bili ob 50 telet - Razumne izjeme
Malo je predpisov, ki bi povzročali toliko razprav kot 3. maja uveljavljena prepoved voženj osebnih vozil s sodimi in lihimi končnimi številkami na registrskih tablicah. Hudo različna so mnenja, ali bomo res' prihranili kaj goriva ali celo življenj.
Obljubljenih nalepk za nujne izjeme in drugih podrobnosti, ki naj bi sledile zakonu, še vedno ni. Drži pa, da je kršiteljev izredo malo. Nekateri skušajo priti do ustreznih številk
Traktor je nevaren na strmini
Jeklenega konja ne kaže dati na uzdo vsakomur, kaj šele otrokom — Zdravniško spričevalo je pogoj za vozniško dovoljenje — Za prevoznike strožje
Včasih so na kmetih rekli, da so se splašili konji, danes pa pravimo, da se je prevrnil traktor in pod seboj pokopal voznika. Minuli teden smo na Dolenjskem zabeležili dve tako imenovani klasični traktorski nesreči: stroj je vozil po pobočju, se prevrnil in do smrti stisnil voznika.
O traktorju in vsem, kar je nevarnega z njim, se je pred dnevi razpisal dr. Anton Prijatelj, magister znanosti. Prijatelj trdi, daje traktor med kmetijskimi stroji tista naprava, ki povzroči največ nesreč. S traktorjem pa je največ nesreč ravno na pobočjih. Če že niso smrtne, povzroče vsaj tako imenovano politravmo. To je več poškodb hkrati -zlom, udarec, topa poškodba trebuha, odrgnine in še kaj.
Dr. Prijatelj piše: „Ne samo da bi morali vožnjo s traktorjem obvladati, da bi traktor moral biti zaklenjen (tudi na dvorišču), ampak bi morali starši najstrože prepovedati otrokom igranje s traktorjem. Dogaja se, da ponekod starši učijo mladoletne otroke voziti s traktor-
jem, ko so stari 10 let. Pa še kako ponosni so in se hvalijo: Naš je še tako majhen, pa že zna voziti traktor!” Ponekod še vedno velja prepričanje, da lahko prav vsak človek vozi traktor. Vendar ni tako; tudi uprav-ljalec traktorja mora imeti
izpit. Da pa lahko opravi izpit, mora imeti zdravniško spričevalo. Zdravniški pregled opravi njegov splošni zdravnik. Ta pozna vse njegove bolezni in tudi predpise. Ugotovil bo, ali lahko vozi traktor. Zdravstvene zahteve ob tem so manjše kot
pri voznikih drugih motornih vozil.
To je umljivo, saj je traktor počasnejši od avta, poleg tega pa ga vozimo večinoma po njivah in travnikih. Kljub temu pa voznik mora biti usposobljen za vožnjo. Ne sme se zgoditi, da bi vozili traktor ljudje, ki imajo pokvarjene okončine. Pred dnevi je bil na pregledu fant, ki ima desno dlan tako pokvarjeno, da ne more stisniti pesti. Pa se je hvalil, da doma vozi traktor, seveda brez izpita in zdravniškega spričevala, oziroma pregleda.
Tisti kmečki delavci, ki vozijo traktor kot prevozniki in imajo to dejavnost prijavljeno kot obrt, morajo imeti drugačno zdravniško spričevalo in drugačen izpit.
Večino delavnika so namreč ti vozniki na cesti, tam pa so zahteve večje. Taki vozniki traktorja morajo imeti zdravniško spričevalo, kot ga imajo šoferji kamionov (C kategorija).
TRI MINUTE JE KILOMETER — Prometni inšpektor Jože Tavčar je izjavil, da je teoretično in praktično dokazano, da porabi avto, ki stoji tri minute na mestu s prižganim motorjem, toliko bencina, da bi lahko prevozil kilometer. Inšpektor Tavčarje poudaril, da stoje avtomobili s prižganim motorjem predvsem v Novem mestu. Prebivalci desnega brega Krke nočejo dišati za obvoz preko novega mostu v Ločni, vse sili čez stari most. V obe smeri. Ob konicah se nabere kolona, srečen si če se premakneš vsake tri minute 10 metrov naprej. V tem času bi na mestu požgani bencin pognal avto kilometer daleč, da obrabe sklopke in živcev niti ne omenjamo. Vprašanje je torej, ali je moč prebivalce desnega brega Krke prepričati, daje čez novi most sicer dlje, vendar pa hitreje in za isti denar. Predvsem ob konicah. Na sliki: za obvoz čez novi most govori tudi križišče pred IM V, ki bo v kratkem kot iz škatlice. (Foto: J.PAVLIN)
Prigoljufala 100.000 din?
Rozalija Vidic, blagajničarka v krškem servisu Zastava avta, obdolžena poneverbe, zlorabe položaja, ponareditve
na kakršenkoli način. Navsezadnje so celo oglasi za motorna vozila bogatejši za podatek, ali gre za lihi ali sodi štirikolesnik. Huda skušnjava je zakon za tiste, ki imajo sorodne končnice na tablicah kar dveh avtomobilov. Tako je eden od dveh »neparnih” službenih mercedesov sevniške Lisce minuli teden dobil »parno” tablica Miličniki tudi ne preganjajo, zgolj v mejah sevniške občine, službenih fičkov cestne službe. Za dežurne veterinarje velja potni nalog. Če bi denimo izpadlo umetno osemenjevanje živine samo za en dan, je gospodarska škoda izguba 50 telet
Na težavo opozarjajo tudi pri sevniškem gasilskem servisu. Aparati, ki jih poberejo po delovnih organizacijah, morajo biti že naslednji dan nazaj, saj rezervnih praviloma nimajo. Razvažanje aparatov z večjim vozilom bi bilo negospodarna Prepoved zaenkrat še vedno zadene tudi vozila za pouk vožnje pri AMD. V nezavidljivem položaju so se znašli tudi ob pripravah na občinski referendum v brežiški občini. Vsaj aktivistom bodo izdali posebna dovoljenja.
A. 2.
Je avtoprevoznik goljufal?
Temeljno tožilstvo v Novem mestu je vložilo pri preiskovalnem sodniku zahtevo za preiskavo zoper Antona Klenovška. zasebnega avtoprevoznika iz Šmarja pri Sevnici. Utemeljeno ga sumijo ponarejanja listin in goljufije.
Klenovšek je obdolžen, da je pri opravljanju prevozov za sev-niško Kopitarno od decembra 1976 do januaija letos v dobavnicah popravljal in povečeval številke vpisanih ur. Poleg tega naj bi Klenovšek popravljal datume izdaje dobavnic in ponarejal podpise pooblaščene osebe.
S predložitvijo tako predrugačenih dobavnic daje Klenovšek lažnivo obračunaval prevoze in tako delavce računovodstva pretental, da so mu na škodo sevniške Kopitarne izplačali skupno 68.491 din in še nekaj par preveč.
Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu je 'vložilo pri preiskovalnem sodniku zahtevo za preiskavo zoper Rozalijo Vidic, blagajničarico-fakturistko v OZD Zastava avto -tozd Servis Krško.
Vidičeva naj bi storila kazniva dejanja poneverbe, zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Rozalija Vidic je obdolžena, da si je od januaija 1976 do avgusta lani na škodo delovne organizacije postopoma prilastila več kot 31.000 din od vplačil strank, ki so Obiskale servis. Poleg tega Vidičeva v številnih primerih ni vpisala v blagajniške dnevnike zneskov prejetih vplačil, večkrat pa je uničila tudi listine.
Nadalje je obdolžena, da je ob registraciji motornih vozil, ki jih je servis opravljal po pooblastilu oddelka za notranje
POGREŠANEGA NAŠLI . V KRAŠKI JAMI
V kraški jami pri Selih so v ponedeljek sorodniki s pomočjo novomeških jamarjev našli truplo 48-letnega Staneta Zaletela iz Sel pri Ajdovca Zaletela so pogrešali od 1. junija. Preiskava teče. Jama je glo-. boka 100 metrov in neograjena, Zaletela so našli 20 metrov pod vrhom.
zadeve krške občine, od novembra 1976 do julija lani večkrat zaračunavala strankam višje pristojbine za cestni sklad. Dražje so bile pri Vidičevi tudi tiskovine in evidenčne tablice. Vidičeva je obdolžena, da je tako ustvarjeno razliko obdržala zase in se okoristila še za več kot 76.000 din.
Tovornjak-ubijalec pridrvel s stranske ceste
V nedeljo popoldne je. 24-letna Gordana Markovič iz Krškega vozila osebni avto od Krškega proti Dmovemu. Ko je pripeljala do križišča Velika vas - Drnovo, je s stranske ceste od Velike vasi z nezmanjšano hitrostjo pripeljal tovornjak Vinko Škofljanec (25 let) iz Breg in trčil v bok osebnega avtomobila. Trčenje je bilo tako silovito, da'se je osebni avto prekucnil na streho in zdrsel na njivo, tovornjak pa je ; zapeljal čez nasip. Takoj sta bila v osebnem avtomobjlu mrtva 27-letni Branko Tratar in 24-letna Slavica Stojil-kovič, oba iz Krškega. Voznica Markovičeva je hudo ranjena.
(+f-W
mM
ZA 100.000 ŠKODE - Anton Ferlan z VeL Kamna pri Koprivnici je 28. maja okoli poldneva peljal a tovornjakom od Dmovega proti Krškemu za oaebnim avtom. Pri odcepu za Leskovec je voznik osebnega avta zavijal v levo. Ker so nasproti prihajala vozila, je ustavil, za njim tudi Ferlan. Za Ferlanom je vozil s tovornjakom Miroslav Pečnik iz Črnič pri Dravogradu, in to v prekratki varnostni razdalji Tako ni utegnil pravi čas zavreti, trčil je v zadnji del Ferianovega tovornjaka. Škode je za 100.000 din.
POSTALO MU JE SLABO -Zadnjega maja dopoldne je Medu 2aku iz Slovenskih Konjic peljal z osebnim avtom od Sevnice proti Radečam. Pri Boštanju mu je postalo slabo, zapeljal je s ceste v levo in obstal na njivi. Voznika so zaradi poškodb na glavi in hrbtenici odpeljali v celjsko bolnišnica Škode je bilo za 50.000 din.
NESREČA KOLESARKE -Alojzija Gorenc z Jelenka pri Raki se je 31. maja popoldne peljala s kolesom na Rako, zapeljala na ban-
kino in padla, odpeljati sojo moral* v novomeško bolnišnica
PRIŽVI2GALA JE SVINČENKA
Pri Sitarjevih v Šmihelu so se 29-maja zvečer pošteno prestrašili-Gabrijel Sitar je v garaži popravlja avto, pred garažo pa so bili otroci m žena. Nenadoma je počilo, Pn" žvižgala je svinčenka. Strel je ogrožal tudi tri ljudi, ki so na njivi ° progi okopavali krompir. Krogla se je ustavila v zadnji steni Sitaijev garaže. Gre za svinčenko iz malokalibrske puške. Storilcu so na sledi-
MOTOR NI BIL REGISTRIRAN
V nedeljo popoldne se je 18-l®tn,j Milan Jerele iz Novega mesta P®*-*3 motorjem od-Podturna proti Crm šnjicam. V Starih žagah je preit’ y zapeljal v ovinek, zaneslo ga J® levo na nasip, tako da sta s kom Rudijem Maceletom (18 *® ... Novega mesta padla in se raru Odpeljali so ju v novomeško bom nico. Motor ni bil registriran, vo* in sopotnik nista imela zašči čelad.
ČETRTKOV INTERVJU
Franc Ucman po košnji
Vrt v škatli za šibice i!
Resnica je, da smo na novomeško vrtnarijo, stisnjeno na ozek pas med Krko in asfaltno cesto, pozabljali. Medtem ko se je industrija nitro razvijala, ko so rastla nova stanovanjska naselja, so vrtnarji opozarjali na nemo-8oče razmere za delo. Nihče jih ni hotel slišati. Danes *ahko ugotovimo, da je wtnarija v primerjavi z mogočno industrijo nebogljen Ptiček.
,.Domala nerazumljiv je odnos mesta do naše dejavnosti,41 je dejal novi direktor tozda Vrtnarstvo KGP No-vograd Franc Bartdj. „V Novogradov tozd sem prišel 1 • marca letos in kmalu sem se prepričal, da so tožbe zaposlenih upravičene. Na voljo imamo namreč samo 60 arov zemlje. Medtem ko so vrtnarije v drugih slovenskih mestih postavljajo s nektarji, se zdi, da mi delamo v škatlici za vžigalice. .Prve dneve službovanja sem imel celo občutek, da naše delo sploh ni cenjeno in da je bolj zasebna kot družbena zadeva."
Zaposleni v četrtem No-vogradovem tozdu so že nekajkrat predlagali selitev. Najbolj jih je mikal prostor na mirnem Marofu, vendar bi bili stroški za njihov tozd preveliki. Nato so kolebali rted Srebrničami, Poganci in Šmihelom. Na zboru delovnih ljudi so se odločili za Šmihel, prostor * ob Težki vodi. Izračunali so, da bo gradnja tam najcenejša, vrtnarija pa dokaj blizu za
kupce iz mesta in okolice.
»Razumljivo je, da bi se radi takoj preselili,“ je dejal direktor Bartolj. „Upamo, da nam odgovorne službe pri dokumentaciji ne bodo delale težav. V stari vrtnariji bomo delali še naprej, dokler se bo dalo, kajti novo stanovanjsko naselje, ki so ga začeli graditi streljaj za nami, bo veliko, gradbeniki pa niso radi utesnjeni. Prepričani smo, da bi se lahko naš 24-članski kolektiv preselil že v jeseni, najkasneje pa po novem letu. Ob Težki vodi bomo imeli trikrat več prostora, veliko boljše možnosti za delo.“
Tozd Vrtnarstvo ima na Glavnem trgu prodajalno cvetja, ki pa ne more zadostiti vsem potrebam. Zato so vrtnarji želeli dobiti še dodaten prostor. Dobili so ga v novi stavbi občinske skupščine in ga že opremljajo, tako da bo mesto kmalu dobilo novo cvetličarno.
Na novih dveh hektarih zemlje bodo novomeški vrtnarji še naprej gojili lončnice, cvetje, okrasno grmičevje in rezano cvetje. Razmišljajo, kakor pravi Franc Bartdj, tudi o novih programih. Ravno vrtnarji so poklicani, da poskrbijo za lepšo podobo mesta. Doslej so v metropoli Dolenjske za cvetlične olepšave skrbeli le ob večjih prireditvah. Bartolj' je omenil, da bodo kmalu začeli razmišljati o načrtu, po katerem naj bi mesto za vedno dobilo lepšo podobo. Povezati se bpdo morali še s samoupravno interesno skupnostjo za komunalno dejavnost, Hortikulturnim društvom, Turistično zvezo itd. In mesto bo v primeru, da se bodo za besede vrtnarjev zavzeli vsi odgovorni, odelo v novo obleko. Po zaslugi vTta iz škatlice za vžigalice.
SESTANEK
KADROVIKOV
30. maja so se v Novem mestu zbrali kadroviki iz novomeške občine. Na delovnem sestanku so razpravljali o opravilih v tozdih v zvezi z evidentiranjem jugoslovanskih državljanov, začasno zaposlenih v tujini in o zaposlovanju tujih državljanov pri nas, govorili so o usposabljanju in zaposlovanju težje zaposljivih oseb, ob koncu pa so sklenili, da bi bilo potrebno ustanoviti društvo kadrovikov.
BRIGADIRSKI
INFORMATOR
Člani Centra za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Novo mesto so v začetku tedna izdali 2. številko biltena „Brigadir“. V njem podrobno predstavljajo letošnje akcije, v drugem delu pa prinašajo pogovore z mladinci in mladinkami, ki so že bili v brigadi ali pa gredo letos prvič. Bilten je zelo zanimiv in škoda, da so ga izdali v majhni nakladi.
OBRAMBNI DAN - V okviru akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti*1 so učenci in učenke ter pedagogi grmske osnovne šole zadnjo soboto obiskali vojašnico Milana Majcna v Bršlinu. Mladi v zelenih uniformah so okoli 1000 osnovnošdcev lepo sprejeli, jim razkazali prostore, orožje, športna igrišča itd. Na sliki: mladi se vračajo z obiska. (Foto: J. Pezelj)
Pod političnim drobnogledom
Občinski komite ZK v Novem mestu ocenil nedavne referendume 'in pozval komuniste, naj pomagajo sindikatu uresničiti stališča v zvezi z dohodkom in planiranjem
Občinske komite ZK v Novem mestu je 31. maja najprej ocenil nedavne referendume, na katerih so delovni ljudje in občani izglasovali samoprispevke za zgraditev šol in komunalnih objektov, zatem pa je sprejel nekaj stališč za uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj kot osrednje politične naloge leta.
Po mnenju komiteja izid glaso- prebivalci z udeležbo na voliščih in
vanja na referendumih zadovoljuje, če imamo v mislih skupen seštevek. Ob tem je moč zapisati, da so
STRAŽA: UPOKOJENCI VABIJO NA OBČNI ZBOR
Člani Društva upokojencev Straža-Toplice bodo imeli v nedeljo, 10. junija ob 9. uri, v Domu svobode v Straži redno letno konferenco z občnim zborom. Izvolili bodo nov odbor in se pogovorili o minulem delu.
MLADINSKEMU GLASILU IME „MLADI VAL“
Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto je pred 25. majem izdal prvo tiskano glasilo „Mladi val“. Mladinsko glasilo, ki je posvečeno Titovemu rojstnemu dnevu in letošnjim jubilejem, je izšlo v nakladi 1500 izvodov in predstavlja lep uspeh članov Centra. Na osmih straneh prinaša precej branja, najbolj zanimivi prispevki pa so o letošnjih mladinskih delovnih akcijah, štipendiranju in izobraževanju ter poročila iz osnovnih organizacij. V jeseni bodo mladi izdali 2. številko »Mladega vala".
Štipendisti se bojijo žuljev
Prva novomeška mladinska delovna brigada »Marjan Kozina" gre na zvezno „Sava" - Letos 220 brigadirjev in brigadirk iz novomeške občine
akcijo
Približuje se konec eolskega leta in z njim čas počitnic. Mnogi rjjadinci in mladinke iz novomeške občine bodo tudi letos nekaj *<Jnov preživeli v vse bolj priljubljenih mladinskih delovnih
bno«4ah.
delovne brigade pri občinski konferenci ZSMS vabijo vse mlade, ki bi radi postali brigadirji, da se oglasijo pri predsednikih osnovnih organizacij ZSMS ali v pisarni OK ZSMS Novo mesto, Kettejev drevored 3, kjer bodo dobili podrobnejše informacije in napotke.
, rrva novomeška brigada, ki
0 nosila ime po Marjanu Kozi-
0 odšla na pot 9. junija, in i 061 na zvezno mladinsko de-vno akcijo „Sava“. 70 mladih novomeške občine bo ostalo brigadirskem naselju „Sedem *«etarjev SKOJ“ do 7. julija, pokrovitelj brigade je SGP
Novomeščani bodo delali tu-
1 na drugi zvezni akciji, ZMDA JvJjblatski pesak. 50 brigadiijev
brigadirk bo odšlo v Vojvodi-a° 9. julija, delali pa bodo do 4. ^usta. Brigada se imenuje »»v-l3 Rupena“, njen pokrovi-vi ?? >>Krka“, tovarna zdra-
H Dolenjci bodo delali še na
Medtem ko je bilo v preteklem letu brigadirjev dovolj, se jih je letos za počitnice v brigadirski uniformi prijavilo premalo. Odrekli so zlasti štipendisti. Prav vsi, ki živijo v novomeški občini, so dob ih prijavnice; od 750 jih je prijavnice vrnilo samo trideset. Najbrž je ob tako porazni zainteresiranosti za tako imenovano šolo bratstva in enotnosti prav vsak komentar odveč.
večino glasov „za“ izpričali zrelost, zavest in čut za solidarnost.
Podroben pretres podatkov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pa spravlja tudi v slabo voljo. V nekaterih tozdih in krajevnih skupnostih so komaj dosegli 50 odstotkov pritrdilnih glasov, tu in tam pa še tega ne. Zaskrbljiva je ugotovitev, da je bila tudi udeležba v nekaterih delovnih organizacijah slabša kot, denimo, na rednih volitvah.
Na referendumu za zgraditev šol se je najslabše odrezal Novogradov tozd Vodovod in kanalizacija med delovnimi organizacijami, med krajevnimi skupnostimi pa Hinje in Center - Novo mesto. Izkazale pa so se šole. Na nedeljskem „komunal-nem“ referendumu so bili najbolj uspešni na Uršnih selih, v Birčni vasi, Stopičah in Gabrju.
Komite je menil, da je referendumski (ne)uspeh v veliki meri odvisen od političnh priprav. Zato je naložil vsem osnovnim organizacijam ZK naj to analizirajo, še posebej tam, kjer so zatajili. Organizacije bodo morale prav tako oceniti vedenje vodilnih -^komunistov, še zlasti tistih, ki so se od te skupne politične akcije distancirali.
Posebno komitejevo opozorilo se je nanašalo na volilne imenike. Spet se je pokazalo, da imeniki niso usklajeni z dejanskim stanjem, zato je bilo pri glasovanju nemalo zmešnjav. Prijavno - odjavne službe se bodo morale potruditi, da bodo do nove uporabe imenikov pomanjkljivosti izginile.
Kar zadeva stabilizacijska prizadevanja, je komite poudaril, da je politična dolžnost slehernega komunista, da se vključi v znano akcijo sindikata v zvezi z uresničevanjem stališč o pridobivanju in razporejanju dohodka, delitvijo po delu in
planiranjem. Stabilizacijska prizadevanja niso najbolje zaklila, kar kažejo tudi periodični računi letošnjega prvega četrtletja. Celoviteje bo to področje ocenila občinska konferenca ZK na junijski seji. Do tedaj bo pripravljena tudi analiza o uresničevanju občinskega srednjeročnega plana z vsemi obrazložitvami.
I.Z.
SUHA KRAJINA 79: VSE NARED
1. junija zvečer so se v osnovni šoli Prevole zbrali predstavniki krajevne skupnosti Hinje, štaba akcije ZMDA „Suha krajina" in skupnosti krajevnih skupnosti Suha krtina. Pogovorili so se o otvoritvi akcije, ki bo 10. junija in pregledali dosedanje delo. Ugotovili so, da je za začetek akcije opravljeno domala vse, in sklenili, da bosta na otvoritvi, ki bo ob 11. uri, brigadirje pozdravila Stojan Jakovljevič in Jože Petrič.
ZAKLJUČEK POLITIČNE ŠOLE
Konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS Novo mesto je zadnji ponedeljek pripravila zadnji del občinske mladinske politične šole. 30 predsednikov osnovnih organizacij iz tozdov je poslušalo predavanja o izobraževanju iz dela in ob delu, seznanili so se z aktualnimi političnimi dogajanji v svetu, si ogledali „Krko“, tovarno zdravil, in politično šolo, ki se je začela lani, zaključili s posvetom in pogovorom o koristnosti šole.
Podgorcem je mrvo pokosilo sooce
„Letos so zatajili vsi preroki; vreme je nekaj, kar presega našo pamet. Obeta se velika škoda,** je žalostno dejal Franc Ucman iz Gabrja, ko je konec prejšnjega tedna kosil travo okoli stavbe novomeških družbenopolitičnih organizacij.
Sonce, ki je v nenavadni majski pripeki požgalo brstje in zelenje, ni prizaneslo Gorjancem. Tamkajšnje kmete: je prisililo, da so se z vozovi, kosami in kosilnicami v družbi sosedov odpravili v dolino. Pri iskanju trave so prišli celo v središče mesta. Tako kot Ucmanov, ki je slučajno zagledal lep in sočen travnik, povprašal in se lotil dela.
..Pomagamo si, kot vemo in znamo. Resda se sliši smešno, toda po mrvo smo prišli v mesto. Nakosili smo za dober voz. Vendar bo za tri krave in konja premalo. Zato se bom še danes zvečer odpravil po mestu, povprašal in se dogovoril. Lahko povem, da zaenkrat še nismo nič plačali, sosed pa mi je povedal, da letos ponekje zahtevajo za lojtrnik posušene mrve tudi do 400 din. Sam bi dal tudi več in kaže, da bom moral, razen če se ne spremeni vreme."
Gabrčan, ki je zaposlen pri novomeškem Gozdnem gospodarstvu, pravi, da je še precej možnosti za košnjo na Gorjancih. Ce bo padlo kaj dežja v teh dneh, bodo na Geri lahko kosili sredi julija. Vsaj nekaj.
DOLENJSKE TOPLICE: PRIZNANJA KS
Na minuli slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Dolenjske Toplice so podelili priznanja krajevne skupnosti zaslužnim občanom oziroma organizacijam in društvom. Dobili so jih: Leopold Rus, Alojz Palčič, Ivan Šporar, Stefan Fifolt, Jože Nose, Anton Bučar, Anica Janežič, Karol Turk, Ivan Janko in Prostovoljno gasilsko društvo Podturn.
Novomeška kronika
OBVESTILO
KRVODAJALCEM
Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto obvešča, da krvodajalske akcije v četrtek, 14. junija, ne bo.
dveh
republiških mladinskih
Jcijah. 50-članska „Baza 20*', Pokrovitelj je IMV - bo delala ..Brinih, in sicer od 24. Juni]ado 14. julija, krs av£usta se bo z istrskim : em spoprijelo še 50 mladih V™V°m-eške °bč'ne- Brigada
21?
-Vinko Paderšič—Batreja** bo
vttiJ1 P°magala pri gradnji nskega vodovoda; pokrovi-Ue Novoles.
Člani Centra za mladinske
7. junija 197S
SPRETNE IN OBETAVNE — Prva ženska desetina Gasilskega društva iz Novega mesta, ki jo sestavljajo dekleta in žene iz Laboda, se že nekaj časa dvakrat na teden pripravlja na letošnja številna tekmovanja. Po besedah poveljnika Jožeta Majerleta in instruktoija Janeza Kovačca so mlade gasilke nadvse nauarjene, tako da lahko, če ne bo smole, na prihodnjih tekmovanjih uosežejo lepe uspehe. Na sliki: članice pri redni vadbi. (Foto: Janez Pezelj)
NOVOMEŠKA PUGLJEVA ulica bi se brez težav uvrstila v slovito Guinnessovo knjigo rekordov. Čeravno je med najkrajšimi v mestu, je še vedno brez asfalta (obljubljen je bil že lani, stanovalci so zato zbrali del denarja), nima urejene kanalizacije, je brez javne razsvetljave, komunalni delavci pa jo obiščejo največ trikrat na leto. Povrhu vsega so stanovalci zagrizeni ljubitelji psov, sqj ni hiše, ki ne bi imela vsaj enega štirinožca.
STRELJAJ OD SMIHELSKEGA pokopališča je zrastlo novo gradbišče, iz katerega n^j bi konec leta nastal železniški viadukt. Donedavna je bilo nezavarovano, po cesti pa so nekaj ur ležale velike skale. Domala nič bolje ni na križišču pred bolnišnico. Asfalt je povsem razbit in ne zgodi se poredko, da leti izpod koles avtomobilov. Popravili ga bodo najbrž šele potem, ko se bo zgodila'hujša nesreča.
O VARSTVU OKOLJA smo že veliko slišali in brali. Kaže, da ne v Novem mestu. Dokaz je tudi povsem zanemarjeno Zupančičevo sprehajališče, ob katerem.so začele odmirati vrbe. Nagibajo sc v vodo in s koreninami odnašajo zemljo. Tako se Krka v tem ocTkomu.iale pozabljenem delu mesta nevarno širi. Potrebna bi bila le malo osUejša žaga, spretne roke in malo dobre volje.
ORGANIZACIJA Rdečega križa Novo mesto išče delavca, ki bi prevzel upravniška dela v počitniškem domu za letovanje otrok v Luciji pri Portorožu. Z delom bi začel 25. junija, “končal pa bi 25. avgusta. V poštev pridej.0 kandidati, ki imajo svoje motorno vozilo.
ZA TRŽNICO LAHKO mirne duše zapišemo, da se na njej ne dogaja nič novega. Kumarice, češnje, jagode, paradižnik itd. so še naprej domala dražji od zlata, prodajalci še naprej izredno hitro tehtajo kupljeno sadje, branjevke pa so nekako odrinjene v stran. Morebiti ne bi bilo napak, ko bi zaradi različnih in visokih cen ter hitrega tehtanja v vrste pred prodajalci pogosteje -stopili tudi tovariši inšpektorji
PREJŠNJI TEDEN je novomeško porodnišnico zapustilo še šest mater. Slavica Hes z Mestnih njiv 4 je rodila Saša, Frančiška Krivec iz Kettejevega drevoreda 48 Tanjo, Jožica Zore iz Lamutove 34 Petro, Marija Golob iz Kristanove 32 Natašo, Tatjana Maresič iz Kettejevega drevoreda 49 dečka in Irena Sterbenc iz Kristanove 24 deklica
Ena gospa je rekla, da privlačna blagajničarka v bifeju kopališča v Šmarjeških Toplicah ne daje listkov tistim, ki so na vrsti, ampak onim, ki imajo drobiž. Še en dokaz več, da se v Novem mestu ne izplača biti prvi v vrsti ali na spisku.
DOLENJSKI UST
'rizauevanja
OGLAŠUJTE V DL!
BREŽIŠKE VESTI
KRŠKO POLJE: ZA SAMOPRISPEVEK
Na novo oblikovana krajevna skupnost Krško polje je nadvse uspešno izpeljala referendum za krajevni samoprispevek in volitve delegatov. Obdani so se radi odzvali in na volišča jih je prišlo kar 97 odst.
Za samoprispevek, ki ga bodo plačevali za komunalna dela, se je opredelilo 81,37 volivcev. Po vaseh so glasovali takole:	na
Drnovem 86 odst. za, v Vihrali 84 odst. za, na Bregeh 74 odst. za, v Mrtvicah pa 771 odst. za. Istočasno so' volili delegate v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in skupščin^ samoupravnih interesnih skupnosti.
Sveže moči na delu v SZDL
Ljudje sami določajo vsebino dela v sekcija.., družbenih organizacijah in društvih —
Večina izvoljena prvič
V prvem četrtletju letošnjega leta izgube v ducatu tozdov - Le sezonski vplivi?
Praznik „Arti£e 79” •
Spored prireditev
V petek, 1. junija, so se v Krškem začele prireditve v počastitev občinskega praznika. V Galeriji so odpili razstavo olj akademskega slikarja Maksima Sedeja st. O umetniku in njegovem delu je spregovoril dr. Ivan Sedej, violinist Dejan Bravničar pa je odigral kratek glasbeni program. (Foto: Jožica Teppey)
Gospodarjenje uhaja z uzd plana
Za sedaj še z malo žlico
za lepšo -Lep odziv
V Kostanjevici že šesto leto teče akcija za čisto okolje, za lepšo podobo stanovanjskih pročelij, vrtov, javnih površin in obrežja Krke. Turistično društvo vsako leto podeljuje priznanja tistim občanom, ki znajo najlepše urediti okolico. Hkrati s priznanjem jim poklonijo še naročilnice za brezplačno nabavo šote, gnojila ali semen za cvetlice. Spodbuda je naletela na dober odziv krajanov. Marsikaj se je že premaknilo na bolje. Kostanjevica je lepša, čeravno še ni taka, kakršno si želijo.
Turistično društvo si ne more privoščiti novili akcij. Vzdržuje se samo, zato je vedno v finančni zadregi. Za v prihodnje si obetajo pomoč preko občinske Turistične zveze, katere soustanovitelj je tudi kostanjeviško društvo. Zveza združuje zdaj tri društva :krško, brestaniško in kostanjeviško. Največja investicija, ki so jo imeli Kostanjevičani v minulih štirih letih, je bila ureditev okolice spomenika jugoslovanskim partizanom pri Klavžu, delo romunskega umetnika. Spomenik je društvo dobilo v upravljanje od Združenja borcev NOV. Za ureditev so porabili 500 dinarjev. Denar so si prislužili s prodajo razglednic, značk, spominkov itd.
Predsedniku Viliju Punčuhu se pravkar izteka štiriletna mandatna doba v društvu. Najbolj je nejevoljen, ker imajo toliko težav s košnjo trave na kopališču in drugod, saj noben kmet noče tega napraviti, čeprav mu plačajo. Razen tega so nekateri kopalci zelo nekulturni, saj že po štirinajstih dneh razbijejo vse sanitarije. Tako je denar zanje vržen proč. Na kopališču imajo veliko obiska. Samo zadnjo nedeljo v maju je prišlo na kopanje okoli tisoč ljudi, večinoma iz .Zagreba. Bilo bi jih seveda več, če Krka ne bi bila še vedno umazana. Boljšat sicer je kot pred leti, ni pa več tako čista, kot so obetali njeni onesnaževalci.
J. TEPPEY
Letos Artičani že tretjič zapored praznujemo svoj krajevni praznik. V okviru tega se bo zvrstil niz prireditev in svečanosti pod geslom Artiče ’79. Minulo soboto so se pomerili v streljanju strelci iz cele občine, 3. junija pa še lovci na glinaste golobe. V soboto, 9. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Matjana Pliberška iz Ljubljane.
Za tem bo imel koncert domači moški pevski zbor PD Oton Župančič v počastitev 15-letnice svojega delovanja ob sodelovanju ribniškega okteta. Povabili pa so tudi lovski pevski zbor iz Globokega, s katerim večkrat skupno nastopajo.
V petek, 15. junija, bo ob 20. uri nastop folklornih skupin iz Pišec, Dobove, Bregane in Artič. Po prireditvi bodo zakurili kres.
Osrednja prireditev bo v nedeljo, 17. junija. Dopoldne bo republiško tekmovanje 20 pihalnih orkestrov in bobnarskih skupin v koračnicah in izvajanju ritmičnih figur. Popoldne bo sprevod, v katerem bodo sodelovali pihalni orkestri, bobnarske skupine in domače skupine, ki bodo prikazale delovanje v družbenih organizacijah in društvih.
Artičani se bomo potrudili, da obiskovalcev naših prireditev ne bomo razočarali.
KATJA HALER
GODBENIKI - Na IV. srečanju pihalnih orkestrov v Artičah bo letos sodelovala tudi Kapelska godba. Tokrat je na sporedu prvo tekmovanje pri igranju koračnic in figurativnih veščin. Pričakujejo 20 orkestrov iz raznih krajev Slovenije. Na sliki: kapelski godbeniki. (Foto: J.T.)
Tudi ob analizi tričetrtletnih dosežkov gospodaijenja v letošnjem letu ostajajo v veljavi priporočila občinske skupščine v Krškem, ki so bila na predlog izvršnega sveta sprejeta ob obravnavi zaključnih računov na zborih skupščine v aprilu. Ta priporočila opozariajo na dosledno stabilizacij ;ko naravnanost.
V delu zasedanja občinske
skupščine Krško 30. maja, ko poslušajo uvodna poročila vsi trije zbori skupaj, je predsednik izvršnega sveta inž. Franc Juvane opozoril, da tudi v prvem četrtletju delovne organizacije niso dosegle zastavljenih planskih ciljev. Posebna skrb velja dvanajstim tozdom, ki izkazujejo izgubo. V celoti znaša le-ta nekaj nad 59,9 milijonov din in e za 2,2 milijona dinarjev manjša kot leto popreje. Levji delež odpade na šest tozdov Tovarne celuloze in papiga, kjer pravkar sprejemajo sanacijski program.
Predsednik občinske konference SZDL Franc Rakar je na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine opozoril na spoštovanje ciljev, določenih z
resolucijo o gospodarjenju. Po njegovem mnenju bi morali opraviti temeljito analizo ob
V GOSTILNAH BOLJŠE VINO
Odkar ne sme vsakdo točiti odprtega vina, se to pozna pri kakovosti in inšpekcija v Posavju z zadovoljstvom ugotavlja, da je slabega vina vedno manj v prometu. Neustekleničeno vino z geografskim poreklom lahko prodaja samo 60 odst. gostinskih obratov v pokrajini. Gostišča brez primernih kleti in drugih pogojev, predvsem pa obrati z majhnim prometom, smejo streči gostom samo z ustekleničenem vini.
Z GLAVO
V DNO KRKE
V Dobravi se je pri skakanju v Krko z mostu 29. maja hudo ranil 26-letni Jože Barič iz Za-meškega. Prvi skok se je posrečil, ko pa se je z višine 6 metrov drugič pognal na glavo v Krko, je v preplitki Krki zadel v dno struge in se onesvestil. Rešili so ga drugi kopalci in poskrbeli za prevoz v bolnišnico. Barič ima zlomljeno vratno vretence.
obravnavi polletnih rezultatov gospodaijenja. Gospodarjenju je pred nedavnim posvetilo posebno pozornost tudi zadnje zasedanje občinske konference ZK.
Opozorili so na odstopanje pri delitvi denaija za osebne dohodke. Posebno pozornost teija opozorilo, ki ga je na zasedanju družbenopolitičnega zbora povedala načelnica oddelka za gospodarstvo Zdenka Lipovž: od vseh delovnih organizacij jih je le peterica poslala akcijske programe praktičnih ukrepov o tem, kaj storiti, da bi bili uspehi gospodaijenja boljši.
Občinska konferenca SZDL v Brežicah začenja novo mandatno obdobje. Na prvi seji 30. maja so delegati izvolili za predsednika Toneta Jesenka in za sekretarja Stanka Ceijaka. Dosedanjemu predsedniku Ivanu Germovšku in sekretarju Vinku Jurkasu so se ob tej priložnosti zahvalili za njuna prizadevanja pri uresničevanju * programa občinske organizacije SZDL in njenem uveljavljanju v slehernem okolju.
Delegati so sprejeli oceno volitev v krajevnih organizacijah SZDL. Krajevne konference so se konstituirale do 30. januarja letos. Od 19 predsednikov jih je bilo 14 prvič izvoljenih. Tudi med delegati prevladujejo taki, ki so bili prvič izvoljeni. Delavcev in kmetov je 63 odst., žensk 24 odst., mladine 14 odst. in članov ZK 19 odst.
Organizacije SZDL so v pripravah na sejo konference ocenjevale delegatsko prakso in opozorile na neka-tere slabosti, ki imajo korenine v prejšnjem mandatnem obdobju. Tako je na primer v zboru.združenega dela še vedno zelo malo razprave, čeravno ta odloča o pomembnih zadevah, do katerih kot člani delovnih organizacij ne bi smeli biti brezbrižni Precej drugače je v zboru krajevnih skupnosti, kjer beseda živahno teče, v stališčih pa so delegati dostikrat preveč ozki, zaprti za lo-kalistične plotove.
Kar pa zadeva delo SZDL, se še ni razživelo v sekcijah. Za sedaj se uveljavljajo predvsem kmečke sekci-je in sekcije o družbenoekonomskem položaju žensk. Sekcijski način delovanja pa že povzemajo oblike, kot so na primer zbori družbenih organizacij in društev, pa tudi nekatere specializirane razprave o kmetijstvu, otroškem varstvu, izobraževanju ipd.
Delegati so sprejeli tudi poročilo medobčinskega sveta SZDL Posavje za minuli dve leti in v razpravi prišli
do spoznanja, da je bila povezava sveta z občinskimi konferencami prešibka. Njegovo gradivo bi morala
EKIPE PRVE POMOČI SE BODO POMERILE
V Brežicah bo v soboto, 10. junija, tekmovalo 26 ekip in 26 gasilskih enot civilne zaščite. V zadnjih tednih so se na to merjenje znanja in moči temeljito pripravljali v krajevnih skupnostih, v delovnih kolektivih in v občinskih enotah. Vse ekipe po vrsti so se odločile za dodatno usposabljanje pred tekmovanjem, ki sta ga razpisala republiški sekretariat za ljudsko obrambo SRS in Gasilska zveza Slovenije. Nastopilo bo 482 udeležencev. Tovrstno tekmovanje bo postalo stalna oblika preverjanja pripravljenosti ekip prve medicinske pomoči in gasilskih enot civilne zaščite.
Za v nedeljo, 17. junija, pa je v Dobovi napovedana taktična operativna vaja vseh enot in štaba civilne zaščite iz dobov-ske krajevne skupnosti. Prisostvovali ji bodo poveljniki štabov KS in večjih delovnih organizacij ter občinski štab civilne zaščite.
J
\\
NAPETO DO KONCA - Posnetek prikazuje štetje gfasov v Glcl okem kmalu po 13. uri. V tej krajevni skupnosti je glasovalo za četrti samoprispevek 59,5 odst. udeležencev. Tudi njihovi glasovi so pripomoči, da je referendum uspel. (Foto: Jožica Tepcev)
NOVO V BREŽICAH
„CVETKE PA TAKE! - Uboga slovenščina, kako jo nekateri mrcvarijo in tako prodajajo naprej. Kupci obutve „Jugoplastike“ iz Splita dobijo na primer takole slovensko navodilo: „Umazano obutev nikakor čistiti z bencinom, ali pa drugimi organskimi tva mi. Nepravilno sušena, ali čiščena < butev postaja trdej-ša, izgubi sjaj, barvo, obliko in prožnost. V dal. nji nošnji usnje se ' trga, podplat pa odlepi. Obutev negujte redno, \et bo samo na ta način izdržalfi. S tako negovano obut- ijo boste zadovoljni in jo boste dalj časa uporabljali.1 To je samo odstavek iz n; vodila, ki je od začit-ka do ko n c? napisano v takem jeziku. Proizvijalcem si pač ni treba beliti glave z jezikom. Do zdaj se še ni pripetilo, da bi zaradi tega kdo zavrnil prodajo njihovih izdelkov.
VABLJIVI AVTOMOBILI -Zadnje čase v brežiški občini pada
število žepnih tatvin, tatvin v javnih prevoznih sredstvih, tatvin delov motornih vozil in koles, naraščajo pa števila vlomov v avtomobile. Nepazljivi lastniki celo sami spodbujajo tatiče, s tem da puščajo vrata odklenjena, na sedežih in policah pa razstavljajo razne vabljive predmete. Tudi za parkiranje si pogosto izberejo neprimerne kraje. Tako so zlikovci ponoči po zaslugi lastnika skriti očem, ker ta v svoji brezbrižnosti ni pomislil, da daleč naokoli ni nobene luči.
ZALIVANJE PREPOVEDANO -Dolgotrajna suša je tudi v Brežicah znižala gladino vodnih zalog, zato občanom že nekaj časa priporočajo, naj opustijo zalivanje vrtov. Pritisk v vodovodnih ceveh je od časa do časa tako majhen, da se celo pralni stroji precej,,namučijo", preden načrpajo dovolj vode za normalno pranje.
obravnavati vsaj tri predsedstva, vendar se to ni dogajalo. Zato so sklenili vezi v prihodnje utrditi.
Okvirni delovni program občinske konference, ki so ga sprejeli delegati na prvi seji, nakazuje poglavitne smeri delovanja v novem mandatnem obdobju. Dopolnili so ga s predlogom, da bi v prihodnje več naredili za usposabljanje delegacij.
J. TEPPEY
PIONIRJI IZ VSE JUGOSLAVIJE V DOBOVI
V Dobovi je bilo od 23. do 26. maja srečanje pionirjev osnovnih šol iz vseh naših republik in pokrajin. Naš Odred bratov Gerjovič je bil zelo ponosen, ker je gostil jugoslovanske pionirje. V sredo smo sprejeli pionirje iz Banjaluke, Nikšiča, Novega Bečeja, Kragujevca, Sarajeva, Zagreba, Šenkovca in Skopja, v četrtek pa smo v pionirskem parku zasadili drevesce bratstva in enotnosti. Zapela je harmonika in oglasile pesmi narodov Jugoslavije, dne smo se kopah v Čateških Toplicah, zvečer pa smo imeli na igrišču svečano akademijo, ki se je končala z rajanjem ob kresu. V petek smo našim prijateljem razkazali Slovenijo, naslednji dan pa smo se po zaključni proslavi že morali posloviti. V marsikaterem očesu je bila solza, ko je vlak potegnil in odpeljal naše nove prijatelje. Pioniiji si takih srečanj še želimo.
NATAŠA URSlC OS Dobova
KRŠKE
TOKRAT 100 VEC! - Vse kaže, da bodo pri Nerezinah na Lošinju v ,,Pionirskem naselju" krške občin-ske Zveze prijateljev mladine te poletne počitnice gostili v kolonijah okoli 700 osnovnošolcev, pridružilo pa se jim bo več kot 90 varovancev vrtcev. Večje število ob morju bodo dosegli še z dodatno izmeno. Prva bo odšla tjakaj 17. junija, zadnja pa se bo vrnila v sredi septembra.
USPEŠNO ZBIRANJE - Pri občinskem odboru RK smo izvedeli, da so mladi člani te organizacije v zadnji akciji zbiranja odpadnega papirja zabeležili nov rekord: v treh dnevih so ga nabrali za 21,5 tone.
TUDI KRČANI - Sobotne, že sedme pokrajinske revije pevskih zborov ki je bila v Sevnici, se je udeležilo tudi šest skupin iz krške občine. Tega tradicionalnega pregleda dosežkov posavskih pevcev so se udeležili : upokojenska zbora iz Krškega in s Senovega, mešana zbora „Rudi Rožanc" (Zdole) in »Viktor Parma" (Krško), moški zbor DPD Svoboda (Brestanica) ter oktet kostanjeviškega PD Lojze Košak.
ZA KONEC AMATERJI - Sklepna prireditev tokratnega občinskega praznika, ki je potekal v znamenju kulturnih prireditev, bo v petek. Ob 19. uri bo pred krškim Delavskim domom promenadni koncert rudarske pihalne godbe s Senovega, pol ure kasneje pa v veliki dvorani pregledni Večer amaterske kulturne dejavnosti.
KAKO CRNE GRADNJE? - V krški občini pravijo, da imajo sedem
NOVICE
imenovanih črnih gradenj, kjer so zasebni graditelji zidali brez kakršnekoli dokumentacije. Dve taki hiši sta celo že vseljeni. Osem graditeljev ni upoštevalo pogojev gradnje. Tudi pri zidanicah je deset objektov zgrajenih brez lokacijske dokumentacije. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je bil sprejet odlok o kategorizaciji črnih gradenj. Lastniki črnih gradenj morajo po tem odloku te priglasiti. V nadaljnjem postopku bodo odločili, katP* reje mogoče legalizirati.
REKLAMA IN USPEH - Nekateri prizadevni prireditelji kulturnih prireditev so minuli teden kar nejevoljno gledali, kako so ljudje hiteli v cirkus Orfei. Kako tudi ne bi! Lepaki cirkuških junakov in same Mo ir e Orfei so vabili s slehernega zidu, ograje ali droga ne le v Krškem, temveč po vsem Posavju. Kulturne prireditve pa si lahko privoščijo neprimerljivo manjšo reklamo, i» seveda tudi obisk.
V
MOSTU SE NISO KOS - Skoraj leto dni je, odkar je zgrajen mos* čez Starovaški potok. Vaščani so se zarotili, da takega skrpucala ne bodo gledali. Slednjič so cestarji pričeli pripravljati vse potrebno, da ga znižajo: na eni strani za 30, na druf* strani za 50 cm. Lahko reči, težje storiti. Železnica je pripeljala hidravliko, ki naj bi ploščo dvignila, da bi jo zatem lahko spustili. Napra-ve so obremenili z 240 tonami, pa " nič. Sredi minulega tedna so se zato temeljev lotili s kompresorji in škar jami. Pa naj še kdo reče, da most fl1 bil trdno zgrajen!
Junija 1979
DOLENJSKI LIST
nekoč dokazali krajevni skupnosti Šentrupert tudi upravičenost zahtev po večji vsoti denarja. In nekaj bo k temu pripomogel tudi Jože Korelc, saj je član upravnega odbora gasilskega društva.
darstvo doživlja pomembno pre-osnovo. O teh vprašanjih so govorili tudi na seji predsedstva občinske konference SZDL. Občinski izvršni svet obravnava na današnji seji že predlog odloka o povišanju stanarin in najemnin ter odlok o nadomestitvi stanarin.
r KAZNI K POSAVSKE PESMI - Na vsakoletnih revijah posavske pevske zveze nastopa vse več zborov. Na letošnji, sedmi zaporedje v soboto v Sevnici pelo že 19 zborov. Namen ni tekmovanje, temveč vsaj bežen vpogled v delo, kolikor je to mogoče storiti z dvema pesmima. Na sliki: predsednik P°s?vske pevske zveze Janko Avsenak med podeljevanjem metronomov pevovodjem. (Foto:
zeleznik)
Denar za šole se obrača
Gradbišče v Tržišču, Krmelju in Sevnici —Vrtec pred otvoritvijo
Po veljavni zakonodaji morajo biti plačniki redno obveščeni o zbiranju denaija s samoprispevkom. Napredek pri delih je sicer viden tudi na zunaj. Prizidek pri sevniški osnovni šoli dobiva temelje, nova Marlesova šola v Tržišču je že pod streho, v Krmelju Pa postavljajo obode. Novi vrtec v Sevnici je tako rekoč nared.
Program prejšnjega samoprispevka je ostal v marsičem neizpolnjen.
Izpad nekaterih republiških virov je Povzročil, daje bilo tedaj zgrajenega j® okrog polovico predvidenega.
Pred podaljšanjem sedanjega samoprispevka za gradnjo šolskih, otro-škovarstvenih objektov in avtobusnih postajališč so dobili občani vse Podatke v posebni brošuri. Ti podatki pa so zajemali stanje le od 20. avgusta leta 1977. Pri skladu za
KDO NAJ VRNE POSOJILO?
Pred nekako tremi leti je JLA opravila zemeljska dela na občinski cesti med Krmeljem in Šentjanžem. Porodila se je želja, da bi cestišče tudi asfaltirali. V sili je priskočila na pomoč Lisca s posojilom 600.000 dinarjev, akcijo pa je vodil odbor vseh treh krajevnih skupnosti Mirenske doline. Naslednje leto denaija niso vrnili, asfaltirali so namreč še cesto Tržišče - Malkovec; menili so, n»j ,r® ta do1«" namesto da bi ga vrnUi, uporabi za ta dela. Občinski izvršni svet je takrat prevzel obvezo, da se Lisci ta denar vrne naslednje leto od denaija, ki ga prispevajo delovne organizacije za vse krajevne skupnosti v občini. Ob prenosu tega denarja na novoustanovljeno komunalno skupnost so predstavniki osta-. krajevnih skupnosti menili, da •'sc,‘ n® dolgujejo ničesar. Sedaj ršni svet zopet predlaga skupščini omunalne skupnosti, naj vrne Lisci ° posojilo z obrestmi vred iz skup-. sredstev za vse krajevne skupno-Bodo sedaj delegati mislili druga-
gradnjo šol se je od samoprispevka do konca leta 1977, ko se je ta samoprispevek iztekel, nabralo 17.225,285,15 dinarjev. Skupno s še drugimi viri se je vsota povzpela na nekaj nad 30 milijonov dinarjev. Od tega denarja je ob koncu leta 1977 ostalo neporabljenih še nekaj nad 5,5 milijona dinarjev. Denar so prenesli v naslednji program. V celoti je bilo na računu sklada za gradnjo konec minulega leta prometa za nekaj nad 16,9 milijona dinarjev. Večina tega denaija se je obračala; med drugim so ga porabili za gradnjo novega vrtca v Sevnici, obe šoli v Mirenski dolini, priprave za prizidek k sevniški šoli, avtobusni postajališči Pekel-Zaga, tako da je ob koncu leta znašal saldo na računu le nekaj nad 596 tisočakov.
Pri skladu računajo, da bodo imeli do leta 1982 na voljo nad 59,5 milijona dinarjev, samo od samoprispevka nad 41,3 milijona dinarjev.
Predvidene obveznosti bodo za dobrih 6,9 milijona dinarjev večje. To razliko nameravajo kriti s posojilom. Večina programa bo torej izvedena še v tem srednjeročnem obdobju.
A 2.
PODRUŽNIČNE ŠOLE NAJ OSTANEJO
Predsedstvo občinske konference SZDL v Sevnici se je na seji minuli ponedeljek seznanilo z razmerami na podružničnih šolah sevniške osnovne šole Savo Kladnik. Vodstvo šole si prizadeva še pred iztekom tega polletja določiti, kako bo potekal pouk v naslednjem šolskem letu. Število otrok na podeželju še vedno nezadržno pada. Vodstvo šole in tudi predsedstvo občinske konference SZDL menita, da teh šol ne smejo ukinjati. Sole so običajno še družbenopolitično in kulturno jedro teh krajev. O predvidenih rešitvah za pouk na Bučki, Studencu, Zabukov-ju in Loki bomo še pisali.
Društvo s stoletno tradicijo
Teden prireditev ob stoletnici sevniških gasilcev
V četrtek so pri sevniškem gasilskem društvu pripravili tiskovno konferenco o pripravah na dostojno počastitev visokega jubileja. O bogati preteklosti društva bomo objavili poseben zapis v Prilogi 14 junija, tokrat nekaj več o samih prireditvah.
Proslava stoletnice sevniškega gasilskega društva (v Posavju je starejše
SREČANJE
KOPITARJEV
iuo^f^0 *eto ^ srečujejo delavci
sehnS!°V?nskih tovaln k°Pit "a posteč- portn*h igrah. Letos bo to anje v soboto in nedeljo v Sevni-in 7 Ste iz tovame Tvin Virovitica v kn?Iut-'2 ^r5ca Bodo tokrat gostili De h e. ivu sevniške Kopitarne. Eki-noo„ Vcev se B°do merile v šahu, °6°metu, streljanju in kegljanju.
samo društvo v Krškem) bo pod pokroviteljstvom republiškega sekretariata za notranje zadeve. Zgodovinski prikaz preteklega delovanja društva bodo gasilci objavili tudi v posebni brošuri. Številne prireditve v tednu od 10. do 17. junija bodo nedvomno razgibale mesto in okolico, v Sevnico pa bo prišlo mnogo gostov od blizu in daleč.
Veliko zanimanja bo vzbudila združena vaja gasilskih enot in civilne zaščite sevniške krajevne skupnosti v nedeljo, 10. junija, ob 9. uri v Nasejju heroja Maroka. Pri raznih opravilih bo neposredno organizirano sodelovalo nad 120 ljudi, po svoje pa tudi nad tisoč prebivalcev tega naselja. Slo naj bi za prikaz dela
SEVNIŠKI PABERKI
in PSUJTE KRI - v ponedeljek krvni - bo v Sevnici letošnja redna Ktn,„®JaIska akcija, v sredo pa v ska ct -^ Sevnici tokrat transfuzij-nem HPina ne 1)0 delala v zdravstvene „0n?u zaradi znane stiske, tem-Krmelh, l°rani, TVD Partizan. V Mšniim eklpa d®!313 v tam-•vem zdravstvenem domu.
*4oPOVOD zaenkrat KOS -
uPrav(jalca sevni-ailila Ha h?v°ta Zaenkrat še ni pribo bILkakorko,i omejeval pora-4e> če 'ifni g0!ovo bi bilo druga-toliko dotr na ne bi obnovila
J6, V črnaM^u 0mre^a- kot 8a ^^"djajofiS^vseeno budno
SftS£*> NA SNEMANJE -je Aletni Jobilejnem koncertu ’ **> v» okteta Boštanjski fant-13 osmerica že v nedeljo
snemala v ljubljanskem s;udiu 14. O oktetu bo vsekakor slišati še dosti
VOL NA RAŽNJU - Ob takšni slovesnosti, kot je stoletnica sevniških gasilcev, mora biti dobro poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Ob tej priliki na parkirišču nasproti samopostrežbe blizu hotela Ajdovec vsekakor ne bodo mogli stati tovornjaki. Tam bodo namreč pekli na žaru celega vola.
PREHITRO SKOZI VAS - Ekipa miličnikov z radarjem je imela minuli petek sredi Loga obilo dela. Prehitro je pripeljalo kar 168 voznikov. Ker je to le magistralna cesta, so „zamižali" pri 14-odstotni prekoračitvi. Ker pa jc kar 46 voznikov gnalo svoje konjičke še dosti hitreje, so kajpak morali odpreti tudi denarnice.
po bombnem letalskem napadu. Popoldne ob 15. uri bo otvoritev stalne gasilske razstave na sevniškem gradu, ki jo je pripravil kustos brežiškega Posavskega muzeja Mitja Guštin. Ob 16. uri bo v grajskem parku prvo srečanje slovenskih gasilskih pihalnih godb. Prijavilo se jih je sedem: godba iz Apač, Ceršaka, Maribora, Lovrenca na Pohorju, Novega mesta, Kapel in kajpak tudi domačini. Prireditev naj bi postala tradicionalna.
V soboto, 16. junija ob 18. uri, bodo na gasilskem uomu v Sevnici odkrili spominsko ploščo sevniške-mu naprednjaku, solunskemu borcu Ernestu Kruleju. Višek prireditev bo v nedeljo, 17. junija, ko bo najprej ob 6. uri zjutraj budnica po mestnih ulicah iz glasbil domače gasilske delavske godbe. Ob 9. uri bo zbor in mimohod številnih gasilskih enot iz vse Slovenije. Slavnosnostno zborovanje bo to dopoldne ob 10. uri na ploščadi pred Merxom v Sevnici. V tem tednu se bo zvrstilo še mnogo kulturnih in drugih prireditev, s^j je gasilsko društvo svojevrstno kulturno žarišče mesta: poleg godbe dela vsa leta po osvoboditvi pri društvu moški pevski zbor, že nekaj let pa tudi oder mladih. Po svoje bo jubilej sevniškega gasilskega društva počastila tudi republiška gasilska zveza, ki bo imela v Sevnici v petek, 15. junija, šejo svojega izvršnega odbora.
A 2.
O STANOVANJSKI POLITIKI
Včeraj so se sestali člani občinske konference ZK v Sevnici.. Posebna delovna skupina je pripravila obsežno gradivo o stanovanjski problematiki v občini. Stanovanjsko gospo-
Šolo na Trebelnem tare prostorska stiska — Tudi učiteljev jim primanjkuje
Osnovna šola na Trebelnem, ki je bila zgrajena ob 30-letnici Gubčeve brigade, je prav gotovo ena izmed najlepših zgradb v vasi.
Tudi notranjost te šole je zelo lepo urejena, toda v njej se že kažejo razpoke, ki jih je zakrivila malomarna gradnja gradbenega podjetja iz Grosupljega. Toda to ni glavni problem, s katerim se ta čas ubadajo na šoli.
Že ob gradnji so iz neznanih vzrokov zgradili eno učilnico manj, tako da vlada danes na šoli precejšnja prostorska stiska. Šolo obiskuje v tem šolskem letu 43 učencev prvih štirih razredov in 15 učencev male šole. Ker imajo premalo učilnic, morajo imeti kombiniran pouk, kateremu botruje tudi pomanjkanje učiteljev. Za normalno delo bi morali biti na šoli vsaj štirje učitelji, vendar sta za stalno nameščena le dva. Tretja učna moč je prišla samo na pomoč iz doline, kakšnega posebnega veselja, da bi ostala na Trebelnem za stalno, pa ne ka-
Privezan k zemlji
Delo v tovarni je vir dohodkov, delo na kmetiji pa je konjiček — Ni vse nlade1! račun
V Prapročah pri Šentrupertu ni niti enega prebivalca, ki bi bil v celoti odvisen od kmetije, toda polja in travniki so obdelani, domačije so lepo urejene. Ob tem pojavu se vedno znova zastavlja vprašanje, kako je mogoče tako živeti. Pogovor z Jožetom Korelcem razkrije, da je to mogoče samo s pridnostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Njegova hiša, ki je po zunanjosti med najbolj sodobnimi, je nastajala 10 let, pa še zdaj ni končana. Korelc je namreč doma kmetovalec z nekaj krpami zemlje, v tovarni IMV na Mirni pa dela z viličarjemJHkratije aktiven še v Lovskem društvu, krajevni skupnosti in SZDL.
„Škoda bi bila zelo velika, če zemlja, ki jo imam, ne bi bila obdelana. Da bi bil samo kmet, torej ves odvisen od zemlje, pa je je premalo. Tako ostaja kot glavni vir dohodkov delo v tovarni, delo na kmetiji pa konjiček. Pa tudi ta ne bi tako gladko tekel, če ne bi bilo doma matere, ki še vedno veliko naredi", je povedal Korelc.
Korelc je ravno tistednidobil nov traktor, prejšnji, ki svoje življenjske dobe prav gotovo še ni dopolnil, pa je počival pod kozolcem. Korelc pove, da traktor -prav gotovo ni izkoriščen tako, kot bi moral biti. Vendar tudi marsikateri avto ni izkoriščen tako, kot bi moral biti Malo pa mora biti človek že na kmetijo kot na stroje navezan, če hoče te reči kupovati Za ta denar bi bil namreč vse življenje preskrbljen ne samo s krompirjem, ' marveč z vsemi poljedel skimi pridelki. Toda tako kot pogosto v življenju, se tudi tu pokaže, da ni vse hladen gospodarski račun. Nekaj je treba žrtvovati s stoletji privzgojeni navezanosti na zemljo, malce pa seveda tudi potrebam. Nekaj kmetija kijub vsemu prinese.
JOŽE KORELC
Vprašanje, ki je trenutno najbolj v ospredju, morebiti ni pot skozi vas, ki še ni dobila asfaltne prevleke, marveč gasilsko društvo, ki še vedno ne dobi dovolj denarja za svojo dejavnost. Vendar je v življepju že tako, da ne gre vse gladko. Ce bi namreč šlo vse gladko, potem bi tudi vztrajnosti in pridnosti ne bilo toliko, kot je je. Zato bodo gasilci
že. Avtobusne zveze z Mokronogom že zdavnaj ni več, šolski avtobus, ki vozi med drugim tudi na šolo na Jelševec, pa ustavi tri kilometre pred vasjo. Tako morajo učitelji še tri kUo-
Stanka Kočan: .Najbolj nas skrbi, kano bo v jeseni. Primanjkuje nam tako učiteljev, kot prostorov. Zato je škoda, da se že ob gradnji niso držali načrta."
INDOK CENTER BODO USTANOVILI
V ponedeljek, 4. junija, je bila v Trebnjem 6. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Na seji so obravnavali predlog odloka o preživninskem varstvu kmetov, osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi INDOK centra, poročilo o delu organa za prekrške, poročilo o delu komisij občinske skupščine, razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in predlog odloka o ukinitvi sklada za financiranje teritorialne obrambe.
Marjan Bonča: „Ker nimamo
telovadnice, morajo otroci telovaditi na hodniku, tako da drug drugega motimo. V slabem stanju je tudi igrišče, ki je spomladi povsem neuporabno, ker je preveč razmočeno."
metre prepešačiti, kar je poleti prijeten sprehod, pozimi pa hud napor, ker je tudi cesta izredno slaba.
Učiteljev Stanke Kočan, ki na šoli poučuje že 13. leto, Marjana Bonča, ki vztraja že 10 let, in Fani Papež, kije prišla na pomoč iz Mokronoga, ne moti samota in oddaljenost od centrov, moti jih mačehovski odnos do podružničnih šol, moti jih slaba cesta, moti jih, ker morajo imeti kombiniran pouk.
Še najbolj pa jih skrbi jesen, ko bodo imeli namesto treh gjjdel-kov kar štiri in zraven še mafiT šolo. Če se bodo glede prostorov še nakako znašli, čeprav nimajo telovadnice, bo težje s pomanjkanjem učiteljev. Potrebovali bi vsaj štiri učitelje, zagotovo pa bosta na Trebelnem ostala samo dva.- Resje bilo več razpisov zanje, tudi pogledati je prišel marsikdo, toda ostati noče nihče.
J. S.
------— t . .	iiguvma l rcpiuuuKciisium
materialom, ki jo gradi Kmetijska zadruga Trebnje na Mimi, bo kmalu dograjena. Hkrati z zadnjimi deli na strehi -lepo vreme jim pe zelo na roko — delavci urejajo tudi okolico trgovine. Verjetno bo trgovina na začetku julija že lahko postregla kupce.
IZ KRAJA V KRAJ
VROČINA PRITISKA - V trebanjskem gostinskem lokalu Grmada se zdajšnja vročina kar krepko pozna. Na dan iztočijo tudi po 100 litrov odprtega piva, število pivskih steklenic, ki jih izpraznijo žejni pivci, pa sploh ni znano.
,,DUNJA" JE POLNA - Ce je ,/Jrmada" najbolj ugleden trebanjski lokal, potem je bife pri Dunji prav gotovo najbolj priljubljen. Te dni se v tem bifeju kar tare gostov, tako da niti stolov nimajo zanje. Kaj bo, če se bo priljubljenost njenega „roštilja“ še povečevala?
NAJ VAS NE PRESENETI -Poti od Poljan do Trebelnega so v celoti pripravljene na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti". Namreč na njih ni niti enega kažipota proti Trebelnemu, še slabše je z oznakami krajev. S tablami na hišah si pa tudi ni dosti pomagati, saj na njih še vedno kraljujejo okraji Trebnje in
občine Trebelno in še več drugih zgodovinskih ostankov.
SO 2E ZACELI VARČEVATI -Gasilska veselica v Veliki Loki je sicer uspela v finančnem pogledu, toda ne po zaslugi okoliških gasilskih društev, ki so bila nanjo tudi vabljena. Namreč le malo društev ali njihovih predstavnikov se je udeležilo veselice. Vse kaže, da so se v društvih odločili za varčevalne ukre-
P*-
ŠVICA JE PRILJUBLJENA -Marsikateri občan v trebanjski občini na vprašanje, kje bo letoval, pove, da v Švici. Š tem seveda duhovito pove, da bo tako delal, da bo znoj ali „švic“ tekel od njega. In te dni, ko sonce močno pripeka in je trava že dozorela, je kar precej delavcev odpotovalo v „Švico“. Kako je v njihovih delovnih organizacijah, pa tako nihče ne ve! Videlo se bo šele ob koncu leta.
Bodo učitelji prišli do jeseni?
Konec taborniškega mrtvila
Uspel propagandni tabor črnomaljskih tabornikov v Oragatušu
Po večletnem premoru so črnomaljski taborniki pred dvema letoma ponovno oživili delo te organizacije, ki je bila pred 15, 20 leti zelo dejavna in je tudi v slovenskem merilu nekaj pomenila. Lani poleti so taborniki odreda Belih brez pripravili tabor ob Kolpi v Paunovičih, ob Kolpi pa bodo taborili tudi letos avgusta. Računajo, da bo del svojih počitnic preživelo pod šotori okoli 50 tabornikov.
Med mladimi je za taborništvo veliko zanimanje, kar je pokazal tudi propagandni tabor
Spomenik
■	■	w	■	■
vimski republiki
Osrednja proslava bo 22. julija na Vinici
Osrednja občinska proslava 60-letnice KPJ - ZKJ, SKOJ in organiziranih sindikatov bo 22. julija na Vinici, ko bodo na veliki slovesnosti proslavili 60-letnico viniške republike.
Pred 60 leti, natančno 21. aprila 1919, je Viničanom ob žigosanju denarja nezadovoljstvo prekipelo in pod vplivom prevratniških idej povratnikov iz vojne so proglasili viniško republiko, ki pa jo je vojska po treh dneh brutalno zadušila.
Za pripravo proslave je Socialistična zveza imenovala 12-članski odbor. Na vini-škem trgu, kjer je bilo pred 60 leti središče dogajanj, bodo postavili spomenik vini-ški republiki in tamkajšnjim revolucionr mim prebivalcem, ki ga bo izdelal akademski kipar, Čmomaljčan Jožko Vrščaj.
Za kulturni program pripravljajo recital, nastopila bo viniška folklorna skupina, predstavili pa se bodo še združeni pevski zbori iz Črnomlja, Vinice, Butoraja in Gribelj.
v Dragatušu, ki so ga pripravili v počastitev dneva mladosti in je trajal od 25. do 27. maja. „Na tem taboru, ki se gaje udeležilo več kot 40 tabornikov, največ najmlajših, smo ustanovili novo četo s 30 člani, vseh skupaj pa
zahtevalo ustanovitev občinske | taborniške zveze.
,,Med mladimi, zlasti na | osnovnih šolah, je za taborništvo veliko zanimanje, tako da se nam ni treba bati za | prihodnost. Bolj pa bomo morali poskrbeti za usposabljanje vodnikov, ki jih je občutno premalo,” pravi Šimec, ki je potožil tudi, da ni prave povezave s taborniškimi organizacijami na Dolenjskem. Tako bi morali Novomeščani organizirati področni mnogoboj, pa Črnomaljcev o tem sploh niso obvestili.
Za letos jim je občinska telesnokulturna skupnost namenila 23 tisočakov, pomaga pa jim tudi mladinska organizacija, ki jim je dala na voljo 8 novih šotorov; od delovnih organizacij pa tabornikom priskoči na pomoč le črnomaljski IMV.
Za sedaj taborniki v Črnomlju nimajo primernega prostora, računajo pa, da bodo prišli do svoje sobe v dijaškem domu, ko bo zgrajen novi center srednjih šol.
O ZNIŽANJU DAVKOV
Na torkovi seji črnomaljskega izvršnega sveta je bil med drugim govor tudi o vlogah davčnih zavezancev za znižanje davka iz kmetijstva. Na seji so sprejeli sklep o podpisu družbenega dogovora o družbenih svetih v občini, beseda je tekla še o gradnji odseka „partizan-ske magistrale" od Adlešičev do Žuničev.
Stane Šimec: „Za taborništvo je zlasti med mladimi veliko zanimanja.”
je v našem odredu okoli 120 tabornikov,” je povedal načelnik odreda Stane Šimec. Poleg odreda v Črnomlju imajo svoj odred Češnjev cvet še v Semiču, sčasoma pa nameravajo ustanoviti tudi odred, ki bi združeval tabornike iz Dragatuša in Vinice; vse to pa bo slej ko prej
Vsa Sadinja vas na cesti
Dela je še dosti, v vaščanih pa tudi volje
Do pred kratkim je bila ena večjih težav, ki so trle vaščane Sadinje vasi pri Semiču, ozka vaška pot, oziroma bolje povedano, kolovoz, tako da so še traktorji težko vozili po njej, srečanje dveh vozil pa je bilo nemogoče. Zato so se že konec 1977 vaščani dogovorili, da bodo 700 metrov dolgo pot razši-
NI PROSTORA ZA OTROŠKE IGRE - V Črnomlju že dalj časa ljudje opozarjajo, da se otroci nimajo kje igrati. Otroških igrišč tako rekoč ni, v Loki se otroci tako kot marsikje drugje igrajo kar na cesti, na atletsko igrišče jih NK Bela krajina ne pusti, češ da stadion ni otroško igrišče. Kjer pa že imajo kakšno skromno jugalnico, kot je tale pri osnovni šoli na Župančičevi, pa zaradi tega, ker je nihče ne vzdržuje, hitro vzame konec. Vendar otrok niti ne moti preveč, če na gugalnici manjka dedca: za prvo silo je tudi šolska torba dober podstavek.
ČRNOMALJSKI DROBIR
STRAŠLJIVI DOBRODUŠNEŽ - Lastnik velikega psa - primerjajo ga kar z medvedom - pelje ob večerih svojega ljubljenca na sprehod. Po navadi se ustavi tudi na vrtu Hotela Lahinja. Domačini psa dobro poznajo in ved', da je dobrodušen, čeprav strašljive izgleda. Skupino' mladih izletniko < pa je prejšnjo soboto, ko so se ustavili in zabavali na vrtu, krepko prestrašil, ko se je pojavil med njimi.
ČUDEN DELOVNI ČAS - Nekateri Črnomalj lani se pritožujejo, da moraš biti pr;,vi jasnovidec, če hočeš sredi dopoldneva v mestu kupiti kolek. Pravijo, da je trafika, v kateri prodajajo kolke, večkrat zaprta, in to med uradnim delovnim časom. Vprašanje pa je, če tudi nekateri med njimi ne iščejo kolkov med svojim delovnim časom.
TUDI V LAHINJI - Tako zaradi bolj kilavih poletjj kot zaradi vedno večje onesnaženosti se zadnja leta Črnomaljci niso kopali v Lahinji. Te dni pa je videti predvsem otroke, kako se v soparni vročini namakajo pri Doltarjevem mlinu in v Loki. Kopalci pravjjo, da je Kolpa že kar pretopla, hladnejša Lahinja pa člo-veka vsaj osveži, pa še bližje je kot Podzemelj in druga kopališča ob Kolpi.
ROMSKI GLAS - Očitno so belokranjski Romi nadarjeni pevci. Na „Glasu mladih" so sodelovali kar trije Romi in ena Romka, eden od njih je dobil celo nagrado strokovne žirije. Poleg tega so imeli Romi številne pristaše med gledalci, ki so jih bučno spodbujali.
	IMJj
	iB
PRAZNIK KS STARI TRG
V spomin na 1. junij 1942, ko so slovenski in lirvaški partizani napadli italijansko postojanko v Starem trgu, praznujejo krajani te krajevne skupnosti svoj praznik. Praznovanja v nedeljo se je poleg številnih domačinov udeležilo precej gostov iz Žreč in Konjic ter sosednje krajevne skupnosti Brod — Moravice, ki so s svojo folklorno skupino in pihalno godbo nastopili v kulturnem programu, v katerem so sodelovali tudi domači šolarji in starotrška folklorna skupina, gasilci pa so pripravili parado.
POUK NA PROSTEM - Lepi sončni dnevi so zvabili na prosto tudi metliške šolarje. Učiteljica jih je pri pouku likovne vzgoje pripeljala na Mestni trg, kjer je dovolj lepih motivov, da pokažejo svoje znanje in nadarjenost. Morda je med njimi tudi kakšen bodoči umetnik.
ŠTIPENDIJI ZA ORGANIZATORJA LJUDSKE OBRAMBE
Z razvojem in vedno večjo P°' membnostjo in razvejenostjo ljudske obrambe in civilne zaščite se je y metliški občini pokazala potreba po usposobljenih kadrih za to področje. Tako občina za šolsko leto 1979/80 razpisuje dve-štipendiji organizatorja ljudske obrambe in, zaščite.
MLADINA NA DELOVNIH AKCIJAH
Vsaka od tridesetih osnovnih organizacij ZSMS v metliški občini je v prejšnjem mesecu pripravila vsal eno enodnevno delovno akcijo. "Miji dinci in mladinke so se deia vr svojem okolju resno lotili, vsake akcije pa se je udeležilo vsaj 2® mladincev. V krajevnih skupnostih so mladi pomagali pri gradnji gasilskih domov, vodovodov, cest oziroma urejanju vaških poti, čistili okolico razne navlake itd.
Stroj je le del delovnega mesta
Ze pri načrtih je treba upoštevati nematerialne naložbe bolj kot doslej
Konec letošnjega marca je bilo v metliški občini v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 3060 delavcev. Stopnja zaposlovanja, predvidena v družbenem načrtu občine za obdobje 1976 - 1980, je 3,8 odst., vendar je v prvih treh letih tega obdobja znašala 4,3 odstotka.
V tem obdobju so v občini vsako leto potrebovali povprečno 291 novih delavcev, zaposlilo pa se jih je celo manj: povprečno 237 na leto. Tistih, ki končajo šolanje in se zaposlijo, je vsako leto v povprečju 66; na novo se na leto zaposli 33 delavcev, ki imajo stalno bivališče zunaj občine, iz drugih republik pa pride na delo v metliško občino celo 140 delavcev
rili na štiri metre in hkrati tako uredili podlago, da bi jo lahko kasneje tudi asfaltirali.
Vendar je vsa stvar za leto dni zaspala, letos spomladi pa so se lotili dela. Skale je zvrtal vaščan, ki ima primeren stroj, in to zastonj, krajevna skupnost Semič je priskrbela minerja, ki je več kot 200-krat prižgal zažigalno vrvco, za buldožer pa so odšteli osem tisočakov. Razširjeno traso so utrdili s kamenjem, porezali so klance. Za prvomajske praznike so vsi poprijeli za delo: s seboj so pripeljali traktorje, da so na traso vozili kamenje, ki so ga nabrali pri rigolanju vinogradov. En vaščan ima bager, ki je tudi opravil veliko koristnega dela. Podrli so tudi vse obpotne škarpe, le dva lastnika tega nista dovolila, eden se je celo izgovarjal, da ima škarpa zgodovinsko vrednost...
Kljub temu je bilo kamenja toliko, da je drobilec kamenja deset dni krepko delal. Na delo so prišli vsi vaščani, na pomoč pa so priskočili tudi iz sosednjih Gorenjcev. Na 700 m dolgo in štiri metre široko traso so položili več kot 400 kubikov kamenja. Do sedaj so vaščani delali več kot 1.500 prostovoljnih ur, poleg tega pa še sto ur s traktorji, vsak vaščan je prispeval 2.000 dinarjev, nekaj manj lastniki vikendov, vsak vaščan, ki nima traktorja, pa je dal še tisoč dinarjev povrhu. Sedaj vaščane Sadinje- vasi čaka, da na z gramozom utrjeno cesto nasujejo pesek, vse skupaj pa bo treba dobro utrdili z valjarjem. Dela je res precej, vendar ga bodo pridni vaščani tako kot doslej gotovo dobro opravili.
J02E HUTAR
Da bi beseda meso postala
O sistematični gojitvi kulturnega življenja v delovnih organizacijah na naši strani Gorjancev bi bolj težko govorili, četudi je slišati zadnje čase rahle glasove o tem, kako bi bilo treba vnesti v gospodarske načrte tudi nepretrgano kulturno življenje delavcev.
Resnici na ljubo moram zapisati, da so kulturne akcije v delovnih organizacijah slučajnostne, programčki se porode za praznične priložnosti, in še to največkrat takrat, ko teče voda že v grlo. Niti ena sama belokranjska delovna organizacija nima tako imenovanega kulturnega animatorja, nima izdelanega celoletnega programa, največkrat tudi ni zagotovljenih sredstev za to vrsto dejavnosti, kajti še vedno prevladuje, pa še kako, mnenje, da je prvo in zadnje proizvodnja in samo proizvodnja, saj edinole ta zagotavlja socialno varnost ljudi
To je res, vendar si delovni ljudje žele najbrž kaj več kot vsakodnevno delo za stroji ali za pisalnimi mizami Ne samo žele: kulturno življenje bi moralo postati kot kruh ali kot nalog za vpis v knjižico petnajstega v mesecu.
Toda denarja, ki bi šel za te zadeve, nam je vedno žal, zdi se nam, zmotno seveda, da je vržen stran, kajti vlaganja v kulturo se ne da izmeriti s številom izdelanih nedrčkov, nogavic ali spalnih srajc. In potem kot ribe na suhem zevamo, če so redke prireditve, ki se porode v mestu ali zaidejo vanj slučajno, slabo obiskane. Kjer ni sistematičnega dela, ne more biti uspehov.
No, da. V Beti imajo svoj pevski zbor, poklicna šola ima recitatorje in folklorno skupino, Kometova dekleta tudi rada deklamirajo, Badovinac, Rafo in Brunskole s Hrasta pa pečejo odojčke, ki gredo krasno skupaj z belokranjskimi vini. Načrtno pečejo.
TONI GAŠPERIČ
na leto, medtem ko je le šest takih, ki so se vsako leto v zadnjem obdobju vrnili z začasnega dela na tujem.
Delovne organizacije potrebujejo letos v metliški občini 449 novih delavcev in 15 pripravnikov; največ, 139, potrebujejo delavcev s poklicno šolo, kar 139 nepriučenih, 112 priučenih, s končano srednjo šolo 45, z višjo 15 in z visoko 11 delavcev. Glavni vzrok za tako velike potrebe so nove naložbe in pa prizadevanja za večjo proizvodnjo. Na prvem mestu, kar zadeva potrebe po novih delavcih, je suhorski obrat IMV, kjer naj bi dobilo delo 118 novih delavcev, sledi Beti, tozd Konfekcija, ki potrebuje 85 novih delavcev, ter tozd Kodranka z 72 na novo zaposlenimi.
Pri upoštevanju potreb po novih delavcih v občini računajo tudi na tiste delavce, ki se sedaj še vozijo na delo v druge občine. Vsekakor pa bodo morali v občini poslej že pri načrtih za nove investicije bolj upoštevati tudi tako imenovane nematerialne naložbe, pa naj gre za stanovanja in druge objekte delavskega standarda, možnosti za izobraževanje itd.
BO KOPALIŠČE ČISTO?
Metliški mladinci so 26. maja imeli čistilno akcijo na metliškem kopališču na Kolpi, kamor neodgovorni ljudje skrivaj odmetujejo nerabno kramo, pokvarjene stroje in drugo navlako. Žalostno je, da je bilo že naslednji večer na kopališču skoraj tako, kot da ne bi prejšnji dan 25 mladih ljudi krepko delalo.
Brez tega tako želena preusmeritev metliškega gospodarstva v bolj donosne panoge ne bo možna. Za to so potrebni predvsem večje znanje, boljša tehnfr logija in večji izvoz, se pravi tehnološko zahtevnejša proizvodnja, ki pa zahteva višjo izobrazbeno raven. Sedanja struktura zaposlenih v občini, ko je največ zaposlenih brez kvalifikacije, najmanj pa z višjo in visoko izobrazbo, gotovo ni najbolj gladka pot za pogumne želje.
A. B.
O MARKSISTIČNEM IZOBRAŽEVANJU
Na včerajšnji seji občinske konference ZKS Metlika je bila osrednja točka dnevnega reda ocena idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja v občinski organizaciji Zveze komunistov. Poleg tega so razpravljali o kadrovskih menjavah v; Centralnem komiteju ZKJ in ZKS ter izvolili delegacijo OK ZKS v OK SZDL Metlika.
DRAGI PSI
Z visoko denarno kaznijo bo kaznovan občan, ki se bo prekršil zoper odlok o reji psov, ki med drugim tudi prepoveduje, da bi imeli v gospodinjstvu več kot enega psa, razen če si za to ne dobi dovoljenje občinskega organa. Dva psa pa imajo lahko, le, če sta ta ljubljenčka lovska / ali imata rodovnik. Kazen čaka tudi lastnika, katerega pes z laježem ali kako drugače moti občane ali onesnažuje okolico. Odlok ureja, oziroma prepoveduje še kup drugih stvari v zvezi s psi, zagrožene kazni pa znašajo od 200 do 5.000 dinarjev.
SPREHOD PO METLIKI
Učenci oddelka za trobila in pihala iz glasbene šole v Metliki so pripravili pretekli ponedeljek v prostorih godbe v stari šoli koncert, na katerem so prikazali pridobljeno znanje. Pametno je, da se mladi ljudje vključujejo v delo mestnega pihalnega orkestra, kjer se izpopolnjujejo, hkrati pa skrbi orkester za to, da ne bi članstvo ostarelo, okostenelo. Mladi namreč vnašajo vedrino, sproščenost in nove zamisli, kar je vedno dobrodošlo.
GOVORI SE, da je po zaslugi kanalizacije, speljane v hudourno Sušico, Kolpa na metliškem kopališču precej umazana. Vedno poučeni o vsem vedo celo povedati, da bo prišel v Metliko inšpektor, ki bo prepovedal kopanje. No, tako hudo najbrž ni, vendar pa je preplah dobrodošel, da vsaj malce razmiga odgovorne, a tudi krajane, od katerih je pravzaprav odvisno življenje v kraju. Problem Sušice bo moral priti prej ali slej na dnevni red skupščine.
OSEMNAJST DELAVCEV ..BETI", ki so obiskovali delovod-
sko šolo, opravlja te dni izpite za prvi letnik. Vročina je že tako neznosna, povečujejo pa jo še vprašanja predavateljev, tako da ne manjka prepotenih dlani in rdečih obrazov-So pa kandidati oboroženi z znanjem, zato je pričakovati dober zaključek in veselje po uspešno opravljenem delu.
PRED KRATKIM SMO ZAPISALI na tem mestu, da bo igral na Vinomeru ob zaključku športnih iger gradbincev Slovenije ansambel Vilija Petriča, a ni tako. Petričevi fantje so odpovedali sodelovanje, namesto njih pa bodo skrbeli za
srbeče podplate Veseli planšarji s pevko Marico Jerše in s pevcem Dušanom Kobalom.
TUDI METLIKA/ JE bila prelepljena s plakati za nastope cirkusa Orfei v Novem mestu. Ker pri nas nimamo posebnih mest za lepljenje plakatov, so ti viseli v izložbah ali Pa . so bolščali s sten in s plotov. Rekla; ma je bila velika. O, če bi jo znali pripraviti tudi za kaj bolj pametnega!
metliški tednik
sanitarna inšpekcija ne Koč*16- ^ Prot‘ odplakam v *t®«ar?U’ Sa^	Prav*
JvaIa ZA LEP VEČER - V imenu kulturne skupnosti Kočevje se je zahvalil gostom iz pobratenega I rrokuplja za lepo izveden kulturni program France Merhar, ki je v spomin na to srečanje podaril | s°stom sliko, delo akademskega kiparja Staneta Jarma. (Foto: Primc)
Jlajveč aplavza narodni glasbi
Tudi ljudski plesi navdušili Kočevce - KUD »Abraševič" iz pobratenega Prokuplja v   	Kočevju	—	Jarmova slika, darilo gostom za lep večer
.Kulturno-umetniško društvo Abraševič iz pobratenega mesta *™*uplje je pred kratkim gostovalo v Kočevju. Predstavili so se P*vWi zbor s pesmimi naših skladateljev, zabavni orkester, največji nm? pa so Požele Pev^e narodnih pesmi jz vse Jugoslavije in .prodni plesi iz Sibije, Makedonije, Vojvodine, Kosova in Šumadi-
Lahko rečemo, da to ni bil le
bratstva med Prokupljem ® Kočevjem, ampak večer brat-, a vseh narodov in narodnosti slavij e. Med poslušalci v Ji ito polni dvorani Šeškovega °ma je bila namreč kar okoli P°'0vica takih, ki so po rodu iz . ru8ih naših republik, v Kočevja Pa so na stalnem ali začas-,em delu. Ko je pevka Srbijan-ja Stanojevič zapela „Mujo ku-J® konja po mjesecu” ali pa P5*0 „Da sam ptica i da imam I „ a* je bih cjelu Bosnu preleti-* > se je po dvorani razlegel tak PJavz kakršnega v tej dvorani ni “ nikoli deležen noben pevec, n*ti pevec zabavah melodij ne.
KAM NA IZLET?
VeJUr'Sti|“no društvo Kočevje še j/".n° zbira predloge, kam naj bi v 3U> avgustu ali septembru organi-'zlet. Do sedaj je največ pied-*°V, naj bi izlet na tuje usmerili na P‘°go Maribor -Gradec -Dunaj -ratislava -Pr;’ga; izlet doma pa z P,-alom do Ohrida ali pa z avto-“som po progi Plitvička jezera -mač -Drvar. Izleti so predvideni dva dni (sobota, nedelja), izvedli j® lih bodo takrat, ko bo flovoij prijav.
V Kočevje je prišlo 72 članov KUD Abraševič iz Prokuplja, ki ima v vseh sekcijah preko 200 članov. Razen solistov in skupin, ki so nastopili v Kočevju, imajo še tamburaški orkester, otroški zbor, dramsko sekcijo in recitacijsko sekcijo.
Pred začetkom koncerta je goste v imenu Kočevcev pozdravil dr. Božidar Tomič, kije tudi po rodu iz Prokuplja. Po-
zdrave mesta Prokuplje, ki ima 5 krajevnih skupnosti in šteje 22.000 prebivalcev, paje sporočil Kočevcem predstavnik SIS za kulturo iz Prokuplja Miodrag Budič. Ob tej priložnosti je poudaril, da prebivalci Prokuplja in Kočevja s pobratenjem in skupnim delom ohranjajo in krepijo pridobitve NOB.
Domačini so gostom iz Prokuplja že pred koncertom razkazali mesto in njegove zanimivosti, po koncertu pa so priredili še prijateljski večer.
J. PRIMC
ZOBOZDRAVNIKA^ PA NI
že dobrega pol leta je minilo, 0(*kar so odprli zdravstveno po-aJ° v Strugah v kočevski obči-vendar v njej še vedno ne dela *°bozdravstvena ambulanta). Ob ne morejo drugam k zobo-~'*tavniku, ker ni prometnih ”®Z; v Vidmu, v sosednji občini duplje, ki je oddaljen le 10 .1*> pa Stružancev ne sprejema-’ ker imajo dovolj svojih patentov.	J
OTVORITEV OBRATA LIV - V Osilnici so v okviru praznovanj letošnjega krajevnega praznika odprli tudi obrat LIV, ki je prva tovarna, ki zaposluje moške na slovenski strani zgornje Kolpske doline. (Foto: Primc)
Presenečen tuji partner
Ni verjel, da bo LIV uspel - V Osilnici odprli prvi obrat za moške v zgornji Kolpski dolini
Z otvoritvijo obrata LIV Po-istojna v Osilnici so se zaključile letošnje svečanosti ob prazniku te krajevne skupnosti. Otvoritve se je udeležilo več znanih slovenskih gospodarskih in političnih delavcev. V kulturnem programu so nastopili mladinci
DROBNI IZ KOČEVJA
SUSA bo Se trajala - Spo-
b,]Q , sm° bili zaskrbljeni, ker je Otj-.^evno vreme, ki je oviralo K^e> setev in druga poljska dela. Prev 'iaprej sm0 tarnali, ker je bilo dejj® dežja. Sedaj pa tarnamo, ker Pon J1' ® vsa rast zastala ali pa je tovo d eelo uničena. Stari pre-»e n**!?1*' ”^e Zofiia d5-5-) zemlje 2, poškrofi, vreme poleti prida ni.“ Pridelek nas lahko še naprej
dok j je “krenila: ne pusti in odpreti osrednjih čistilnih naprav!
skrbi, posebno še, če bo držal tudi drugi pregovor: „Če se Urbanu (25.5.) sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče."
PROČELJA OBNAVLJAJO -Pročelja več starih hiš v središču mesta popravljajo, da bodo dobila prvotno obliko, mesto pa lepši videz. Veliko je še hiš, ki so potrebne popravila.
IZLETlSCE - SMETIŠČE -Rožni studenec, nekdaj najlepše sprehajališče bližnje mestne okolice in ponos mesta Kočevje, je sedaj skrajno zanemarjen in celo uničen kot izletniška točka. Ves je zasme-ten z odpadki in ostanki veselic, da je kot smetišče. Polno je pogorišč, okoli njih, pa pločevinke, polivinilne vrečke in steklenice, odvržene potem, ko se je družbica najedla čevapčičev in ražnjičev ter se napila. Spričevalo kulturne stopnje in odnosa do okolja.
KAM NA STRANIŠČE? - Skupine izletnikov, ki prihajajo v Kočevje že zelo zgodaj zjutraj, ko gostinski obrati še niso odprti, nale-tijo na težave. Zaprto je tudi edino javno stranišče. Brž ko se avtobusi ustavijo, že se prične iskanje stranišč.
kočevske nduice
Letos je izguba precej manjša
Tudi ostali podatki gospodarjenja ob četrtletju so v primerjavi z lani zelo ugodni
V ribniški občini je izmed 20 tozdov in delovnih organizacij zaključilo 16 v prvem četrtletju poslovanja uspešno, štiri pa so izkazale izgubo zaradi nepokritih obveznosti iz dohodka. Vendar izguba ni zaskrbljujoča, saj je znašala le 4,772.000 din, medtem ko je bila v istem obdobju lani skoraj 3-krat večja.
Tudi ostali pokazatelji gospo- tuui dohodek, in sicer za 46
darjenja so za prvo četrtletje letos ugodni. Tako je bil v primerjavi z istim obdobjem lani letos celotni prihodek za 15 odstotkov višji (znašal je 577 milijonov din), porabljena sredstva pa so rastla za 6 indeksnih točk počasneje, kar pomeni, da je ekonomičnost gospodarjenja zelo porastla. Seveda je zato občutno porastel
odstotkov (znašal je 130 milijonov din).
Vse te uspehe so dosegli le ob enoodstotni višji zaposlenosti (izračunani na podlagi vkalku-liranih ur). Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu je v istem obdobju porastel za 17 odstotkov.
Podatki za negospodarsko področje pa kažejo, da so tri
OZD poslovale ob četrtletju z izgubo, ki je znašala skupno 123.000 din. Zaposlenost je ostala na lanski ravni. Povprečni osebni dohodki pa so porastli za 22 odstotkov ali za 5 odstotkov več kot v gospodarstvu.
J. PRIMC
S TRAKTORJEM NA DELO — V Ribniški občini je precej odmaknjenih krajev, do katerih ne vozi avtobus. Občani se od tu vozijo na delo z osebnimi avtomobili, nekateri pa celo s traktorji. Na fotografiji: na parkirišču tozda Donit v Sodražici traktor med avtomobili. (Foto: Primc)
{Zakaj eksplozije?
i Nekaj večerov smo v Rib-j niči lahko poslušali pokanje
• petard ali kakšnega drugega
• eksploziva. Vse to je kalilo ; mir in vznemirjalo občane. j Prebivalce Ribnice pa v j teh letnih dneh vznemirja še : druga „nadloga“. Spet so : zaradi vročih dni v modi : motoma kolesa, hitra vožnja
• ter motenje prometa in var-j nosti na cestah. Neodgovor-
• ni vozniki močnih motornih ; koles vozijo skozi ulice Rib-j nice tako hitro, kot da so te : prometnice rezervirane le za-: nje.
j Vse to izziva ogorčenje
• delovnih ljudi in občanov, ki : si žele več miru in varnosti : Ugibajo, kaj naj bi ukrenili, : da bi se položaj v Ribnici : izboljšal. Nekateri predla-j gajo, naj bi dali to vprašanje j na dnevni red seje zborov i občinske skupščine. Verjet-j no pa se da to urediti še na
• kakšen drug, hitrejši in učin-
• kovit način Same seje zade-
• ve gotovo ne bodo rešile. j Dokler ne bo ukrepov, pa j varujmo vsak sebe pred „ju-{ na ki hitrosti", ki uporabljajo i preveč plin, premalo pa gla-: vo.
M. G-č
Immi
ZA DELO NI OVIR - Gradnja trgovske hiše v Ribnici napreduje brez ovir, saj je vreme lepo, sončno. Izvajalci del, delavci SGP Grosuplje, so eno zadnjih sončnih sobot izkoristili tudi, sa so opravili solidarnostni dan za od potresa prizadete v Črni gori. (Foto: M. Glavonjič)
Osnova za prostorski načrt
V ribniški občini zaključujejo te dni anketiranje po krajevnih skupnostih in pripravljajo podobno akcijo v OZD in SIS
iz Kočevja in lovski oktet iz Postojne.
Na svečanosti sta o prazniku, letošnjih jubilejih in pomenu te investicije govorila predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek ter nekdanji generalni direktor LIV Postojna Rafael Baraga, ki je zdaj sekretar združena za industrijo pri zvezni gospodarski zbornici.
Poseben poudarek sta govornika dala pomenu obrata LIV za Osilnico, vso krajevno skupnost in vso „Deželo Petra Klepca", saj novi obrat pomeni zaustavitev odseljevanja ljudi in s tem tudi konec odmiranja te doline. Rafael Baraga je poudaril tudi, da novi obrat ne bo proizvajal nekaj, kar odmira, ampak nekaj novega, kar se razvija in ob čemer se bo razvijala tudi ta krajevna skupnost. Omenil je tudi, da je bil tuji poslovni partner nemalo presenečen, ko je ugotovil, da je LIV uspelo razviti ta izdelek, to je posebni nakladalec.
Obrat v Osilnici je gradil Zidar Kočevje. Delovna površina meri okoli 1.000 kv.m, nadaljnjih 5.500 pa tudi sodi v sklop obrata, ki se bo tako lahko še širil. Investicija je veljala 18 milijonov in še milijon za obratna sredstva. Gradnjo so financirali oz. kreditirali občinska skupščina Kočevje, Ljubljanska banka, Splošna banka Koper in LIV Postojna. V sklopu obrata so še trafo postaja, čistilne naprave in pomožni prostori.
Trenutno dela v obratu 21 ljudi, v kratkem bo število zaposlenih porast lo na 30, kasneje pa na 70. Prvi štipendisti, ki bodo delali v tem obratu, so že v poklicni šoli.
Po otvoritvi so si domačini in gostje ogledali novi obrat, ki ima razen velikih proizvodnih prostorov tudi sodobni obrat družbene prehrane.
J. PRIMC
V ribniški občini te dni zaključujejo anketo po krajevnih skupnostih, na osnovi katere bodo kasneje pripravili osnutek prostorskega načrta. Anketarji snemajo sedanje stanje po krajevnih skupnostih, pa tudi predloge oz. zam&i o razvoju kraja in krajevne skupnosti.
Anketiranje se je nekoliko zavleklo, saj so prvotno načrtovali, da bo zaključeno že pred mesecem dni. Vendar je treba popisovalce le pohvaliti, saj kljub temu da takega dela niso vajeni in da pri popisovanju nalete še na razne nepredvidene težave, zaupano delo vestno in odgovorno opravljajo.
Ko bo zaključeno popisovanje po krajevnih skupnostih,
<- ......... -	■	—v
KULTURNI TEDEN '
Občinska konferenca ZSM Ribnica, občinski komite ZK in Zveza kulturnih organizacij so pripravili prvi kulturni teden. Začel se je 28. maja s slovenskim filmom ..Praznovanje pomladi”, 29. maja je bil literarni večer ob 100-letnici smrti pesnika Josipa Murna, 30. maja je v Ribnici gostovalo KUD „Slemena” z igro „Kdo je oče? ”, 1. junija pa je bil zabavni večer, ki gaje organizirala osnovna organizacija ZSM Ribnica. V tem tednu je bila odprta v domu JLA še razstava del fotoamaterjev, razen tega pa je bilo še več drugih prireditev, na primer „Glasbeni večer” učencev glasbene šole Ribnica in še nekatere zabavne
ga bodo opravili še v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih.
Nato pa bodo nosilci načrtovanja svoje predloge načrtov med seboj usklajevali. Obdelovanje anket bo opravil Geodetski zavod SRS, ki je nosilec izdelave načrta za ribniško občino.	j	p
Cankarjeve značke
Na Travni gori so pred kratkim svečano sprejeli v mladinsko organizacijo 210 pionirjev iz osnovnih šol Ribnica, Sodražica in Loški potok. Ob te priložnosti jim je spregovori predsednik občinske konference ZSM Albin Mikulič.
V okviru meseca mladosti je bila 25. maja tudi uspela proslava učencev osnovne šole Ribnica v domu JLA, ki so izvedli bogat program, posvečen tudi 100-letnici smrti pesnika Josipa Murna. Ob tej priložnosti so uspešnim tekmovalcem za bralno značko podelili zlate Cankarjeve značke. Na tej proslavi so podelili še diplome ob zaključku tekmovanja SLO, vesele šole in kolesarskih tekmovanj.
Zvečer je bila v domu JLA akademija, na kateri so nastopili učenci osnovne šole Ribnica. Žal pa za praznik mladosti ni bilo najavljenega plesa, ker ansambel zaradi prometne nesreče ni mogel priti
M. GLAVONJIČ
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
^prireditve.
RIBNIŠKI CLOCHEMERLE -Ob prenovitvi lokala v zadružnem domu v Ribnici je dobil ta kraj še eno zanimivost: teraso bifeja nekoliko nenavadne oblike. Nekateri imenujejo to novost „bunker“, drugi spet „prižnica‘*, ker pa jo v nočnih urah nekateri, predvsem avtobusni potniki, uporabljajo kot stranišče, je dobila naziv tudi,.ribniški Clochemerie”. Nekateri že ugibajo, da bo objekt podrt, ker kazi Ribnico, čeprav so bila za njegovo gradnjo dana ustrezna soglasja.
SLABA CESTA - Ceste od Žlebiča proti Sodražici je zelo slaba, polna lukenj in nevarna za promet. Potrebna je takojšnjega popravila.
ZDRAVA RIBNICA - Že veliko vode je preteklo, odkar so v Ribnici svečano odprli nove mrliške vežice, vendar - na srečo - nihče ne umre, da bi jih tudi praktično preizkusili. Zaradi tega po Ribnici krožijo razne bolj ali manj slane šale na ta račun kot tiste, da bo prvi dobil barvni TV, do tistega predloga, naj M za poizkušnjo pokopali kar kakšnega živega.
SE VEDNO V »USTANAVLJANJU" - V Ribnici po nekateri!
govoricah že dve leti občinsko turistično zvezo, a je vedno nimajo. Prve pobude za to ustanovitev so stare gotovo 10 do 15 let.
ZABAVNE PRIREDITVE - Z lepimi, sončnimi dnevi so se začele tudi zabavne prireditve v raznih krajih ribniške občine. Pred kratkim ste bili taki prireditvi v Malem logu v Loškem potoku, v Ribnici pa je nastopil celo znani pevec Vjekoslav Jutt s skupino „Grešniki“.
- Po čem sklepaš, da bomo jedli manj mesa in več pili?
— Ker je KZ pn obnovi lokalov prodajalno mesa zmanjšala, bife pa razširila.
REŠETO
SLOVENIJALES TOVARNA POHIŠTVA BRE2ICE
objavlja LICITACIJO
ZA PRODAJO KARAMBOLIRANEGA VOZILA - OSEBNI KOMBI (12 SEDEŽEV) IMV 2224 D (DISEL)
Licitacija bo 13. junija 1979 ob 8. uri v prostorih delovne organizacije.
Interesenti morajo položili 10-odst. varščino od ocenitvene vrednosti pred pričetkom licitacije.
Ogled vozila in informacije so možne vsak delovni dan do dneva licitacije na sedežu delovne organizacije.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO -TOZD VZDR2EVANJE
objavlja prosta dela oz. naloge za
5OBRATOVNIH ELEKTRIČARJEV Pogoji:
— končana poklicna šola elektro smeri
— lahko začetnik
2 INSTRUMENTARJEV Pogoji:
— končana poklicna šola, smer elektromehanik — šibki tok
— lahko začetnik
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
O izidu izbire bodo kandidati pismeno obveščeni najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
CARINARNICA LJUBLJANA
razpisuje prosta dela in naloge V CARINSKI IZPOSTA VI KRŠKO:
1. delavca s končano višjo šolo kemijske, ekonomske, pravne ali upravne smeri za carinjenje blaga 2. gimnazijskega maturanta ali ekonomskega tehnika za carinski nadzor nad blagom
Kandidati morajo poleg pogojev po odloku zveznega izvršnega sveta o sprejemanju delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74) izpolnjevati še naslednje pogoje: obvladati slovenski jezik in enega izmed tujih jezikov.
Zaradi specifičnosti službe bodo imeli prednost pri zaposlitvi moški kandidati v starosti največ do 35 let Poskusno delo je 3 mesece.
Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok.
V postopku izbire bo preverjena primernost in nagnjenost za delo v carinski službi.
Osebni dohodek delavcev pod zap. št. 1 /je cca 9900.- din, pod 2/pa cca 7800. — dinarjev, brez upoštevanja minulega dela.
Delovno razmerje je za nedoločen čas.
Pismene prošnje s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite Carinarnici, Ljubljana, Šmartinska cesta 152a, do vključno 18. 6. 1979.
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja
objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja prosta dela in naloge:
1. referenta blagajnika dinarsko-valutne blagajne
2. referenta za stanovanjsko kreditiranje v poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje
3. referenta operaterja na rekorderju
Pogoji za sprejem:
pod 1. in Z: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pod zap. št 1 je delo v izmenah,
pod 3.: znanje, ki ga daje dveletna administrativna šola ali dokončana dva letnika ustrezne štiriletne srednje šole ter do enega leta ustreznih delovnih izkušenj in uspešno opravljen tečaj za operaterja na rekorderjih. Delo je v izmenah, poskusno delo 2 meseca
Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazila o šolski izobrazbi.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po objavi.
Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Prijave pošljite na naslov:
Ljubljanska banka —
Temeljna dolenjska banka Novo mesto,
68001 Novo mesto,
Kettejev drevored 1.
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO Odbor za medsebojna razmerja
razpisuje proste delovne naloge in opravila
1. RAČUNOVODJE
2. NAMESTNIKA RAČUNOVODJE -KNJIGVODJA.
FINANČNI
Pogoji:
pod zap. štev. 1:
visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod zap. štev. 2:
višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
objavlja prosta dela in naloge
KRIMINALISTOV IN KRIMINALISTIČNIH TEHNIKOV v Upravah javne varnosti Maribor, Ljubljana, Kranj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto.
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva visoka, višja ali srednja šola pravne, upravne, ekonomske ali tehnične smeri.
Za kriminaliste in kriminalistične tehnike z visoko ali višjo izobrazbo je zaželeno znanje enega tujega jezika in delovne izkušnje v gospodarstvu ali v družbenih službah.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi posebne pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SR Slovenije in 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku ali da niso bili obsojeni za k.d. iz nečastnih nagibov). Biti morajo psihofizično sposobni za opravljanje nalog s področja javne varnosti in imeti odslužen vojaški rok.
Pismene prošnje z življenjepisom in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi področni upravi javne varnosti.
OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO p.o.
objavlja prosta dela in naloge:
- SKLADIŠČNIK GOTOVIH IZDELKOV IN ODPREME Izobrazba: KV trgovec - KLJUČAVNIČAR Izobrazba: KV ključavničar
- 4 SKLADIŠČNI MANIPULANTI ZA DELO V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM Izobrazba: končana osemletka
Rok za vložitev prijave je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire 15 dni po objavi.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA GOSTINSKEGA PODJETJA „SESTICA", P.O. LJUBLJANA, CANKARJEVA 2
V A BI K SOD E L O VANJU
1. BLAGAJNIČARKE ZA KUHINJO
— gostinska ali trgovska šola
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
2. VODJE IZMEN V KUHINJI
— VKV ali KV kuharica
— 1. oz. 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
3. KUHARJE
— gostinska šola
— poskusno delo 2 meseca
4. NATAKARJE
— gostinska šola
— poskusno delo 2 meseca
5. N KV DELAVKE
— poskusno delo 1 mesec
6. UČENCE - KUHARJE, NATAKARJE
dokončana osnovna šola
Delavcem nudimo stanovanje v samskem domu, hrano pa v delovni organizaciji. Učencem nudimo nagrado, brezplačno hrano in preskrbimo stanovanje v internatu. Nastop dela je možen takoj.
Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Informacije na tel. 061 23—071.
J
V
KIT KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE, n.sol.o. TREBNJE, BARAGOV TRG 3
/. Zbor delegatov DO RAZPISUJE dela in naloge
A. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA-.NA
1. Dl REKTORJA-
Pogoji (poleg splošnih pogojev):
— visoka šola agronomske, pravne ali ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v kmetih stvu,
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— ustrezne moralne in politične vrline
— predložitev razvojnega programa DO.
B. DELAVCEV POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTJO
2. VODJE KOMERCIALE -
Pogoji:
— visoka izobrazba agronomske ali ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— ustrezne moralne in politične vrline
3. RAČUNOVODJE -Pogoji:
— višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— ustrezne moralne in politične vrline
Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija zbora delegatov 20 dni po objavi razpisa.
II. Občni zbor TZO Kmetijska proizvodnja, n.sol.o. RAZPISUJE dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
1. VODJE TZO KMETIJSKA PROIZVODNJA Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba agronomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— ustrezne moralne in politične vrline
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija občnega zbora TZO Kmetijska proizvodnja 20 dni po objavi razpisa
III. Delavski svet TOZD Trgovina, n.sol.o. RAZPISUJE dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA 1. VODJE TOZD TRGOVINA Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba agronomske ali ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— ustrezne moralne in politične vrline.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija delavskega sveta TOZD Trgovina 20 dni po objavi razpisa.
IV.	Komisija za delovna razmerja pri DSSS
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. TERENSKEGA BLAGAJNIKA
Pogoji:
— srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola
— 4 leta delovnih izkušenj
— poizkusna doba 3 mesece
2. DELAVCA V KNJIGOVODSTVU
Pogoji:
— srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola
— lahko začetnik — pripravnik
— poizkusna doba 2 meseca
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisij8 za delovna razmerja pri DSSS 15 dni po objavi.	 J
OSNOVNA SOLA HEROJA MILKE KERIN LESKOVEC PRI KRŠKEM KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
razpisuje prosta dela in naloge:
- FINANČNO—MATERIALNEGA KNJIGOVODJA
- POGOJ:
končana ekonomska šola najmanj enoletna praksa poskus-no delo 3 mesece
- ČISTILKE za podr. šolo v Velikem Podlogu
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izobrazbi v 30 dneh po objavi razpisa.	s
I
V *ih
\ Pod n, 'evija i°ko|j „N !iveti bolj uredi kjer svoj, Bc Sa re
deie vse i »eči Jdra1
skor
kem
ve{
„rna
tudi
»m
\
Sev,
Mri
adri
dor
Mri
In
*Po
ko\
raz
sed
del
del
me
uri
Ste
mi
V :
re«
mi
m
te
m
k;
ta
IX
rx
m
st
s\
P
Jt
m
a
o
v
n
Revija za vsak slovenski dom
Kaj pripaša ,.Zdravje", nova revija za zdravje telesa, duha in okolja
' aprilu se je pojavila v sloven-kioskih nova revija Zdravje. V ^naslovu revije piše, da je to /eviia za zdravje telesa, duha in olia. In kaj je ta revija v resnici? "Nekak vodič, ki naj pomaga 'veti bolj zdravo, predvsem pa tudi i srečno," pravijo na njenem ^Mništvu pri ljubljanskem Delu, ler se je porodila. In razgrinjajo !v°i Program:
BoljJe življenjske razmere, rasto-'azgledanost in pa velike selitve z ®*ale v mesta budijo med ljudmi ^ 'rečjo skrb za zdravo, dolgo in *a4no življenje. Časi, ko je bilo ravje, ali bolje, ko je bila bolezen , 0rai izključno stvar zdravnika in VB**'!8' *° m'mo- Zdaj ljudje nočejo 4 s|epo slediti skopim napotkom ■•eiaga v belem". Vedeti hočejo !*N> kar se le da natančno, kaj se z njimi v bolezni, predvsem kaj morajo in kaj lahko store 'Pl. da bi ostali zdravi.
»eliko lahko storimo tudi sami. ^rada ni naš namen, da bi učili ®*raviti. Za to so bili, so in bodo Ravniki in njihova pomoč je-nena-“'Pestljiva. A tudi ko se učimo ‘dravo živeti, potrebujemo nasvet.
Ir»
'reč kot nasvet. Potrebujemo
Podbudo in napotek naših zdravni-°v. toda povedan v kar se le da 'azumljivi, poljudni in zanimivi be-in sliki.
Revijo urejamo časnikarji ob so-alovanju z našimi zdravstvenimi alavci. že doslej so veliko pripo-rr’QRl', še posebej člani njihovega Uradniškega sveta, da je ta prva tevilka revije zdaj pred vami. Nima-1,10 namena hlastati po vsem, kar je v svetu modna muha, čeprav bomo radno sledili tudi razvoju svetovne 'Padicine. Pri tem pa naj le poudari-T*0- da naša zdravstvena služba — Naprav jo še tako kritiziramo - sodi [Pad bolje urejene v svetu, da prene-kat«ri naš bolnišnični ali medicinski raziskovalni oddelek ne zaostaja ne 1)0 strokovnosti in ne po opremlje-PPsti za velikimi tujimi zdravstveni-rP' centri in da nekaj naših medicin-vej uvrščajo celo med vodilne v
svetu.
Dobro vemo, da ni povsem pre-Prosto potegniti ločnice med zdrav-iarri' in boleznijo in prav tako ne i med napotkom kdaj lahko človek z nekaj korenitimi spremembami v načinu življenja, z opustitvijo te ali °ne razvade, stori za svoje zdravje večvkot še tako dober zdravnik z Pajsodobnejšo kemijo in fizioterapijo.
K
Naš namen je tudi, da bi vas z besedo in sliko popeljali k razmišljanju. Kako dobro dene, če si človek vsake toliko časa vzame nekaj trenutkov povsem zase, se zamisli nad svojim ravnanjem, svojimi cilji in hotenji. Ali res vselej hitimo v pravo smer? Mar ni marsikdaj potnina za tako drvenje kaj draga? Kadar jo plačujemo s svojim zdravjem, je resnično predragaI Ni treba segati v davna doživetja in spoznanja, kar dovolj bo, če premislite, kaj ste počeli danes, od trenutka, ko ste se prebudili, pa do tega, ko berete te vrstice. Ali ste kaj storili za svoje zdravje? Ali ste pomislili nase, na svoje bližnje? Ali ste jim privoščili nasmeh? Izrekli ljubeznivo besedo?
Zato ne zamerite, če boste v reviji pogosto naleteli na stavke, ki vas bodo opominjali na ljubezen, na smeh, na srečo. To so zdravniki brez belih halj, ne pišejo receptov - pa vendar pomagajo. Doma, pri delu, v
družbi, vsepovsod in vsakokrat!
Tako je zapisano v uvodnih mislih, ki jih je uredništvo razgrnilo v prvi številki.
In vse kaže, da je bila takšna opredelitev dobra. Veliko zanimanje, ki jo je sprožila prva številka, je narekovalo za slovanske razmere dokaj veliko naklado: 40.000 izvodov. In poslej bo revija vsak mesec zahajala v slovenske domove. In morda bi še bolj, če njena cena ne bi bila 30 dinarjev.
Na prvi pogled je cena visoka, toda v reviji je gradiva za manjšo knjigo. In trudijo se, da bi bila revija tudi v bodoče pravi mesečnik, torej naj bi bilo v njej branja za mesec dni. Če gledamo tako, potlej cena za mesečnik niti ni tako visoka, saj je to le 7,5 dinarjev na teden. Tako pravijo v uredništvu in si prizadevajo, da bi bila to revija, ki bi resnično našla pot v vsak slovenski dom.
STKAM 69
STKAN TO
STKAN 71
STKAN 71
STKAN 73
STKAN 79
KfS je ZANIMIVO N£KA7 MORAM STOK! V
To revijo se res splača naročiti. Na 76 straneh, ki jih pišejo najbolj znani zdravniki in zeliščarji, psihologi in drugi strokovnjaki, boste našli od številke do številke odgovore na vprašanja, kaj lahko storite, da ne zbolite in kako lahko pomagate sebi in drugim, da boste bolj zdravi, pa tudi srečnejši. Revija Zdravje sodi v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo, v vsak urejen slovenski dom.
TO RKVO0 MORAM TAKOJ NAROČIT/
T
Dovolj je vaše ime in podpis na naročilnici.
Tako pride Zdravje na dom, z njim vred pa še vaš osebni bioritem (zastonj).
PODPISANI NAROČAM REVIJO
IZiDI
i i i l l i i I I i i i 1 l i ' i i i i i l i
priimek in ime
i i l l l i i i i i 1
ptt št.	ime	poste
1.........................i	l	i	li	1.1	I	I	I	I
ulica	h.	št.
datum rojstval i 1 i I i I i podpis __________________________________ dan	mes.	leto
V znamenju kakovosti
Salona pohištva 79" na Gospodarskem razstavišču
Specializirane razstave pohištva in |. anovanjske opreme imajo v Ljub-l®ni že četrtstoletno tradicijo. V , '°šnjem ,,Salonu pohištva '79", ki
Ha n.  i i_____-i
na Gospodarskem razstavišču od-do 10. junija, razstavlja na . 000 kvadratnih metrov razstavne Vršine 107 delovnih organizacij iz genije, Hrvatske ter Bosne in ^agovine. j ^načilnost letošnje razstave je, da Postavila še bolj kot doslej v Preclje kakovost pohištva in stanovske opreme. Zavoljo tega je de-
ležna še posebne pozornosti. Za obiskovalce je zanimiv zlasti praktičen prikaz preizkušanja kvalitete p>ohištva, kar kupcem olajša izbiro med dobrim in slabim izdelkom.
Med kupci je precej negodovanja zaradi dobavnih rokov, ki pa je pretežno neupravičeno. Zavedati se je treba, da proizvajalci pohištva vse manj delajo na zalogo, saj ob upoštevanju naročil izdelujejo predvsem tiste elemente in izdelke, ki jih trg sproti potrebuje.
J. S.
Klub Lev - Kabaret 13
9. junija bo v Levu zadnji kabaret pred dopusti
Uiki- dal* 4asa s' Hotel Lev iz Vri '!anB Prizadeva, da bi poživil
HanTiCno P°nudl>0 ne 581110 Liut>
i.	ampak posredno tudi Slovenk
»ih!
kot
celote. Znanim tradicional-
,1^. tadnom različnih jugoslovart-Brj iri mednarodnih kuhinj se je t0 ru*N tudi Klub Lev, ki s Kabare-.	13	vnaša v sobotne večere v
°lf
fr.J®'1' baru poživitev zabave in
^lOmhn IrlaeiAnana1* knrel/a/ia
Brc,
Hun
_ 'embo „ klasičnega" barskega hur!!rarna s 5an8°ni> songi, poezijo, 1iro°-r*ern’ Pantorr'imo’ plesom, sa-in glasba Nastopajo Svetlana
Makarovič, Jurij Souček, Borut Lesjak, Polona Vetrih in Žarko Petan.
9.	junija, ko bosta nastopila Andrej Šifrer in Marjetka Falk, bo zadnja prireditev pred začetkom dopustniške sezone. S programom bodo nadaljevali septembra. Že sedaj pa so si zagotovili udeležbo priznanih izvajalcev. V naših Turističnih informacijah vas bomo sproti obveščali o ponudbi Kluba Lev.
J. S.
Nuklearna elektrarna krško isce
dvosobna, trisobna in Štirisobna
stanovanja v Krškem in okolici strokovnjake firme VVESTINGHOUSE.
ponudbe v pismeni obliki pošljite na naslov: Nuklearna elektrarna — v ustanavljanju, 68270 Krško, ulica 4. julija 38.
KAKŠEN JE ČRNOMALJSKI TURIZEM
Osrednja pozornost na prihodnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Črnomelj, ki bo v sredo, 16. junija, bo veljala turizmu in gostirt stvu v občini. Na dnevnem redu je tudi poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov občine od aprila lanskega leta do letošnjega aprila ter več predlogov odlokov.
vummncm
PROTI RJAVENJU AVTOMOBILOV!
TECTYL je do danes najpopolnejše zaščitno sredstvo za zaščito spodnjega 'dela avtomobilov.' Od znotraj navzven pa ščiti tudi karoserijski del pločevine.	'-1
Naša oprema za zaščito s TECTYLOM je prvovrstna in najsodobnejša. Jamčimo za kvalitetno opravljena dela.
ivan bobic soboslikarstvo m pleskarstvo IIIIJFJ
novo mesto, partizanska cesta (ob izliva Težke vode v Krko)
NAROČITE SE OSEBNO'
INFORMACIJE tul : 21 115 (068)
vitanova
Vitanova je osvežujoč vitaminski napitek. Žličko Vitanove raztopimo v vodi ati čaju. Tako pripravljen napitek deluje osvežujoče in nadomesti enodnevno potrebo človeškega telesa po vitaminih.
KRKA, NOVO MESTO
SAVNA
V HOTELU METROPOL
odprto v torek, četrtek in v petek od 16. do 20. ure. 'Informacije po telefonu (068) 21-447 ali osebno na recepciji hotela.
MASAŽA
FOTOKOPIRANJE format A3 ih manjši na navaden papir „paus papir" ali folijo; zmogljivost 30.000 izvodov na dan. RAZMNOŽEVANJE - OFFSET in ciklostil Lahko tudi na vaših listih papirja z odtisnjeno glavo firme. Sortiranje, spenjanje, mapiziranje. Delo lahko prevzamemo ali dostavimo.
POCENI HITRO KVALITETNO
Povše Jože, Ljubljana, Moste, (061) 43-603.
Ribniška ul. 24 tel.
DES LJUBLJANA, n.sub.o. TOZD ELEKTRO NOVO MESTO, b.o. NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 7 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OB J A VLJA naslednja deta oz. naloge:
1. NK DELAVCA V GRADBENI SKUPINI V NOVEM MESTU — 6 delavcev
2. ELEKTROMONTERJA III V GRADBENI SKUPINI V NOVEM MESTU - 1 delavec
3. šifranta obračunskih podatkov v KONZUMNI SLUŽBI - 1 delavec 4. KONTROLORJA TARIFE V KONZUMNI SLUŽBI — 1 delavec
Pogoj i: pod 1:
nekvalificirani delavci pod 2:
KV delavec elektro smeri — jaki tok, 12 mesecev delovnih
izkušenj
pod 3:
končana dveletna administrativna šola, 12 mesecev delovnih
izkušenj
pod 4:
končana srednja ekonoms.a šola ali KV delavec ustrezne smeri in 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov TOZD v roku 15 dni po objavi. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate pismeno obvestili.
DOLENJSKI LIST
11 i % 11 u i i
TEDENSKA
352
Četrtek, 7. junjja - Robert Petek, 8. junija - Medard Sobota, 9. junija Primož Nedelja, 10. junjja - Marjeta Ponedeljek, 11. junjja -Barnaba Torek, 12. junija - Flora Sreda, 13. junjja -Anton Četrtek, 14. junija - Metod
LUNINE MENE
10. junija ob 12.55 uri - ščip
BREŽICE: 8. in 9. 6. taljandski barvni film V zlatem trikotu droge.
10.	in 11. 6. ameriški barvni film Morilec na svobodi. 12. in 13. 6. italijanski barvni film Pot droge.
iMl
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM delavko in PK natakarico ali dekle, ki zna delati v strežbi. Stanovanje in hrana zagotovljena, ni celodnevni delovni čas. Gostilna „Pod lipo“, Kostanjevica na Krki, Kržičnik.
VAJENCA za tesarsko stroko in kvalificiranega tesarja sprejme tesarstvo Josip Kregar, Ljubljana, Povšetova 19.
STANOVANJA
SOBO lastniško, s centralno kurjavo, v Ljubljanski zamenjam za stanvanje v Metliki ali Novem mestu. Ponudbe pod šifro: ,,V BLOKU".
NUDIM sobico pridnemu dekletu za pomoč eni osebi. Medved, V Ra-gov log 4, Novo mesto.
OPREMLJENO ali neopremljeno enosobno stanovanje ali garsonjero išče mlad par. Naslov v upravi lista (2218/79).
IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Dobro plačilo! Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmar. Toplice.
Motorna vozila
PRODAM zastavo 750. Boris Slap-šak, Boštanj 27, Boštanj.
PRODAM citroen pallas z dodatno opremo, letnik 1977. Informacije: Kranj, Luznaijeva 17, telefon: (064) 22- 515, Trobec.
R 4 star dve leti, prodam, telefon: 81 - 345, Kvedrova 3, Sevnica.
PR(3dAM fiat 750 v voznem stanju, letnik 1969, prevoženih 48.000 kilometrov, registriran do 4.5. 1980. Parna številka. Pepca Pleterski Brestanica št 25.
POCENI prodam avto Zastava 101, letnik 1974. Ode d vsak dan od
15. ure dalje au informacije po telefonu: 21 - 558.
PRODAM zastavo 101, letnik 1974,
60.000	kilometrov. Ogled od 16. do 17. ure Ragovska 6 a /7L
PRODAM zastavo 101 de lux, letnik 77. Naslov v upravi lista (2260/79).
UGODNO prodam fiat 850 special letnik 1970. Ogled vsak dan. Dam tudi na kredit Anton Rešetar, Mali Podlog 11, 68273 Leskovec.
PRODAM ami 8. Ragovska 8, telefon: 23 - 270, Rastoden Faik, Novo mesta
PRODAM NSU TT-1000, letnik 1970. Parkelj, Mirna peč 37.
ZASTAVO 101 standard, letnik 1977, oktober, prevoženih 24.0ČO km, prodam. Ogled od
16. do 19. ure. Telefon: (068) 25 - 076, Jasnič, Nad mlini 41, Novo mesto.
POCENI prodam zastavo 101, letnik 1972inletnik 1974, karambolira-na Matjan Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen fiat 850, letnik 1969. Ivan Grmšek, Veliki Kamen 6, Koprivnica.
PRODAM avto Zastava 750, letnik 1976. Janez Klobučar, Boričevo 7, Novo mesta
PRODAM Renault 5, letnik 1976. Informacije na telefon: 22 - 219.
ZASTAVO 750, letnik 1974, jesen, prodam. Hajnšek, Šegova 14, Novo mesto Ogled od 16. do 19. ure.
PRODAM tovorni avto OM 50, izredno ohranjen, 10.000 po generalni. Telefon: 84 - 315 po 16. uri.
KOSTANJEVICA: 9. in 10. 6. ameriški film King Kong.
KRŠKO: 7. 6. jugoslovanski film Boško Buha. 9. in 10. 6. angleški film Mož z jekleno masko. 13. 6. italijanski film Nasilje v Neaplju. 14.
6. jugoslovanski ameriški film Slovo od velikega poglavarja.
MOKRONOG: 9. in 10. 6. Čudežni karate.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 8. do 10. japonski barvni film Sporočilo iz vesolja. 11. in 12. 6. ameriški barvni film Ljubezenski in drugi dogodki. 13. in 14. 6. ameriški barvni film Slepi konji.
NOVO MESTO KINO JLA: Od
7. do 10. 6. ameriški film Koma. Od
11.	do 13. 6. indijski film Moj prijatelj slon.
RIBNICA: 9. in 10. 6. ameriški barvni film Potovanje prekletih.
SEVNICA: 9. in 10. 6. film Na zmajevem potu. 13. in 14. 6. film Družinska ukana.
RENAULT 12 prodam, letnik 1974. Strojan, Lebanova 48. Dopoldne telefon: 21 - 095.
PRODAM lado SL, staro 2 leti, na račun vzamem tudi do enega leta staro katrco ali fička. Informacije po 14. uri na telefon: 61 - 570.
PRODAM zastavo 101 lux, letnik maj 1978. Fortuna, Kidričev trg 1, Novo mesto, telefon: 23 -402.
PRODAM ford taunus 1600, prevoženih 40.000 km. Ogled vsak dan po 16. uri, Dol. Kamence 67, telefon 23 - 636, 68000 Novo mesto.
RENAULT 10, letnik 1970, takoj prodam za 2,5 milijona, registriran do maja 1980. Osterman, Majde Šilc 19, telefon: 23- 909.
LADO standard 73 ugodno prodam. Zakot 20, Brežice, telefon: 61 -089.
PRODAM zastavo 101, letnik 1979. Telefon: 22- 981.
PO ZELO UGODNI ceni prodam tovorni avtomobil TAM 4500 z generalno obnovljenim motorjem, lahko tudi za ček. Prodam tudi škodo, letnik 1970, potrebno manjšega popravila. Zvone Rožman, Mali vrh 29, 68254 Globoko pri Brežicah.
PRODAJAM audi 801, letnik 1973. Oglasite se na telefon: 23 - 581 (068). Naslov: štokič, šegova 93, Novo mesto.
PRODAM volkswagen 1300, letnik 1967, za 28.000 din. Ladislav Urbančič, Koč. Poljane 13, Dol. Toplice.
UGODNO prodam zaporožec, letnik 1976. Ogled možen vsak dan popoldan, registracija parna. Ignac Gorenc, Šmarje ta.
UGODNO prodam kombi IMV 1600, leto izdelave 1972. Novak, Brežina 10, Brežice.
ZASTAVO 101, letnik 1977, opečno rdeče barve, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu: (068) 83 - 349 vsak dan od 18. ure dalje.
PRODAM Z 101, letnik 1976. Telefon: 25 - 569 popoldne.
PRODAM novo lado L, registrirano do oktobra. Ogled: petek ali sobota od 15. do 18. ure. Naslov: dr. Kapš, Kristanova 38, Novo mesta
PRODAM osebni avto Zastava 750, letnik 1973. Ivica Dimc, Gmajna 4 Raka.
PRODAM škodo, letnik 1972, registrirano do 4.4. 1980, tudi na ček. Anton Bobič, Resljeva 4, Kostanjevica.
PRODAM zastavo 101, tehnično pregledana Mervar, Šegova 14, Novo mesto.
PRODAM fiat 124 po ugodni ceni. Višček, Klemenčičeva 1, Trebnje, (Cviblje)
UGODNO prodam avto Škoda 110, nov motor. Bašelj, Gor. Straža 52.
R12, letnik oktober 1974, 73.000 km, prodam. Berger, Kristanova 24, Novo mesto, telefon: 22 -364.
BUGGY VW 1300 prodam. Tomaž Kos, Smaijeta 43, Šmarješke Toplice, telefon: 84 - 916.
PRODAM
PRODAM gliser Elan GT 070 z motorjem Merc uri 65 in prikolico. TeL 23-713 v večernih urah.
PPvODAM dvobrazdni traktorski plug. Alojz Simončič, Dolenja vas
2.	Raka.
PRODAM motor za lado, prevoženih 42.000 km, in motor Citroen (spaček). Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Jože Kožar, Dol. PirošF ca 20, 68263 Cerklje ob Krki.
UGODNO prodam nerabljen pletilni stroj „Super standard". Informacije v popoldanskem času. Telefon: 23-534.
PRODAM dobro kravo. Sckula, Koroška vas 12, Stopiče.
PRODAM električno preklopno uro Iskra, pletilni stroj Brodhcr, stereo avtoradio-kasetofon, sobni termostat z uro in otroško kolo za 4 leta. Telefon; 22-981.
PRODAM voz (16 col), motor 250 EMZE. Lokar, Dol. Karteljevo 21, Novo mesto.
PRODAM samonakladalko 17 in malo rabljena okna. Anton Vidmar, Škrjanče 7, Novo mesto.
IZVEN KRMNI motor za čoln Chryisler (25 KM), rabljen 30 ur, prodam. Informacije na telefon (068) 61 - 597.
PRODAM hidrofor 180 L, 3-fazni. Ogled vsak dan po 16. uri. Dol. Kamence 67, telefon 23 - 636, 68000 Novo mesto.
PRODAM dobro kravo ter mlatilnico na popolno čiščenje. Udovč, Vrhovo 14, Mirna peč.
ZARADI selitve nujno prodam TV - color Gorenje Selectomatic, še pod garancijo Možnost na odplačilo. Jože Ovniček, Župančičeva 4, telefon: 77 - 274, 68330 Metlika.
PRODAM mizarski brusilni stroj za les (2,50 m). Ivan Suhorepec, Ru-četa vas 2 pri Črnomlju, 68340 Črnomelj.
DOBRO ohranjen športni voziček prodam. Milana Majcna 11, Novo mesto.
PRODAM otroški voziček, globok, rdeče barve, ter košarico za dojenčke z vložkom. Majda Jakše, Brod 10, Novo mesto.
PRODAM kombajn Zmaj 780 v voznem stanju. Šuštaršič, Dobra-vica 3, Šentjernej, telefon: 85 -378.
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Sadek, Zagrebška 15, tele- ' fon: 25- 651.
PRODAM biljard po ugodni ceni. Oglasite se lahko vsak dan. Legan, „Dom Frata" Dol. Ajdovec 20,
68361 Dvor pri Žbk.
OTROŠKO posteljico prodam. Ma-.....................',	No
cedoni, Prisojna 10, Novo mesta
ČOLN SMS SPECIAL šport Beograd prodam. Sandi Mikulan, ČZP Dolenjski list, Novo mesto.
PRODAM obračalnik Maraton in mlatilnico z reto, trosili in enkratnim čiščenjem. Jože Drenik, Jablan 25, Mirna peč.
PRODAM kombajn v brezhibnem stanju. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto.
PRODAJAMO kilogramske piščan-ce-brojlerje, 10. in 11. junija. Parkelj, Mirna peč 37.
PRODAM brejo kravo, staro 5 let, in junca, starega 2 leti. Alojz Štangelj, Jama 1, Novo mesto.
PRODAM brejo kravo ali telico. Puhan, Podturn 45, Dol. Toplice.
PRODAM prikolico za osebni avto, nosilnost 700 kg (cena 4.000,00). Olga Erjavec, Drska 20, Novo mesto.
PRODAM kravo pred drugo in telico pred prvo telitvija Makše, Jordan kal 5, Mirna peč.
UGODNO prodam modele za izdelavo betonskih cevi 010 - 015 -020 - 030 s kompletnimi pripomočki. Peter Radovan, Trubarjeva 1, Trebnje.
POSEST
PRODAM zazidljivo parcelo (1300 m2) v Beli cerkvi na Dolenjskem. Ponudbe pod šifro: „90.000“.
PRODAM parcelo (800 m2) blizu Novega mesta. Naslov v upravi lista (2261 /79).
PRODAMO starejšo, komunalno urejeno enonadstropno hišo z vrtom v centru Mirne. Primerna je za obrt in lokal. Informacije: Vilko Marin, Mirna 95 na Dolenjskem.
PRODAM njivo v bližini Novega mesta, primerno za gradnja Sončna lega, lep razgled. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista. (2234/79).
PRODAJAM vinograd, obdelovan na stari način, v velikosti 24 arov. Dovoz z avtom. Parcela leži v Novi Gori pri Velikem Trnu pri Krškem. Voda, elektrika, zraven. Janez Tičar, Koritnica 2, Raka pri Krškem.
KUPIM
KUPIM s rarejši VW za rezervne dele (lahko tudi karamboliran). Jože Kožar, DoL Pirošica 20, 68263 Cerklje ob Krki.
•m
PODPISANI FRANC BAŠKOVIČ, Vel. Malence 18, pošra Krška vas, prepovedujem vožnjo po mojem travniku v Lokah, parcelna štev. 175 in 176 K.O. Čatež. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Ta prepoved velja trajna
ANGELCA PAVLIN, Koroška vas 12, prosim vse, ki o meni in zaradi mojega maža govorijo neresnico, naj s tem prenehajo, ker bom v nasprotnem primeru tožila vsakogar, ker so govorice o meni zaradi mojega moža neresnične.
mmnim
MIMICI MOLEK iz Metlike, Navratilova 2, za njen 75. rojstni dan iskreno čestitajo in ji želijo še veliko zdravih let brat Tonček z ženo in Pavlihovi.
iffOBVESTI LA I
CTC - THYSSEN servis Anton Vrščaj, Črnomelj Kolodvorska 56, telefon (068) 76 - 073. Opravljamo in montiramo gorilnike vseh vrst in znamk, kompletno z oljno in eiektro instalacijo. Nastavitev najmanjše porabe goriva z najsodobnejšimi instrumenti
STEKLARSTVO MOJCA PEČEK! Obveščam cenjene stranke, da poslujemo v novih prostorih na Resljevi 1. Okvirjamo slike ter izdelujemo vitraže. Se priporočamo.
LTH - SERVIS ČRNOMELJ, Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, telefon (068) 76-073. Obveščamo cenjene stranke, da popravljamo šanke, vitrine, hladilnice klav-
nic, zmrzovalnc skrinje in gospodinjske hladilnike. Za izdelke LTH tudi v garanciji.
RAZNO
V SREDIŠČU Sevnice oddam v najem delavnico za mimo obrt Informacije po telefonu: (061) 553- 085.
UMU
V preteklem tednu so pri nas umrli:
Kovačič Mihael, kmetovalec iz Zupelevca - star 67 let;
Kovačič Stanko, upokojenec iz Brežic - star 61 let;
Levak Franc, upokojenec iz Brežice - star 77 let;
Moškon Monika, upokojenka iz Podsrede stara 75 let;
Ivanka Vogrinc, delavka iz Črnca - stara 55 let.
K. M
V času od 26. aprila do 2. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Zvonka Šuštarič iz Pribincev- Marjanco, Terezija Butala iz Dolenjskih Toplic - Sebastjana, Milena Ivanež iz Gabrja Primoža, Cvetka Ferlin iz Velikega Podloga - Martino, Bojana Podpadec iz Gabrja - Romana, Milica Žefran iz Gornjega Suhadola
- Andreja, Ljuba Vodcničarski iz Črnomlja Majo, Milena Pribožič z Vojskega - Tanjo, Milena Grguraš iz Črnomlja - Majo, Breda Dragan iz Šentruperta - Bredo, Štefanija Zakrajšek iz Mokronoga - Ljuba, Majda Udovč s Krke - Natašo, Darinka Sladič iz Tomažje vasi - Davida, Milena Marič iz Jurke vasi - Boruta, Amalija Medved s Sinjega vrha -deklico, Veronika Žugelj iz Ravnac
- dečka, Danica Prijatelj iz Gotne vasi - deklico in Vera Majcen s Polja - deklico.
V času od 24. do 30. maj a«*' novomeški porodnišnici rodile: * na Kočevar iz Gradca - Gabnj*J Ana Slak iz Dolenjega Podbor^ Silvo, Branka Gradiša iz Serruca Teo, Ivanka Kus s Pristave -na, Anica Žagar z Drske - J8"? Antonija Jevnik iz Malih Vodeni* Andreja, Jožica Težak iz Drago™y vasi - Matejo, Anica Oberstaf Vrha - Silva, Jožefa Penca iz Lnr mlja - Sabino, Irena Rešeti Malega Podloga - Bojana, Kocjan s Stopncga - Mileno, Priselac z Broda - Sandija, Tot>jf Pucelj iz Dešeče vasi - ReW, Darinka Fideršek iz RagovefS Aleša, Marija Žgavec iz ČmoH“P Vesno, Dušanka Udovič iz VinFv Damjano, Marija Majde iz KJS vasi - Francija, Katarina Čer«*. Metlike - Marjeto, Marija Ok°^ • Šentjanža - Gordano, Danica 1 z Dvora - Urško, Rozalija Juval Trebnjega - Saša, Stojanka RiN' Lipovščakov - Gordano, Dan-: Kurent z Mirne - Maksa, Kopina - iz Radovelj - Me” Štefka Čečelič iz Jedinščice deklico, Antonija Pucelj iz Ote™
- dečka, Jožica Papič iz Cerovo dečka, Jožica Repše iz Šentrup®
- dečka, Marija Jordan iz Sajev® deklico, Jožica Ribarič iz BuM cev - deklico, Milka Pezdilf,
Krasinca - dečka, Antonija _ benc iz Črnomlja - dečka, Ljudi j Jevnik iz Dolenje Stare va** dečka, Majda Božič iz Orehovi®' deklico, Vida Vodopivec iz Dri1* ske vasi - deklico in Jožefa Fj! iz Volčkove vasi — dečka. - CK TAMO!
Zahvaljujem se dr. Trobišu, šefu pljučnega oddelka splošne bolnice v Novem mestu, in ostalemu zdravstvenemu osebju za vsestransko pomoč in uspešno zdravljenje, ki so mi jo nudili v moji bolezni. Lepa hvala tudi strežnemu osebju in vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali med zdravljenjem v bolnici. Jože Pungerčar, Žaloviče št 34, Šmar. Toplice.
12 BR£ŽIŠK€,j;7;
PORODNIŠNICI *'e *
V času od 28. 4. do 5. 5. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Zlata Hribenik iz Brežic - Matjaža, Tatjana Kreačič iz Vel. Malenc - Lauro, Vjeko slava Kocijan iz Marije Gorice
- deklico, Marija Ocvirk iz Orešja -dečka, Nada Potodnik iz Krškega -Mateja, Sonja Štefok iz Male Rakovice - ANdrejo, Slavica Babič iz Gredic - Željko, Marija Kolman iz Sevnice - Dejana, Nada Zore iz Brežic - Janoša, Durda Konosič iz Galgova - Maria, Darinka Mezič iz Krškega - deklico, Milena Cerovec iz Ardra - Igorja, Marija Petrič iz Male Doline — dečka, Irena Bauso-vac iz Krške vasi - Mateja, Anka Vujič iz Brežic - Martino, Terezija Iljaž iz Malega Obreža - deklico, Fanika Černelič iz Podgorja - Janeza, Frančiška Jakovina iz Ključa -deklico, Marjja Rihtar iz Sevnice -Stojana, Ljubica Stanoeva iz Brežic
- Šlobodana, Nada Vintar iz Kalc Nakla - Roberta, Marija Pezič iz Brdovca - Kristino, Nada Brežnjak iz Rakovca - deklico. ČESTITAMO!!!
V času od 26. 5. do 2. 6. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Brigita Čurčič s Sel —Borisa, Danica Kos iz Brežic - Gregorja, Nevenka Mučnjak iz Kladja - Martino, Anica Neral iz Gredic — deklico, Ljubica Janušič iz Brežic — Danielo, Irena Uinčič iz Šentlenarta - Matejo, Metka Cvetkovič iz Krške vasi -Petra, Magda Štibohar iz Dubrave -Janico, Greta Pantič iz Krškega — dečka, Marija Lipej z Glogovbroda
- deklico, Vlasta Belca iz Brestanice
- Diano, Ružiča Lepšina iz Stare vasi - Borisa, Tomiča Sorčan iz Bistrice ob Sotli - Marka, Jožica Medvešek iz Loga — Srečka, Mirjana Drenovački iz Samobora -Marka, Jožefa Remih iz Sevnic - Rajka, Durda Prlič iz Nedelje — Dalibora, Ana Veličevič z Drnovega - deklico, Terezjja Ferenčak iz Črnca -Lada, Štefanija Hršak iz Zagreba -deklico, Marjja Draškovič iz Farka-ševca - Davorko, Marija Leskovšek iz Globokega - dečka, Alma Panič iz Trnja - Dejana, Danica Slamar iz Novakov - dečka, Ana Štros iz Brd. Križa -Maria in Marija Zemljak--Biber iz Male Rakovice -Marija.
ČESTITAMO!!!
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
SUHOREPEC
iz Ručetne vasi 2 pri Črnomlju
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim kolektivom Emone, Ihana, ZSO Črnomelj, PGD Petrova vas, ZB Petrova vas in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Katarina, sinovi Leopold, Jože, Ivan, Franc z družinami, sestra Angela z družino, brata Jakob in Leopold z družinama ter drugo sorodstvo.
V SPOMIN
10.	junija minevata dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil ljubi atek, mož, sin, brat in striček
DANIJEL
KUM-
DANE
iz Praproč
Ne čas ne solze ne ublažijo bolečine, ki nam jo je zadala kruta usoda. Spomin nate je vedno in povsod navzoč. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
.	I
Njegovi: sinček Danči, žena, mama, brat in sestri i družinami
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novf: mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL, Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnici' Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predse d-nik: Slavko Lupšina.
IŠKI OD_____________________^__________o_____
Ria Bačer, Andrej Bartelj, Mari8®,
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ured' nik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marj8” Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Joži«8 j Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge-,. Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnin8,
R rlin nnllolno nar/v^nina 1 1 O <1<m	t	l*»rt7PnT’
238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej — Za in oz e tri" g stvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druge valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 5 2100- 620-107- 32000- 009- 8- 9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določen) strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na pr*j strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnj8 beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 10 od 1-
1.	1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupšc>' ne SRS (ŠL 421-1/72 od 28. 3. 1974) sp Dolenjski list ne plačuj davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Uh?8 talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: 6800 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23—611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filnuj? prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: LjU“ ska pravica, Ljubljana.	>
"S
—J
*• m*
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas jc zapustila naša draga mama, stara mama in teta
MARIJA
Stupar
iz Novega mesto
Iskreno se zahvaljujemo vodilnim in strežnemu osebju Doma Počitka v Metliki za vso skrb in nego, zahvaljujemo se za P°darjeno cvetje, izraženo sožalje ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinova France in Lojze z družinama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega ata in strica
JOŽETA POVHETA
iz Dolenjega Vrhpolja 28 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijate-fletn, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, podarili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo patru Pro kura tor ju in priorju ter sodelavcem iz Pleterij in Iskre ter sindikalni organizaciji Iskre Šentjernej za denarno pomoč, in ‘Upniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Peter, Jože in Martin z družinama, hčerke Štefka z možem, Anica in Jožica z družinama, sestri Tončka, Pepca in brat Tone
V SPOMIN
30. maja 1979 je minilo leto, odkar te je kruta usoda iztrgala od nas v naj lepših letih. Zapustil si nas v veliki bolečini, naš dobri mož, atek, sin in brat
METOD
STRNIŠA
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je za vedno zapustila naša nepozabna žena, hčerka, sestra in teta
JOŽICA
KLEMENČIČ
roj. Sladič iz D. Kamene
iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sovaščanom in delav-iz Novoteksa -IVS za podarjene vence in cvetje. Posebno ^ahvalo izrekamo delavkam iz šivalnice za požrtvovalno pomoč in **evilno spremstvo na njeni zadnji poti, tov. Kranjčiču za Poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni nr?td' Hvala vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih pristopili na pomoč, izrekli sožalje in pokojnico v tako velikem številu pospremili na pot brez povratka.
Žalujoči: mož Jože, mama, sestre Dragica, Lojzka in Justi ter brat Franc z družinami in drugo sorodstvo.
Novo mesto, dne 27. maja 1979.
A
j® vednone moremo verjeti, da te ni med nami, tebe, ki smo te vsi “■teli radi. Svojo ljubezen in spoštovanje ti lahko izkazujemo 1,10 »e s cvetjem in z obiski preranega groba.
Vsi njegovi Radlje ob Dravi, Dolenjske Toplice
ZAHVALA
Ob težki, nenadomestljivi in prerani izgubi moje žene, naše mame in stare mame
PAVLINE
VOVK
iz Zbur
se iskreno in najtopleje zahvaljujemo zdravniku škocjanske ambulante dr. Kralju za lajšanje bolečin pri neizprosni bolezni, vsem vaščanom in sodelavcem Krke TOZD Zdravila in 1MV obrat Šmaijeta za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter za pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena zahvala tudi kaplanu iz Škocjana za spremljanje na zadnji poti, kakor tudi pevskemu zboru „Dobra-va“ za pesmi v slovo.
Žalujoči: mož Stanko, hčeri Pavlinca in Cvetka z možema in vnuki, sestre in bratje z družinami in drugo sorodstvo.
k.
r
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE ŠENIČAR
iz Smolenje vasi 47 pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev. Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom, Gasilskemu društvu Smolenja vas, Postaji milice Novo mesto za vso prizadevnost in pomoč, župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, lepa hvala.
Žalujoči: sinova Ivan in Jože z družinama, hčerke Mimica, Ančka in Jožica z družinami in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Dne 13. maja je prenehalo biti srce mojega moža, očeta in starega očeta
KARLA
OSOJNIKA
iz Šentlenarta 30, Brežice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence m obsuli njegov grob s cvetjem. Posebna hvala govornikoma, pevcem in kapelski godbi. Prav tako hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in nam stali ob strani.
Žalujoča žena Malčka in hčerka Mimica z družino.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
AVGUŠTINA
MURGLJA
iz Dolenje vasi pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, kolektivu Keramika ter drugim prijateljem za izraženo sožalje in podaijene vence ter cvetje. Hvala župniku za opravljeni obred in pevcem za žalostinke ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Iz KS Draga sl
voda
NAČRT ZA PODPRESKO - v Podpreski načrtujejo za leto 1980 stanovanjsko-poslovne stav-
0 ZAPOSLOVANJU V OBČINI
** si|udana5nj* seji izvršilnega odbo-NveePno«i 23 zaposlovanje bodo Hatjij' *>ozornosti posvetili proble-^Poslovanja v črnomaljski ‘ "a dnevnem redu je poleg ,udi finančno poročilo o
realizaciji za prvo letošnje trimesečje ter organizacija finančnega poslovanja v letošnjem letu. Goyor bo fc
o usposabljanju in zaposlovanju invalidov in o pripravah delavcev za zaposlitev, o izvajanju srednjeročnega plana skupnosti v letošnjem letu in o pripravah za naslednje srednjeročno obdobje.
be. Financirali naj bi jo Mercator-tozd „Jelka,• Ribnica (trgovino), UK Kočevje, ki ima tu svoj tozd in Gozdno gospodarstvo ZKGP oziroma Samoupravna stanovanjska skupnost.
LOVSKI DOM - Lovska družina Draga je že izbrala parcelo in uredila dokumentacijo za gradnjo novega lovskega doma, ki bo stal prav v Dragi Lovci ga bodo gTadili s prostovoljnim delom in denarjem, ki ga bodo zbrali s članarino in pristojbinami za odstreL
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ", KRŠKO
RAZPISUJE KAD RO VSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1979/80 ZA NASLEDNJE ŠOLE:
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO- KEMIJSKA TEHNOLOGIJA
7
TEHNIŠKA SREDNJA SOLA - PAPIRNIŠKI ODDELEK	6
TEHNIŠKA SREDNJA SOLA - KEMO ODDELEK2 POKLICNA PAPIRNISKA SOLA	20
Učencem srednjih in poklicne šole bo delovna organizacija poskrbela internat in plačala internatsko oskrbnino.
Prijave z dokazili o končani srednji oz. osnovni šoli sprejema kadrovska služba delovne organizacije.
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP"
METLIKA
Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta TOZD Gradbeništvo in zbora delavcev TOZD Komunalno gospodarstvo
razpisuje
prosta dela oz. naloge:
1. individualnega poslovodnega organa — VODJE TOZD GRADBENIŠTVO
2. individualnega poslovodnega organa - VODJE TOZD KOMUNALNO GOSPODARSTVO (reelekcija)
Kandidati za opravljanje zgoraj navedenih del morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. in 2:
— najmanj srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj
— moralno-politična neoporečnost
Izbrani delavec bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu.
\r
soz
dolenjka
obiščite
DOLENJKO
»Zenske rade delajo ponoči”
UREDITI ODTOK VODE - Trava je dobila asfaltno cesto, ni pa urejen odtok vode z nje. Tako zdaj voda dere ob cesti, odnaša pesek in kamelje, da nastajajo globoki jarki, ki so nevarni ljudem, vozilom in cesti sami, saj jo voda lahko izpodkoplje.
DELO LJUDEM - V Dragarski dolini je že ali bo še postoijencga marsikaj, kar bo olajšalo ljudem življenje. Posebno pa si domačini žele dela, saj je tu precej - predvsem mlajših žensk - brez zaposlitve. Nekateri predlagajo, naj bi za proizvodni obrat uporabili šolo, ki ima nekaj neizkoriščenih prostorov. Za te kraje bi bil primeren podoben obrat, kot je Saturnusov v Loškem potoku.
Le zakaj neki je voda mokra?
Tudi to bi bil pravšnji naslov za ta polemični zapis.
Na neki konferenci so govorili o stabilizacijskih ukrepih. Mednje sodi tudi izkoriščanje delovnih sredstev. Le-ta so najbolj izkori: ščena, če so neprestano v obratovanju - podnevi in ponoči
Pa se oglasi moški predstavnik sicer izrazito ženskega kolektiva, češ zavzemanje za ukinitev nočnega dela žensk je nestabilizacijsko, da se o tem najraje pogovarjajo tisti, ki tega problema itak nimajo - sicer pa in sploh -ženske imajo rade nočno izmeno.
Tako!
Najbrž so si akcijo za ukinitev nočnega dela za ženske izmislili pretirano kavalirski moški, Ijubo-sumneži in egoisti, kajti ženska naj bo ponoči doma - v postelji.
Najbrž je res, da še nismo dovolj bogati, da bi se lahko kar tako odpovedali tretji, nočni izmeni Stroji in druge delovne riaprave spričo hitrih tehnoloških izboljšav nenehoma moralno zastarijo - se amortizirajo zaradi starosti, ne zaradi resnične izrabljenosti Neprestana izkoriščenost sicer dragih delovnih sredstev je gotovo ekonomsko utemeljena v zbiru stabilizacijskih ukrepov.
Toda krilatica, da ženske rade delajo ponoči, ima izrazito družbenosocialni značaj. Zenska, mati in žena, želi biti doma čez dan zato, ker nima urejenega varstva, ker ima obilo hišnih in gospodinjskih opravkov, ki jih ne more opravljati ponoči, in ker, bodimo iskreni, dodatek za nočno delo na-vrže nekaj stotakov za stabilnejši družinski proračun To je vsa skrivnost ljubezni do nočnega dela in nič drugega.
Zgoraj omenjeni razprav-
Ijalec pa ni nič povedal o telesni in duševni iztrošeno-sti, ki se v tako visokem odstotku pojavlja v ženskih kolektivih z nočnim delom, in sicer v obliki invalidnosti Nobena skrivnost ni, da ženska pred nočnim delom ali po njem manj počiva kot moški Ima na tisoče opravkov, vezanih na dnevni delovni ciklus. To še zlasti v letih, ko so otroci še majhni, ko hodijo v šolo in po krajšem premoru pridejo na vrsto še vnuki Šole v glavnem delajo dopoldne, govorilne ure so dopoldne, tržnice so dopoldanske, svež kruh in dobra izbira mesa je zjutraj, dopoldanski javni promet je gostejši dopoldan kot popoldan
Mi pa zadovoljno: Zenske rade delajo ponoči
JURE KRAŠOVEC
Belokranjka iz Francije
V črnomaljski občini skoraj ni osnovne šole, na kateri v več kot 32 letih službe ne bi učila Marija Weiss. Sem so vštete tudi tiste šole, ki so zaradi premajhnega števila učencev že pred leti zaprle svoja vrata, kot na primer Stara Lipa, Petrova vas in Dobliče.
V vseh teh letih se je Weissova navadila, da o letih govori le kot o šolskih letih, in tako tudi pove, še vedno s kancem žalostnega hrepenenja v glasu, da se izteka že drugo šolsko leto, kar je v pokoju, in to po več kot 32 letih službe, priznanih pa ima tudi štiri leta in pol, dvojne partizanske dobe. ,, V začetku, ko sem se upokojila, je bilo hudo, da ni mogoče povedati. Že prej so mi bile počitnice vedno predolge, po upokojitvi pa me je moral mož vsaj vsakih štirinajst dni peljati v šolo, da sem bila vsaj za kratek čas spet v okolju, katerem sem preživela večji in najlepši del svojega življenja, ” je pripovedovala Weissova.
Marija Weiss je eden redkih ljudi, ki so se mu njegove otroške želje v veliki meri uresničile. Še kot dekletce v Kanižarici si je želela, da bi poučevala na šoli, najbolj pa je vzljubila zemljepis in zgodovino. No, do tega, da bi lahko študirala ta dva predmeta, sicer zaradi vojne ni prišlo, kljub temu je to svojo še otroško ljubezen lahko prenašala na mnoge rodove otrok, večji del svojega službovanja pa je skrbela za učence tretjih razredov.
Čeprav je le žalosten splet okoliščin pripeljal do tega, da je Weissova toliko let svojega življenja posvetila otrokom in da danes preživlja pokoj kot zagnana in delavna družbenopolitična delavka - za vse to je dobila tudi občinsko priznanje OF - ji danes ni žal, da se je življenje tako zasukalo, še več: tudi ko je kasneje imela možnost, da bi si izbrala drugačno pot, ni niti za hip pomislila, da bi odšla iz svo-
je Bele krajine v Francijo, v deželo, kjer se je rodila v rudarski družini in kjer jo je mati po vojni, ko je prišla na obisk, na kolenih prosila, naj ostane.
,, Odkar se zavedam, sem videla mamo samo dvakrat v življenju, ” se spominja Weissova Ko je ače rudar zbolel na pljučih in se vrnil iz Francije domov v Kanižarico, kjer naj bi okreval, je družino pustil v tujini, s seboj je vzel le dveletno' hčerko Marijo. Očetu se je doma bolezen, posledica rudarskega dela, poslabšala in je v domačem kraju umrl Deklico je prevzela teta, dokler ne bi bile urjene formalnosti, da bi se lahko vrnila k materi v Francijo. Stvari so se vlekle in zapletale, ko bi po dolgih letih končno Marija lahko odpotovala, pa je to onemogočila vojna. Mlado dekle se je proti koncu vojne znašlo v partizanskem pedagoškem tečaju v Kanižarici, katerega je obiskovalo 45 bodočih učiteljic in učiteljev iz vse Slovenije. Komaj sedemnajst let ji je bilo, ko so jo še med vojno poslali učit v Adlešiče, od tam v Petrovo vas, takoj po končani vojni se je prostovoljno javila za mesto učiteljice na Primorskem. Ko je prišla nazaj, je učila na Vinici, kjer je bila celih enajst let. Vmes je poučevala še v Stari Lipi. „ Tudi za to šolo sem se sama odločila, ko sem zvedela, da je tamkajšnja učiteljica zbolela in je vprašanje, ali dobiti novo ali pa šolo zapreti, otroci pa naj hodijo na Vinico. ’’ In vsak dan je šla v Staro lipo peš iz Kanižarice.
V njenih prvih učiteljskih letih so bili učenci skoraj njenih let in so jo kar tikali „Hčerini sošolci so otroci mojih učencev, ” je povedala kot zanimivost, medtem ko bi njeni zadnji učenci iz črnomaljske šole, kjer je učila zadnjih osemnajst let, že skoraj lahko bili otroci njenih otrok. A. BARTELJ
& t « ***
Konec tedna spust po Kri
Spet turistično-športna prireditev na valovih Krke
POMOČ PRIHAJA - Čeprav je bil hlev v kratkem času v ognju, so rešili vso veliko živino.(Foto: Železnik)
Kajuk kanu klub Rašica iz Ljubljane sekcija „Krka“ pripravlja za lo soboto in nedeljo spet veliko turistično-športno prireditev na valovih zelene Krke Tradicionalni dvodnevni veslaški maraton KRKA 19 je letos razdeljen v dve, med seboj tesno prepleteni prireditvi.
V soboto zjutraj bo turistični del veslaškega maratona od vasi Krka do Žužemberka. V nedeljo se bodo na progi od Soteske do gradu Otočec pomerili tekmovalci, ki so že lani zagrizeno branili barve svojih klubov in društev. Prireditelji vabijo zlasti k množični udeležbi na izlet po vodi od Krke do Žužemberka, ki bo v soboto. Izleta naj se udeleži „vse, kar na vodi plava". Tako vabijo agilni organizatorji in dodajajo: ob straneh turističnih čolnov bodo veslali „stari mački", udeleženci izleta po Krki pa bodo ta dan dobili diplomo, kosilo, značko, skromna darila, sok ali pivo in še kakšno presenečenje na progi. Za njihovo varnost in dobro počutje bodo skrbeli razen tega še zdravniška ekipa, reševalni kombi na cesti, kamp v Žužemberku.
V nedeljo bo tekmovanje v vseh kategorijah od Soteske do Otočca. Prireditelji dostavljajo še, da si zaradi stanja oz. višine Krke pridržujejo pravico spremembe glede starta in'
cilja, kar pa bodo do sobote Pra'^ časno sporočili.	^
Ko se nesreča zgrne na kmetijo
Pogorelo veliko gospodarsko poslopje Simončičevih na Šmarčnem -Živino rešili
Nista še minili dve leti, odkar sta Simončičevim na S marčni utonila v Savi dva sinova, lani je umri gospodar, v soboto pa je požar upepelil veliko gospodarsko poslopje.
Gospodinja Alojzija Simončič, ki je na kmetiji sama z bolehno 76-let-no materjo ranjkega moža, je že doslej vzbujala občudovanje domačinov, s tolikšno voljo se je lotevala tudi najtežjih del. Po zadnji nesreči je njeno breme še neprimerno hujše.
Nekaj po 15. uri je v soboto iz poda butnil velik plamen,, ki ga ni
PRVAK NA KITARI
Jutri bo v prostorih črnomaljske glasbene šole nastopil slovenski in jugoslovanski prvak v igranju na kitari Robert Setnikar iz Ljubljane. Koncert bo za poslušalce, posebno za učence glasbene šole, izjemno umetniško doživetje.
Darjin glas v »deveto vas”
V soboto so se v Črnomlju predstavili pevski talenti
Na reviji v Beli krajini živečih mladih pevskih talentov, ki so jo 2. junija zvečer pod naslovom Gl is mladih organizirale v črnomaljskem kulturnem domu mladina Emone -Dolenjke, občinska konferenca ZSMS iz Črnomlja in Glasbena mladina Bele krajine, je bila od strokovne žirije in občinstva najbolje ocenjena Darja Pečaver. Najboljši se bodo udeležili avdicije za oddajo Kar znaš, to veljaš, ki bo 18. junija.
Drugo mesto strokovne žirije in tretje mesto poslušalcev je med osemnajstimi nastopajočimi dosegel vojak Andrija Unkovič, drugo mesto občinstva pa je zasedla gimnazijka Silva Butala. Žirija je tretje mesto prisodila Srečku Brezarju. Prireditev je bila občinstvu všeč, pokazala je, da v Beli krajini ne manjka dobrih pevskih glasov.
bilo mogoče ugnati, dokler ni opravil z mogočnim ostrešjem. Vaščani so se sami nemudoma spoprijeli z zublji Nekaj cevi in iiidrant so uporabili za obrambo hiše, da so oteli vsaj ta Med gasilci so prvi prihiteli prostovoljci iz sosednjega Vrhovega, zatem so prišli še Boštanj-čani in Sevničani z avtomobilsko cisterna Ko so požar omejili še Boštanjčani, so ogenj kmalu ukrotili, saj je pomenil nevarnost za strnjeno vas. Mladi gasilci in vaščani so se z velikim pogumom prebili do dveri in spravili iz hleva vso številno čredo govedi in tudi vse prašiče. Rešili so tudi silokombajn, kosilnico in še nekaj drugega orodja.
Po prvi (nestrokovni) oceni je škode za 4S0.000 dinarjev. Gospodinja je imela na podu pripravljenih
Na Lisci vse o raketarstvu
Za mlade in številne amaterje sevniškega astronavtičnega in ra-ketarskega kluba „Vega“ je nedvomno veliko priznanje, da so od danes do nedelje prireditelji drugega shoda najuglednejših strokovnjakov za astronavtiko, raketno modelarstvo in amaterstvo iz vse Jugoslavije.
Srečanje se prične danes popoldne na Lisci. V treh komisijah: za astronavtiko, raketno modelarstvo in amaterstvo, pričnejo z delom jutri. Prvo predavanje bo imel znani slovenski astronom prof. dr. Fran Dominko. Zanimiva bo nedvomno ocena minulih dveh kozmičnih desetletij, ki jo bo podal inž. Milivoj Jugin iz Beograda. Ob vrsti ostalih uglednih strokovnjakov se bo jutri in pojutrišnjem zvrstilo še 23 predavanj.
Pokrovitelj tega shoda je Marjan Orožen, predsednik izvršnega odbora Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
A.Ž.
11 ton sena, dan pred požarom je spravila domov iz laške pivovarne dve toni droži Najtežje bo obnoviti ostrešje, ki je bilo zgrajeno na novo po vojni (poslopje je prvič zgorelo ob koncu vojne)!
Pravi vzrok požara do zaključka redakcije še ni bil znan. Komisija raziskuje med dvema možnostma: strelo ali napako velektričninapelja-vi.
A. Ž.
AVTO ZGOREL
V nedeljo, zvečer je zgorel osebni avto Novomeščana Daka Pruščevi-ča, ki se je vozil od Črnomlja proti Metliki. V Grmu je Pruščevič prehitel osebni avto, zapeljal na levo bankino, avto je zaneslo s ceste na njivo, kjer se je prekucnil na bok in vžgal. Na kraj nesreče so prihiteli metliški gasilci, vendar ognja niso več mogli zadušiti. Škode je za 70.000 din. Pruščevič je bil laže ranjen, pomoč so mu nudili v metliškem zdravstvenem doma
Čolnarska tradicija zamira
,,Ko sem pred 24 leti. pri! Srebrniče, je imela skoro v» kmetija svoj čoln, danes st* ' vasi samo dva, pa še ta d» zavoljo športa, in ne zaradi trebe kot nekoč," je rekla Ml"" Hribar iz Srebrnič.
Njeni dve hčerki sta se M otroka igrali v Krki za hišo f lepem pesku, nabirali sta šW ke, voda pa je bila čista kristal. Danes je Hribarjev bfl zaraščen z algami, peska ni vid ti nikjer, vnučka pa kar nap( lezeta v čoln, ko že v vodo i moreta.
Hribarjeva, ki ima „babica servis", se z vnučk« Alešem in Tonijem često i v čolnu, pa se spominja: , tije vzdolž Krke so imde nekdj čolne zato, ker so imeli zen na drugi strani reke, pa so 1 hodili obdelovat Navadno/ b3i vinogradi onstian, pa tud železniško postajo v Straži ie j čolnom veliko prej prišlo k® peš po cesti"
V sadovnjaku pri Krki sta ( veliki jagnjedi, ki imata tudi I pomen. „Ko so ljudje zve# j prihajali z njiv ali vinograd domov, je bila na Krki navad gosta megla. Jagnjedi sta narjem kazali pot
Coln pri Hribarjevih je dand*1 nes pri hiši zato, da zet ribari i* da se poleti z otroci zapelje f® Krki	R.	J
V ČOLNU: Marija Hribar i Srebrnič se kar naprej je*M na vnučka, ki ji uhajata n* čoln. Pri hiši je še od takrat ko ga niso imeli za šport
Divje ovce tudi ob Kolpij
Jih lovci lahko odstrele ali ne?
RED IN MIR V REPIČEVI DRAGI
- Halo, rad bi govoril s tovarišem Zupanom.
- Trenutek. Vas bom prevezala, vendar, prosim, bodite kratki.
- Tovariš Župan?
- Da, pri aparatu.
- Pravkar sem prelistal odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Repičeva draga, pa vam želim čestitati. Lepo je, da ste z odlokom prepovedali pljuvanje, sežiganje odpadkov na javnem smetišču, odmetavanje čikov in drugih ogorkov, metanje kamenja in drugih predmetov, streljanje s fračo ali z lokom
po mestnih ulicah, prav je, da ste prepovedali pranje motornih vozil v Zeleni reki, parkiranje po pločnikih, točenje alkoholnih pijač nakresanim, gojenje domačih živali v blokih, vožnjo po parkih, uporabo vode za zalivanje v sušnem času, nameščanje bodeče žice v ograjo, trganje in pobiranje sadja, poljskih pridelkov brez lastnikovega dovoljenja, kajenje v javnih prostorih, kjer je to še posebej prepovedano, stepanje preprog in krp skoz okna in balkone, taborjenje, kjer se komu zljubi, prislanjanje ko-
les ob stenp, robove cest, na izložbe, puščanje perutnine in drugih živali na cesto, posedanje mladoletnikov po gostilnah in lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače, kotalkanje, smučanje, drsanje in brcanje po ulicah, prevažanje mesa, kruha, skratka živil v neprimernih vozilih, lajanje psov, ki motijo speče, prevažanje mrhovine, kosti in kož v nezaprtih vozilih, puščanje ognja brez nadzorstva, požiganje suhe trave, sekanje drv in premoga po stanovanjih, uporabo električnih strojev in aparatov, ki motijo druge
uporabnike električne energije, in tako dalje. Zdaj pa me zanima, če je poskrbljeno za to, da se bo odlok tudi sU*-odstotno izvajal.
- Brez skrbi bodite, tovariš krajan! V odloku piše tudi, da je prepovedano prenočevanje na avtobusni postaji, in če boste našli kogar koli tam smrčati, ga kar prijavite. Še nagrado dobite!
- Toda, tovariš Župan, saj sami dobro veste, da Repičeva draga nima avtobusne postaje.
- Saj zato pa!
- Tutu- tu- tu- tu- tu ...
TONI GAŠPERIČ
Prebivalci zgornjega dela Kolpske doline opažajo zadnje mesece na tem območju muflone (divje ovce z navzdol zavihanimi rogovi). Lovec Slavko Ferbežar iz Bosljive Loke nam je povedal, da je pred kakima dvema mesecema prihajala samica muflona na pašo prav do hiš v Bosljivi Loki in Mirtovičih. V bližini hia je skotila mladiča in se nato z njim kar precej dolgo zadrževala tu. Sele ko je nekoliko zrasel, je krenila, kot domnevajo, z njim proti Osilnici, kjer je spet neki občan sporočil lovcem, da je videl tri muflone.
Lovci se zdaj sprašujejo, odkod ti mufloni, saj jih »jvska družina Osilnica ni vložila v svoj revir. Domnevajo, da so prišli iz katerega izmed gojitvenih lovišč. Ugibajo pa tudi, če to divjad lahko odstrele ah ne. V načrtu odstrela je ni, ker je uradno v njihovih loviščih ni. Nekateri se tudi boje, da bi zaradi-muflonov iz lovišča pobegnili gamsi. Baje ima muflon poseben duh, ki gamsu smrdi Pravijo tudi, da naš medved ne sme
na Dolenjsko ali Primorsko, lahko takoj odstrele. Kaj Ion?-
Na vsa ta vprašanja bi lovci javen odgovor.	£
NOVOMEŠKI RIBIŠKI PRAZNIK
Ribiška družina Novo mesto zn uje letos 33 let obstoja. V sobo ^ 9. junija, bo v Hotelu Gam _ Otočcu svečana seja zbora de** tov, na katero vabijo tudi vse Novomeški ribiči bodo razvili por, proglasili častne člane ^ ^ izmenjani bosta tudi listini o tenju Novomeščanov s P^J3^ Slovesnost bo ob 10. uri. Po « Ho«1
i
na kopališkem prostoru pri Grad Otočec ribiška veselica- N ^ iz jedilnika: ribji paprikaš, s'an*(j prekajene in pečene postrvi, P6 .jj som itd. Po vodi in olju bodo tre te ribje dobrote plavale v cvičku'
NOVO LETALO ZA DOLENJSKE LETALCE - 30. nwga je # Maribora priletelo na letališče Dolenjskega letalskega cen. ta)o Prečni pri Novem mestu novo štirisedežno enomotorno je ^ PIPER Warrior II. Po pristanku so si ga ogledali najbolj navtK ^ dolenjski letalci. Novo letalo bo služilo predvsem šolanju p“° t uporabljali pa ga bodo tudi za poslovne, priključne in tuns > lete. (Foto: Janko Saje)
.L
JUNIJ PRAZNIK KRŠKE OBČINE
N<*ii most v Brestanici je izjemnega pomena za vso našo družbo
^ Matije Gubca — ponos KrSkega
Dva od krikih velikanov — Kovinarska in SOP (spodaj)
SLOVENIJA
cest t/vm0 vsem poslovnim partnerjem, delovnim kolek-
J1 VOM IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO IN PRIPOROČAMO NASE KVALITETNE PREVOZNE USLUGEI
Mojster Božidar Jakac, akademik in umetnik, borec in cionar, človek z velikim mednarodnim ugledom, se sam sr del nas samih. Zelo je ponosen na častno priznanje z Janeza Vajkarda Valvasorja, ki mu ga je občinska podelila leta 1974. Življenjsko povezan s Kostanjevico in občino, kamor se vedno znova rad vrača, živi z nami kot del občestva. Izjemno bogastvo neprecenljive vrednosti umetniškega ustvarjanja, ki ga je dal slovenskemu in jugoslovanskim narodom, izpričuje veličino enkratnega Zato je prav, da v letošnjem pomembnem jubilejnem letu partije in SKOJ ter revolucionarnih sindikatov, ki so usodno na našo preteklo zgodovino in narodnoosvobodilno borbo, & m mik Božidar Jakac, umetnik, človek in humanist, postane občan naše občina Tudi zato, ker bo letos dopolnil 80 ^ življenja, ki ga je posvetil nam z neizbrisnim pečatom izpoved'11 naše revolucije in narodnoosvobodilnega boja.
r
Praznik nas spodbuja
7. junij - dan slovenskih izgnancev in internirancev, je tudi praznik občine KrSko, posvečen spominu prvih krškh borcev, ki so darovali življenje za svobodo, ter trpljenju naših občanov v izgnanstvu.
Za razliko od prejšnjih let praznik tokrat nima zunanjega obeležja v odpiranju novih gospodarskih in družbenih objektov, pa ne zato, ker takih priložnosti ne bi bilo, temveč zato, ker želimo, da bi občinski praznik postal predvsem priložnost za temeljito oceno prehojene poti in doseženih uspehov ter načrtovanja novih nalog in programskih usmeritev za bodoče delo.
Obdobje od zadnjega občinskega praznika do danes je bil čas intenzivnih naporov za uresničevanje dogovorjenih ciljev in nalog srednjeročnega načrta družbenega razvoja. Čeprav je do konca tega srednjeročnega obdobja še leto in pol, nas razveseljuje ugotovitev, da se družbeni načrt zelo uspešno uresničuje. Z opredelitvijo prioritete posameznih dejavnosti so bile zagotovljene skladnosti v razvoju in investicijskih vlaganjih na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Dinamičen razvoj gospodarstva, ki je značilen za našo občino, se je rezultiral v obsežnih investicijskih vlaganjih, kar je pogojevalo uresničevanje realne stopnje rasti družbenega proizvoda..
V  _______________________________
Ta je bil v letu 1978 za 84 odst večji kot leta 1975. Takšen razvoj materialne osnove je omogočal tudi hitrejše uresničevanje programa za izgradnjo objektov družbenega standarda in pospešenega razvoja družbenih dejavnosti.
Dokaj ugodna ocena gospodarjenja in uresničevanja načrta družbenega razvoja v preteklem obdobju, o katerih je letos tekla temeljita razprava v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, dokazuje, da naši delovni ljudje vedno bolj osvajajo družbeno reprodukcijo in s tem uresničujejo svojo samoupravno funkcijo v združenem delu. Ta spoznanja nas hkrati usmerjajo v potrebo po večji angažiranosti pri uveljavljanju svobodne menjave dela in aktualnih nalog gospodarske stabilizacije.
Obdobje med obema praznikoma sovpada tudi s prvim letom sedanjega mandata občinske skupščine. V njenem obsežnem delu in v uveljavljanju delegatskega sistema je bil dosežen razveseljiv napredek. Pogojevale so ga tudi izkušnje iz prejšnjega mandata, ko so se začele oblikovati prvine delegatskih odnosov. S prilagajanjem organizacije in uvajanjem novih delovnih metod so bili ustvarjeni ustreznejši pogoji za delovanje občinske skupščine kot najvišjega organa samoupravljanja v občini, hkrati pa se je skupščina
začela uveljavljati kot konferenca delegatov za zbore republiške in zvezne skupščine. Tudi na področju samoupravne organiziranosti je prisotna večja politična aktivnost, ki se kaže v oblikovanju novih krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti kot rezultat praktične družbenopolitične dejavnosti delovnih ljudi in občanov.
Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je štabna vojna vaja „Zmaga 78/79" ponovno potrdila našo obrambno pripravljenost ter podruž bijanje ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki imata svoj izvor tudi v vsebini našega občinskega praznika, v prizadevanjih, da se leto 1941 ne bi ponovilo.
Uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog družbenega razvoja, utrjevanje samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter nadaljnja preobrazba družbenih odnosov pa so nedvomno odraz in rezultat angažiranega delovanja družbenopolitičnih in drugih organizacij ter samoupravnih subjektov.
Vse te ugotovitve in ocene doseženih rezultatov nas zato posebej zavezujejo, da bomo še bolj pozorni do vseh slabosti in pomanjkljivosti ter dosledni pri njihovem odpravljanju. Predvsem bo morala biti naša aktivnost usmerjena v hitrejše
uveljavljanje novih družbenih .odnosov v združenem delu in vseh oblikah samoupravnega organiziranja. Bolj kot doslej bomo morali razvijati sistem odgovornosti in samoupravnega razreševanja aktualne problematike ter si prizadevati za objektivno vrednotenje tekočega in minulega dela. Odločneje in pogumneje se bomo morali lotevati združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije med posameznimi dejavniki združenega dela. Prav tako bo treba pospeševati uveljavljanje svobodne menjave dela, tega resnično ustvarjalnega družbenoekonomskega odnosa med izvajalci in uporabniki.
Pred nami je zahtevno in obsežno delo za priprave in neposredno načrtovanje družbenega razvoja v nasled njem srednjeročnem obdobju. Pri tem bomo morali izhajati iz temeljite analize uresničevanja sedanjega srednjeročnega načrta ter se usmeriti predvsem na. načrtovanje razvoja kvalitativnih dejavnikov in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov ter večje skrbi za varstvo okolja.
Zato je naš praznik priložnost za nov zagon vseh ustvarjalnih sil v občini, začetek nove aktivnosti za oblikovanje lepšega jutrišnjega dne.
Vsem delovnim ljudem in občanom, mladini, pionirjem ter pripadnikom javne varnosti in teritorialne obrambe čestitamo za praznik občine Krško. „
Predsedstvo skupščine občine Krško
Vsem delavcem in občanom občine Krško iskreno čestitamo ob prazniku ter želimo mnogo poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Valvasorjevo Lisci in Transportu
I KONFEKCIJA LISCA -
predloga o podelitvi Častnega priznanja z medaljo Janeza Vajkad1 Valvasorja temeljni organizaciji „Lisca", Senovo.
„ Lisca" - TOZD Senovo je svoje začetne korenine pognal* skromni obrtni delavnici v Brestanici, ki je takrat, to je v letu 19®J štela 60 delavk. Leta 1966 pa se je preselila v nove prostore Senovem in povečala svoje zmogljivosti na 100 delovnih mest
Vse do 1973 je „Lisca" Senovo poslovala kot proizvodni ob® matične delovne organizacije v Sevnici. Z novo ustavno preobrat so se tudi temu mlademu kolektivu odprle širše možnosti' nadaljnji razvoj na podlagi samoupravnih socialističnih odnosov novi samoupravni organiziranosti kot temeljni organizaciji.
Tako v TOZD „ Lisca" Senovo danes v okviru 2000-članS* matične organizacije združuje delo 360 delovnih ljudi, v glavn*1^ žensk iz senovško-brestaniške kotline, z Bohorja in Kozjanske? Kar 30 % delavk pa tvorijo žene iz sosednje SR Hrvaške.
Ob nenehni širitvi proizvodnih zmogljivosti pa je kolek®
„Lisce" Senovo usmerjal pozornost skrbi za socialno varnost11 družbeni standard svojih delavk in tvorno prispeval k vidne®1 napredku krajevne skupnosti Senovo in s tem tudi k napredku \ družbenopolitične skupnosti. Še posebne zasluge pa gredo T0»j „ Lisca" Senovo za ustvarjanje pogojev in možnosti za odpira® delovnih mest ženam delavkam, kar je v preteklosti bil rese problem v naši občini.
Obrazložitev
predloga o podelitvi Častnega priznanja z medaljo Janeza Vajki* Valvasorja organizaciji združenega dela TRANSPORT Krško.
Podjetje za cestni tovorni promet Transport Krško je ? ustanovljeno v letu 1959 s skromnim potencialom za fl* zahtevne prevoze. Kolektiv je tedaj štel le 14 delavcev ib razpolagal s šestimi vozili ter skromnimi poslovnimi prostori.
Z vztrajnim in požrtvovalnim delom vodstva, samoupra organov in kolektiva, ki je s samoodpovedovanjem, udarniŠl delom in družbeno pomočjo skrbel za nenehno rast sv< zmogljivosti in prepotrebnih poslovnih prostorov je bilo v I 1969 — 1971 nabavljeno večje število vozil in s tem se je trans uvrstil med sodobne organizacije za cestni tovorni promet, zrn prevzemati tudi zahtevnejše prevoza
V letih 1972 — 1978 dosega Transport ponovno vidnejše usi-ki so rezultat načrtnega dela in samoupravnega odločanja dela' o rezultatih svojega dela in gospodarjenja z ustvarjenim dohodki Danes šteje kolektiv Transporta 176 delavcev, ki ustvarijo I' dohodek blizu 70 milijonov dinarjev, kar je pomemben del* skupni gospodarski moči občine, in zlasti pri zagotavljanju socia® varnosti naših občanov.
OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ZA PODELITEV NASLOVA ČASTNEGA OBČANA OBČINE KRŠKO AKADEMIKU PROFESORJU BOŽIDARJU JAKCU
Predsedstvo Skupščine občine Krško je obravnavalo pobudo ^
sprejelo predlog, da se ob letoinjem občinskem prazniku,- tc
akademik Božidar Jakac, ki bo julija 1979 slavil 80-letnico rojstv c razglasi za častnega občana občine Krško. Ta predlog utemeljuj®!« z, naslednjem:	*	no	c
Akademik profesor Božidar Jakac, ki je že več kot šest desetl®*jGV v središču vsega našega kulturnega življenja in dogajanja, je za n&ijsk občino še posebno pomemben. Preko svoje matere, ki je bila do®Wj na Slinovcah pri Kostanjevici, je vse življenje tesno poveza®!lons| Kostanjevico, v kateri je, kot sam pravi, pognal del svojih korefljjtartj Čustveno vezan na ta kraj je v materin spomin daroval 375 sv<jp0y, stvaritev naši občini in tako omogočil ustanovitev Galerije BoŽi^ Jakac v Kostanjevici. S tem je naši občini in preko nje n- v slovenski in jugoslovanski javnosti dal na razpolago svoje stvaritv1'!*^ sedanji Galeriji, ki je izjemna kulturna zakladnica. Poleg Foffifien vive in drugih kulturnih dobrin sta se Galerija Kostanjevica 4rtj(
občina Krško uvrstili na pomembno mesto v umetniškem sv* daln Kostanjevica je postala kulturne Benetke, simbol umetniške usU1jirien
jalnosti in slovesa, ki mu je Božidar Jakac dal neizbrisni pečat inve< svojega bogatega umetniškega ustvarjanja je mojster zbral in h®* Hren vse tisto, kar je po njegovem mnenju med najboljšimi umetniško j dosežki.	’)	T
IGM „SAVA” KRŠKO
GftVfl
GRADITELJEM
f
i
iri ,ndu*tr»ia gradbenega mate-iiaij«a»''**ava" Krško je pri naha-1 cu glavne surovine v gradbe-yu ~ gramoza. Zaradi ugod-'8 °kacije in kakovostnega gramoza se je IGM „Sava" Krško 'nočno razvila, presegla lokalne kvire in je s svojimi izdelki riznana po vsej SFRJ.
B na*e delovne organizacije n0 CeiOVo|iiti kupca z zaokrože-eta Kupec dobi v okviru 1 !liske rf Va*' *rško vse> od *°*ca’ kateri ,k.umentacije, načrtov, tor>.L-? 'n prefabriciranih be-f' torta • elementov do trans-oj' tov_ ,n monta*e teh elemen-/
4 Vou-
v< i«cJej - Projektivnega biroja /	urbanistično doku-
3 ''črti aC'*°' kot so prostorski na-Mda|nj Ur^n«tični načrti, zazi-^Senta*1* ' in lokacijska doku-t. investiC-,a. Nadalie izdelujemo K?k° tehnično doku-‘iolii ° 23 vse vrste objektov, kovni opravljamo tudi stro-
'°‘)iektovnadZOr nad flradnj°
Br6„,'viru fl^moznic Drnovo ■■■'amoz av,iamo kakovostni Irakcii- 0z' Prane gramozne Vr*t Kot Za “stavo najboljših ftla G< °na‘ Y o^^u kamnolo-v°*tni Pridobivamo kalco-t«, faLjmitni Pesek za mal-tii^j . ae ln posipe. Na voljo je *a •"« ustrezne velikosti
110 HT?? potrebe in kemič'
.stnjo. Za potrebe nizkih ••tonit predvidevamo ustrezen najipni material, zlasti
za cestne tampone, gradbiščne nasipe itd.
V okviru cementnin Drnovo izdelujemo izdelke iz betona in armiranega betona za potrebe gradbeništva Betonski zidaki modularnih dimenzij deb. 7, 20, 25, 30 cm se uporabljajo za zidanje zidov kleti, industrijskih objektov. Betonski robniki po standardu se uporabljajo za zaščito robov voznih površin. Glavni izdelek so stropne opažno betonske plošče po sistemu OMNIA. Prednost gradnje z opažno betonskimi stropnimi ploščami pred klasično gradnjo so zelo velike. Glavni prihranki so v tem, da klasični opaž ni potreben, ker je plošča že sama po sebi opaž. Armatura je vgrajena po projektu. Zagotovljena je togost klasične armirano betonske plošče, s tem pa tudi potresna varnost Izdelujemo jih za vse razpone do 10 m širine po potrebi, za vse obremenitve. Omet stropa ni potreben in zadostuje pleskarska obdelava. Odprtine za dimnike, ventilacije, jaške so lahko predhodno pripravljene, mogoča je predhodna položitev instalacijskih cevi v plošče.
V primerjavi z drugimi sistemi gradnje se doseže velik prihranek. Opažno betonske plošče se lahko uporabljajo za vse vrste AB stropov (prosto ležeči, vpeti, kontinuirani, rebrasti itd.), za balkone, stopnišča oporne zidove, stene itd.
Izdelujemo tudi betonske cevi vseh profilov do 0 100. V cementninah Brege izdelujemo betonske tlakoval ne plošče raznih dimenzij in oblik, travnate plošče, kulir plošče itd. Za potrebe hišnih priključkov izdelujemo betonske robnike manjših dimenzij, kakor tudi razne vrste grednih in vrtnih robnikov. Z betoni raznih kakovostnih znamk dopolnjujemo proizvodni program.
Za individualno gradnjo stropov nudimo opažne betonske plohe po sistemu OMNIA, ki s svojo težo omogočajo ročno montažo, zagotavljajo pa prednosti, ki jih ima omenjeni sistem opažno betonskih plošč v primerjavi s klasično gradnjo armiranobetonskih oziroma drugih stropov.
Avtopark je opremljen s sodobnimi dvigali, montiranimi na tovornjakih, tako da je poleg prevoza izdelkov zagotovljena možnost razkladanja, oziroma po potrebi tudi montaže.
Za potrebe elektrogospodarstva proizvajamo za sanacijo in novogradnjo lesenih daljnovodov armiranobetonske podstavke UNIVERZAL. V kooperaciji s priznanimi firmami IMP in Rade Končar proizvajamo gradbeni del armiranobetonskih montažnih- trafopostaj. Proizvajamo tudi ozemljitvene jaške in ostale betonske elemente po naročilu.
OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANOM!
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA .DJURO SALAJ” KRŠKO
Četrto desetletje mineva, odkar je bila pred vojno v Krškem postavljena tovarna celuloze. Lokacija ob glavni železniški magistrali, neposredno zaledje premoga v zasavskih rudnikih, orientacija na lesno surovino slovenskih gozdov in gorskega Kotorja, možnost bogate oskrbe z vodo zaradi bližine reke Save ter ugodne zveze za distribucijo celuloze slovenskim pa tudi drugim jugoslovanskim papirnicam, so bili trdni temelji za bodočo papirno industrijo v Krškem.
Tovarna celuloze je pričela obratovati 20. oktobra 1939 z zmogljivostjo 10.000 ton celuloze na leto. Za to zmogljivost sta bila postavljena dva kuhalnika s prostornino po 100 kubičnih metrov ter ostali pripadajoči objekti. V naslednji fazi je bila predvidena še gradnja obrata za proizvodnjo lesovine ter postavitev papirnega stroja za tiskovine in pisalne papirje, vendar je uresničitev programa preprečila vojna.
Med drugo svetovno vojno je tovarna obratovala zelo neredno, tik pred osvoboditvijo pa je utrpela veliko škodo, ker je v neposredni bližini eksplodiral železniški transport vojaške mu-nicije. Takoj po odhodu okupatorjev je kolektiv sam obnovil porušene in poškodovane objekte in marca 1946 je bila tovarna ponovno usposobljena za redno obratovanje v enakem obsegu kot pred vojno.
Prvih deset let po osvoboditvi je bila naša država glede oskrbe s časopisnim papirjem povsem odvisna od uvoza Potrebe so iz leta v leto naraščale in zahtevale nujno rešitev. Že leta 1948 je bila imenovana komisija z nalogo, da izdela načrt za novo tovarno rotacijskega papirja. Na podlagi idejnega načrta je bila kasneje odobrena lokacija v Krškem.
Po omenjenem programu so bili zgrajeni naslednji novi obrati: brusilnica s štirimi brusilniki, papirni stroj, nova priprava lesa za celulozo in lesovino, parni kotel, parna turbina ter nov kuhalnik s prostornino 175 kubičnih metrov. V letih od 1959 do 1962 so zgradili še dva kuhalnika, nov izžemalni stroj, povečali so zmogljivost celuloznega izžemalnega stroja z dodatno sušilno skupino, postavili novo celulozno linijo v pralnici ter dopolnili pripravo kisline z novo pražilno pečjo in s tlačnimi posodami v regeneraciji kisline. S temi razširitvami je iz prejšnje tovarne nastal moderen kombinat celuloze in papirja s skupno zmogljivostjo 120.000 ton letne proizvodnje.
Najpomembnejši prelomnici v razvoju tovarne celuloze in papirja pa sta vsekakor postavitev papirnega stroja III in izgradnja projekta magnefitne celuloze, kar je pomenilo povečanje proizvodnje od 60.000 na
160.000	ton celuloze na leto. Skupno povečanje proizvodnega programa, ki so ga delovni ljudje sprejeli z referendumom, je popeljal Tovarno celuloze in papirja „Djuro Salaj" v Krškem od 120.000 ton na 260.000 ton blagovne proizvodnje na leto in jo uvrstil med velike srednjeevropske proizvajalce celuloze in papirja.
SKRB ZA OSNOVNO SUROVINO
Stalno pomanjkanje surovine se je v tovarni s povečanjem zmogljivosti proizvodnje še povečala. Večje potrebe, predvsem po iglavcih, so pomenile tudi večji uvoz surovin, ker gozdna gospodarstva niso mogla zagotoviti potrebnih količin celuloznega lesa. V iskanju rešitve tega dokaj perečega problema je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji obstoja nad 240.000 hektarov malo donosnih gozdov in da so od tega pretežne površine ustrezne za razširjeno biološko reprodukcijo, da bi se gozdovi obnovili in bi se ob tem izkoristil pogojni etat. Ob racionalnem izkoriščanju bi v doglednem času na teh površinah pridobili toliko celuloznega lesa, da bi sčasoma pokrili pretežni del potreb in se tako izognili vse večjemu uvozu, ki bi se tako znatno zmanjšal.
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj je pričela s sofinanciranjem razširjene gozdne biološke reprodukcije v lanskem letu na področju gozdnega gospodarstva Brežice, letos pa je bil sklenjen na pobudo tovarne celuloze samoupravni sporazum tudi z ostalimi bližnjimi gozdnimi gospodarstvi. Ustanovljen je bil odbor za izvedbo programa, sestavljen iz predstavnikov vseh sopodpisnikov, ki bodo urejali predvsem tehnološko plat programa V ta samoupravni sporazum so trenutno vključena naslednja gozdna gospodarstva: Brežice, Novo mesto, Ljubljana, Celje in Postojna. Program za leto 1979 predvideva, da bodo s skupnimi sredstvi, v katera združuje tovarna celuloze 50 %, pogozdili preko 400 hektarov gozdnih in negozdnih površin. V naslednjem letu ima tovarna celuloze namen skleniti samoupravni sporazum o sofinanciranju še z ostalimi bližnjimi gozdnimi gospodarstvi in tako obnoviti okoli 1000 hektarov gozdnih površin. V kolikor bodo dopuščale finančne in fizične možnosti, bi nato v kasnejših letih povečali obnovo na 2000 ha letno.
Na območju Gozdnega gospodarstva Brežice in Gozdnega gospodarstva Maribor pa je tekla akcija pogozdovanja listavcev že v prejšnjih letih. Vse dosedanje akcije so bile usmerjene v povečanje lesnega prirastka, s čimer bo zagotovljena nemotena proizvodnja, posredno pa bo povečan tudi družbeni doho-
fi1	‘	v.
- —
M t I M t I i M t M tl U • M II I M
dek. Akcija je naletela na zelo ugodno ceno tudi pri republiških forumih in je tako tovarna celuloze za zgled tudi ostalim velikim porabnikom lesa
PREDLOG ZA NOVO INVESTICIJO V ČISTILNE NAPRAVE ZA PREPREČITEV ONESNAŽEVANJA ZRAKA IN REKE SAVE
Na pobudo NE — Krško se je naša delovna organizacija lotila izdelave oziroma revizije programa za izgradnjo čistilnih naprav. S tem bi se preprečilo onesnaževanje reke Save in v glavnem tudi onesnaženje zraka s sejami, s katerimi je bližnja in daljna okolica izredno onesnažena.
Naša delovna organizacija je z izvedbo rekonstrukcije tehnološkega procesa za proizvodnjo celuloze zmanjšala onesnažitve reke Save z odpadnimi vodami na polovico. Kljub temu pa je ta ostanek onesnaževanja reke Save v polovični količini od prejšnjega onesnaženja še vedno izredno problematičen za bodočo nuklearno elektrarno v Krškem. Odpadne vode, ki jih tovarna celuloze in papirja v Krškem spušča v reko Savo, vsebujejo še vedno precej raztopljenih organskih substanc, razna vlakna, pepel in druge nečistoče, ki se s tokom reke Save zadržujejo pretežno ob levem bregu, torej tam, kjer bo stala nuklearna elektrarna. Z odpadki, ki jih tovarna spušča v Savo, prihaja do tvorbe raznih mikroorganizmov, kar reko zelo onesnažuje.
V prvi fazi izgradnje čistilnih naprav, ki so pogojene s pričetkom obratovanja nuklearne elektrarne v Krškem, bodo zajete raztopljene organske substance, ki sedaj v obliki nezajetega kuhalnega luga odtekajo v reko Savo in jih je približno 40,ton na dan. Nadalje bo s temi čistilnimi napravami preprečeno onesnaževanje Save s tiskarskimi in drugimi papirnimi nečistočami. Zajetih bo tudi 7 — 10 ton netopnih substanc na dan, ki so v odpadnih vodah od papirnih strojev. Nadalje se izliva v reko Savo vsako uro približno 150 kubikov raznih odpadnih vod, ki vsebujejo na dan približno 7—10 ton raznega blata V Savo se ne bo več spuščal pepel od premoga, ampak se bo deponiral na drugih, za to primernih krajih. Tega pepela, ki se sedaj spušča v Savo, je približno 100 ton na dan.
Čistilne naprave, s katerimi se bo preprečilo mehansko onesnaževanje reke Save, bodo financirali zaradi posebnih interesov trije partnerji, in sicer: Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" z eno tretjino, NE Krško z eno tretjino in območna ter republiška vodna skupnost z eno tretjino. Investicijski program za to naložbo bo izdelan posebej.
Čestitamo za praznik občine;
M i M M M M M M M M M
' -S' 1
m
TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO
£
Most čez Savo v Brestanici Trg Matije Gubca v Krškem
C
G
Samski dom v Krškefl1
Gradnja doma XIV. divizije v Senovem
S
  — ■ g - —    ~  —
D TOZD TOVARNA GRADBENIH ELEMENTOV JOGREL’
tori
s'stem ločne "hale*Togref'
|
~~b?;rV1a dvorana v Samoboru
^°vama Grupex v Veliki Kladuši ~~ S|stem dvokapne hale Togrel
&Uski obrati v tovarni zdravil Krka ovo mesto — sistem ravne hale Togrel
$ 1 '■
9
jj^^ncijska hiša izvedena z montažno Venl° ^°grel v naselju Podbrežnica v 1 "ki Gorici pri Zagrebu
Gradnja stanovanjske soseske Spodnji grič v Krškem
Splošno gradbeno podjetje Pionir uživa po vsej Jugoslaviji sloves hitrega in solidnega izvajalca. To velja v prvi vrsti tudi za TOZD gradbeni sektor Krško, ki je eden največjih pri Pionirju. Delavci tega tozda so zgradili celo vrsto objektov po naši širši in ožji domovini in s tem dokazali kvaliteto svojega dela ter si pridobili zaupanje različnih investitorjev tako doma kot v tujini. Vsekakor pa dobivajo delavci v rumenih uniformah s pionirjevim znakom največ pohvi le ravno v krški občini in v samem Krškem, saj je velika večina novonastalih objektov prav plod njihovega dela. Ko se ob občinskem prazniku oziramo nazaj, kar ne moremo prešteti vseh objektov, ki imajo vzidano ploščico s pionirjevim znakom. Preveč jih je, da bi jih vse našteli, in ljudje jih predobro poznajo, tako da bi bilo vsako naštevanje odveč, saj se z njimi srečujejo iz dneva v dan.
MOST V BRESTANICI
POSLOVNI CENTER
Poslovni center - v celoti rezultat Pionirjevih pridnih rok in predstavlja zaključeno in funcionalno celoto. O potrebah obstoječih objektov in zahtevnosti pri njihovi arhitektonsko razgibani gradnji se ne bi posebej ustavljali, raje omenimo sam Poslovni center, ki združuje v sebi poslovne prostore za potrebe Ljubljanske banke. Zavarovalne skupnosti Triglav in PTT. V trinadstropni stavbi, obloženi z naravnim kamnom, katere vrednost znaša 44 milijonov dinarjev, bodo občani prišli do kvalitetnih in hitrih uslug, saj je na voljo kar 36000 m2 uporabne površine, tako da se bo sama
investicija prav kmalu obrestovala. Center pa ni pomemben samo za uporabnike pošte, zavarovalnice in še posebej Ljubljanske banke, ki zavzema največji del zgradbe, ampak tudi za delavce, ki delajo v tej ustanovi, saj jim je na voljo sodobno urejena kuhinja in jedilnica, kar so prej še kako pogrešali.
V času energetske krize, ki je zajela našo državo, je most v Brestanici izjemnega pomena za vso našo družbo. S tem prepotrebnim objektom, ki je omogočil varen in hiter dovoz goriva za potrebe plinsko-parne elektrarne v Brestanici ter skrajšal pot na drugi breg Save za dobrih 10 km in s tem razbremenil ozko in nevarno cesto po levem bregu Save do Krškega, je mnogo pridobil na ugledu tudi Pionir,	ki je most zgradil v
izjemno kratkem času. Gradnja se je začela 20. 6. 1978, že septembra so delavci mariborskega Gradisa montirali nosilce, 22. decembra pa je bil most kljub težavam in zahtevnosti dela odprt za promet. Vse skupaj v manj kot pol leta, kar je res velik uspeh Pionirjevih delavcev.	Sam most je veljal
28.200.000	Jinarjev in prečka Savo v širini '20 m, železniško progo	Ljubltana-Zagreb ter
cesto Bresta lica—Blanca. Most, dol«, 180 m in širok 11 m, se dv ga 16 m nad gladino Save in je le del večjega gradbišča na trasi dolžira 1,4 km, ki zajema še rekonstrukcijo ceste skozi Brestanico, ki jo izvaja Cestno podjetje, in regulacijo potoka Brstanica, ki jo opravljajo delavci Pionirja, skupaj z Vodno gospodarskim podjetjem iz Novega mesta.
STANOVANJSKA SOSESKA SPODNJI GRIC
stanovanja (teh je kar 172) že ob koncu leta, sevedače bodo vreme in ostali pogoji za nemoteno gradnjo Pionirjevim delavcem na voljo. Do sedaj poteka vse po planu, zato lahko upamo, da bo tako tudi v prihodnje in da si bodo pionirjevci zopet pridobili že tolikokrat izrečeno priznanje, ki ga uživajo med ljudmi: priznanje hitrega in solidnega izvajalca gradbenih del.
SAMSKI DOM
Vsak, kdor se pelje od avtoceste proti Krškemu, se z zanimanjem ozira na veliko gradbišče pri Stadionu Matije Gubca, ki predstavlja bodočo stanovanjsko sosesko Spodnji Grič. Sosesko sestavlja sedem štirinadstropnih blokov s skupno kotlarno z zmogljivostjo 1.600.000 Kkal/h ter zaklonišče za vse stanovalce te soseske, ki bo v mirnem času služilo za garaže. Investicijska vrednost skupaj z zunanjo ureditvijo znaša 89.455.496 din, sredstva pa je prispevala Samoupravna stanovanjska skupnost Krško. V bližnji prihodnosti bo v bližini zgrajena tudi blagovnica ter še trije bloki istega tipa. Prvi stanovalci se bodo vselili v nova
ČESTITAMO!
Minilo je osem let, odkar smo v povezavi z goriškimi gradbinci postavili v Krškem obrat za izdelavo armiranobetonskih montažnih elementov. Naš skupni produkt dela je bila ločna hala, od tega pa smo v Togrelu izdelovali le stebre in nosilce. V naslednjih štirih letih smo izdelali ter zmontirali večje število objektov predvsem v industrijske namene, in to doma, sosednji Hrvatski, Bosni, Hercegovini in Črni gori. Kratek rezime iz tega obdobja je, da smo povsod tam, kjer smo se pojavili, vzbujali splošno pozornost glede na možnosti, ki jih daje montažni način grajenja. Z maloštevilnimi montažerji -po skupinah do osem delavcev — smo v par mesecih zgradili velike objekte, za kar so zlasti v današnjem času zainteresirani investitorji. Moramo reči, da je bilo plasiranje ločnih objektov možno izvajati predvsem na lokacijah, ki urbanistično niso pogojevale prilagajanja novih
najbolj v spominu Grupeks, tovarna kovinskega stavbnega pohištva, po sistemu „Seko" v Veliki Kladuši.
Bilo je prvič, da smo se s svojo konstrukcijo lotili večjega objekta, kjer je bilo potrebno preveriti dejanske zmogljivost' v tovarni in na montaži. Osnovne karakteristike objekta so: površina znaša 8200 m2 in je petladijska z razponom 18,00 m. Osni razmik med stebri je 9 m, višina pa znaša 7,60 m do zatege v ladjah brez mostnega žerjava. Posebnost tega objekta je bila, da smo prvič na dvokapnici izvajali svetlobne PVC trakove v slemenu;
Prevzeto deio nam je delalo še večje preglavice, ker je investitor zahteval, da Pionir izvede kompletne dela, to je gradbena in obrtniška. Gradbene TOZD so bile v času sklepanja pogodbe polno zasedene, zato smo morali, izključno zaradi interesa plasmaja hale, prevzeti tudi ostala dela, za kar pa nismo
smo se posodabljanja klasični načina grajenja lotili na pravem koncu.
Leto dni pozneje, to je 1977, smo v tovarni pričeli uvajati tudi konstukcijo z ravne streho. Moram reči, da smo # te naloge lotili premalo pripravljeni ter da je povzročila velike težav zlasti zaradi premajhni!1 investicijskih sredstev, ki so bile na razpolago.
V pokrito nadstrešnico, ki ima komaj 860 m2, smo na mestili kalupe za izdelavo ela mentov, zlasti zahtevnih Tf krovnih plošč, ki so težke de 15 t ter imajo površino 50 m Nepremišljeno smo obremenil' zlasti dvigalne naprave, to ie dva mostna žerjava z nosilnostjo 6 in 10 ton, ki sta kot edine do takrat opravljala vse transporte, pri izdelavi ločne hala dvokapnice in montažnih fasad za stanovanjsko gradnjo. Prodajali smo zmogljivost opreme v kalupih, ozkih grl pri transpo*
Dokaz, da Pionir ne gradi samo za druge, je prav gotovo nov samski dom na Resi. Ta sodobni dom garsonjerskega tipa nudi streho 167 Pionirjevim delavcem in ima vse potrebne spremljajoče prostore (sanitarije, pralnico, skladišča, garažo, kotlarno, prostor za gospodarski inventar itd.) ter dvosobno hišniško stanovanje. Dom je lepo in prijetno urejen, tako da se njegovi stanovalci v njem res lahko odpočijejo po napornem delu in razvedrijo, za kar sta jim na voljo dva klubska prostora, vsak z 12 m2 površine, ter večji rekreacijski prostor s površino 86,40 m2. Zraven doma imajo dvostezno avtomatsko kegljišče, balinišče, menzo. Preskrba pa namerava odpreti trgovino z živili. Tako bodo pionirjevci preskrbljeni z vsem najnujnejšim. TOZD gradbeni sektor s tem novim objektom dokazuje, da mu je veliko do tega, da bi delavcem iz drugih republik, teh pa je pri Pionirju največ, nudil čimbolj udobno in prijetno bivanje, saj se zaveda, da so prav oni pripomogli k tako velikemu ugledu. Zato je prav, da se jih ob občinskem prazniku še posebno spomnimo s čestitkami.
Notranjost hale Grupexa v Veliki Kladuši
GORAN ROVAN
objektov obstoječim. Naleteli pa smo tudi na te probleme. V strjenih mestnih zazidavah so projektanti ocenili, da potrebujemo tudi drugačne konstrukcije, ki v danem okolju ne bi toliko izstopale.
Pri Pionirju je k reševanju tovrstnih problemov spodbujala zlasti komercialna služba, v novoustanovljenem razvojnem oddelku tehnične službe pa so v letu 1975 zastavili osnove za montažno halo dvokapnico in zatem še montažno konstrukcijo z ravno streho. Opremo za izdelavo tovrstnih elementov smo uvozili iz Italije ter v letu 1976 že montirali prvo konstrukcijo dvokapnega sistema. Konstrukcija je sicer tričlenska, z jekleno natezno vezjo ter ima v bistvu vse detajle enake kot ločna hala. Spodnja konstrukcija, to so stebri in T nosilci, je za lok in dvokapnico enaka. Z uvedbo tega sistema smo dosegli, da montažni objekt lahko nudimo v strjenih zazidavah, uporabnost pa je vsestranska in neomejena Instalirana kapaciteta v tovarni je 40.000 m2 na leto ter ne zadostuje potrebam na tržišču.
V dvokapni izvedbi smo do danes izvedli večje število objektov, od katerih nam je ostal
imeli strokovnega kadra. Za samo izvedbo del smo največ pozornosti posvetili planiranju, ker je bilo potrebno od avgusta . do decembra opraviti vsa dela Moramo reči, da smo po končanih delih izvedli analizo ter ugotovili, da bi dela lahko dejansko izvedli, če ne bi pri gradbincih tolikokrat uporabljali besedice „če". Investitor ni izpolnil pogodbenega roka za predajo gradbišča ter je zamudil dobra dva meseca Kasnitev na začetku je vplivala do take mere, da smo montažo opravljali decembra, januarja in februarja. Zima je kazala svoje zobe z obilico snega, na srečo pa temperature niso bile nižje od 5°C. Imeli smo le nekaj krajših prekinitev ter delo po splošnem mnenju tamkajšnjih gradbincev in investitorja samega uspešno zaključili v rekordnem času.
Izredno zaslugo za opravljeno delo v takih pogojih imajo prav gotovo montažerji in strojniki na tem gradbišču. Kratka ocena po opravljenem delu se glasi: Pionir je zgradil tovarno, kjer bo zaposlenih 350 delavcev, v 7 mesecih s skupino 10 ljudi, prav toliko pa jih je delalo za ta objekt v tovarni, ko smo izdelovali montažne elemente. Tudi laiku je ob tem jasno, da
rtih nismo upoštevali, posledic8 tega pa so bile zamude v doba"' elementov.
Veseli smo, da danes tel1 zamud ni več. V tovarni obrate-jeta še dodatna dva nova žerjav8 z nosilnostjo 1o in 3 ton®-Obratujemo z novo betonarno« prirejeno potrebam tovarne, po* sodobili pa smo tudi zunanj® transporte, tako da imamo 8 zadnjem času velike prihranke8 času.
S skupino vzdrževalcev sti jev in opreme smo izločili sk' raj vse zastoje. Kovinske kalui sestavljajo kovinarji, gradbin®' pa le betonirajo. Dvig kvalitet8 izdelanih elementov je občuten-Graditi po montažnem sistem1! je prav gotovo graditi sodobno« vendar ni sodobno, če ni hitro* Da pa bi dosegli hitrost, se j8 potrebno za delo temeljito praviti. Prav priprava pa je n®5 novoustanovljeni oddelek jutrišnje srce tovarne, kjer 88 mora dejansko odvijati vse, k®' proizvodnja tako v tovarni ko na montaži potrebuje. Zaposl® smo dober strokovni kader in n nas strah, kako bo jutri.
O jutrišnjem dnevu bo spregovorili kasneje, ko bol lahko poročali o prvih izkO
njah v prednapetem betonu. , , JANEZ AVŠ'C
Novonastali Gubčev trg je z zgradbami, ki ga obdajajo — Hotel Sremič, Delavski dom in
Regulacija Brestaniškega potoka
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
SEKTOR KRŠKO
GRADBENIH ELEMENTOV .TOGREL” KRŠKO
KRŠKO
P>5§jf
S tlačnimi posodami se je Kovinarska uveljavila v vsej Jugoslaviji,
DELOVNI KOLEKTIV KOVINARSKE ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, KOOPERANTOM IN OBČANOM KRŠKE OBČINE ZA OBČINSKI PRAZNI K 7. JUNIJ!
25 let KOVINARSKE
Proizvodnja asfaltnih baz in investicijske opreme
Začetki tovarne indu-strijske opreme in kon-strukcij — Kovinarske iz ^kega so bili pred 25 leti v združevanju zasebnih obrtnikov, ki so se na osnovi Pogodbe združili v „Splo-n° obrtno kovinarsko zadrugo" v začetku so opravljali predvsem ključavničarska dela, kasneje P3 so pričeli prevzemati tudi večja, zahtevnejša naročila. Od prvotne proizvodnje, ki je obsegala zlasti enostavne konstrukcije [ograje, stopnišča. ...), se Preusmerila na visoko vahtetne konstrukcije, °t so radijski in TV stolpi, ^rjavne proge itd. Leta 962 so zadrugo preimeno-v „Kovinarsko", leta 964 pa se je tovarna ob Sv°ji 10-letnici preselila na Povo lokacijo v Krškem, ler stoji še danes, seveda nePrimerno večja in mogočnejša. Kovinarska danes lPosluje 650 delavcev, la-' ustvarjena bruto realiza-^ja P3 znaša 390 milijonov
Vzporedno s fizično rastjo je tovarna prevzemala tudi vse bolj zahtevna naročila in se pričela specializirati za izdelavo tlačnih posod, silosov iz profilirane pločevine in za proizvodnjo asfaltnih baz po zahod-nonemški licenci Wibau. V proizvodnji industrijske opreme so dajali velik poudarek prav procesnim posodam in so v ta namen kupili stroj za izdelavo podnic, ki je bil dolgo časa edini v Jugoslaviji. Specializirali so se tudi za izdelavo posod za visoke pritiske do 100 atmosfer, za izdelavo ogrevalnih reaktorjev ter za projektiranje in izdelavo livnih loncev (za železarne Jesenice, Nikšič in Skopje).
Občuten je napredek tudi pri proizvodnji asfaltnih baz, saj so uspešno prešli na izdelavo baz s štirikrat večjo zmogljivostjo, kot so jo imele prve asfaltne baze, izdelane v Kovinarski. Manjše asfaltne baze okoli 80 ton asfaltne mase na > uro, nove, velike, pa celo
preko 300 ton. Obenem pa z domačimi kooperanti po-cenjujejo proizvodnjo, saj se delež uvožene opreme zmanjšal s 70 % na zgolj 10 %. Te uspehe so dosegli v sodelovanju z Iskro in Severjem. Rezultati skupnih naporov so doma izdelane elektronske tehtnice, naprave za daljinsko krmiljenje baze in pogon baze. Ob proizvodnji baz se je razvil nov program — program zaščite okolja. Na osnovi mokrih odpraševal-cev firme Wibau so razviti lastno izvedbo, ki jo bo v kratkem prevzel tudi Wibau. Sledeča stopnja razvoja pa je izdelava lastnih suhih odpraševalnih naprav, ki že prihajajo iz proizvodnje in z izkušnjami, pridobljenimi pri odpraše-vanju sušilnih peči in asfaltnih baz, se bo Kovinarska vključila tudi v programe odpraševanja pri drugih onesnaževalcih zraka.
S kombinacijo izkušenj pri opremi in asfaltnih ba-
zah Kovinarska aktivno posega tudi na področje skladiščenja žitaric, priprave močnih krmil in področje skladiščenja moke v pekarnah. O prodoru na to področje pričajo uspešno izdelani silosi za ječmen in koruzo v pivovarnah v Ljubljani in Buzetu, silosi za žito v Čakovcu in Roga-tici in mešalnica močnih krmil v Ljubljani. Si/osne naprave za skladiščenje moke bodo izdelane po dogovoru z zahodnonemško firmo Reimelt. Prve naprave iz tega programa bodo šle v pogon ob koncu leta 1979 v okviru kombinata Žito Ljubljana. To bo 24 silosov v šestih pekarnah.
Med novimi programi velja posebej omeniti proizvodnjo opreme za zaklonišča, s čimer daje Kovinarska svoj prispevek splošnemu ljudskemu odporu. Ta program vključuje izdelavo protiudarnih vrat in vratec ter sklope elementov za filtriranje zraka in prezračevanje zaklonišč, najzahtevnejši elementi tega programa pa so pr otiudar ni ventili.
V oddelku za industrijsko opremo si prizadevajo za kompletiranje opreme, kar pomeni, da posode opremljajo z merilnimi in regulacijskimi elementi, pri čemer pa se spet opirajo na izkušnje, ki so jih pridobili pri gradnji asfaltnih baz in pri izdelavi naprav za pe-trokemijsko industrijo. Tipični primeri take proizvodnje so rezervoarji za tekoči plin (propan, butan) ter naprave za merjenje naftnih vrtin.
Po krajšem zastoju v letih 1974 — 1976, ki ga je povzročila trenutna kriza zaradi hitre rasti podjetja, se je Kovinarska okrepila z novimi mladimi kadri,
Radijski stolp v Domžalah
predvsem s strokovno visoko kvalificiranimi delavci, ki so sposobni obvladati mnogo zahtevnejše izdelke, tako da imajo danes izredno močno rast realizacije in dohodka. Še vedno pa jim povzroča težave pokrivanje vrednosti uvoženih delov ” izvozom na konvertibilno področje. Predvsem izvažajo v Zahodno Nemčijo, del proizvodnje pa tudi v vzhodnoevropske dežele - največ v Čehos/ovaško. Žal so še vedno prisiljeni uvažati visokokvalitetne materiale, n.pr. pločevino, saj domači proizvajalci ne morejo zadostiti vsem potrebam po tovrstnem materialu na jugoslovanskem tržišču.
Proizvodnja poteka v moderno opremljenih proizvodnih prostorih, de! pro-
izvodnje pa so zaupali kooperantom, in tako daje Kovinarska znaten kos kruha tudi celi vrsti podjetij v Zasavju. To so v glavnem kovinarska podjetja, livarne in obrtna podjetja.
Kovinarska Krško je doslej poslovala kot enovita delovna organizacija, sedaj pa se pripravljajo na ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela:	1.
TOZD za gradbeno opremo, 2. TOZD za industrijsko opremo, 3. TOZD za transportne naprave, 4. skupne službe, 5. komerciala in 6. servisi.
Da v Kovinarski zaupajo svojemu znanju, sposobnosti in moči, priča tudi podatek, da za letošnje leto načrtujejo za 490 milijonov skupne realizacije.
Leto 1978 je SO P Krško v vseh temeljnih organizacijah zaključil pozitivno, čeprav ne enako uspešno. Relativno najboljši rezultati so bili doseženi v TOZD STORITVE, TOZD OPREMA je poslovala v skladu s
postavljenim planom, TOZD IKON pa dosegla komaj pozitiven rezultat. Ocena vzrokov omenjenih rezultatov je naslednja:
- TOZD STORITVE je dobro izkoristil ugodno konjunkturo tako pri doba-
vi industrijske opreme za odpraševanie Mo Ido w, kot tudi pri zaključnih delih v gradbeništvu.
- TOZD OPREMA je zaradi ugodnega položaja na trgu v skladu s srednjeročnim programom bistve-
Lakirnica ploskovnega pohištva
no razširil razvojne kapacitete z zaposlitvijo preko 25 novih sodelavcev v inženiringu v Ljubljani. Poslovanje je zato sledilo zahtevam plana.
- V TOZD IKON se je v zadnjih dveh letih vloženo delo pri obdelavi trga začelo kazati šele proti koncu leta 1978.
Glede na to, da prejemajo vse TOZD v naši delovni organizaciji vsakomesečni obračun poslovanja vseh TOZD in DSSS, s tem pa prav tako tudi periodične obračune, polletno bilanco in zaključni račun, kar je praksa že od ustanovitve DO, še posebej pa od formiranja temeljnih organizacij dalje, akcija zaključni račun ni posebej odmevala, saj so vsi delavci sprotno seznanjeni T vsemi rezultati in problemi v TOZD in je bila tako akcija le del stalnega informiranja.
Analiza možnosti plasmaja opreme, ki jo proizvajajo tri temeljne organizacije DO SOP Krško, to je opreme za površinsko zaščito, opreme za odpraše-vanje v lesni industriji in opreme za zaščito okolja, deloma pa tudi dejavnosti četrte TOZD, ki je bila ustanovljena po novem letu 1979, je omogočila postaviti za leto 1979 dokaj ambiciozen plan, ki v vseh bistvenih parametrih presega plan 1978 za 35 —45 odstotkov. Trimesečni rezultati kažejo, da so s planom postavljeni cilji celo preseženi v večini TOZD IKON, kjer se je pokazala visoka konjunktura postavljenih programov in so naročila izredno narasti a. Zaradi predvidene rasti proizvodnje razmišljamo o razširitvi proizvodnih prostorov na sedanji lokaciji
TOZD OPREMA. Izdelan je tehnološki in ekonomski osnutek z analizo možnih variant investiranja. Edina možnost, ki se kaže, je sovlaganje z zainteresiranimi poslovnimi partnerji ob sodelovanju poslovnih bank. V predhodnem obdobju pa se dela na intenzivnem povečevanju kooperacije, razmišljamo pa tudi o formiranju manjših poslovnih in samoupraynih enot na manj razvitem področju občine.
Prav tako že tečejo razgovori in priprave na razširitev delovnih prostorov Inženiringa v Ljubljani.
Ob doseženi rasti naročil, kjer se že kažejo rezultati povečanja števila zaposlenih v razvojnem sektorju Inženiringa v Ljubljani in s tem doseženi po veča ni proizvodnji, je največ ja težava v stopnji dosežene standardizacije elementov in možnosti nabave modernejše tehnološke opreme. Zastavljeni osnutek modernizacije proizvodnje ocenjuje možnost povečanja proizvodnosti za nadaljnih 25 — 30 odstotkov.
Letos in v naslednjem obdobju bo za nadaljnje uspešno poslovanje posebno pomembna sposobnost poslovnih bank spremljati našo in druge DO pri kreditiranju opreme. Od dosedanjih 40 % je obseg porastel na 45 % celotnega obsega
poslovanja, kar 40— odst. letni rasti porril tudi skokovito naraščal potreb po kreditni masi.
Izredno povpraševal domačih kupcev opreti vpliva na zanimanje za i voz, kljub temu pa je n» delo vna organizacij v fPi razumu z nekaterirffi A
oblaščenimi delovnik organizacijami (izvoznik navezala stike v tujini izdelala tudi več ponu nekaj opreme pa smo preteklem obdobju tudi izvozili. Take DO so p* vsem Lesnina, Smelt, in$ export, Auto-impex in d!1 ge. Drugi del izvozno-urf ne dejavnosti poteka pfd pogodbe o kooperaciji. ^ tem gre poudariti večina opreme razvite d ma, ostala pa osvojena,1} take stopnje, da zna^pi$ ženi del glede na celoi1 prihodek manj kot 2 °l sto tka.
V letu 1979 in v nasl1 njem srednjeročnem v dobju naj bi naša delo* organizacija povečala SV6 udeležbo na domačem tli na področju lesno pred* valne industrije, avtomo** ske proizvodnje, za0 okolja in opreme * notranji transport. AnaW možnosti kažejo tudi Vr[ hodnje sorazmeroma $ ko stopnjo rasti ob predp stavki, da je možno račUA ti na ustrezno učinkovito spremljajočih dejavnikom
V PREDVIDEVANJU SORAZMERNO DOBRIH Pj. SLOVNIH REZULTATOV ZELI KOLEKTIV DEL0\ NE ORGANIZACIJE „SOP" KRŠKO VSEM OB[g* NOM IN DELOVNIM LJUDEM V OBČINI KR&* OBILO POSLOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ^ DOVOLJSTVA!
Praznično prilogo zbral in uredil MARKO KLl^
IPff*'
SOP KRŠKO
specializirano podjetje za industrijsko
opremo
Lakirnica masive v lesni industriji