Vrednotnepastigospodarske tranzicijevSloveniji loreta kosec zorko ZavarovalnicaTriglav,Slovenija Obdobjepostsocializmaintranzicije ješeposebnonepredvidljivo; poleg makrodružbenih sprememb sedogajajo tudivrednotne spremembe, kisenajpogosteje kažejoprav vdiferenciranem jav- nemmnenju.Tokaženanezadovoljstvoznovoureditvijo zapo- slovanja,odnosomdokapitalaoziromaprivatizacije terspojavom socialnihrazlik. Zaradinepouˇ cenosti,morda tudinezanimanja so ljudje zanastalostanjekrivilipredvsem odgovornevpodjetjihin politiˇ cnoelitorosnomlade države, pavendar sesspremembo po- litiˇ cnoekonomskegasistema intranzicijo sistemskoinspontano odprejo vserakave celice planskegamakro gospodarjenja kottudi pasti,nakatere družba nipripravljena, takoekonomskokotvre- dnotno. Kljuˇ cnebesede: tranzicija, socialnerazmere, vrednote, javno mnenje Namestouvoda Mnenja številnih analitikov in teoretikov družbenih procesov so si v ocenjevanju aktualnih družbenih procesov, s poudarkom na politiˇ cno-ekonomski (in poslediˇ cno tudi socialni) komponenti, raz- liˇ cna. Nekateri menijo, da se je slovenska tranzicija že konˇ cala, drugi trdijo, da še ne, tretji, da je konˇ can politiˇ cni del, medtem ko ekonomski in moralni del še vedno potekata. Za prehod iz plan- ske/socialistiˇ cne v tržno/zasebno ekonomijo ni neke enotne poti, obstajajo pa doloˇ ceni kljuˇ cni koraki kot okvir teh reform. Reformni proces zahteva formiranje upravljavskih (poslovodnih) znanj, for- miranje pravnih, regulatornih in infrastrukturnih pogojev, temeljne spremembe v vlogi in sposobnosti države ter dosledno uveljavljeno kljuˇ cno vlogo politiˇ cnega sistema, ki medsebojno prepleta ekono- mijo in ekonomske politike. Podrobnosti reformne poti so odvisne odstanjagospodarstva,strpnostiprebivalstva,politiˇ cnesituacije.Za reformo je kljuˇ cno, da vlada in družba v celoti vesta, kaj je cilj, in da obstaja konsenz o nujnosti prehoda v normalno zasebno tržno gospodarstvo (Rojec in Buˇ car 2001, 21). Ob tem se pojavljajo tudi moralno-pravna komponenta tranzicije, korupcija ter njen uˇ cinek nanezaupanjevekonomskesubjekte.Glavnaposledicavisokestop- nje zaupanja v ekonomiji je narašˇ cajoˇ ca pomembnost neformalnih management 4 (4): 389–398 389 LoretaKosecZorko vezi: prav managerji moˇ cno poudarjajo neformalne vezi, ko lahko razvijejo zaupen odnos s svojimi partnerji. In prav med razliˇ cnimi vrstami poneverb ter drugih kaznivih dejanj Slovence najbolj skrbi korupcija. Slovenska zgodovina, ˇ ceprav vˇ casih tako radi poudarjamo mla- dost naše države, je kljub vsemu dolga. Naši predniki so zaˇ celi pi- sati list zgodovine že zelo zgodaj in po menjavi razliˇ cnih družbenih sistemov (sužnjelastništvo, fevdalizem, kapitalizem) se je v Jugosla- viji uveljavil centralno-planski etatistiˇ cni sistem, in sicer kot posle- dica oziroma nadaljevanje proletarskih revolucij (Kosec 2004, 21). Z zlomom državnega socializma se je v 50. letih prejšnjega stole- tja na oblast povzpelo samoupravljanje, ki je nastalo pod vplivom dveh procesov. Na eni strani je šlo za poskus odprave gospodarske oblasti države in njen prenos na delavce. Na drugi strani pa je bil proces, skozi katerega so poskušali prenesti gospodarsko oblast s centralno-planskih organov na raven podjetij, s ˇ cimer bi delavci z delom dobili pravico upravljanja in bi kot gospodarji proizvodnje v podjetjih uveljavljali tudi svoje pravice (prav tam, 25). Kljub neka- terim ugodnostim socializma (visoka varnost zaposlitve in s tem za- gotovljeni socialna varnost, zdravstvena oskrba, izobraževanje ...), ki jih je ta skoraj petdeset let ponujal osrednjemu obravnavanemu družbeno-politiˇ cnemu elementu, tj. posamezniku, pa so slabosti, ki so bile vidne vstagnaciji življenjskegastandarda, nestabilnosti trga, nizkiproduktivnosti, nezadostnivkljuˇ citvigospodarstvavmednaro- dno delitev dela, v prevelikem obsegu splošne porabe, precenjenih valutah, velikih stopnjah inflacije, povzroˇ cile tudi propad enostran- karskegapolitiˇ cnegasistema,zekonomskoreformopasejepojavila tudi težnjaporeformipolitiˇ cnegasistema. Zato želimo z analizo sekundarnih virov ter sekundarno analizo podatkov raziskav slovenskega javnega mnenja (Toš 1997; 1999; 2004) prikazati relevantnost nekaterih vrednot v ˇ casu družbene ekonomsko-politiˇ cne tranzicije, ki so pogosto prezrta tematika v kontekstu politiˇ cno-ekonomskih razprav. Pri tem izhajam iz para- digme,dasoskupajsprepihomekonomskegainpolitiˇ cnegasistema prepihane tudi vrednote, ki jih je treba postopoma redefinirati in reorganizirati ter jim doloˇ citi drugaˇ cno (višje) mesto na lestvici po- membnosti; le tako lahko zagotovimo uspešen konec tranzicijskih procesov(Drnovšek2003). Statistiˇ cni podatki kažejo, da so prebivalci tranzicijskih držav do- živeli velik socialni šok. Na to nas opozarjajo socialni indikatorji, ki zaznavajo padec rodnosti in porast smrtnosti. Kot poražence tranzi- cije med drugim lahko identificiramo tudi starejše, bivše zaposlene, 390 management · leto 4 Vrednotne pastigospodarsketranzicijevSloveniji zaposlene v kmetijstvu, predelovalni industriji, premogovništvu in državnem sektorju, na novo brezposelne, etniˇ cne manjšine, otroke, velike družine, manj izobražene ter prebivalce ruralnih predelov. V zgodnjifazitranzicijesejezelopoveˇ calaneenakost,takoznotrajdr- žav kot med njimi. Na eni strani smo dobili zmagovalce, na drugi poražence, ˇ cepravabsolutnaravenneenakostinivisokavprimerjavi z mnogimi srednje razvitimi državami, je pa višja kot v mnogih dr- žavah oecd.Vtejzaˇ cetni fazi tranzicije se je masovno poveˇ cevala revšˇ cina, kar je bilo posledica padca povpreˇ cnih dohodkov, skupaj z vseveˇ cjoneenakostjo(Ellman1997,24–26). Socialno-ekonomskepastitranzicije V sfrjodpušˇ canje ni bilo dovoljeno, razen iz disciplinskih razlogov, takodasoekonomskopolitiˇ cnereformepovzroˇ cilerušenjetemeljev dosmrtne socialne varnosti, ki je tako znaˇ cilna za socialistiˇ cno ure- ditev(Vodopivec 2004,294). Ne glede na to, ali je socialistiˇ cna politika pospeševala ali zavirala prilagajanje trga dela, je razvidno, da je slovenski trg dela konˇ cal tranzicijodoleta2001.Brezposelnostjemoˇ cnonaraslavzgodnjih90. letih prejšnjegastoletja(in sicerzocenjenih 20.000predletom1990 na 85.000 v letu 1993, s ˇ cimer je brezposelnost dosegla stopnjo 9,1 odstotka),natopajepoletu1995poˇ casiupadala(razenvletu1998). Šele leta2001statakozaposlenost kot delovna sila presegliraveniz leta1991,brezposelnostpasejepomednarodnihstandardihustalila nadokajnizkiravni(5,9odstotka)(Jauregui2004,296). ˇ Ce primerjamo zaposlenost s predtranzicijskim obdobjem, lahko ugotovimo, da se je število zaposlenih poveˇ cevalo do leta 1987, ko jih je bilo 867.797, nato pa je zaˇ celo upadati. Leta 1994 jih je bilo samo še 647.336, kar pomeni padec za 25,4 odstotka. Industrija je med letoma 1985 in 1996 izgubila 142.194 delovnih mest, kar je 38 odstotkov. Zaradi racionalizacije poslovanja in zniževanja stroškov terpremikovkzunanjimdobaviteljemsetodogajatudivpodjetjih z rastoˇ cimdobiˇ ckom.Novvalzmanjševanjaštevilazaposlenihnastane ob vsakem združevanju ali prevzemih, ˇ ceprav se poslovni rezultati izboljšajo(Kos2001,25). Stanjeglederazliˇ cnihvidikovdružbenekohezivnostivSlovenijini enoznaˇ cno. Pri neenakosti se objektivni kazalci in subjektivna vre- dnotenja med seboj razlikujejo. Gospodarske in politiˇ cne rezultate tranzicije so spremljali visoki socialni stroški, ki jih Ellman (1997, 28–32)razvršˇ cavnaslednjeskupine:porastrevšˇ cine,zmanjšanjeza- poslenosti in rast brezposelnosti, krepitev neenakosti, slabše zago- tavljanje javnih storitev in polarizacija njihove preskrbe, upad ro- številka 4 · zima 2009 391 LoretaKosecZorko dnosti, poveˇ canje smrtnosti, razseljenost ekonomsko zapostavljenih podroˇ cij, rast kriminalitete ter poveˇ canje korupcije in širitev oboro- ženihkonfliktov. Slovenija spada glede na empiriˇ cne podatke (na primer Ginijev koeficient neenakosti ali razmerje v dohodkih in porabi med 20% najbogatejšihin20%najrevnejših)meddržavezrelativnonizkosto- pnjo neenakosti. Primerljiva je z nekaterimi srednjeevropskimi dr- žavami, kot so Slovaška, ˇ Ceška in Madžarska. V primerjavi s ˇ clani- camiEvropskeunijejenekjevsredini–manjegalitarnakotskandi- navske države, a bolj kot na primer Velika Britanija, Irska, Nemˇ cija in sredozemskedržave (hdr2003). Tudi glede splošne kakovosti ži- vljenja,kijomeriindeks ˇ clovekovegarazvoja(hdi),jeSlovenijauvr- šˇ cena v skupino visoko razvitih držav, in sicer na 29. mesto (na tem mestu je že nekaj let) med 175 državami – resda za vsemi starimi ˇ clanicami Evropske unije, vendar pred vsemi drugimi tranzicijskimi državami. Kljub temu pa veˇ cina Slovencev ocenjuje stopnjo neena- kostikotobˇ cutnoprevisoko,pri ˇ cemernarašˇ cadeležljudi,kisestem strinjajo. Glede stopnje revšˇ cineizraˇ cuni kažejo,da se je leta 1999v primerjavi z letom 1993 revšˇ cina rahlo poveˇ cala (s 13% na 13,6%), od leta 1997 pa se zmanjšuje (gre za relativni koncept revšˇ cine, kjer je prag tveganja revšˇ cine enak 60% mediane ekvivalentnih denar- nihdohodkov–enotaporazdelitveinanalizejeposameznik)(Adam, Ronˇ cevi´ c, TomšiˇcvFerliˇ c2006,22). Tranzicijadružbenihvrednotvjavnemmnenju Dobro gospodarjenje je bilo v javnem mnenju že od nekdaj pozi- tivnavrednotainobenemvrednota,kijojejavnomnenjepripisovalo obrtnikom. Hkrati pa je dejstvo, da ima dobiˇ cek od te uˇ cinkovitosti (predvsem) zasebnik, v javnem mnenju tej uˇ cinkovitosti odvzemalo pozitiven vrednotni naboj. Nasprotno je bilo pri družbeni lastnini, ki ji javno mnenje nikoli ni pripisovalo atributa uˇ cinkovitosti, zato pa je vrednotno dobila prednost pred zasebno lastnino z atributi, kotstaenakostinpraviˇ cnost.Opisanoporazdelitevvrednotmedka- pitalistiˇ cnim in socialistiˇ cnim gospodarstvom potrjujejo tudi odgo- vori na vprašanje, zastavljeno pozneje, leta 1992, ki zadeva oceno atributovkapitalistiˇ cnegainsocialistiˇ cnegagospodarstva.Vširokem naboru razliˇ cnih lastnosti so tiste, ki jih javno mnenje prepoznava kot izrazite atribute kapitalistiˇ cnega in obenem kot izrazite »neatri- bute« socialistiˇ cnega gospodarstva: uˇ cinkovitost, dobiˇ cek in napre- dek. Atributi, ki jih spraševanci bolj pripisujejo socialistiˇ cnemu go- spodarstvu,neopažajopajihprikapitalistiˇ cnem,so: ˇ cloveˇ cnost,po- manjkanje in praviˇ cnost. Vse do konca 80. let prejšnjega stoletja je 392 management · leto 4 Vrednotne pastigospodarsketranzicijevSloveniji v javnem mnenju vztrajala vrednotna hierarhija, pri kateri sta pra- viˇ cnost in enakost kot vrednoti zasedali hierarhiˇ cno višje mesto kot uˇ cinkovitost, zato ni bilo »stika« med zasebno lastnino (kapitalistiˇ c- nim gospodarstvom) in »pozitivnostjo«. Na tej ˇ casovni toˇckipaseje še zgodil obrat – v javnem mnenju postane uˇ cinkovitost hierarhiˇ cno višji oziroma bolj zaželen cilj in s tem tudi kapitalizem. Obrat v hie- rarhiji vrednot ponazarja tudi porazdelitev odgovorov na vprašanje o povezavi med dobiˇ ckom podjetnikov in življenjskim standardom, torej o zvezi med zasebnim dobiˇ ckom in splošno blaginjo. Vendar zlasti meritve v zadnjih raziskavahslovenskegajavnega mnenja ka- žejo, da pozitivno vrednotenje zasebne lastnine in uˇ cinkovitosti ne pomeni hkrati tudi liberalizacije odnosa do družbenih razlik. Anke- tiranci so vse bolj naklonjeni tržnemu sistemu in zasebni lastnini, nepatudivelikimdružbenimrazlikaminzmanjšanjusocialnevloge države.Hierarhijamedvrednotama(socialna)varnostnaeniterne- gotovostintveganje(inmorebitenuspeh)nadrugistraniješevedno povsem v korist prve. Na prvem mestu so torej socialna varnost, za- nesljivost zaposlitve, zanesljiva in univerzalna mreža socialnih sto- ritevitn.(Toš1997,873–874). Prehodv80.letatorejoznaˇ cujejomnožiˇ cnafrustracija,nerazume- vanjeinpretresenostljudizaradisprememb,kinastajajovnjihovem življenju. Stališˇ ca ljudi se sprošˇ cajo vsakršnih dogmatskih kopren in pritiskov. Sekularizacijski procesi so hkrati procesi trganja ideo- loških spon. Izkustvo odpira spoznavni dostop do gole resniˇ cnosti: danes živim mnogo slabše kot vˇ ceraj, kot pred desetimi leti; ideja o vplivu mnogih, delavcev, na odloˇ canje o pomembnih vprašanjih dela in življenja se zaostruje v kritiko prakse odloˇ canja, v spozna- vanjeonedemokratiˇ cnostiinprilašˇ canjuodloˇ canja;iluzijaserazbli- nja. Ljudje svoje eksistenˇ cne probleme, ki so se zdeli že v preteklo- sti razrešeni, postavljajo znova. Vse bolj prepoznavajo krizo druž- benih razmer, še posebno njene družbenogospodarske razsežnosti, ter si zastavljajo vprašanje o vzrokih in krivdi. Zabrisujejo se meje medaktivizmominfatalizmom,angažiranostnadomešˇ caapatija–in vendarjeangažiranostševednoprikritaznaˇ cilnostzavesti,ševedno usmerjakiskanju(Toš1999,951–952). Raziskave s konca 80. in zaˇ cetka 90. let prejšnjega stoletja se vse bolj usmerjajo k prepoznavanju narave in temeljev socialistiˇ cnega sistema vladavine ter možnosti in nuje njegovega spreminjanja v demokratiˇ cen sistem. Raziskave iz tega obdobja, še posebno ob t. i. ustavnihamandmajih,kažejonaaktivnorazumevanjetemeljnih ˇ clo- vekovih in državljanskih pravic: naravne pravice do življenja, svo- bode in lastnine, do svobodnega razvoja vsakega posameznika itn. številka 4 · zima 2009 393 LoretaKosecZorko Šeposebnosetoizrazivrazumevanjutemeljnihustavnihpravic,kot so svoboda oblikovanja mnenj, svoboda govora in shodov, svoboda združevanja, svoboda veroizpovedi in verovanja, enakost pred za- konom, enakost politiˇ cnih pravic, enakost socialnih pravic in pogo- jev,solidarnostitn.Novorazumevanjedemokracije,kijeznaˇ cilnoza ta ˇ cas, pa se ni omejevalo zgolj na pritrjevanje naˇ celom o ˇ clovekovi individualni svobodi, temveˇ c hkrati na razumevanje in poudarjanje naˇ cela svobode ljudstva oziroma naroda. Pokaže se, da je v izhodi- šˇ cu takega razumevanja demokracije legitimna oblast, se pravi na svobodnih, tajnih in neposrednih volitvah izvoljena oblast. Oživi se zavest o pomenu delitve oblasti, o pomenu in zagotavljanju pogojev za obstoj civilne družbe, postopoma se vzpostavlja novo razumeva- njelegitimnostioblasti,pravnedržaveincivilnedružbe,kineloˇ cljivo povezane ustvarjajo razmereza demokratiˇ cen razvoj. Raziskave po- kažejo veˇ cinsko pritrjevanje naˇ celom, ki so v temelju družbenega preobrata in demokratiˇ cne zasnove nove slovenske države, zavze- manjezatanaˇ cela in njihovo sprejemanje. Gibanja za družbeno re- formo in nacionalno osamosvojitev so imela široko, lahko reˇ cemo plebiscitarnopodporo. Hkratipasevtehrazmerahprviˇ cpokažera- zumevanje vloge volitev, parlamenta in politiˇ cnih strank in ob tem spoznanje, da demokracije ne zagotavlja predvsem neposredna vla- davina ljudstva, temveˇcdemokrati ˇ cno izvoljen parlament, torej na svobodnih volitvah izbrana oblast in opozicija. V primerjavi s sta- rim sistemom, ki je temeljil na enotnosti in kontinuiteti oblasti (in oblastnikov), temelji demokratiˇ cna oblast na izbiri med politiˇ cnimi strankami, iz katerih se oblikuje pozicija in opozicija. Kjer ni opozi- cije, tudi demokracije ni. Opozicija opravlja nadzorno funkcijo nad sicer legitimno izbrano (izvoljeno) oblastjo. Legitimna oblast, oblast v parlamentarni demokraciji, je zato vselej le zaˇ casna oblast, pa naj bonaponavljajoˇ cihsevolitvahšetolikokratizvoljena(Toš2004,15). Že v tem obdobju, še posebno pa po družbenem obratu (1990) in osamosvojitvi (1991), postaja poleg politiˇ cnega bistva demokracije vse bolj izrazita tudi njena socialna razsežnost. Torej razumevanje demokracije skozi pogoje in oblike življenja, skozi soodloˇ canje, so- delovanje in soupravljanje z razmerami v neposrednem okolju (go- spodarskem, kulturnem, civilnodružbenem). Spremembe, kot so se nakazovale ali se v novem sistemu uveljavile, so zamejevale ali od- pravljale nekatere prvine dotedanje socialne in ekonomske demo- kracije (egalitarizem, pravico do dela, varnost zaposlitve, visoko so- cialnovarnost,dostopnostzdravstvenih,izobraževalnihinkulturnih dobrinitn.).Nadomešˇ canjeposvojembistvuavtoritarnega,aposvo- jem uˇ cinkovanju in razumevanjuparticipatornega in socialnegasis- 394 management · leto 4 Vrednotne pastigospodarsketranzicijevSloveniji 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 Politika Vera Prosti ˇ cas Prijatelji Delo Družina 1992 1993 1995 2000 2003 slika1 VrednotevSlovenijiindinamiˇ cnost njihovepomembnostivobdobju 1992–2003(1–2–nipreveˇ cpomembno,2–3–precejpomembno,3–4–zelo pomembno;povzetopoToš1997;1999;2004) tema, s parlamentarnim, tržno-socialnim sistemom, ki je zgrajen na politiˇ cnih strankah, posrednem zastopstvu, zasebni lastnini in tek- movanju, je sprožalo in sproža protislovne poglede in razumevanja. Raziskave v tranzicijskih družbah srednje in vzhodne Evrope v za- dnjem desetletju so pokazale moˇ cno »retardirano« zavest in prevla- dujoˇ cekritiˇ cnoocenjevanjedelovanjademokratiˇ cnihinstitucijvno- vih razmerah. Pokaže se, da ljudje na naˇ celni ravni sprejemajo po- stulateparlamentarnedemokracijespolitiˇ cnimistrankami,zasebno lastnino in naˇ celi delovanja trga vred, na empiriˇ cni ravni pa so do demokratiˇ cnih institucij in še posebno do politiˇ cnih strank skrajno nezaupljivi, zavraˇ cajo pa vse tiste posege legalne oblasti, ki zaradi uveljavljanja tržnih naˇ cel in avtonomizacije gospodarskih subjektov zmanjšujejoobsegsocialnedržaveinsolidarnostinapodroˇ cjuzdrav- stva, izobraževanja in še posebno socialnega varstva (Toš 2004, 15– 16). Raziskaveslovenskegajavnegamnenja,ki sobile opravljene vle- tih 1992, 1993, 1995, 2000 in 2003 (posamezni N >900) ter so me- rile (med drugim) tudi pomembnost posamezne vrednote za posa- meznika na štiristopenjski lestvici, od »zelo pomembno« do »sploh ni pomembno«, so pokazale, da je družina daleˇ c najpomembnejša vrednota,kisevnovemtisoˇ cletjulešekrepi(slika1). Zelo opazen pa je padec (za kontekst politiˇ cno-ekonomski dis- kurz)vsajdveh vrednot: • Delo kotvrednota jev ˇ casuod leta1992doleta2003izgubilo na vrednosti. Nekoˇ c osrednja in za posameznika zagotovljena ma- kroekonomska prvina socialistiˇ cne (ekonomsko-politiˇ cne) ideje postaja prepušˇ cena iznajdljivosti posameznika. ˇ Clovek ni veˇ c pomemben, pomembno je le, kako dobro se znajde znotraj ka- riernega socialnega omrežja (glede na to, da po drugi strani v nasprotnemtrendusledivrednotenjeprijateljstva,kivletu2003 številka 4 · zima 2009 395 LoretaKosecZorko celodosežeenakoraven,kotgaimatadeloinprosti ˇ cas,kiimata podobno dinamikokotprijatelji). • Politiˇ cnetematikesoskoncemprocesaosamosvajanjaterrazde- litvijo certifikatov (oziroma zaˇ cetki privatizacije) oˇ citno postale manjpomembnekotposameznikovavrednota. Kjesotorej»tržneniše«vrednotnihlestvicdružbe?Jepred-,med- in posttranzicijska prioretizacija vrednot res tako zelo drugaˇ cna ali gre za enovito in empiriˇ cno prediktivno dinamiko, iz katere gospo- darstvolahkopotegnezelopomembnenauke? Tranzicija:kajselahkogospodarstvoiznjenauˇ ci? Tranzicija kot obdobje prehoda iz enega sistema v drugega nikoli ni povsem enovita in enoznaˇ cna, predvsem pa je to le redko kratko- trajnadoba.Zadružbenoteorijotranzicije,kisešelerazvijavkonsi- stentnovedo,veljaenakokotzaekonomskopolitiko–zanjuanalitiki še nimajo vzorcev, ki bi jih lahko neposredno uporabili za oznaˇ ce- vanje prehoda. Dosedanje izkušnje v evropskih državah tranzicije so kot podroˇ cja, ki jih mora nadzorovati ekonomska politika, izpo- stavile: institucionalni okvir, odpravo destabilizacijskih priˇ cakovanj in restrukturiranje gospodarstva. Sleherna periodizacija tranzicije morazatoobravnavati ˇ casovnorazvršˇ canjereformskihkorakov,kjer sisledijooblikovanjeinstitucionalnegaokvira(državakot»mativseh institucij«),institucionalnereformeinverodostojnostpolitik,stabili- zacijaindestabilizacijskapriˇ cakovanjakotdedišˇ cinaprejšnjihsiste- mov, usklajevanje med privatizacijo in prestrukturiranjem, medna- rodni vidik ekonomske politike reform in vpliv mednarodnih in re- gionalnih integracijnapolitiko države(Brglez2004,2).Nenazadnje so gospodarske (postsocialistiˇ cne) reforme brez izjeme usmerjene v premiklokalnegagospodarstvavglobalneekonomsketokove. Po padcu berlinskega zidu sta se tako Evropa kot tudi globalna ekonomija znašli pred novimi izzivi in razvojnimi možnostmi. Po skoraj petdesetih letih so države vzhodne Evrope dobile priložnost, da se rešijo struktur centralnega planiranja in postopoma preidejo natržnoekonomijo(Harrison,DalkiraninElsey2000,88). Globalizacija, ki se dogaja v postboljševiških pogledih, zahteva tudidebirokratizacijo»ustaljenih«odnosovinželjopoboljšemmate- rialnem stanju ter po omogoˇ canju dostojnega medsebojnega življe- nja.TopraviloveljatakozaSlovenijokottudizaPoljsko, ˇ Ceško,Ma- džarsko,Latvijoindrugevzhodnoevropskedržave.Vvzhodnoevrop- skih ter nekaterih srednjeevropskih državah, ki so dolgih petdeset let živele pod diktaturo komunizma in socialistiˇ cnih revolucij, pa je 396 management · leto 4 Vrednotne pastigospodarsketranzicijevSloveniji zaznati velik napredek v spreminjanju miselnih in vedenjskih vzor- cev(Bosrock1999). Prav slednje pa je le vrh ledene gore. Je upoštevaje javno mnenje in ekonomsko-socialne kazalce mogoˇ ce doseˇ ci, da se družba zaˇ cne zavedati,daekonomskatranzicijaredefiniranovetermineuspešno- sti, socialne blaginje in politike nagrajevanja? Prav gospodarstvo in njegov management sta tista dva elementa, ki na ta proces vzaje- mnedružbenekohezijepomembnovplivata,pogostonezavedajoˇcse družbene odgovornosti in socialnih tendenc prebivalstva. Dedišˇ cina socialistiˇ cneekonomsko-socialneparadigmeboživela,vsedoklerne bo v javnem mnenju, na podlagi ekonomskih kazalcev, prevladalo stališˇ ce, da ljudje živimo boljše kot v prejšnji politiˇ cno-ekonomski ureditvi. Literatura Bosrock, R. 1999. Medtem ko usihajo politiˇ cne meje, se ponovno pora- jajokulturnerazlike. Http://absoluteone.ljudmila.org/bosrock.php. Brglez, A. 2004. Država in državljani ob koncu tranzicije. Ljubljana: In- štitutza civilizacijo inkulturo. Drnovšek, J. 2003. Nagovor predsednika rs udeleženim na 2. pogo- voru o prihodnosti Slovenije 19. novembra. Http://www.prihodnost -slovenije.si/up-rs/ps.nsf/all/e885bd8c63e1efc9c1256e940046c585 ?OpenDocument Ellman, M. 1997. The political economy of transition. Oxford Review of EconomicPolicy13 (2):23–32. Ferliˇ c,M.2006.Socialneposledicepolitiˇ cno-ekonomskihprocesovtran- zicije: razvojni zaostanek postsocialistiˇ cnih držav s poudarkom na Sloveniji.Diplomskanaloga,FakultetazadružbenevedeUniverzev Ljubljani. Harrison,A.,E.DalkiraninE.Elsey.2000.Internationalbusiness:global competition from a European perspective. New York: Oxford Univer- sityPress. Kos, M. 2001. Iskanje prihodnosti: prednosti, možnosti in vizije Slovenije. Ljubljana:Fakulteta zadružbene vede. Kosec, L. 2004. Socialistiˇ cna ideologija, demokracija in management. Diplomska naloga, Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem. Jauregui, C.2004. Macroeconomic stabilization and sustainable growth. V Slovenija, from Yugoslavia to the European union,ur .M.Mrak, M. Rojec in C. Silva-Jauregui, 115–131. Washington, dc:TheWorld Bankinibrd. Rojec, M., in M. Buˇ car. 2001. Odnosi Sever–Jug. Zapiski predavanj, Fa- kulteta zadružbene vedeUniverze vLjubljani. številka 4 · zima 2009 397 LoretaKosecZorko Toš,N.,ur.1997.Vrednotevprehodui:slovenskojavnomnenje1968–1990. Ljubljana:Fakulteta zadružbene vede. . 1999. Vrednote v prehodu ii: slovensko javno mnenje 1990–1998. Ljubljana:Fakulteta zadružbene vede. . 2004. Vrednote v prehodu iii: slovensko javno mnenje 1998–2004. Ljubljana:Fakulteta zadružbene vede. Vodopivec, M. 2004. Labor market developments in the 1990s. V Slove- nia: from Yugoslavia to the European Union, ur. M. Mrak, M. Rojec in C. Silva-Jauregui, 292–314. Washington, dc: The World Bank in ibrd. 398 management · leto 4