GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momlr, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremal Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard: Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). Leto xm. Hrastnik, 7. 10. 1977 St. 10 Zagrebški velesejem 1977 Tako kot vsako leto smo tudi letos razstavljali na jubilejnem 30. jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu, ki je trajal od 9. do 18. septembra. Za neprekinjeno prisotnost na tem sejmu je naša organizacija prejela priznanje od uprave zagrebškega velesejma v obliki diplome. Letošnji 30. jubilejni velesejem je posekal vse dosedanje rekorde, in to po številu domačih in tujih razstavljalcev, po številu razstavljenih predmetov in tudi po številu obiskovalcev, Zanimivo je tudi, da bi bilo lahko še več razstavljalcev, vendar je bila uprava velesejma v hudi zadregi, ker ni imela na razpolago dovolj prostora. Z razstavljanjem na velesejmu hočemo doseči boljši položaj na tržišču, to se re- široko potrošnjo in gostinstvo, kot že omenjeno, je namen sejma informiranje o novostih, novih smereh v proizvodnji, oblikovanju in namenu uporabe. Prikazali smo novo serijo kelihov, nove oblike kozarcev na stroju H 28, nove oblike vaz, razne posode in še nekaj novih izdelkov. Za večino izdelkov je bila ocena pozitivna, za nekatere izdelke pa tudi negativna. Omeniti moram, da je tudi informacija vedno enostranska, to je ocena vodstev organizacij, ki se bavijo s prometom teh izdelkov, ne dobimo pa mnenja potrošnikov. Na prihodnjem sejmu bomo za nekatere nove izdelke izvedli anketiranje še ostalih obiskovalcev, kar se je zelo pozitivno izka- ■ 1 ‘f, ?' ÉÜÉS&. g ig 1 ^ fMpfllH fi 11 m 1* m 1 ij i tmÊÊI/^iÊÈÊmÊlSÊ^ ■Æ « AVff | k h Í lil:« , Jr, 1 ^Sll Ml» „ jj mÈÈÈÈÈÊÈÈÈÈÈËÊ - š Æ: ■IS Delovni razgovor s predstavnikom »Mašinoelektre« Nova oblika našega razstavnega prostora vzorčni sobi in je večina povabilo za obisk sprejela. Tudi prodajo stekla za široko potrošnjo hočemo bolj razširiti na nekatera področja v državi. Zato bomo s temi kupci organizirali manjše razstave stekla za široko potrošnjo in ga ' nko približali potrošniku. Zagrebški velesejem je tudi iz- ■ redna priložnost za srečanje grupacij ali pa sorodne industrije, kar pripomore tudi k večji poslovnosti tega sejma. Zato se je tudi letos v okviru jesenskega zagrebškega velesejma organiziral dan stekla in keramike. Tega sestanka oziroma strokovnih predavanj so se udeležili tudi predstavniki naše tovarne. V okviru dneva stekla in keramike se tudi podelijo nagrade za najboljši uporabni obliki v steklu in keramiki, vendar je komisija za podeljevanje nagrad izjavila, da zaradi neprimerne uporabnosti razstavnih izdelkov ni podelila priznanj. Ob priliki velesejma je bil tudi organiziran razgovor med proizvajalci steklenih izdelkov ža široko‘potrošnjo, to so proizvajalne organizacije in organizacije, ki se ukvarjajo s prometom blaga. Glede na zakon o združenem delu moramo proizvajalci s temi orgar nizacijami do 1. januarja prihodnjega leta skleniti samoupravni sporazum. Vsebina razgovora je bila skupna politika proizvodnje, planiranja in prodaje teh izdelkov ter osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek. Razstavni prostor na zagrebškem velesejmu je neka ocena razvoja poti vsake delovne organizacije, zato se bodo vsi meror daj ni v naši delovni organizaciji trudili, da bomo do prihodnjega sejma prikazali še več novosti, ki bodo sprejemljive za domače ih tuje tržišče. T. J. če boljše prodajati naše izdelke na domačem in tujem tržišču. Tako kot vsi razstavljalci smo-tudi mi prikazali enoletni napredek, in to v glavnem v novih oblikah izdelkov. Tudi na tem sejmu je bilo veliko zanimanja za naše izdelke. Naš paviljon so obiskali vsi pomembnejši domači kupci, in to potrošniki embalaže, razsvetljave, kakor tudi potrošniki stekla za Obisk predstavnikov »Krka« Novo mesto zalo na cvetlični razstavi v Ljubljani. -Prikazali smo tudi novo pakiranje BIO serije, -kelihov Jadran in Golding pokaia. Novo pakiranje je. bilo zelo pozitivno ocenjeno od vseh naših kupcev blaga za široko potrošnjo. Večina kupcev se je tudi pohvalno izrazila o kvaliteti naših izdelkov, grajani smo bili samo zato, ker nekaterih izdelkov ne dobavljamo v zadostni količini. To so vsi izdelki iz polavtomatskih stiskalnic in kozarci, proiz-i vedeni na stroju H-28. i Posebno skrb na tem sejmu smo posvetili prodaji svetlobnih teles ter prodaji stekla za široko potrošnjo in gostinstvo, proizvedeno na avtomatskih strojih. Naši predstavniki so obiskali vse potrošnike svetlobnih teles ter jih ob obisku povabili v našo tovarno, da si ogledajo večji del programa svetlobnih teles v novi ■É ÉÉP m ¡gg¡ i : Obisk predstavnice »Genex Kristal« tov. paviljonu Milice Doroški v našem Iz dela organov upravljanja ODBOR za poslovno politiko je na XI. rednem zasedanju dne 8. 8. 1977 sprejel naslednji sklep: Imenovanje inventurne- komisije za popis gotovih izdelkov Delavski sveti TOZD I, TOZD II, TOZD III in DSSS morajo na svoji prvi-seji izvoliti:.člane in- , rventurne komisije: za popis goto-1 vih izdelkov. Delavski sveti TOZD" in DSSS imenujejo v .komisijo za popis, gotovih izdelkov po enega maná.' . Rok za sklic delavskih svetov je 17. 8. 1977. Sklepi, sprejeti na XII. rednem zasedanju, dne 31. 8. 1977 > Odbor predlaga .komercialnemu ; sektorju, da na jesenskem Za-. grebškem velesejmu poleg naših ¿ zastopnikov sodelujeta po dva rey refenta. Organizacijo oziroma, razpored, kako se bodo referenti menjavali na sejmu, izdela ko-merciala po lastni presoji. Odbor je sklenil, da se ostalim udeležencem priznajo .stroški, in;., sicer samo tistim, ki se. poslovnpv udeleži jo_sejma. Sklenil je, da se s. strani. Stč-klarne Hrastnik udeležijo sestanka grupacije »Dan stekla in keramike«, ki bo dne 13. 9. 1977 v Zagrebu, naslednji člani: 1. Dipl. ing» Mrcina Maks — direktor Ozd. 2. ing.-Tušar Jože — vodja komerciale. -3-. Član.odbgra.za poslovno politiko. Službena potovanja . Vodjem TOZD- in vodjem.sekto rjev se -naloži-, dar,-izdelajo »ELAN PREDVIDENIH SLUŽBENIH POTOVANJ ZA LEJO 1,978«. Plan se jucdfoži v potrditev Odboru za poslovno politiko. V primeru, nepredvidenih nujnih potovanj bo odbor, razpravljal in odločal na rednih zasedanjih. Obravnaval je poročila o izvrženih službebih potovanjih in sprejel naslednje sklepe: Predovnik Ervin——tehnolog te TOZD II, je opravil službeno potovanje v ZR Nemčijo,' k-, firmi »P OP P« Bad Berneck v zvezi z izdelavo zaščitnih stekel kat. št. 159Q9 in 15909. Za potovanje se odobri s 1 dnevnica. Potovanje' je bilo opravljeno z vlakom. Ing. Žagar Anton — vodja. • TOZD II, Kapelar Albert — .obratovodja na izmeni, Marčen Aloj.?-: — vodja oblikovanja, so opravili': službeno potovanje v Italijo k . firmi IVISC Milano — ogled steklarne in k firmi »Emhard« — ogled izdelave orodja za preše in IS stroje. Za potovanje se odobri (na osebo) 3 dnevnice. Potovanje je bilo opravljeno z lastnim avtomobilom tovariša Kapelarja. Kozole Drago : vodja izvoza, je opravil službeno potovanje v Bolgarijo k firmi »Intertrade« Sofija v zvezi S kozarci kat. št. 670 — 250 g. Za potovanje se odobri 3 dnevnice. Potovanje je bilo opravljeno z letalom. Dipl. ing. Mrcina Maks direktor OZD, ing. Žagar Anton — vodja TOZD II, Koritnik Matija ■— obratovodja H-28, Predovnik Ervin — tehnolog H-28, so opravili službeno potovanje v ZR Nemčijo k firmi »Forma« Zwiesel v zvezi z izdelajo.kelihov. Za potovanje se odobri 4 dnevnice. Potovanje je bilo opravljeno; z. letalom in vlakom. Odobritev novih službenih potovanj Dipl. ing. Kavšek Niko — vodja razvojnega sektorja in Marčen Alojz — vodja oblikovanja, opravita službeno potovanje v Italijo — Milano na ogled mednarodne - razstave embaliran j a »IPACK-IMA 77«. a Za potovanje se odobri. 3 dnevnice; Potovanje se opravi z letalom. Odbor je; razpravljal o raznovrstni embalaži, ki jo uporabljamo- za, naše izdelke, predvsem za kelihe. S tem v zvezi je.bil sprejet naslednji SKLEP: Ugotovil je, da se naši izdelki embalirajo v zelo različno emba- - lažo, predvsem kelihi. V zvezi s tem se predlaga, da se komercialnaslužba . dogovori, s proizvodnimi TOZD ter službo oblikovanja o. uvedbi enotnejše embalaže. Dogovor je_ potrebnp -skleniti do zhgrebšhegn;,velesejma. Kapelar Albert — obratovodja na izmeni, Javoršek • Marjan — TOZD. II, Kaudotf Janc^ ^ TOZD Y, PavličJože^ TOZDV. Bauer-heim Pavle ^ TOZD .y,'Golež Anton — TOZD It, Gorenšet Edi —, TOZD ll, Cigoje.Adalf W TÖZD H, Marinkovič Djino — tozd mm ravijo službeno potovali j e. ha »te,dske:k firmi-. »Em-nard«.-r strokovno izpppolnjeva-nje za,, delp ^?a. IS-"j..khpeijnem stroju. i c?a potovajygrsetodobri 12 .dnevnic. Potovanje,rse »opravi, .letalom. - - Odbor - za r poslo v-no; -pöütiko je -sprejel več?vlog za odobritev fi-•nanšne pomoči, katere pa; je zavrnil,- ker-nimamo na razpolago finančnihsredstev. Predsednik odbora za poslovno politiko - Šaniej Alojz, 1, r. SKUPŠČINA OZD STEKLARNE HRASTNIK je na svojem VII. rednem zasedanju dne 15, 9. 1977 v skladu z 462. in 466.Z2 členom zakona o združenem delu sprejela naslednji SKLEP o razpisu referenduma 1) Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti, združenih v delovni organizaciji Steklarni Hrastnik, se bodo z osebnim izjavljanjem z referendumom izjavili o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi delovne organizacije v posldvno skupnost skupaj z delovnimi organizacijami Sijaj, Tovarno kemičnih izdelkov, Jugometal TOZD nemetali in TOZD kemija. 2) V skladu z, 2. odstavkom 466. člena zakona o združenem delu bodo delavski sveti temeljnih organizacij i,n ; delovne skupnosti obravnavali predlog samoupravnega sporazuma in o njem zavzeli stališče,; s katerim morajo seznaniti delavce še pred zbori za predhodno obravnavo. Istočasno sprejmejo DS sklepe o nadaljnji izpeljavi priprav na referendum v, svoji, temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti. Sklepi morajo upoštevati roke, * postavljene v tem sklepu. Rok: 25. September 1977 3) V temeljnih organizacijah in delovni skupnosti se skličejo zbori za predhodno obravnavo predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost. Delavci motajo dobiti predlog samoupravnega-sporazuma skupaj .-s štalliščem delavskega sveta TOZD najmanj 10 dni pred zborom. Rok: 15. oktober 1977 t4) Delavski svet delovne organizacije odloča A rezultatih predhodne .obravnavne .¿in na podlagi podanih predlogov-sprememb in dopolnitev predloga samoupravnega sporazuma oblikuje dokončen predlog samoupravnega sporazuma, s katerim se delavci potem seznanijo 13 dni po oiijavi. Izid objavi, delavski svet delovne 'organizacije. Rok: 25. oktober 1977 - 5) Referendum o sklepanju samoupravnega sporazuma se v — za osnovna sredstva — za obratna sredstva . Skupaj le Kredit-senajame; pod_ naslednjimi pogoji: . oirfeohrestna -mera. znaša 6,5 % ; išestinpalodstotna). —- rok vračila-zrraša,5 (pet) leti — anuitete se; .plačujejo pollet-1 no, ~ ' • ■ ,iT — prva anuiteta zapade v pla- • čilo. 1,,4. 1979, -y~zadtnja, anuiteta zapade vc~ plačilo ;!.10,- 1983. Za'podpis pogodbe pooblašča | skupščina OZD • glav.nega direk-", tor j a tov., dipl. ing. Mrcina. Maksa -■in vodjo -. gospodarsko planskega ‘ • šekj-orja tov. Korbar Hedo. RAZNO Skupščina podjetja je imenovala oziroma sklenila, da se določijo delegati v SISEOT SR Slovenije Za ekonomske odnose s tujino, in sicer: 1. Ing. Tušar Jože,— kandidat za, odbor za samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega ODsega uvpža. blaga in storitev, ter odliva deviz.. 2. Kapelar Albert —. za mamest- mika delegata, v, .skupščino .■SISEOT.' ",' " ' u . . 3. Delegati TOZD, ki so jih izvolili DS: Haberl Adolf, TOZD I, Kapelar Albert, TOZD II, Grašič , Fanči, TOZD IH, Fišiner Avgust, TOZD IV, Zerko Franc, TOZD V, Marčen Alojz, DSSS. i Skupščina OZD Steklarne Hrastnik je sklenila, da: se z Ljubljansko bainko — podružnico, Trbovlje sklene pogodba o naložitvi sredstev iz žiro računa in vseb drugih računov na vpogled. Skupščina podjetja daje soglasje, da se lahko Tovarna kemičnih vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti . uvede na dan 10. novembra 1977. 6) Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost bo . v. Steklarni; Hrastnik,sklenjen, če | se bo ,v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti zanj. izjavila .večina - vseh delavcev. Skupščina OZD Steklarne Hrastnik se je odločila za razpis referenduma o združitvi delovne organizacije v poslovno skupnost skupaj z delovnimi organizacijami Sijaj, Tovarne kemičnih izdelkov in Jugometal — TOZD ¡neme-tali in TOZD kemija. V zvezi s, tem sklepom se razveljavi prej sprejeti’sklep o so-/ I delovanju pri združevanju slovenskih steklarn, Skupščina podjetja je imenovala KOMISIJO ZA IZDELAVO SEZNAMOV GLASOVALCEV po TOZD in DSSS za izvedbo refe-- renduma. Komisijo ‘sestavljajo naslednji -elani:-Hudi Tea,' predsednik, Gabrič -Slavi, Brečko Mariča, Kiler Alenka, Malis Vida, Hudi n a Mariča, Tržan Vera; člani. Pod.drngo točko dnevnega reda je skupščina razpravljala o odobritvi sanacijskega kredita., Sklada skupnih rezerv SR Slovenije ip s tem v zvezi spre jela, naslednji sklep: Pri. skladu skupnih rezerv SR Slovenije .se;/najame ..sanacijski .kredit: •22,892.000,00 dih 9,000.000,00 din ?j > 31,892.000,00 din izdelkov, Urastnik. oskrbuje z re-?zervno? tehnploško-oparo iz . naše kotlarne in.da se izvedejo./za to potrebna projektiranja in |dela . ter sklene s tem v. zvezi, potrebna pogodba. Finančne stroške za kompletno izvedbo g e me njenih del v celoti pokrije'. TKI iHrastnik. . Dodatek, k. sklepom, skupščine podjetju z dpe, 15;‘0. l977: : } SKLEP: ¡Skupščinn: podjetja je pa; podlagi/ sprejetih; .isklepp.v de-5 lavskih - .svetov, - tozdov - potrdila DRUŽBEN? 'PLAN. ZA LETO "1977. TerJV^iat Habjan ZAHVALA Dragim sodelavcem in iskrenim prijateljem v TOZD IV se z ysem srcem zahvaljujem za prekrasno trajno spominsko darilo, ki mi je bilo izročeno na praznovanju'v Gorah dne 27, 1977. To: darilo ni samo priznanje meni, pač pa celotnemu IO OOS TOZD IV, za njegovo izredno plodno in uspešno delo ,na kulturnem, športnem in rekreacijskem področju. Ta pozornost ni samo simbol sodelovanja, pač pa precej več in zato mL boste dragi sodelavci v trajnem in prisrčnem spominu. Vsem, ki znajo ceniti delo in samoodrekanja —iskrena hvala! Predsednik OOS TOZD IV Voifand Edi Novi kadri Zadnje dva dni preteklega me- drslj-aj« popraviti v tem letu. Že seča smo bili priča nevsakdanje- po končanem prvem polletju 1977 mu prizoru. Pred tovarno se je smo objavili na šolskih panojih 29. 8. 1977 pojavila večja skupina primeren razpis k sodelovanju; mladih fantov, s potovalkami. Med Fante, ki so se odločali za poklice njimi so bili tudi odrasli možje — v kovinski in lesni stroki »a očetje bodočih strojnih Steklarjev osnovnih šolah v Hrastniku, Bolti na polavtomatih in avtomatih. in Radečah ter Trbovljah, smo s Zaradi različnih govoric želimo pomočjo in stalnim sodelovanjem v pričujočem prispevku predsta- pokliene svetovalke na Skupnosti viti te fante in koliko imamo vseh - za zaposlovanje, enotaHrasinik, učencev v šolah za pridobitev pridobili k sodelovanju samo dva različnih poklicev. Zadnja leta je ; manj kot pa j© nudenih prostih Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in podjetja v razgovoru z našimi učenci ko stanje nadaljevalo, zato poskušamo v tem šolskem letu ta negativni tok preusmeriti v drugo smer, v smer načrtnega pridobivanja novih sodelavcev. Kadrovska služba je. navezala stik s Skupnostjo za zaposlovanje v Doboju, ki je center regije devetih občin, kjer je slabo razvita industrija in, obrt in je trenutno brezposelnih nekaj tisoč- ljudi, od tega- razmeroma visoko število mladih fantov. Od tu smo pripeljali 30 fantov, ki se bodo učili za dela na polavtomatih in avtoma-:j tih pod posebnimi pogoji, p čemer so sklepali tudi samoupravni organi TOZD I in TOZD II. Tudi t njihovi starši so bili o tem seznanjeni na sestanku v Doboju, katerega je organizirala tamkajšnja: skupnost za zaposlovanje;,' Tega pa ne hi; mogifcnarediti; če ue bi dobili ustreznih bivalnih prostrov- v samskem domu Termoelektrarne v Trbo vi j ah. Morda to ni bilo najprimerneje, vendar je bil t® edini izhod; saj prav po-' manjkanje prostorov za name-stitev pesti v Zasavju dudi druge: delovne organizacije, 'a nas verjetno najhuje, po fantje so to vzeli" za nekaj- normalnega;1 čeravno vemo, da so vožnje na delovno mesto in v šolo včasih neprijetna zadeva, saj so ti fantje vezani na javni promet tudi pri prehranjevanju, saj se hranijo v^. menzi Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik. Ker govorimo o dveh različnih skupinah, naj povem, da je za strojne steklarje teoretični pouk" v Centru strokovnih šol v Zagorju skupaj a ostalimi učenci v programu kovinarjev. nioarja, 1 inštrumentarec — skupaj 7 učencev. III. letnik: 2 cizelerja, 3 ključavničarji, 1 rezkar, 2 električarja — skupaj 8 učencev. Iz gornjega sledi, da se uči za različne poklice 67 učencev. Tolikšnega števila učencev še nismo imeli. To število pa ustreza petletnemu razvoju kadrov za obdobje 1976—1980. Iz vsega do,sedaj navedenega sledi, da je zastavljena pot pravilna, da bodo morali vsi odločujoči faktdrji v proizvodnji narediti več kot doslej za izobraževanje ljudi za delo. 5 Mislim,; da poti nazaj ni< niti ne ^ jmemo stati,- kot smo na tem pod-; ' hočju nekaj zadnjih let. Zavedati se je treba, da bomo 'Za pridobivanje novih proizvod-' A n-ih delavcev morali tvegati in tu— di žrtvovati več časa in finančnih i sredstev kot doslej. Da je to tako,-bi lahko pojasnili s podatkom, da . nekatere delovne Organizacije niso uspele pridobiti uiti 30%’Učen- ■ .cev na^razpisana prosta učna mesta. -In še- nekaj: iz podatkov •skupnosti za zaposlovanje na območju ljubljanske regije je raž-! vidno, da delovne organizacije potrebujejo letno 17.000 delavcev, osnovno šolo na tem območju pa zapusti 6.500 učencev, kar je pre-malov da bi krili vsa prosta delovna mesta, zato tudi druge delovne organizacije iščejo manjkajočo, delovno silo v drugih krajih Slovenije, predvsem pa v drugih republikah. TO je tudi edini izhod, saj je prijavljenih na skupnostih skupaj 2.760 ali 1,1 % od vseh zaposlenih, usposobljenih za Dogovor o medsebojnih nalogah Bodoči cizelerji; ključavničarji, steklarji TOZD l in II Učenci za p olav to mat epa b o d o nabirali .praktično znanje v podjetju na samem delovnem mestu, teorijo pa po programu za strojne steklarje na polavtomatu prek Revirske delavske univerze v učilnicah osnovne šole Heroja Rajka-.v Hrastniku."Šolanje traja 18 mesecev ob delu in bo po uspešnem zaključku dobil vsak naziv izučenega steklarja za smer, za katero se je izšolal. Vseh skupaj se šola za proizvodne potrebe 16 učencev za TOZD I in 16 učencev za TOZD II. Ostalih učencev pa je v posameznih letnikih: L letnik: 10 cizelerjev, 2 strugarja, 2 ključavničarja, 2 obratna električarja, 1 inštrumentarec, 2 lesostrugarja, 1 modelni mizar — skupaj 20 učencev. II. letnik: 4 cizelerji, 2 ključav- poklice, ki jih združeno delo ne potrebuje. Zato -mislim, da je" bila odločitev zaprrdobivanje novih kadrov s področja BiH pravilna; da pa je bil takoj v začetku odnos ro-kaierib delavcev ob pečeh nepravilen; ko so jim govpirili, da so »neumni«, ko ¡so prišli v Hrastnik »garat«. In posledica nepremišljenih izjav: nekaj fantov je spravila nazaj domov. Navadiiti.se bomo morali na eo-ve sodelavce, navaditi jih imeti za svoje in jih po svoje tudi spoštovati. Le tako ..bo zagotovljen razvoj' našega podjetja. Iz vsega pa sledi, da na.5 je’ opisano štan-C primoralo, da so prišli med- 'n p.s tovariši iz-prijateljske Bosne. Alojz Janežič zapustilo podjetje v zelo kratkem času tolikšno število, steklarjev — ročnih pihalcev in strojnih steklarjev kot še nobeno leto po vojni. Analiza o tem pojavu, ni bila narejena, verjetno bi bila zanimiva, saj bi se na osnovi strokovnih zaključkov lahko pristopilo h konkretnim kadrovskim ukrepom. Nič vzpodbudnejše niso zadeve v avtomatski proizvodnji. Namen članka ni obravnavati to področje, o: tem morda drugič, :; Lansko "leto je bilo na ravni podjetja razpisanih 15 kadrovskih štipendij in 10 za priučitev 'Za delovna mesta kfogifčar jev,' to je bodočih ročnih pihalcev. Ker pa:se je na razpis javilo le devet kandidatov, a za krogličarje nihče, je bila od nekaterih odgovornih dana pripomba, da se je kadrovska služba premalo angažirala, zato smo skušali ta »spo- mest v razpisu za kovinsko, lesno in elektro stroko. Poudariti pa moramo, da : sta TOZD. IV in TOZD V šla v razpis z dokaj velikim številom potrebnih učnih mest v primerjavi s potrebami v preteklih letih. Znano je, da spadajo poklici steklarja, tako ročnega kot pri polavtomatu in na avtomatu, v tisto nepopularno- skupino, ki jih imenujemo »deficitarni« ' in po-mojem V tem obdobju lahko rečemo temu akutno deficitarni. Da nj dotoka kadrov, je med drugim prav gotovo posledica razvoja naših industrij v najbližjem zaledju, preusmeritev rodov steklarskih otrok, kar je verjetno posledica družbenega vrednotenja steklarskega poklica, tako v slovenskem kot jugoslovanskem prostoru, in še marsikaj drugega. Trdno .pa sem prepričan, da bi se ta- Novosti na področju izbire Pri obravnavanju zaključnega računa za leto 1976 smo pri vzrokih izgube omenjali tudi izbiro asortimana in vse, kar je v zvezi s tem vprašanjem. Dogovorili smo se, da bo izbira asortimana permanentna skrb določene sku- riziko ali dobiček bo temeljil na dohodkovnih odnosih proizvajalca stekla in proizvajalca armature. Program 4 svetil smo predstavili na spomladanskem zagrebškem velesejmu, do danes pa se nam izmika drugi del naloge — Slika 1 3. Posebno zanimivost predstavljajo viseča svetila, katerih stekla so čvrsto pihana v posebno oblikovane kovinske (bakrene) mreže. Ta mreža ostane potem na steklu. Dve izvedbi (slika 3) smo pripravili za jesenski zagrebški velesejem. Verjetno zelo zanimiv artikel, ki pa potrebuje več reklame. Področje avtomatske proizvodnje 1. Na področju kelihov se intenzivno pripravljajo nove variante, da bi bila ponudba bolj raz- pine (komisije) ljudi v naši tovarni. Glede na to, da je od takrat preteklo nekaj mesecev, bo najbrž zanimivo, kaj smo že konkretnega storili v tem (za tako delo sicer kratkem) času. proizvodnja in prodaja tega programa na osnovi dohodkovnih odnosov. Vzrokov za to je več, vendar so v glavnem subjektivne narave. Vsekakor pa mora biti ta problem v kratkem rešen. Področje razsvetljave 1. Program visečih svetil (slika 1) je bil izbran in izveden z željo, da se na trgu končno predstavimo z gotovim izdelkom, katerega 2. Čvrsto pihana svetlobna telesa v opalni izvedbi sp znana kot iskana, in lepa, tako smo se odločili za izdelavo lastne serije (tako imenovana »artičoka«) treh opalnih svetlobnih teles (slika 2). 3 Slika 4 4. Razmeroma odprto vprašanje je pri tako imenovanih »apli-kah«. v naših razmerah je namreč najbolje, da bi jih strojno stiskali, drugje pa te proizvode ročno ulivajo. Široka potrošnja TOZD I 1 Posoda za shranjevanje: v gospodinjstvu so vedno potrebne razne posode, zato tudi odločitev za posodo (slika 4, prva od leve na desno), ki se lahko uporabi za razne namene. Ta posoda se bp po potrebi dopolnila z drugimi velikostmi, izdelana pa je v barvi ali prozorna. 2. Vaza »Iris«: gre za izredno nežno obliko vaze, ki je izdelana v barvi aili v tehniki »z grezelci« (slika 4, druga od leve na desno). 3. Vaza »Flora«: posebna opalin izvedba vaze z odlepko, ki je narisana prav za to vazo in predstavlja rastlinski motiv (slika 4, tretja z leve na desno). Isti motiv je tudi na škatli. 4. Vaza »Krko« (slika 4, skrajno desno): tri velikosti na stroju izdelane vaze. Podobne zanimive rešitve smo opazili na primer: na letošnjem hanoverskem sejmu. Možne izvedbe: prozorne ali vroče brizgane z listri. 5. Svečnik: podstavek je iz oni-xa, svečnik pa krakile prozoren ali v rahli barvi. Svečnik je namreč vedno bollj aktualen predmet v vsakdanjem življenju in je bilo potrebno pripraviti določeno rešitev (slika 5). 6. Ikebana: ta predmet manjka na trgu, saj je na primer tpst na pravkar končani cvetlični razstavi v Ljubljani pokazal zanimanje za ikebano (slika 6). 7. Okrasni lonci ónix: tri Velikosti okrasnih'loncev, ki so bili posebej predstavljeni na cvetlični razstavi v Ljubljani. nolika, 'saj je ravno tu slaba točka strojne izdelave kelihov nasproti ročni. Izdelani so predlogi 1, 2 (slika 7 in 8) in kombinacije, prav tako nov kozarec za konjak in pa nova, boljša oblika Whisky-ja 1610. Zaključujejo pa se tudi Slika 6 asortimana Steklarne Hrastnik Slika 11 razgovori o izdelavi nove noge Claudia (risba 9), ki je iskana na tržišču. Za obstoječo serijo Jadran pa je izdelana nova embalaža, kot tudi dekorji. 2. Pripravljena je nova oblika kozarcev 1039 (slika 10) in 1103. 3. V izdelavi je model za novo obliko stiskanega kozarca — v zameno za 670 (slika 11). 4. Izdelani, so vzorci najnovejšega kozarca- za vlaganje z dvema variantama zapiranja (slika 18 in 13): a) navoj in poseben kovinski pokrov, b) pokrov tipa Saturnus. Ta kozarec lahko služi tudi kot posoda za shranjevanje v primeru pokrova z navojem. Podan je grobi pregled dela na izbiri asortimana. Nekaj se je že haredilo in se dela na tem, ostaja ■pa še veliko dela v zvezi s pravilnim plasmanom novih izdelkov na tržišču. Slavko Marčen Slika 12 in 13 Slika 10 Okrasni lonec IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Delegati zborov občinske skupščine, ki so zasedali na. zasedanjih, dne" 26. in 27. septendbra Í977, so -.razpravljali a oceni delovanja delegatskega in skupščinskega 'siste- -ma V občini Hrastnik, Ó" sta jó pripravila Občinska, -konfaréncá 1 SZDL in Občinski: sjndtojnijsvet''. Hrastnik' ter o stališčih dn’sklepili . k tej oceni...........- Sprejeta stališča in sMepd skup- " ne seje Občinske konference SZDL Hrastnik, in Občinskega' sveta Zveze sindikatov Hrastnik;,' ter'Izvršnega sveta Skupščine oIk' . čine Hrastnik k tej oceni so bili' dostavljeni.’ s sklepi ¡vsem delega-,' pijana ih konferenc^ delegacij; krajevnim skupnostim,',.; samoupravnim interesnim skupnostim; in organizacijam združenega dela:S Občinsko konferenco SZDL in O b činski 'sindikalni svet , pa so de»c legati zadolžili, da preko, krajev-iriih konferenc , oziroma osnovnih organizacij sindikata seznanita z vsebino kar najširši krog delovnih ljudi in občanov. Posredovano gradivo naj bi služilo kot pripomoček v postopku evidentiranja in v postopku kandidiranja ter v pripravah na volitve, v letu 1978, a Nadalje so delegati razpravlja-. ' li o analizi periodičnih' pbračpnov organizacij združenega dpia za ob-, dobje januar—jünij 1977 iz gospodarstva in negc®podarsJya ter o zaključkih rzvršnega-svata' S.kup-,';’ tejL oceg^ ni. ' " ' f;* ¿ Dele^tiso pgl^^^ggijgjMliTei ze y polletnih. -ppšdovitihkušpehov OZD .pbVugotovitvi,'d.%;i;igiaganjr;; v | negospodarske' objejte u(cy*uga a fazá'; 'dP^-r~átbraÍ'¿* družbene pr^^a^ippslovp^., staj-' novanjski’ objekt' na Dolu)' 'kasni-’-mo, sklenili: a) Opozoriti gradbeni odbor pri Mravstven^^dpc^U Hrastruk in-u gradbeni' odbor' prt,j;^g^spem;;•; 'éáñd^aliieni b&hW&bVrfi odj-o gd^ñ'óst'jlp' ^'posl^ge, boi-; ctó. jjast^ei ¿géjsé z. , gjhd wp¡ .ob j ek--,r 'to.vVffakpj^ afi najkrajšermčasu¡ lié |)efc^aiceio. " ‘ R;' ; ... ... ,lzvr^j|7.svet pa, ngj -,še, jboljf kotr.c dóslej “opozarja cl^efjbel¿;'odb9dr rdv na.hjihove- dolónos ti. " ' ‘ nj b) Delegati zahtevajo občinske rasáskóvalhe skupnosti, Q?iro-, -ma níene'.kdínisijg,' da.^o&.iialo-izí go.Jzdelave programayj}pv|h'i.vla-' a gañí,' fa •jí^^I^l'ñ^^^gr|^redpr hjerqcniín "^p^aniomirazvdjá ob« k She Hrásinik za čas od leta 1976 do 1980, takoj izvršijo in v p jem í opredelijo gradnjo tistih objektov, ki predstavljajo skupni hraštniški interes (izdelava, gipsnih plošč v TKI, izdelava lesenih nosilcev oziroma strešnih konstrukcij v OZD SGP Hrastnik ipd.). c) VSe OZD s področja gospodarstva in negospodarstva se ponovno opozori na izpolnjevanje ' sprejetih obveznosti, ki. izhajajo iz sklenjenih družbenih'dogovorov, samoupravnih sporazumov odroma. .odlokov občinske skupščine (financiranje pbrata družbene prehrane, financiranje krajevnih skupnosti, negospodarske investicije, nove gospodarske dejavnosti ipd.). Zaključki Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik k tej oceni so bili posredovani s sklepi, sprejetimi na zborih občinske škup- ščine, vsem delegacijam ofiroma . konferencam delegacij, OZD, SIS -jn KS’pbčinp..Hrastnik. 52. Delegati zborov, so izvolili - tudi 65 sodnikQy.;;: sodišča ■ združenega .dela Ljubljapa, ’ ki ne bodpipiimeli l lastnosti delavca v združenem delu, med njimi Oberčkal Nika, So-■. ’¿ter Antonijo.in- Košeni Izvida iz pečini! Hrastnik. j>(5’ Tovariša Ivana Žužka, izvolj e-; nega- v pbčmliLjubljana-Bežigrad, ' pa ■ so ,■razrešili ;funkt4l©Vsqdnika sodišča združenega -delai, ¡L jublja-na. ; Zbpr-, združenega, .-¡deja ag^jzlapr , krajavrdbi j skupnosti ¿tg-.^gng jela ; tudi odlok p dopojpiij^-^ioka 0 1 ureditvi; nefeatrih - vprašanj,^ pod-ročjsjvobčini Hrastnik. ; V ..prizadevanju, da se zagotovi boljša .p^^^bljpnast prebivalstva : -a kmetijskimi pridelki ter osnov-,nniipi,^ird^ po ustrezne jših, cenah, se bo s sprejetjem navedenega . odloka omogočala prodaja kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev. Prodaja navedenih proizvodov se ne sme opravljati kot postranski poklic, zato si bodo morali vsi zainteresirani za opravljanje na-j.ve.dene dejavnosti, priskrbeti-obrtno dovoljenje.' sja Na 11. zasedanji) ..delegatov zbora krajevnihjskupnosti, skupščine g občine l Hrastnik. . dn g' t?n;. jlini j a i 1977 je delegatka. Krajeig^e skup-? nos ti Turja,- --tovarišica Babič Ma-4 rija povedala, da bo cesta- v- Tur j e ai^sak čas-; .asfaltirana. ;l^,^v§zi s r. tem -ja-posta^ kako bo s-prevozom otrok na šolo Dol? ; Ml .namfeč^gF^etjSklgB; .da--se_bo iz-: vedelorganizirah-j^v©ž,qtrpk na .-Turje.'' Oddelek za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine T HjfS-jtgfk ¡^7-9^7 z .-dne; 2. STd^i-T^posredoval pmenje-1 no, .iigsia&pj^čObgip ; ryajp.i §SHpnciqfi-Hra§tByri in. j o za-iprbsil, da do go.» 8. 1977 poda. pis-;^'enC:0^pr^'’na to. 'vprašanje. O :.'.;ObČinska i^obraže-vpiriaV-skup-^¿osi -j^j ,’3cp|isQm st.\' ¿A z ¿dne 26. •.g.;7l9.77c sporočila.; {trasled-pnje: •>V zvezi v z- vašim dopisom š,t. j C&^|iske slmppof:ti ^Hi^gtnik ' na svoji sgj4rdne Ž5. 8.: -iR.77' raz-a piavl jmV^CH Prožnosti- prevoza šol-; jfkih ,<^fcn^s jgJ-^jjugg' na,;|q$p. i DoL Po predhodnem dogovoru z Izlef-| nikom Celje in SAP Ljubljana se je izvršni odibor odločil, da sprejme ponudbo Izletnika in s tem zagotovi prevoz omenjenih otrok, že s 1. septembrom 1977. v kolikor bo Izletnik v tem času sposoben prevoz že organizirali, S tem ukrepom je, realiziran^ sklep o prevozu otrok, -ki' '.je bil 'sprejet ob „pkinitvi šole v Turju«. Naknadno je bilo ugotovljeno, da se je g rednim prevozom otrok iz Turja na Dol pričelo s 5. septembrom 1977. Dodatna - pojasnila na delegatska Vprašanja,-postavljena .na za- . sedanju zbora krajevnih skupnosti dne 28.. 6.-1977, na katera niso bili dani popolni odgovori : — Delegat krajevne skupnosti Hrastnik — spodnji del je ponovno zastavil vprašanje,' če obstaja . kakšna rribžnost za vzpostavitev direktne avtobusne proge na re-laciji Podkraj—Dol brez vključit- ■ ve-postaje ;kra1; ipa dan. , Na;-pismeni predlog oddejka za • • -gospodars tv p .in finance ;jePro- p metno -podjetjerSAP Ljubljana z. dopisotn, z dpe J9, 8.; 19J7 odgovo- . pilonasiednje: ' r e ' »Občani -. krajevne skupnosti A H^aftnik;^ spodaji del željjo, da qjegftiiaša. delovna , .organizacija o; , »ŠAP« na novo odprla„ avtojousno progo Podkraj^-Dol pri.. H-fastni-.; a Xu- -¿vizi jSn tejp- iugo&fMamovsao da je na tej relaciji žp sedaj do- ^ volj avtobusnih' prog. Tako ;vozi.|, vsaiihr i5 . Avtobus na , rela?;g j ciji -jp.^lbraj:—Rudnjk ter Rudnik -. —Dol pri Hrastniku vsako uro. Občane te krajevne skupnosti gg moti to, da je treba na avtobusnem postajališču pri Križišču prestopiti ha drug avtobus.. Zaradi tega smatramo, da zaenkrat še ni potrebno na novo odpirati avtobusne proge, ker po naši ugotovitvi to ne bi bilo dovolj donosno odroma rentabilno. t Vi tem času, ko želi -ta krajevna ...jskupmsft imbti odprto novo ¿vto-busno progo, šo vsi avtobusi le polovično zasedeni in je. res ne- Odškodnine Po nepolnih dveh letih »obratovanja« — 365 m dimnika pri Termoelektrarni Trbovlje lahko Z -veseljem trdimo, da »katastrofe« v Zasavju ne bo. Takega mnenja so bili namreč naj večji pesimisti, ki so spremljali zastrupljenost zraka v Zasavju.- Resnici'na ljubo naj povem, da- je zrak v Zasavju -še zelo slab. Ob meglenih dnevih je še vedno vsa dolina polna .prahu.-,Upam pa trditi, da gre največkrat za malomarnost ljudi, ki -delajo pri elektrofiltrih. Znano je namreč, da se dajo trdi delci do 90 % loviti -v filtre, ne da pa se prestrezati -razne pline.‘Plini, ki jih je ob Savi bruhal 80-metrski dimnik TE II, pa so v štirih občinah napravili veliko škode na rastlinju. Narava od Zagorja do Radeč je bila tako ogrožena, da je bil biološki ciklus že močnp porušen. Odpadalo je listje, drevje je dvakrat cvetelo in gozd se je j^čg^sušjj^^o^f.^pinik, ki se Sayškp': Jee^^Sjcncifljiy6;. ^itrp., rešd,- pro-' jelena ;©^gW,, ;Tudi i jv ečlJt^opti»c ^sfi jma ;pHca^vaji;4akp”; veli«. UegaAuspeha že jakoj po. ^nacijI Kcandsijo za~ p,cenjevanje škode Jni - več:' Komisija, ki -¿.i. morala ,vdelati o ■^raŠanju^odškorinin ;.y- okviru SIS:; ¿'g varstvo zraka.v Zasavju, pa kolikor mi je znano, ni napravila ničesar.: Pod j et ja, povzročitei j i e- ' misij' v Zasavju* to so: -TKI Hrastnik, Steklarna Hrastnik, Cementarna Trbovlje in TET pa so I letos . -»vztrajno« pošiljali, , ;|voje predstavnike na oglede po Zasavju. Povem naj tudi, da so oškodovanci, eventualne škode naslavljali na podjetja in ne na SIS za varstvo zraka. Ne vem,. kako se | bo, letos, vse to | končalo. Podjetj a imajo dokaz o škodi v Zasavju. Pri ogledih smo bili temeljiti in kot dokazni material smo napra- smiselno odpirati, n<^q.^ytp|>usn.o progo. Če pa bi delegati krajevne skupnosti z občinsko skupščino sklenili dogovor o> financiranju te proge, in. sicer - razliko pobrane voznine in stroškov prevoženih kilometrov, smo rni pripravljeni : takoj odpreti, pa- novo zgoraj omenjeno gvtobusno progo.« v| Avtobusno podjetje \ »Izletnik« Celje pa je že.pred časom odgo-yphiio!, .da. bodo_,predlog -skušali upoštevati pid ' rednem usklajevanju avtobusnih lipi j -za prometno leto.i978—79.' , — Tovanš LESHC^ŠEK Franc, delegat KS Hrastnik — .spodnji del, pa je, postavil-vprašanje, -če •obstaja 'možnost, da, bi !&e asfaltiral odcep ceste, ki vodi v naselje. Podkraj, ki je po napeljavi vodovoda ostala nevzdrževana in poškodovana. Na pismeno opozorilo oddelka za gospodarstvo in finance z dne 6. 7. 1977 je Komunalno obrtno podjetje Hrastnik uredilo poškodbe na. tem in nekaterih ‘drugih odsekih cest, 'ki so bile poškodovane | zaradi napeljave vodovoda -oziroma--kanahzacije. - ¿¿-Sekretariat S.^v, §i®I^činjs - občineHr pstnik v'Zasavju vili i veliko barvnih - posnetkov, ki jasno g dokumentiraj o, j dejansko ¡stenje4iy;Pgravi, | v Pri -yseh ogledih celotnega prej ogroženega področja- smo ožige videlj -samo pp: ; vzhodnem delu -Prapretna|jn vtpoVipesecu juliju, ko je. bila TE II .zaradi remonta zaustavljena. Ožig ,y :tem delu Prapretna je itnelpza posledico izpad .sadne letine in zmanjšanje prideika | poljščjn fer uničen prirastek lesa -v gozdu. -; Pri predlogu za -odškodnino _v letu 1977 tj. za privatni sektor, smo upoštevali na trajnicah (gozdu in sadnem drevju) posledice prejšnjih ožigov, zato bi ostala odškodnina za gozd enaka prejšnjim letom. Odškodnina za poljščine oziroma od kmetijskih površin bi se letos močno zmanjšala in če ne bi sem spadalo tudi sadje, bi večina zaselkov pri tein izpadla iz seznama. Po_- našem jw^Upgli ipejbi le|pš"n?ip^ p.^š6od-j finski', s vejk-; ,'prry;atneg^,- ^ek- Jtorja; ^re^ga^ jipjovfpp- j^tsko- slinjp, bili ne- , ;Fgalnin kajtr-v: našem predlogu je -žp- -tudi; jzvjs^hj; .Srhgfnjskij .faktor 'pa '5.'-" Bi. y Nerazumljiv ,bo rspet. pritisk ne-I katerih, pškodovahclv-zajčiih | odškodnino; toda pretirane zahteve se bodo;lahko,končale-samp na sodišču. Fpliks Sparemblek DOfâlHJîIfE IN KAKO JE V BOHINJU? »Obljuba dela dolg«, prasji, star pregovor. Tudi jaz sem obljubil, da vas bom na kratko obvestil, kako je bilo v letošnjem letu v našem počitniškeni domu v Bohinju. Že prvi. vtis, ki sem ga dobil ob prihodu v Bohinj, je bil razveseljiv, vljudnost-osebja, ko Zagleda člana, kolektiva, pa čeprav ta prihaja nenajavljen, kot sem prišel jaz, je dokaz več, da se je v tem počitniškem domu marsikaj spremenilo na bolje, in prav* je tako. Občutek, da si: prišel v svoj dom, je lep. Ko sem si ogledoval okolico doma in jo primerjal z okolico iz Vrtnarska razstava 77 V Ljubljani je bila od 16. do 19. septembra VRTNARSKA RAZSTAVA 77 na Gospodarskem razstavišču- ' Obiskovalci so §i lahko ogledali 7 razstavo *rož in, njihovih aranžmajev, ^razstavo gob in razstavo pogrinjkov. $fa tej razstavi je sodelovala., * tudi Steklarna Hrastnik, z novejšimi izdelki. Na takšni razstavi smo letos prvič razstavljali, naši izdelki pa so vzbudili zelo ■veliko zanimanje pri obiskovalcih. Naš razstavni prostor je bjl zelo dobro urejen in je izpolnil svojo nalogo, kajti obiskovalci so ¡si lahko po raz- miv je bil aSortiman naših novih izdelkov (okrasni lončki, vaze Flora, vaze Iris, vaze poteznice in še druge barvne vaze *in vaze iz ohixa, - ikebane, svečniki, skodele za sladkor), ki so bili deležni velike pohvale obiskovalcev. Slišati pa je bilo precej pripomb, da našili izdelkov ni mogoče dobiti v trgovinah in ida naj poskrbimo za to, da razstava ne bi bila le »pasa za oči«, ampak d*a bi bili naši izdelki kupcem na razpolago. Opravili smo tudi test, s katerim smo želeli ugotoviti, če oblika in cena nekaterih naših izdel- Obiskovalei vrtnarske razstave so si z velikim zanimanjem ogledali tudi naše izdelke, mnogi od njih pa so jih tudi testirali -stavljenem blagu in načinu prikazovanja ustvarili dobro mnenje o ' i s m I m j Zadnja, skupina dopustnikov, § predvsem upokojencev in preven-x ? iivcéy, pred našim domom Vv! Bohinju Letošnje, leto je . ¡svoj, dppusf preživelo v Bohinju ¿približno 192 članov ¡kolektiva ter. 75, članpy, ki sonprišli sem-samo na vikend.. Zato je imela izinena povprečno 20 ljudi,; kapaciteta doma pa je 24 ljudi,, zato lahko, ugotavljamo, da je povprečje kar v redu. - ;V Bohinj sem prišel ravno v času, ko so se iztekali-* dnevi zadnje izmene,?v,kateri so bilknaši upo-kojenci in preventivci. Izkoristil sme priliko in se z nekaterimi od njih tudi pogovoril. Zanimalo me je, kako oni preživljajo svoj do- se zahvalila za dobro počutje, taka upravnici, kuharici in sobarici, predvsem pa članom kolektiva, ki tudi nam upokojencem omogočajo še* sedaj, ko nismo več aktivni, možnost,leto vanj a.« , Mnenju Anice in Guština so se pripridružili tudi naši ostali upokojenci. ... Zalaznik Jernej iz zmesarne mi je dejal: »Zelo sem zadovoljen z vsem,, kar imamo in kar smo, si v . (Nadaljevanje na 8. strani) Upravnicadoma v .Bohinju tov. Brigita Biderman, kuharica Štefka Dornik in servirka Magda Jošt so dobile za svoje delo med sezono vse priznanje Na republiškem tekmovanju dosegli 2. mesto ZDRUŽILI SMO SE POD IMENOM DELAVSKA GODBA HRASTNIK Že v februarju smo godbeniki po vsej Sloveniji dobili vabila Zveze kulturah, organizacij Slovenije in združenja pihalnih orkestrov Slovenije za tekmovanje. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev 40-letnice ustanovitve KPS, 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 85-letnice njegovega rojstva. Tekmovanje je bilo razpisano za 3 težavnostne stopnje. Sklenili smo, da se bomo tekmovanja vsekakor udeležili, malo teže pa se je bilo oceniti, v katero težavnostno skupino bi se uvrstili glede kvalitete. Ko smo na odboru pregledali obvezale skladbe, smo se odločili, da se prijavimo v drugo. težavnostno skupino. Pred enakim vprašanjem so se znašli tudi godbeniki na Rudniku. Spoznali smo, da lahko samo s skupnimi močmi kaj dosežemo in se In kako je (Nadaljevanje s 7. strani) teh letih v domu uredili, vendar ne bi smeli pozabiti na to, da se mora inventar občasno obnavljati, veliko tega je že- bilo storjenega oziroma obnovljenega. Mnenja sem, da je potrebno v prvi vrsti nabaviti nekaj novega pohištva, predvsem pa zamenjati dotrajane postelje, vendar se zavedam, da je to težko zdaj, ko ima steklarna dovolj finančnih težav. Vprašal si me, tov. urednik, kako sem zadovoljen z ostalimi uslugami. Ne bom pretiraval, če rečem, da smo vsi, ki se trenutno nahajamo na preventivi v Bohinju, izredno zadovoljni s hrano, osebjem v kuhinji,/ upravnico, odnos do nas je spoštljiv in ne delajo razlik, pomagajo vsakemu posebej, če je to potrebno. Zahvalil bi se rad v imenu vseh, ki smo na preventivi, našim sodelavcem, ki so nam omogočili letovanje v Bohinju.« Na koncu mojega obiska sem povprašal še upravnico doma, kaj misli ona, da je potrebno urediti v našem domu: »Najprej bi bilo treba urediti sanitarije za osebje, napeljati centralno kurjavo, saj brez nje ne gre več, kajti ogrevanje s pečjo se ne obnese in tisti, ki prihajajo pozimi v Bohinj, obenem uveljavimo tudi v I. težavnostni skupini. Zato sta se sestala odbora obeh godb, imeli pa smo tudi razgovor s predsedstvom ZKO in DPO Hrastnik, ki so našo odločitev pozdravili in nam obljubili pomoč. . .■ ,S skupnimi vajami šmo pričeli takoj in smo jih do tekmovanja imeli prek trideset. Prijavljenih godb je bilo 54, zato so bile v predtekmovanju razdeljene v več krajev, in sicer: 15. maj: Deskle S 8 godb, 21. maj: Velenje S|p godb, 22. maj: Slov. Konjice 8 godb, 28. maj: Tržič--g:8 godb, 5. junij: Dol. Toplice — 4 godbe, 11. junij: Domžale s 8 godb, 12. junij: Artiče pri Brežicah — 10 godb. V Artičah, kjer smo tekmovali v Bohinju? predvsem pa šolarji na smučarske tečaje, zmrzujejo. Če bi bila urejena centralna kurjava, bi bil obisk našega doma v Bohinju v zimskem času večji. V doglednem času bi morali misliti tudi na to, da se napelje voda v sobe, ker tudi to spada k boljšemu počutjo dopustnikov, pri pohištvu pa je nujno zamenjati dotrajane postelje. Še in še bi lahko naštevala, kaj vse je še potrebno urediti, vendar vem, da bo nemogoče urediti vse v enem letu, kajti vem, da imamo za ta namen pičla sredstva. Naštela sem samo tisto, na kar opozarjajo predvsem tisti člani kolektiva, ki. prihajajo vsako leto v Bohinj. Na koncu naj se prek našega glasila Steklar zahvalim vsem tozdom za vso pomoč, ki jo nudijo našim domovom.«' Naj na koncu zapišem še to, kar sem pred meseci dejal tudi za počitniški dom v Portorožu. Člani kolektiva naj bi se posluževali počitniških domov tudi po sezoni, kar bo potrebno urejati tudi prek naših sindikalnih organizacij po tozdih, kajti škoda je, da naši domovi samevajo v tako lepih predelih kot sta Bohinj in Portorož, celih devet mesecev^ v letu. J. G. tudi mi, je bilo področno tekmovanje za Štajersko, Dolenjsko in Posavje. Artiče je prijazna vasica z zelo aktivno krajevno skupnostjo, ki je bila tudi organizator prireditve. Poleg tekmovanja godb so organizirali tudi 'razstavo domačina kiparja Antona Blatnika in razstavo cvetja in 'likovnih izdelkov. Namen tekimovanaj godb na pihala Slovenije je bil trojen: objektivna primerjava'kvalitete, izboljšanje njihove programske politike in poživitev ter popularizacija njihove dejavnosti. Orkestri, ki so tekmovali, so igrali po 3 skladbe: prva je bila poljubna za uigravanje, druga obvezna in tretja umetniška poljubna. Obvezne skladbe: za III. kategorijo: Gvido Učakar — Za gorami, za II. kategorijo: Blaž Arnič — Pomladni vzkliki, za I. kategorijo: Danilo Bučar — Ob Kolpi. V skladu z mednarodno kategorijo pihalnih orkestrov je bilo razpisano tekmovanje tudi v umetniški kategoriji. V tej kategoriji sta nastopila dva pihalna orkestra, in sicer Trbovlje in Velenje. V teh dveh orkestrih sodelujejo pretežno poklicni glasbeniki, zato je njihova kvaliteta na tako visoki ravni, da ne morejo tekmovati v skupini amaterjev. Godba iz Trbovelj je pred leti osvojila T mesto na evropskem prvenstvu na Nizozemskem. V 1. skupini smo torej Hrastničani bili verjetno edini amaterji, saj so ostali imeli vsaj po ngkaj godbenikov profesionalcev. ^ Tekmovalni pogoji so bili taki, da ni,šlo za izločanje kot v športu, ampak da je bilo lahko več prvih, drugih in tretjih mest. Tako smo si v Artičah, skupno z godbeniki iz Raven na Koroškem, prislužili 1. mesto v prvi težavnostni stopnji in dobili možnost za finalno tekmovanje, ki je bilo v Rogaški Slatini. Pričelo se je znova, torej priprave za veliki finale v Rogaški Slatini. Časa je bilo malo. Finale je bilo 25. in 26. junija. Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno.' S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva, Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splpšno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih lahko veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svo- Sobota, 25, junija ob 17. uri III. težavnostna stopnja: Pihalni orkester Tržič II. težavnostna stopnja: Pihalni orkester Muta ob Dravi I. težavnostna stopnja: 1. Godba na pihaila Piran 2. Pihalni orkester občine Kranj 3. Delavska godba Hrastnik 4. Umetniška skupina: Delavska godba Trbovlje Nedelja, 26. junija ob 9. uri III. težavnostna sitopnja 1. Delavska godba Senovo 2. Rudarska godba Mežica I. težavnostna stopnja 1. Papirniški orkester Vevče 2. Pihalni orkester KUD Maribor 3. Pihalni orkester jeseniških železarjev 4. Delavski pihalni orkester Zagorje 5. Pihalni orkester Ravne na Koroškem Umetniška skupina: Rudarska godba Velenje Po zaključnem tekmovanju v soboto in nedeljo je bila svečana parada godb na pihala in razglasitev rezultatov ter podelitev plaket pred Zdraviliščem Rogaška Slatina. V umetniški skupini je zasluženo osvojila prvo mesto Delavska godba Trbovlje. Združeni godbeniki iz Hrastnika smo v L težavnostni stopnji dosegli odlično drugo mesto in sprejeli srebrno odličje. Ob zaključku tekmovanja je predsednik ZKO Slovenije izrekel lep rek, ki ga je vredno zapisati: »Tako. Izzvenelo je.« Prešteli ¡sino se; vse več nas je sodelujočih. Prisluhnili smo si; vse več dobre godbe in vse boljše. ; Še sami smo skoraj presenečeni nad sabo. A brez skrbi: nismo se prevzeli, še nismo zadovoljni in mislimo naprej. Še se oziramo navzgor. Tudi mi godbeniki smo si ob zaključku obljubili še vnaprej takšno sodelovanje. Karl Dragar jo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi...« Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut ža varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega' človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih drza- (Nadaljevarije na 9. strani) 31. oktober svetovni dan varčevanja Počitek na vrtu doma v Bohinju se je marsikomu prilegel Steklarski praznik-drugače Časovno je ta dan že kar odmaknjen, toda sedaj je čas, da kompleksno ocenimo tisto, kar je bilo dobro ali pa slabo. Da je to, kar jč, tradicionalno, in napak bi bilo, če pustimo lepe navade, da bi propadle; o tem seveda ne bi imelo smisla govoriti. 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda in hkrati naš praznik, moramo negovati tudi v bodoče. Toda ne tako! Za kaj gre. Gre predvsem za nesporazum, ki je nastal v letošnjem letu. Živimo v času dogovarjanja, sporazumevanja in še vsega ostalega, kar nam omogoči, da svoja hotenja ali mišljenja u-veijavimo; da, prav je tako in tako naj bi tudi bilo. Toda, da pa se vse to doseže; je potreben kompromis med Vsemi tozdi in ne samo, da si Samoupravo m Pa dogovarjanje nekateri tolmačijo po svoje. Dovolj časa je namreč, da si že sedaj postavimo jasne cilje in ho-, tenja, tako da bomo vedeli mi vsi, kaj lahko in kaj ne. Lepo in jasno je bilo dogovorjeno z vodstvi tozdov, ki so pravočasno dostavila spiske ta dan zaposlenih, kaj nam je storiti. Gre predvsem za malico, do katere ima vsakdo pravico, ki se proslave udeleži. Tak je bil sklep konference sindikata OZD steklarne. Vemo tudi, da so na ta dan mnoge službe dežurne, ki pač morajo biti po svoji funkciji takrat na svojem delovnem mestu. Dogovor med vodstvi in organizatorji tega dne je bil jasen in Upam, da smo ga tudi dosledno izpeljali. Toda kot grom z jasnega neba se je pojavil kombi — seveda brez krivde šoferja—: prišel sem po vino!! Lahko si mislite, v kakšnem položaju smo se znašli in kdo naj o tem odloča. Po daljši razpravi med nekaterimi starejšimi in družbeno aktivnimi člani kolektiva smo našli skupen jezik in šli v riziko, toda na naše. presenečenje je stvar zares potekala tako, kot smo se dogovorili: vino po izteku delovnega časa. In tako je tudi bilo. Naš strah je bil tokrat odveč. Sedaj je čas, da o tem razmislimo, se dogoyorimo za naslednja leta in tako, kot se bomo dogovorili, naj tudi ostane — toda dosledno. Ne bi bilo prav, če ne bi pohvalili vse, ki so nam z izrednim razumevanjem pomagali, da je vse skupaj uspelo. V prvi vrsti godbo na pihala in pevsko društvo »Svoboda Ii«, ki so kljub izredno slabemu vremenu izvedli program, ki je bil zelo pester in odlično izveden. Dalje pravno službo za razumevanje in pomoč, vodjo razvojnega oddelka za izredno pomoč, zahvala gre tudi vodji komercialne službe, vodji, transporta tov. Kavzarju, inž. Jožetu Guzaju, tov. obratovodji iz TOZD I, vodstvu TOZD IV. in vodstvu TOZD II za pomoč in razumevanje. Posebna zahvala gre planinskemu društvu Dol pri Hrastniku in njenim nekaterim članom za ureditev okolja in prostorov, ki so bili uporabljeni na ta dan, posebno aktivnemu članu tov. Kozoletu za posebno razumevanje in hitre odločitve. Želimo si tudi V bodoče tako plodno in uspešno sodelovanje, posebno pa razumevanje, kajti v slogi je moč. Tega se zavedamo in brez tega ne gre, saj gre pravzaprav za nas, za kolektiv Steklarne Hrastnik. Odgovoren za izvedbo praznovanja in organizacijo Volfand Edi PREDSTAVLJAMO VAM »DELAVSKO MOTNOST« - SMOTER: 60.000 IZVODOV Bogat program založbe DE in drugih njenih dejavnosti Letos DELAVSKA ENOTNOST, glasilo Zveze sindikatov Slovenije praznuje 35-letnico izhajanja. Ob jubileju je prav, da nas spoznate, da se seznanite z našimi dejavnostmi in našimi prizadevanji, da bi glasilo slovenskih sindikatov še bolj približali članstvu. Vsi v uredništvu in tisti, ki smo kakorkoli povezani z Delavsko e-notnostjo, se nenehno trudimo, da bi bil časnik predvsem glasilo tistega dela sindikalnega članstva, ki ima aktiven odnos do smotrov in nalog slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Novi vsebinski koncept, ki smo ga začeli uveljavljati pred dvema letoma, v znatni meri že odseva naša hotenja. O tem priča tudi stalno naraščanje števila bralcev in naročnikov;; v dveh letih se je naklada skoraj podvojila* Danes že tiska-, mo 40.000 izvodov, kar se prej še ni zgodilo. Naša prizadevanja pa veljajo temu, da bi Delavsko e-notnost prejemal vsak sindikalni aktivist, kar smo zapisali tudi v sklepih na zadnjem kongresu slovenskih sindikatov, ko naj bi dosegli naklado Delavske enotnosti ; 60.000 izvodov, kolikor je sindikalnih aktivistov V Sloveniji. Znano je, da že četrto leto izhaja kot priloga DE tudi Vzajem- 31. oktober svetovni dan varčevanja (Nadaljevanje z 8. strani) vah, posebno pa še v državah š socialistično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija človeku občutek zmernosti lin ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva. in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo 'zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. - ■ Z vidika družbene.. skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača V gospodarstvo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev, za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši. socialistični družbeni ureditvi. je treba posvečati; veliko pozornost v vzgoji varčevalne, zavesti posameznika. Kdor:! se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do. družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji,- napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega. člana naše družbene skupnosti; . Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS nost, glasilo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Letos pa sta se ji pridružili še dve prilogi, in sicer DELE-. GATSKI OBVEŠČEVALEC Zdravstvene skupnosti Slovenije in SINDIKALNI POROČEVALEC republiškega sveta ZSS. Naša prizadevanja pa gredo zdaj tudi v tej smeri, da bi po novem letu DE Začela izhajati dvakrat tedensko. Tako bi postalo informiranje sindikalnega članstva še bolj aktualno in učinkovito. * Ob tej priložnosti bi vam radi predstavili tudi dtuge naše dejavnosti. Najprej nekaj o naši založbi. O-snovna dejavnost založbe je izdajanje sindikalne literature (najbolj znana je zbirka knjižnica SiNDIKATI) ter sociološke in družboslovne literature. Med deli, ki smo jih izdali doslejv naj o-menimo HIERARHIJO, INVENTIVNO DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU, EVROPSKO VARNOST , IN SODELOVANJE in druge. Tik pred izidom iz omenjene zbirke pa so dela docentke dr. Ane Kranjc IZOBRAŽEVANJE — NASA DRUŽBENA VREDNOTA, dr. Firdusa Džiniča VEDA O KOMUNICIRANJU in mag. oec. Lojzeta Sočana POT V GOSPODARSKO RAZVITOST SLOVENIJE. Občasno naša založba izdaja tur di druga knjižna dela. Med njimi naj omenimo najpopularnejšo fo-to-monografijo LJUBLJANA, ki smo jo natisnili v nakladi 20.000 izvodov v slovenščini, angleščini iri nemščini. V okvir založbe sodijo še izdaje Zveže kulturnih organizacij Slovenije in pa Servis za izdajanje tovarniških glasil. Trenutno pomagamo pri izdajanju in pri urejanju že 14 tovarniškim glasilom. Ob koncu še tole: letos smo v Tavčarjevi ulici 5, v Ljubljani odprli prenovljeno knjigarno in prodajno galerijo. V njej je moč dobiti vso družboslovno in sociološko literaturo, ki izhaja v Jugoslaviji, vse jugoslovanske dnevnike, tednike in številne tuje časopise ter revije ter originalne Slike slovenskih in jugoslovanskih samorastnikov. V knjigarni sprejmejo slike tudi v okvirjene. Ce pa želite, da vam natisnemo, ali posredujemo kakršenkoli komercialni tisk (koledarje, prospekte, razglednice, tiskovine) ali izdelke za pisarniške potrebe (mape, etuije, albume ipd.); se prav tako lahko oglasite pri nas. Tudi to je e-na izmed naših dejavnosti. Naročajte Delavsko enotnost Pri založbi Delavske enotnosti lahko naročite: I. Zbirka knjižnica SINDIKATI: Cena v din St. 2: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV 3: FINANČNO POSLOVANJE V SINDIKATIH 6: SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU . 7: AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES St. 8: LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA samozaščita — temeljna naloga SINDIKATOV 9: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU 10: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE UREDITVE St. St. St; ts. St. 20 20 40 30 30 40 20 Pred izidom: St, 11: GOSPODARJENJE V ZDRUŽENEM DELU 30 II. DRUŽBOSLOVNA IN SOCIOLOŠKA ZBIRKA: 1. EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE 200 2. INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU 150 • 3. HIERARHIJA 179 4. NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU 100 III. Druge knjige: 1. NAVTIKA * 120 2. VELIKA STAVKA 95 3. Monografija LJUBLJANA 400 Naročila sprejema: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. Zanimalo vas bo PRIŠLI V PODJETJE ODŠLI IZ PODJETJA (julij—^september 1977) Katranicovič Slavka, kontrolor stekla; Zagorc Štefan, voznik viličarja; Igrec Antun, odnašalec stekla; Džankovič Kasim, dostavlja-lec olja v TOZD II; Pavlovič Rok-sanda, kontrolor stekla'; Hrup Karl, krogličar; Džankovič Halil, odbijalec kelihov; Kavžer Aleksander, vzdrževalec v TOZD II; Kožar Stanislav, ’ vzdrževalec v TOZD II; Prah Jože, pripravnik; Topalovič Mediha, kontrolor stekla; Hasikič Refija, kontrolor stekla; Dimitrij evič Milan, pobiralec črepinj; Rankovič Nada, kontrolor stekla; Kahrimanovič šehiza, kontrolor stekla; Durmiševi&cI-brahim, pomočnik v avtomatski proizvodnji; Alibašič Azema, kontrolor stekla;: Leskovšek Anita, evidentičar; Motri Džabir, pobiralec črepinj; Brkič Rasirh, odnašalec stekla; Markovič Rok, strojnik v avtomat, proizvodnji;: Omerzi Jože, ročni pihalec; Šinkovec Borut, cizeler; Dadanovič Huso, od-našalee stekla; Čidič Qmer, odnašalec stekla; Dimač Milutin, odbi-jalec kelihov; Kamenjaševič Na-za, odnašalka stekla; Bunič Nada, odnašalka stekla; Selmič Mesud, delavec težak v zmesarni; Laca Jože, odnašalec paketov; Trajlo-vič Dragica,- odnašalka stekla; Džamalija Ismet,- odnašalec stekla; Mastikosa Mira, kontrolor stekla; Hribar Jožefa, kontrolor stekla; Stoklasa Darko, elektro-mehanik; Huzejrovič Hanumica, odnašalka stekla; Mladenovič Marija, odnašalka stekla ; Teršek Milojka, pripravnik ESŠ; Vizler Majda, pripravnik VEKŠ; Huzejrovič Hasan, —> delavec težak v transportu; Grujič; Ratko, odnašalec stekla; Odžič Ranka, kontrolor stekla; Vrabič Alojz, pomočnik H-28 v avtom, proizvodnji; Ekič Emir, odnašalec stekla; Dabeskovič Drago, delavec na kanalu; Ribič Dževad, odnašalec stekla; Malbašič Jovo," kovino-' strugar; Janoševič Živo j in, odnašalec stekla; Topiš Radenko, odnašalec stekla; Tomič Novo; pomočnik v avtom, proizv.; Granat Mira, kontrolor stekla; Černelič Vinko, vzdrževalec v TOZD II; Perci Anton, vzdrževalec v TOZD V; Rostohar Boris, skladiščni delavec; Karaman Sejad, . delavec težak v transportu; Zgonjanin Marinko, pomočnik v avtomat.' proizvodnji; Akmačič Branka';' odnašalka stekla. Sprejeti za priučitev v TOZD I na delovnem mestu nabiralen stekla Avdič Omer, Babič Zijad, Ba-gara Ivo, CaranbVič Milan,- Delič; Iljaz, Gogič Mij at, Karariian Sead, Klapis Ismet, Kršič Branko, Perkovič Mato, Perkovič Ilija, Mu-stajbašič Ramiz, Šišič Mehmed, Štajner Janez, Škoberne Alojz, Čauševič Midhad. Sprejeti za. priučitev v TOZD II na delovnem mestu strojni steklar Bagarič Željan, Gajič Nijaz, Ču-ro Ivo, Hasič Hasan, Jovič Dragomir, Mehinagič Rešad, Lazič Drago, Lončar Marko, Novak Drago, Pejič Mirko, Perkovič Marko, Radič Ivo, Stanič Momčilo, Šai-novič Anto, Suljakovič Vej sil, Vidovič Tomo. Na lastno željo Pilih Antonija, kontrolor stekla; Kozole Jurij; strugar; Gregorič Anica, odnašalka stekla; Jordan Ana,-kontrolor stekla; Gabrijel Vinke, delavec težak; Šoster Antonija, čistilka v kopalnici; Stoj s Marjan, pomočnik v TOZD II; Gole Božidar, vlagalec zmesi; Mejač' Ferdinand,1 pomožni delavec v TOZD- IV; Perkič Franc, odnašalec; Gnetič Štefanija, kontrolor stekla; Nuhanovič Alena, kontrolor stekla; Kristanec Marija, kontrolor stekla; Homšek Henrik, skladiščnik litine; Ribič Jože, krogličar; Platinovšek ' Karlj samostojni' projektant;' Kajganič Ružiča, Maksimovič Danica; odnašalka; Džankovič Rasim, 'odnašalec stekla; Matanovič Slavko, odnašalec stekla'; Lipovšek' Aha,- obži-gaika | '¿tekla'; NakiČ Šfmsudin, odbijaleč" kelihov;" Železnik Janez, vodja stroja; Bdčko Matilda, kontrolor stekla; Koritnik Vojka, kontrolor stekla; Kadričevič Ehril, vzdrževalec v avtom, proizvodnj i; Tomič Jovo,’pomočnik v'avtomat-: ski proizvodnji. Samovoljno zapustili-delo Kelner Cvetka, odnašalka stekla; Šaletovič Sulejman, dostav-Ijalee modelov; Hudarin Franc, odbijalec kelihov; Zupan Frane, delavec težak; Planinc Edvard, delavec težak; Sitar Božidar, delavec težak; Lazarikič Ljubimka, odnašalka stekla; Gianini Mar j an, odnašalec stekla; Milutinovič Ra-denko, odnašalec stekla; Uldrijan Štefan, pomočnik strojnika v avtomat, proizvodnji; Kovač Mirko, delavec težak; Podgoršek Magda,- kontrolor stekla. Upokojeni Malenšek Jožefa, pomožna delavka; Blaško Viktbr, izmenski vodja; Projič Andrija, voznik dvigala; Prah~Jože, nočni čuvaj; Završnik Leopold, nabiralec stekla; Blaznik Alojz, nabiralec > stekla; Zore Vinko, izmenski vodja; Ži-bret Franc, izmenski vodja;. Grčar Ljudmila, vezalka stekla. Invalidsko upokojen Rak Matija, tehtalec kemikalij. Odšli v JLA . Repar-Zdravko, krogličar; Prah Jože, pripravnik; Lesjak Bojan, krogličar; Osenjak Milan, krogli--čar. Umrl , Peklar Franc, nabiralec stekla. ZAHVALA V imenu vseh dopustnikov, ki smo preživeli svoj letni oddih v Portorožu in se vračali v hudem nalivu domov, se tovarišu Viktorju Firštu, zidarju pri SGP, Jožetu Bariču; u-pravniku doma, in Jožiju Cen-trihu najlepše zahvaljujemo, ker so priskočili s svojimi avtomobili ha pomoč. Kljub temu niso hoteli nobene odškodnine. Torej še enkrat najlepša hvala! Kunšek Ladislav IN MEMORIAM FRANC PEKLAR Bil je postaven mož, vesele narave,- izredno delaven ter kot tak nadvse priljubljen v krogu svojih- sodelavcev. Prilagodil se je vsaki družbi, vnesel vanjo živahnost in razpoloženje. Ljubil je svojo družino, zanjo delal in živel. Tako bi lahko na kratko dejali o našem bivšem sodelavcu, pokojnem Francu Peklarju, ali kot so ga mnogi klicali: Peklar jev Franc. -Njegova življenjska nit se je pretrgala v trenutku, ko se tega ni nihče niti najmanj nadejal. Tragična smrt ga je iztrgala iz naše sredine v na j zrelejših' letih njegovega življenja, v času, ko ga ni potrebovala samo družba. Smrt je vnesla nenadomestljivo izgubo v njegovo družino. Hčerka, sin, soproga, svojci, mi vsi smo o-stali revnejši za plemenitega, marljivega, nadvse delovnega moža. - Težko smo tistega prijetnega avgustovskega popoldneva verjeli resnici, ki je boleče prizadejala nas vse. Žal tudi tokrat ni bilo moči. Še ne 38-letni Franc je končal na pragu domače hiše. Delo, ki mu je pomenilo ne samo zadovoljstvo, ampak tudi sprostitev, je bilo tokrat zanj usodno. Majhna nepazljivost se je končala tragično, Življenje bo teklo naprej, saj takšen je končno zakon narave. Vendar- se ne moremo znebiti občutka, da vse prevečkrat usoda neusmiljeno kroji življenje, tudi po naši krivdi. Žal spoznamo to šele takrat, ko je prepozno, Franci nikoli! Po vsem bo ostal samo še spomin. On, Peklar jev Franc, postaven, živahen, delaven mož, bo v naših mislih pogosteje. Predvsem v srcu tistih, ki smh ga imeli priliko spoznati' tudi na drug način, ne samo med zidovi tovarne, bo njegov lik večkrat prisoten. Njegov več kot človeški odnos nas je zadolžil v toliki meri, da se ga bomo spominjali, ne samo kot dobrega pomočnika steklarja, ampak predvsem kot človeka, ki je sprejemal življenje z vsemi težavami ih radostjo hkrati, takšno kot v resnici je, brez lažnih in vzvi-šanih idealov. Njegovi ideali so bili razumevanje, spoštovanje in pomoč drug drugemu. V tem je videl smisel življenja, zato je živel. Težko nam je ob tej boleči izgubi. Vendar pomoči ni. Ostaneta le .tolažba in spomin. Edina, kar nam je še ostalo od življenja, da počivaš v miru, v objemu domače grude. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage sestre in tete TEREZIJE MIŠKO se iskreno zahvaljujemo vsem. sorodnikom, govornikom ob odprtem grobu, godbi in pevcem Svobode II in-vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji pati.-Žalujoči: sestri Matilda i-n-Ana ter družine Vavpotič, Vertot in Franko vic • ZAHVALA Ob mnogo prerani, - boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, zeta, sina in brata FRANCA PEKLARJA se iskreno zahvaljujemo dr. Jožetu Toplaku :iri medicinski sestri Cvetki Kotnik, ki sta mu nudila zadnjo pomoč, enako tudi brigadi Blaznik in ostalim sodelavcem, vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje, njemu poklonili cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Steklarne Hrastnik in skupini Teršek in Saviozzi iz Jutranjke ter se zahvaljujemo vsem govornikom, duhovniku, Gasilskemu in Planinskemu društvu Dol, godbi in pevcem Svobode II. Žalujoča žena Boža, sin Teodor, hči Milojka, tašča, mama, sestre in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo OD USPEHA DO USPEHA Ob poslopju Brodarskega društva Hrastnik ob Savi je vedno živo. Posebno,.takrat, ko se fantje s kombijem vrnejo s kakšnega tekmovanja in jih obkrožijo radovedneži. Sledi pripovedovanje in čestitanje, ‘ vzkliki bravo! Letos jih je bil dostikrat deležen tudi nadarjeni kajakaš Peter Kavzar, ki je v. letošnjisezoni .¿p-,, segel pomembne uvrstitve. Pripravljen je bil odgovoriti na nekaj mojih vprašanj: Rodil sem se 14. septembri 1957 :v Trbovljah, zdaj obiskujem 4. letnik ekonomske šole. Stanujem nedaleč stran od Save in brodar-., skega društva, kamor sem že včasih rad zahajal, všpprt me je pritegnil In tako sem stopil v brodarske vrste. Nuni žal. Kaj pa tvoje uvrstitve na. tekmah? Na svetovnem prvenstvu v Spittalu v Avstriji sem osvojil 5. mesto, na mednarodni tekmi v Lofru 3. mesto, v Vaelstagnu na mednarodnem tekmovanju 2. mesto, 3. mesto v Motathathalu v Švici in 5. mesto V Meranu V Italiji. Kakšna je sedanja sestava reprezentance? V reprezentanci (kajak) so Poberaj, Ibrahimbegovič, Barič, Vidic, Tumara in jaz. Selektor je Jože Garhman iz Ljubljane. In tvoj urnik treningov? V.. sezoni ; treniram ponavadi dvakrat na dan. p Reprezentanca odhaja na - priprave na Pokljuko in- ponavadi v Poreč,^ostale- priprave in treninge - pa imamo- naj -večkrat; v Spittalu. Treniram večinoma sam, navodila mi daje selektor samo jna-pripravah, drugače, pa je vse odvisno od moje volje jn zagnanosti. 1 Športni, rekviziti -in oprema so dragi. Imaš. kakšne probleme z Opremo? V klubu nas dostikratg tarej o finančne .težave, .¡-zato si moram dostikrat kupiti kakšno stvar tu- I „H s» Na mednarodnem tekmovanju v Tacnu di sam, tako kot tudi ostali člani. Čolne ponavadi nabavljamo pri Slovencu Toniju Prijonu, ki jih izdeluje v Nemčiji, torej znamko Pri j on. Jaz vozim s Säho Extrem in sem čisto zadovoljen. Čolni so dragi in stane eden približno l.ooo DM. Življenjska, doba čolna je odvisna pa od tega, kako ravnaš z njim, pa tudi od proge same, od. [ vodnega pritiska na čoln. Jaz sem .se na Svetovno prvenstvo Odpravil s starim čolnom in sem novega dobil šele 3 dni pred startom — no, nazaj sem pripeljal celega. Na startu se prav gotovo vsak zatopi vase. in v-priprave, -da bo na začetku vse v redu. Kakšno .vzdušje vlada med tekmovalci? a Res je, na startu vsak skrbi za to, da ne bo kaj narobe, vsi se poskušajo skoncentrirati. Drugače, pa se najde čas in priložnost, da človek naveže stike tudi z drugimi tekmovalci. Mi Se najbolje razumemo. s :Čehi, pa tudi z Avstrijci in Švicarji. Na startu je čas kvečjemu za bodrilen nasmeh, prepuščen si sam; sebi. Ali imaš kdaj izrazito slab dan? Da, tudi to se zgodi, posebno na domačih tekmah, ko čutim, da moram zmagati, da to pričakujejo od mene. To je vsekakor obremenitev in ha mene Slabo vplivaT Slab dan pusti posledice tudi na naslednjem tekmovanju. Z boljšo formo pa -zopet mine. Kaj pa občutek, ko nastopaš na mednarodnem tekmovanju. Ali ne čutiš večje odgovornosti, ko tekmuješ zä jugoslovanske barve? Zdi Se mi, da sem v takih primerih manj obremenjen, ker ni-• sem doma. Ostaja pa dolžnost, trudim se voziti kar najbolje. Moja velika želja je, da bi na*takšnem tekmovanju slišal tudi našo, jugoslovansko himno. Proga na svetovnem prvenstvu - je zahtevala Celega Človeka in o- - bilo poguma. Kaj-meniš-o- njej? Proga v Spittalu se mi do zdaj Zdi najtežja, kondicijsko in tehnično je bila zelo zahtevna. Ko sem pred tekmovanjem opazoval deročo Vodo, me je, prešinilo, da n0 bom uspel. Ko pa si v vodi in se boriš z valovi, vidiš, da gre in takrat se človek počuti:dosti bolje. -. .Kdo< zagotavlja, finančna - sredstva-za tekmovanja? Brodarsko društvo Hrastnik dobi sredstva vza; svöjbs dejavnost od TKS. .Kljub vsemu se srečujemo s ; finančnimi- problemi, posebno zaradi, vse dražje: opreme.. Na mednarodnih tekmovanj ih: pa nas financira Brodarska zveza Slovenije. Priprave in. tekmovanja ti vzamejo veliko .časa. Kako .usklajuješ šolo in šport? Qd pouka -zaradi športa kar dosti izostajam, posebno ,.v času sezone. Ko so zvedeli za moje uspehe tudi profesorjev šoli ne nasprotujejo zaradi izostankov, nekatere celo zanima, kako mi gre, kako sem se odrezal. Katerih tekem se boste v prihodnosti še udeležili? 8. in 9. oktobra se bomo udeležili tekmovanja v Nišu, drugo leto pa evropskega pokala, mogoče pa bomo odpotovali tudi na generalko v Kanado. Ali si na tekmovanjih doživel kaj takšnega, kar se ti je posebej vtisnilo v spomin? Na .’izbirni: tekmi v Banja Luki: se mi je 15 sekund pred startom zlomilo veslo. Prinesli ,so-mi sicer novega, vendar mi je to vzelo 50 sekund, ki so mi jih šteli v rezultat in zaradi te zamude sem zapravil lepo uvrstitev. Razočarala pa me je tudi odločitev, da kanuista Vovk-Halzer nista bila uvrščena -v reprezentanco za: -svetovno prvenstvo v ‘Spittalu. stanovitvi pomagali;, tudi mi in jim dali nekaj naših starih čolnov. Na tekmovanjih je med tekmovalci opaziti tudi vse več-tekmovalk. Da vsako leto jih je več. Povečini ;so to dekleta od 15. leta dalje, do približno 25. To je vsekakor naporen: šport in terja dodaten pogum, pomeni neke vrste potrjevanje samega sebe. I 1 WBÊSÊÊÊÊ * I 1111 WÊÈÈÊIÈÈèêêÈèêm »m Peter Kavzar sprejema pokal za Osvojeno 5. mesto na mednarodnem : prvenstvu v-LOFRU Ali ti kdaj pride na misel, da bi-«pustil - kajakaštvo? To pa ne, ker treniram in tekmujem z veseljem, -©etudi doživim neuspeh, mi ne pride na mi- -sel, da bi se poslovil od tega športa. *i - Veslanje na divjih vodah je šele v zadnjem času pridobilo na popularnosti,! se ti ne zdi? Zanimanje je -zadnja- leta nekoliko večje, tudi gledalcev je vedno ob progi, kar dosti. Vendar je kljub- temu občutiti razliko med nami in .drugimi državami, pri nas ta šport šele dobiva prave Oblike, se - šele razvija. Najpomembnejša: brodarska društva v Sloveniji -se mi zdijo;:Soške ¡Elektrarne Nova Gorica; Ljubljansko Brodarsko’ društvo,; ¡Rašica Ljub-lj ana, ■? Mura — Murska Sobota, -Ñivo Celj e in seveda mi." ftñré j a* moitudi‘medsebojna tekmovanja. Nivoju Celje smo ob njegovi u- Ali mi lahko, poveš, katero je tvoje na j več je razočaranje v športu? Zgodilo se je na državnem prvenstvu v Srbiji v Uščah, na reki Ibgr, ko bi moral Osvojiti 1. mesto, ki sem si ga po doseženem času tudi zaslužil, pa so mi žapi-. sati- slabši čas in - moje pritožbe zaradi te goljufije Sploh niso upoštevali. •;« In ¡na koncu: tvoje želje? Želim, da bi bil kajak-kanu na divjih vodah tudi olimpijska športna, panoga . v, -Moskvi - leta 1980 in da bi se teh Olimpijskih iger lahko udeležil tudi jaz. Prav..tako pa je moja želja, da bi se udeležil , generalke ,in kasneje svetovnega prvenstva v Kanadi. Peter.hvala za razgovor. Vsekakor ti vsi želimo, da se ti želje uresničijo in da jih potrdiš tudi s svojimi uspehi, ¡Veliko sreče! Jasna Kosm ■ m K : H WM?. ■ ¡gl ■ '.!||§ —glj Ponovni stiki s »Potrošnikom« Murska Sobota na letošnjem sejmu AAGRADAA KRIŽANKA STEKLARNA tl HOKEJSKI KLUB UROŠ. ILERSIČ IME VEČ PERGAMSKIH KRALJEV PILOTOV PROSTOR V LETALU STRIC MORSKA RISA FRANZ KAFKA PODJETJE V NIŠU NOVA 7E* LANDIJA OBRTNO ZDRUŽENJE. CEH y. M tu PLANŠAR, OVČAR URO&VAC VRSTA KRI* VUUE,PR1* SPODOBA GLASILO I* TAU JANŠKI H SOCIALISTOV UMETNIŠKO IME IDE KRAVANJA. ITA ........ MORSKA RIBA REKA V ETIOPIJI, PRITOK RU« DOLFOVEGA JEZERA VODITELJ CK KP IN PREDSEDNIK VLADE LR KITAJSKE,. liFfe.C ■ ' REKA NA PIRE* NEJSKEM POLOTOKU PREDSEDNIK REPUBLIKE INDONEZIJE NAJVEČJA OBRAMBNA GRADNJA NA SVETU (2A50KM) ! • •'• TRIVIJ NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) 'ES LOVSKI PES POMORŠČAK TASMAN RIMSKA PLEMIŠKA RODOVINA TUJE ŽEN* SKO IME TUJE ŽEN» SKO IME FRANC LE* skovSek ARGENTIN« SKI ŠAHOV* SKI VELE* MOJSTER VARNOSTNA SLUŽBA, MILICA AMER. FILM, IGRALEC (JAMES) OSEBA IZ BIBLIJE DESET MANJ DEVET PTIČJA , OBLEKA« LISICI PODOBNA ZVER IZ DRUŽINE PSOV PRESTOL PROSTOR ZA SHRANJEVA' NJE MANJ» SIH VODNIH , VOZIL OSTER KONEC POLOTOKA PEVEC PESTNER PAVEL SlVlC RIMSKO IME ZA 0= TOK VIS PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE (SERGEJ) LEOPOLD MEKINE EMIL* ADAMIČ SLOV, PIŠA1 TELJICA BRENKOVA. SVETOVNI AVTOMOBIL* SKI PRVAK (NIKI) UVOZNA ALI IZVOZNA OBMEJNA DAJATEV ČARGO IVAM GOSPO« DINJA NA KMETIJI STRMINA, VZPETINA REDOVNIK. „FRAN* CISKAN STEKLARNA H TORINO MODRI JUDOVSKI KRALJ NAJVEČJI JADRANSKI OTOK ČETRTI RIMSKI KRALJ TELESNA POŠKODBA ANTON MARTI VAŽNA ZAČIMBA ŽELEZOV OKSID GOVORNIŠKI ODER NEMŠKI DRAMATIK ' (BERTOLD SLOVENSKI PISATELJ (FRAN) FRANCOSKI PESNIK* SIMBOLIST (ARTHUR) SESTAVIL! KARLI DREMEL VIJUGA, OKLJUK URANOV SATELIT OBMORSKA PTICA PIVSKI VZKLIK H IGRALKA ERZISNIK GR. BOGINJA PREPIRA PLITKO IN SLANO JEZE' RO V SZ POKROVKAM PODOBNO GLASBILO VLEČENJE SREDIŠČE VRTENJA ZNAMKA NEMŠKIH AVTOMOBILOV LUTKAR SIMONČIČ PRIPRAVA ZA DVIGA« NJE TEKO. ČIN Z TRAČNIM TLAKOM OKTOBER OLIMPU* SKE IGRE MESTO NA PELJEŠCU IME VZHODNO nemškega POLITIKA HONECKERJA TV VODITE* LJICA OD» DAJE 625 - • • - - - • ' ULITA TISKARSKA ČRKA LITIJ ZVEZA SIN» DIKATOV FRANCOSKI FILOZOF (JULES) (¡LINA FRANCIJA GRANIT MESTECE V ITALIJI, JUGOVZH. OD RIMA ORIENTAL* SKA DOLGA VRHNJA OBLEKA LEVI PRITOK LABE Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. —7. nagrada po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 21. oktobra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« z dne 10. 8. smo prejeli 35 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 50 din: Povše Viljem 2. nagrada 30 din: Crnkovič Milan, upok. 3. do 7. nagrado 20 din: Peršič Slavica, upok. Alt Joško Rižner Ferdinand I. Rižner Darino Potočin Jože ZAHVALA Ob zaključku delovnega razmerja, ko odhajam v pokoj, se za izkazano pozornost in obdaritev, ki mi bo ostala v trajnem spominu na vas, iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v TOZD-1, kakor tudi vodstvu kontrole in sodelavkam v kontroli, za vaše nesebično sodelovanje in razumevanje pri delu. HVALA VAM! Vsem želim zdravja in veliko delovnih uspehov ter čim več sodelovanja med TOZD, da bi skupno reševali probleme, ki tarejo celoten kolektiv Steklarne Hrastnik, ker le v skupnosti je moč, da premagamo ovire, ki nas tarejo. Zore Vinko OGLAS Prodam garažo v zgornjem delu Hrastnika (na stari cesti pri Železnini). Informacije na domu. Mija Ker ec Trg Franca Kozarja 12 Hrastnik NA VELESEJMU Tov. Branislava Bratič, predstavnica Steklarne Hrastnik na zagrebškem velesejmu. Novo naročilo si je treba takoj zapisati Naš predstavnik na zagrebškem velesejmu tov. Mato Domiter je tudi telefonično sprejemal nova naročila