AVSTR. KRŠI!. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Št. 21.	V Ljubljani, dne 25. maja 1917.
liiillllllllllilllllllllillllllll
Izhaja vsak petak
Uredništvo: Kopitarjeva nllca I
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . . K 2 — Četrtletna. . K 1*-
Posanema IteriDca ■tane 10 vin.
Leto X.
Ljubljana, 22. majnika 1917.
Cesar je zasllišal v avdienci v Lak-senburgu parlamentarno komisijo »Hrva ts ko-s lo venskega kluba« in sicer predsednika kluba poslanca dr. Korošca, dalje poslance dr. Kreka, viteza pl. Pogačnika, SpinčiCa in dr. Šušteršiča, To zaslišanje spada med priprave za zasedanje državnega zbora, ki prične zborovati 30. majnika.
XXX
V gosposko zbornico je bilo imenovanih veliko novih gosposkozborničnih članov. Med Slovenci je bil imenovan le prečastiti tržaški škof dr. Karlin, velik prijatelj slovenske katoliške delavske demokracije. Drugi ni bil nihče imenovan, dasi so dunajski listi napovedovali, da bosta imenovana tudi dr. Šušteršič in dvorni svetnik Ploj. Po navadi, ki je običajna pri politikih veljakih drugih narodov, bi bil moral biti že zdavnaj član gosposke zbornice pl. Šu-klje. To imenovanje zopet dokazuje, da se mora pričeti odločen boj za demokratiziranje gosposke zbornice, katere sestav zavisi od občutja vsakokratne hipne vlade in čisto nič ne odgovarja ustroju poslaniške zbornice.
X X X
II. Conscience:
Revni plemenitaš.
»Tako je, kakor sem Vam rekel,« nadaljuje notar. Gospod pl. Hoogehadn je umrl, ko je potoval po Nemčiji. Dediči so našli Vašo zadolžnico štiritisoč frankov. Naznanili so mi, da jo ne podaljšajo. Gospod pl. Hoogebaan je bil Vaš prijatelj, njegovi dediči Vas ne poznajo ... Deset iiet ste že zamudili da bi bili ta dolg poplačali. Plačali ste dva tisoč frankov obresti; Vaša lastna korist zahteva, da se to konča. Preostanejo Vam še štirje meseci; za štiri mesece se še glasi dolžno pismo, gospod pl. .Vlierbeke.«
»Še štiri mesece,« je plemič žalostno jecljali, »in potem, o Bog!«
»Vaša posestva bo prodala potem sodnija. Umevam, boli Vas to; a te uso-
V soboto je dunajsko izjemno sodišče obsodilo dr. Friderika Adlerja na smrt, ker je bil ustrelil nekdanjega avstrijskega ministrskega predsednika grofa Sturgkha. Dr. Adller se je. v tej razpravi zelo obširno razlagal, kaj da ga je napotilo, da je Sturgkha ustrelil. Zagovorništvo je delalo na to, da bi bil dr. Adler oproščen, češ da ni normalen. V razpravi je zagovorništvo tudi nastopilo proti izjemnemu sodišču, češ da bi morala soditi o dr. Adlterjevi krivdi porota. Dr. Adler se je sam z najveČjo odločnostjo zavaroval, da bi ne bil zdrave pameti. V svojem zagovoru ni prizanašal lastni stranki in jo je ostro napadal. Ko je izbruhnila svetovna vojska, je bil žalosten, ker ni avstrijska socialna demokracija proti njej ničesar storila. Zello ga je bolelo ,ker je Stiirgkh vladal popolnoma absolutistično in ker v svojih ukrepih ni poslušal nobenega drugega kakor ogrskega mini str. predsednika grofa Tiszo. Prepričan je bil, da bo vojsko socialna demokracija zabranila. Zelo ga je bolelo, ker sta nemška in avstrijska socialna demokracija začetkom vojske se izjavili za njo in izdali Marksova načela. Rekel je, da so voditelji soc. demokracije Pemerstorfer, Leuthner in Hartmann nemški nacio-nalci, dr. Renner pa avstrijski patriot. Nastopal je za to, da bi voditelje izpre-
de ne. izpremenite. Pripravite se na to, da možato prenesete udarec. Dovolite mi, da Vam posestva prodam jaz, izognili se boste sramotni prisilni prodaji.«
Nekaj hipcev je zakrili gospod pl. Vlierbeke z rokami oči; tako so ga neusmiljeno notarjeve besede presunile. Ko ga je notar pozval, naj posestva prostovoljno proda, je dvignil glavo mirno rekoč:
»Kar mi svetujete, gospod notar, je velikodušno in plemenito; a ne morem Vas ubogati. Saj veste, vse moje žrtve, moje trpko življenje, moj večen strah prenašam le za to, da ugotovim usodo mojega otroka. Vse, kar delam, storim za to, da dosežem smoter, o katerem .sodim, da je svet. Zdelo se mi je, da je Bog uslišal moje desetletne prošnje. Mojo hčer ljubi mlad, bogat mož; njegova plemenita čuvstva občudujem. Njegova rodbina mi je zelo naklonjena.
obrnil na stari Marksov program, a ni šlo. V Sttirgkhu je sovražil voditelja in zastopnika absolutizma v Avstriji, ki je odstranil parlament, ker ga je sovražil, ker ni dovoljeval shodov, ker je uvedel naj strožjo cenzuro časopisja, ki nekaj časa ni niti dovoljevala zapisati besede: parlament, ker je trpel vojaška sodišča nasproti civilistom. Zato ga je ustrelil.
Adler jeva razprava bo ostala važen dokument o razmerah v Avstriji med svetovno vojsko in o notranjih razmerah avstrijske socialne demokracije.
XXX
V Rusiji se je prvič izrpemenila vlada. Vstopilo je v njo več socialistilčlnih ministrov. Kriza se je izvedla popolnoma tako, kakor je to v demokratično vladanih državah običajno. Če se bo nova vlada dolgo držala, je seveda vprašanje, ki ga mi ne moremo presojati, ker kljub mnogim vestem iz Rusije si le ne moremo še napraviti popolnoma jasne slike o celem položaju. Kaj da hoče nova vlada izvesti, nam pove program, ki ga je objavilla in ki izvaja:
Preosnovana začasna vlada, ki se je pomnožila z zastopniki prekucijske demokracije, izjavlja, da bo ideje •svobode, enakosti in bratstva, ki si jih je zapisala na svoje praporje in iz katerih
Štiri mesece. Seveda, čas je kratek. A naj li s prodajo varam vse moje nade? Naj zdaj v trenutku, ko se, kakor vse kaže, kmalu konča vse moje trpljenje, prevzamem zase in za svojega otroka vso revščino?«
»Te ljudi hočete torej varati? Mogoče boste tako pripravili svojemu otroku še večjo nesrečo!«
Beseda »goljufati« je pretresla plemenitaša. Tresel se je, zardečilo mu je plemenito čelo.
»Goljufati!?« je trpko vprašal. »Nikdar ne! Samo rad bi ne imeli, da bi ljubezni ne uničila moja revščina, če bi se izvedelo o njej. Le če bo šlo za to, da pride do odločbe na eni ali na drugi strani, bom pošteno opisal svoj položaj. Če bo to uničilo mojo nado, bom sledil Vašemu svetu: prodal bom vse, zapustil domovino in se izkušal preživeti s poučavanjem.«
je vzklil velik ruski preobrat, odločno uresničila.:	Sloga začasne vlade se je
dosegla tako, da se bo v bodoče držala sledečih vodiHnih smeri:
Zunanja politika.
1.	V zunanji politiki začasna vlada .odklanja s celim narodom vsako misel na poseben mir, odkrito pa dela na to, naj bi se dosegel tak mir, ki ne namerava ne nadvlade drugih narodov, ki bi jim ne vzel njih narodne posesti in ki izkljulčuje vsako' zasedbo s silo tujega ozemllja; mir brez vtelesitev, brez vojnih odškodnin; temeljev pravic narodov, ki si jih dotikajo sami. V trdnem prepričanju, da je padec carizma v Rusiji in utrditev demokratičnih načel v notranji in zunanji politiki zveznih demokracij iznova vzpodbudil stremljenja po trajnem miru in po pobratimstvu med narodi, bo začasna vlada pod-vzela takei korake, da se sporazume z zavezniki temeljem izjave 9. aprila.
Ojačen j e armade.
2.	Prepričani smo, da bi poraz Rusije in njenih zaveznikov ne povzročil le največjega zatiranja naroda, marveč bi se oddaljila možnost, da bi se sklenil svetovni mir po opisanih načelih, ali bi bil celo onemogočen; zato začasna vlada trdno veruje, da revolucijska ruska armada ne’ bo dopustila, da bi nemške čete uničile naše zahodne zaveznike in da bi na to planile z vso silo svojega orožja na nas. Glavna naloga začasne vlade bo, da utrdi temelje demokratiziranju armade in izpopolnitev in ojačenje njene vojaške sile tako glede na napad kakor tudi z ozirom na obrambo.
Ureditev prehrane.
3.	Začasna vlada se bo borila proti razširbi gospodarskih neprilik v deželi. Uvedlo se bo po vladi in družbi nadzorstvo proizvajanja; pošiljatve. izmenjave in razdelbe pridellkov; organizirala bo tudi proizvajo.
Varstvo dela.
4.	Ukrepi v varstvo dela se bodo smotreno razširili.
Zagotovitev živil. — Razdelitev zemlje.
5.	Začasna vlada prepušča ustavo-dajalni zbornici, da reši vprašanje o prepustitvi zemlje delavcem in da izvede tozadevne priprave, da bo ukrenila vse neobhodno potrebne ukrepe, da zagotovi kolikor mogoče veliko množino potrebnih živili deželi in da uredi uporabo zemlje v korist narodnega gospodarstva in delavskih slojev.
Izprememba finanč,nega ustroja.
6.	Posebno pozorno bo začasna vlada delala na to, da polagoma preosnuje finančni sistem na demokratičinem temelju, močnejše bodo obdavčeni posedujoči sloji z direktnimi davki (pridob-ninski davek, obdavčenje izrednih vojnih dobičkov, zemljiški davek itd.).
Demokratiziranje samouprave.
7.	Dela za uvedbo demokratičnih organov v samoupravi se bodo naj-
vztrajnejše in kolikor mogoče hitro izvedla.
Ustavodajalni zbor.
8.	Začasna vfiada bo storila vse, da se bo kolikor mogoče hitro sklical ustavodajalni zbor v Petrograd.
Začasna vlada zahteva, naj
ji neomejeno zaupajo.
Začasna vlada namerava odločno uresničiti ta program. Z gotovostjo za to pričakuje, da more plodonosno le delati s pogojem, da vladi popolnoma in neomejeno zaupa ves revolucijski narod in da jo pooblašča razpoliagati z vso močjo, če bi bilo to potrebno, da zavaruje, kar je priborila revolucija in da se bo razvijala.
Proti n a s i 1 s t v o m.
Začasna vlada poziva vse državljane, naj ščitijo v začasni vladi poosoblje-no oblast, izjavlja, da bo v blagobit domovine nastopila z najodDočnejšimi ukrepi proti vsakemu protirevolucij-skemu poizkusu kakor tudi proti vsakemu anarhističnemu, nepostavnemu dejanju, ki bi slabilo deželo in pripravljalo tla protirevoluciji. Začasna vlada veruje, da more na tej poti pričakovati odločne podpore vsakega, kdor ljubi svobodo Rusije.
xxx
Ob SOletnici dr. Janeza Evangelista Kreka. Ljubljana 1917. Izdali in založili pisatelji doneskov. — Tiskal Ant. Slatnar v Kamniku. Cena knjigi je 2 K. Ta knjiga obsega 95 strani, lepa je, popolnoma moderna. Spisali so jo: profesor Jožef Puntar, jurist Frančišek Jež, poslanec Jožef Gostinčar, A. V., profesor Ivan Dolenc, Janez Kalan, Anton Komljanec, Pero Rogulja in Anton Kralj. Knjiga vsebuje sledeče sestavke: Zata-
Ljubljana, 20. maja 1917.
Danes je zborovallo na svojem občnem zboru Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo. Občni zbor je vodil predsednik tovariš Alojzij Kocmur, ki je ugotovil sklepčnost občnega zbora. Na to je podal sledeče
jena 501etnica. Nekaj misli. Življčnje-pisni podatki. Dr. Krekovo literarno delo. Dr. Krek in izobraževalno delo. Dr. Krek in delavstvo. Dr. Krek in prvi rod »Danice«. Dr. Krek in slov. katoliško dijaštvo. Dr. Krek in njegov vzgojni vpliv. Dr. Janez Ev. Krek in Hrvati. Delo na verskem polju. Protialkoholno delo. Dr. Krek — časnikar. Dr. Krek in zadružništvo. Dr. Krek in obmejni Slovenci. Dr. Krekovo politično delo. Spomin.— Za Voj akne razmere moramo biti s to knjigo ne samo zadovoljni, marveč zelo zadovoljni. Če kdo med zdaj živečimi Slovenci, je to spominčico dr. Krek več kakor zaslužil. Vsi, ki so jo spisali, pravijo v kratkem a pikrem uvodu: »Ni še čas, da bi podali popolino sliko Krekovega življenja. Naslednji sestavki so le hipno in prvo gradivo za svoječlasno SOletnico.« Iz mozaikov, ki sestavljajo to knjigo, se pa le dobi krasna celotna slika moža, ki je v svoji dušni plodovi-tdsti rodil tudi naš list. Delavstvu zelo priporočamo, naj pridno kupuje knjigo, kij ga bo seznanila z možem, ki je za delavstvo na Slovenskem največ storil v vzgojevalnem in v organizacijskem oziru. Šikoda je, ker knjiga ne omenja tudi dr. Krekovega dela na polju krščanske ljubezni, le profesor Puntar, ki se je popolnoma vglobil v Krekovo delo, jo mimogrede omenja. Iz knjige same se ti pa vsiljuje nekaj, kar v njej ni zapisano. Toliko inteligence prepojene ka-'liške, demokratične, socialne in narodne misli mora dobiti priliko, da prostodušno pove naši javnosti, kaj in kako da misli. Krek ni živel zaman, sem si mislil, ko sem prečital to knjižico. Predstavil se nam je v njej le mal del naše radikalne katoliške demokracije v tej knjigi; vsi se niso mogli oglasiti. Katoliška slovenska demokracija bo popolnoma osvojila slovenski narod: moje trdno, neomajljivo prepričanje.
— c —.
načelstveno poročilo
Slavni občni zbor.
Tretjič stopamo pred vas v času grozne svetovne vojske. Pri lanskem občnem zboru pač ni noben član računu na možnost, da se bo vojna potegnila za celo leto in danes, če tudi se od
Računski zaključek za XXII. upravno leto 1915.
Zadruga je članica Zadružne zveze v Ljubljani in Gospodarske zveze v Ljubljani.
Začetkom leta 1916	je štela . . . 1.311	članov	z	deleži	39.330	K	—	v
d 30 K, izstopilo je tekom	leta............ 24	članov	z	deleži	720	—
~	'	-	------------------_____m
1*287	38.610 K — v
pristopilo pa.............................. 28	članov	z	deleži	840	„	-	„
stanje koncem rač.leta...................1.815	članov	z	deleži	39.450	K	—	v
Odpovedala sta članstvo dva člana.
Denarni promet:
Prejemki......................... 985.761 K 76 v
Izdatki.......................... 979,861 „ 19 „
1,965.622 K 95 v
Občni zbor naše ljubljanske delavske konzmnne organizacije.
Prejemki.
Denarni promet leta 1916.
Izdatki.
Gotovina začetkom r. 1........
na deležih.....................
na blagu ........................
na tekoči račun .........
Kazal prejemki:
na pristojbinah........ 28.—
na divld. Sodovič. zadr. .	2 —
na stanarini......... 2.388-01
na stanarini VIČ........ 837--
na obrestih vojnih posojil	402-50
na odškodnini za	kotle	141-—
Skupaj
2.587
2.269
780.155
196.951
3.798
986.761 76
Za izplačane deleže..........
za blago.....................
za vloge na tek. račun .... za deleže Gospodarski zvezi za amortizacijo Deželni banki
za vojna posojila..............
za amortizacijo Mestni hranilnici
Upravni Izdatki:
za obrtni davek .... za davek na žigice . . . za vodarino in gostaSčino za hižni davek Vič . . . za hiSni davek Ljubljana za zemljiški davek , . . za obresti mestni hranil, za obresti Deželni banki za obresti Zadružni zvezi za obresti raznim . . . za razne prireditve . . . za po veri te v odbora . . za 4% dividendo ... 1.341-20 ža tiskovine in časopise 88-50 za prispevek Zadruž. zv. 25---za plače in dnine . . . 14.421-50 za bolniSko blagajno . .	191-01
za pokojninski zavod . .	100-85
za stanarino............... 180-—
za električno razsvetljavo 129-01 za plinovo razsvetljavo . Gotovina koncem rač. leta
894--1.618-— 22197 78 91 1.035-66 2-578.65 828-22 5.005 62 380-— 108-— 8-—
441-80
Skupaj . .
683 770.015 170.395 30 560 797 9.564 165
27.678
5900
985.761 76
Preračun kosmatega dobička:
1 *	V		K	V
Vrednost blaga sedanjega leta . .	186.597 Vrednost terjatev sedanjega leta .	5.204 Vrednost terjatev sedanjega leta .	15.044 Prejemki za blago sedanjega leta	780 155 Dolg prejšnje bilance	||	3.126 j Dolg prejšnje bilance	j|	42.038	93 40 23 16 75	Vrednost blaga prejšnjega leta . Vrednost terjatev prejšnjega leta Vrednost terjatev prejšnjega leta Izdatki za blago sedanjega leta . Dolg na blagu sedanjega leta . . Dolg na blagu sedanjega leta . . Kosmati dobiček		165.446 5.451 11.213 770.015 10.969 40.438 28.630	51 93 70 27 68 75 63
Skupaj . . jj 1,032.166	47	Skupaj . .	1,032.166	47
II				
izguba.	Proračun izgube in dobička.	Dobičak.
1 K		v		K	V
2°/o odpis neprem. . 10% odpis premič. upravni stroški po denarnem prometu 	 čisti dobiček		1.097 100 27.678 3.552	28 71 90 25	Kosmati dobiček pri blagu . . . Razni prejemki po denarnem prometu 		28.630 3.798	63 51
Skupaj . .	32.429	14	Skupaj . .	32.429	14
1					
Imetje.	Pregled imetja in bremen.	Breme
	K	V		K	V
Vrednost blaga .... Vrednost terjatev	 Predplačila za blago	 Nepremičnine	 Premičnine	 Delež pri Gospodarski zvezi. . . Delež pri Zadružni zvezi . . . . Delež pri Sodo. z	 Delež pri Ljudski posojilnici . . Vojna posojila	 Gotovina			186.597 5.204 15.044 53.767 906 900 10 20 4 14.353 5-900	93 40 12 41 08 57	Deleži	 Deželni banki	 Mestni hranilnici		 Tekoči račun Zadružni zvezi . . Dolg nečlanom	 Dolg članom	 Rezervni zaklad .... 62.304-90 čisti dobiček rač. leta . . 3.552-25	35.115 16.695 10.763 102.868 10.969 40.438 65.867	77 17 59 68 75 15
			Stanje rezervnega zaklada koncem r. 1			
Skupaj . .	282.708	ll	Skupaj . .	282.708	11
					
vseh strani dela intenzivno za mir, ne moremo reči če se vojna ne bo vlekla še dalj časa.
Ako je bila lansko leto na višku zadružna ideja, Če je le-ta pokazala višek svoje delavnosti in učinkovitosti potem moramo letos priznati, da se nahajamo vsled splošnega pomanjkanja blaga in vsestranskih omejitev proste trgovine in prostega prometa v zelo težavnem položaju. Ni ne petroleja, ne drv, ne premoga, ne kave, — manjka sladkorja. Sploh je položaj tak, da bi se hitreje naštelo kaj' se dobi kot pa česa manjka.
Velika trgovina ni v rokah konzu-mov ampak v rokah trgovcev, in le-ti nimajo konzumov nič kaj pri srcu. Kaže se bolj in bolj pomanjkanje velike krepke organizacije konzumnih društev ozir. kažejo se zle posledice needi-nosti v tem oziru pred vojsko.
Na drugi strani je pa zavzela važno mesto na polju ljudske prehrane občinska aprovizacija, ki izključno zasega najvažnejše življenjske potrebščine.
Občinska aprovizacija je v resnici občinsko konzumno društvo, in ravno z ustanovitvijo mestnih aprovizadz-skih prodajaln je dobila cela konzumna zadružna organizacija slovesno in javno priznanje. Žal le, da kljub temu, neprostovoljnemu! priznanju, mestna aprovizacija čestokrat ne vpošteva našo starejšo organizacijo in jo prezira namesto, da bi se na njo naslanjala, V tem oziru naj le omenjam boj, ki ga je morala naša zadruga izvojevati radi kruha in moke. Uvrstillo se nas je med male branjevce in se nam dodeljevalo moke kakor kakemu malemu trgovcu ali mokarju, ki proda cel teden toliko kar mi en dan. Mi smo zahtevali, da se nam da moke, kolikor jo rabimo za naše člane, ker se moka itak prodaja na izkaznice in je vsaka zloraba izključena. Konečno se je uvedlo rajoniranje s katerim je bili v splošno zadovoljstva rešen tudi ta boj. Sedaj vsaj ve vsak član kje ima dobiti moko in kruh, — preje so ga pa povsod odrivali češ, da ni odjemalec, — konzum mu pa žal tudi ni mogel postreči.
Enaka težava je skoro z vsemi važnimi potrebščinami. Dokler je trgovina prosta, se vodstvo pač potrudi, da si blaga preskrbi, — če je pa omejen ali pa izključen prost promet, imamo pa vezane roke in usta.
Da manjka dandanes drv je naravno, kajti stare zaloge so pošle, za napravo novih pa ni delavcev. Zakaj pa manjka premoga nam ni jasno. Za napravljali j e je na razpolago dovolj ujetnikov, na razpolago bi moralo biti za tako važen in potreben predmet tudi dovolj železniških voz. Pravijo, da gre petrolej za razne motorje in podmorske čolne — kam gre pa premog je doslej neznano.
Isto velja glede sladkorja, kojega pomanjkanje je vsak dan bolj občutno.
V tem splošnem pomanjkanju in drvenju za bliagom se plačujejo cene kakršne kdo zahteva in revež, ki tega ne zmore čuti pomanjkanje s pomanjkanjem vred pa tudi neko nejevoljo na vse. Zato je treba mnogokrat večje po-
trpežljivosti z ljudmi, ki bi radi dobili tega ali onega blaga, pa se jim ne more postreči.
Moje načelo je bilo vedno kupovati blago lei po primernih cenah, kajti po pretiranih cenah dobe člani blago llahko tudi pri trgovcih in ga ni treba iskati pri nas.
V tem stremljenju upam, da je odbor članom kakor vedno postrezal tudi lansko leto, kar se najbolj kaže v velikem pritisku občinstva za pristop v društvo.
Seveda je moral odbor sprejem ra-zun nekaterih izjem, odklanjati, drugače bi se bilo število članov že podvojilo.
Popolne zadovoljnosti pa kakor nikjer na svetu, tudi pri nas ni iskati. Eden se pritožuje, da mu' prodajalke premalo postrežejo, ker ne pride hitro na vrsto, druga toži, da kadar pride ona na vrsto, vedno že zmanjka dotič-nega blaga, tretja se huduje ker kakega blaga ne dobi kolikor bi rada, — z eno besedo dandanes se vse pritožuje in vse zabavlja kajti čas je tak, da če bi molčali ljudje bi govorillo kamnje.
Ako ni vse tako kakor si želimo temu ni krivo vodstvo ampak splošne razmere, vodstvo gleda strogo na to, da se blago enakomerno razdeli med vse člane. To je ravno glavna udobnost, ki jo imajo zadnje čase člani, ker jim ni treba ure in ure čakati v procesiji pred trgovinami na blago.
XXX
Tukaj naj opozarjam vnovič, da nekateri i člani nosijo blago, ki se prodaja pod ceno ali ga je težko1 dobiti nečlanom, kar ni v korist skupnosti, ker se blago na ta način hitro raznese in ubož-nejši člani, ki nimajo denarja na razpolago, da bi se z blagom založili, morajo pozneje kupovati blago po mnogo višjih cenah, med tem ko uživajo društveno ceno blago nečlani.
XXX
Kar se tiče notranjih društvenih razmer naj povem, da se je uslužbenkam dovolila najprej draginjska doklada 20 K — končno pa 30 K — na mesec, ter se s tem lle skromno odpomoglo vedno rastoči draginji.
Služba se je zvečer za eno uro skrajšala. Uslužbenkam se je opetovano zabičalo nepristransko in prijazno občevanje s člani. Ako se sem in tja pripeti, da kolo skoči s tira, se da to ravnotako opravičiti, kakor tudi razburjenje čakajočih kupcev-članov.
Kake tozadevne pritožbe je odbor vedno pripravljen preiskati in odpraviti nedostatke, — na anonimne dopise se pa ne ozira.
XXX
Spominjam naj se tudi našega večletnega zvestega uslužbenca Toneta, ki sedaj ječi nekje v vojnem ujetništvu na Ruskem. Večkrat, posebno od začetka smo ga pogrešali, sedaj smo se pa že nekako uživili v spremenjene razmere. Kadar se vrne ga bomo pa z veseljem sprejeli.
XXX
Kar se tiče našega gospodarstva omenjam, da se je bilanca zaključila z normalnim čistim dobičkom 3798 K 51 vinarjev. Iz tega je razvidno, da se naše društvo ni udeleževalo splošne tekme za dobičkom, ki kakor mrzlica pretresa dandanašnji cel svet in je za ljudi z malim zaslužkom in obilo družino in sploh za sloje s stalnimi plačami tako usodna.
Tudi še danes, četudi je skoro vsak nakup na debelo vsled splošnega pomanjkanja izključen, so povprečne cene pri društvu gotovo vsaj za 10% nižje kot pa splošno v trgovini.
Med izdatki je tudi letos svota 9564 K 68 vin. za V. vojno opsojilo, katerega ima zadruga doslej za 14.353 K 68 vinarjev. Povišala se je postavka plače vsled draginjskih doklad od 11.632 K na 14.421 K 50 vin. Ker se je v preteklem letu izrabil kredit v najvišji meri je tudi postavka obresti od posojil v znesku 5005 K 62 vin precej visoka. Sicer so pa postavke normalne.
Stanje rez. zaklada kaže 65.857 K 15 vin. Če se vpošteva, da sta društveni hiši v bilanci vpisani s svoto 53.767 K 12 vin. se pokaže, da sta hiši faktično neobremenjena društvena last.
Omenjati bi bilo, da se prodajalna na Zaloški cesti zelo lepo razvija in da je prekosila ono na Viču. Ko se je ta prodajalna snovala je bila splošna sodba, da ne bo mogla tekmovati z sosedi Šarabonom in Sušnikom. Izkušnja je pa pokazala, da je bil strah neopravičen.
XXX
Ker se novih članov razun nekaj izjem, ni sprejemalo, se je stanje članov le za 4 zvišalo in je štela zadruga koncem lanskega leta 1315 članov z čez 6000 glav družine, to je približno sedmi del Ljubljane oziroma deseti del Ljubljane in okolice. Kakor razvidite, nas je toliko, da nas ni treba biti strah. Žali-bog se je pa to načelo med vojsko kakor marsikaj drugega postavilo na glavo, kajti čim večja družina tem večji strah in skrb za prehrano.
Ob sklepu povdarjam:
Vsi dosedanji uspehi so sad složnega sodelovanja odbora in članov, ako bomo hodili po tej poti še nadalje zanašajoč se na božjo pomoč potem nam je kljub težavnim razmeram tudi na-daljni napredek društva zagotovljen.
Na predlog člana nadzorstva Jerneja Ermana se poročilo načelstva vzame na znanje in se odobre računi.
Ker je bil državni in deželni poslanec dr. Krek zadržan po raznih politič-
nih posvetih na Dunaju, je pozdravil v imenu našili poslancev zadružrtice' in zadrugar j e tov. poslanec Gostinčar z dovršenim, zelo odobravanim govorom, v katerem je šibal nedostatke prehrane in opozarjal na velikansko važnost delavskih konzumnih organizacij.
Soglasno so bili nato izvoljeni: V odbor: Alojzij Kocmur, Franc Pezdir, Alojzij Čatar, Martin Knez. Karel Kocjan, Ana Srakar, Liza Cerkovnik, Ivanka Kosec, Katarina Bahar. Namestniki so: Ivan Fras, Matevž Merkoli, Franja Zajc. V nadzorstvo: Dr. Jan. Ev. Krek, Franc Jevšnik, Ivan Jakopič.
Predsednik tov. Kocmur zaključi nato občni zbor.
Izdajatelj Fran UUreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk Kat. Tiskarne.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani Je v
v deželnem gledaUšču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo I
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesEiiCĐ
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
7/	7/	7/	7/	//	'S/	7/	7/	W \\	^ SS SV \\ ~\\ \V \Y~	
j JL & E, SMBUFMIE 'l H Velika zaloga manufaktumega blaga, različno t sukno za moške obleke, volneno blago, kakor a 5 ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — = Penino blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati g izbiri. Razfično platno in šifoni v vseh kako-j “ vostih in Širinah; potrebšine za krojače in šivilje, s - Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti d |j v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni » prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. 1 . i	Priznano nizke cenel —sv—vv	w_:« w w	vr:	Is	trg §1®¥. 1® [ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ? ' vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor : s-srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi Sr y pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira | v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh j? velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ’ ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in a P klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- » 1 finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti £ f* žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. f Vedno sveže blagot	~ S 		f/	7/	7/	7/	7/	7/	7/	7/	7/~!