216
Star biti pa vendar mlad ostati — kako to?
Nobeden ni rad star; vendar jih je malo, kteri si kaj prizadevajo za to, da bi mladi ostali. Sploh se tudi misli, da to celo ni mogoče. Da je pa ta misel napak misel, nas skušnja uči: poglejmo le take starčke, ki so celi čas svojega življenja v vseh rečeh zmerno živeli, — kako krepki, nagli, zdravi in veseli so še! Al kako malo je takih ljudi, kteri ob pravem časa mislijo na to. Dokler človek starosti ne čuti, dokler so mu noge lahke, glava bistra,   želodec  priden,   —   se  ne   enkrat  ne   spomni,   da
217
fcojo prišle leta, ki „nam ne dopadajo". Ko pa se bližajo in pridejo te leta, mermrajo čez-se in čez zdravnike, da ko svinec težkih nog jim ne morejo polajšati, težke sape jim ne pregnati, »živega barometra" jim iz udov ne vzeti, mlina v želodca ne popraviti itd. In res jim zdravnik tudi malokdaj pomagati more; da se znebi takih »prezgodnjih" staicov, jih sam tolaži rekoč: to prineso leta seboj — „sc-nectus ipsa est morbus". Sedaj bi taki ljudje vse radi storili, da bi se pomladili. Ni tedaj čuda, da so v staro-davuih časih verjeli posebne skrivnostne moči in copernije, po kterih se ljudje spet pomladijo, in da še danes so taki, kteri za dragi dnar si kupujejo to in uno drago štupo, to in uno drago pijačo, ktera se v časnikih hvali, da »mlajša stare kosti".
Da so vsi taki goljufani, nam ni treba dokazovati; pra-sajmo jih le in nevoljni nam bojo sami povedali resnico, da s „štupo" ali »tinkturo" se ne kupi moč življenja.^
Ali pa ni celo nobenega pomočka, da bi se mogel človek prezgodnje starosti obvarovati? da bi se sopet okrepčal, ko že pešati začenja?
Z dobro vestjo lahko rečemo, da je to mogoče. Da nam bojo bravci to verjeli, jim damo le dva izgleda v poterjenje svojih besed. Ali ne vidimo prav pogo-stoma, da se ljudem, kterim je kaka bolezen vso moč vzela, po pametnih zdravilih in pametnem življenji, zgubljena moč spet poverne? In drug izgled imamo na delavnem kmetu, kteri, čeravno že star, opravlja še dela, kterim tudi mladi pa mehkužni mestnjan ni kos. Ali mislite, da je mehka postelja, vsaki dan pečenka in bokal vina dalo kmetu to moč? Ni res! Delal, trudil in potil seje pod milim nebom, in s tem si je ohranil moč. Tudi vojaki, lovci (jagri) in drugi, ki se veliko gibljejo pod prostim nebom, so nam izgled.  —
Poglejmo Angleže, kako konje pa tudi ljudi „trai-nirajo" in močne naredijo; »trainirania konji so v malo mescih dvakrat hitreji in močneji kakor so pred bili, in ljudje, ki so se vadili leteti, vesljati, plavati, jez-dariti, metati, duksati itd. — kakošni korenjaki so nemo njih prejšne moči! —
Le moč, moč je,  ktere si priletni človek želi, in če je še dosti močan, se tudi starec še misliv mlad;  kaj mara za sive lase, če ima le še močne kosti! Cesar človek, ki ima, kakor pravijo, 5 križev na herbtu, to je, da je prestopil že 50. leto (XXXXX), si še vosi, je, da mu sapa lahka ostane, da se mu roke ne tresejo, noge ne oterpnejo itd. Kako tedaj to doseči?Kako star biti in vendar mlad ostati? Ker   je   do  dobrega   uterjena  resnica,   da  ne   kdor se varuje, polega in mehkuži, je terden in močan, ampak kdor je delaven in, kar je prav, svoje moči napenja, — je tedaj tudi  očitno  kot  beli  dan, da  le  dostojno gibanje života in delavnost  človeka krepkega ohranita do poznih let.  Kdor je v mladosti veliko skakal in se metal, hodil in letal, jezdil in plaval, se po ledu dersal in po gorah plazil, vozove nakladal in skladal, mlatil in oral — tak si je uterdil svoje ude in svoje zdravje.    Kdor je  vse to zanemaril,  je mehkužen in vse nadloge starosti veliko prej občuti. Vendar jih more odverniti in   opešano   moč si  saj koliko toliko poživili:   če je zmeren  v jedi in pijači in si ne prenapenja preveč glave,  če veliko hodi,   pa tudi leta, jezdari,    žogo   bije,   derva   seka,   na   vertu   ali polji   koplje  in  še  druge   dela  opravlja,   v  kterih  se poti  in   svojo moč krepč-a.    To pa   mora  biti dan na dan skozi celo leto,   poleti in pozimi;   lahko si je zmisliti to in uno delo.    Z mer zlo vodo  se  umiti  vsaki dan  poleti in pozimi  po   celem    životu   in   potem   se   sprehoditi, povžilja  mnč  človeško,   zato je  tudi   poleti  kopati se  v nierzli vodi in plavati tako koristno.
To je uganjka gori postavljene zastavice: Star biti pa vendar mlad ostati — kako to?