281. številka. Ljubljana, v četrtek 6. decembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ive*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vbc leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa st po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofttnina znaša. Za oznanila plaCuje se od četiristopne pt tit-vrste po 6 kr., de se oznanilo jederkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. I »opisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. IS. Dpravništvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Kritični spomini. Znamenit, historičen dan je drugi december francoskim monarhistom. Praznovali so ta zgodovinski dan slovesno vsako leto, dokler ni zgrudila nesrečna vojna z Nemci devetnajstletne njegove slave. In doslej čakali so, videzno zaviti v velikodušno resignacijo, te priložnosti, sanjajoč o tisti srečni bodoči dobi, ko rodi cezarizem nesrečni in razdvojeni Francoski zopet nekdanjo — prvo moč v evropski politični konstelaciji. Divna domišljija je lastna Napoleonidom. Akoravno jih je že ogoljufala toliko potov, vender tajiti ne moremo, da jih ni ovenčala tudi v najbolj kritičnih dnevih z nepri čakovano zmago, katero jim je olajšal vedno po-gubljiv francoski sangvinizem in nedoslednost v politiki. In takov kritičen cfan in sicer v nenavadnih okoliščinah ponavlja se zopet drugi dan decembra Francozom in osobito francoskim monarhistom. — Francoska republika je namreč v sedanjem položaji podobna sodu smodnika, o katerem je sodba jedina, da se mora uneti prej ali pozneje in da uniči s svojim gromom državi in nesrečnemu narodu francoskemu, ako ne vseh, vsaj velik del lastnih sovražnikov, ki kopljejo republiki s svojim egoizmom in političnim rovanjem brez jasnega programa, brez čistih principov, smrtno jamo. Drugi dan decembra je radosten, spominski dan monarliizmu, kajti razrušil je baš ta dan pred sedemintridesetimi leti Louis Napoleon republiko in se venčal kmalu potem s krono Napoleonidov. A spomin žalovanja je drugi december republikancem; saj je izdihnil republikanec Baudin, braneč z malo tovariši republiko, že dan pozneje na barikadah svoje življenje. Romali so tudi letos republikanci na Mont-martre, kjer počiva Baudin in mnogi njegovi tovariši, da so oslavljali z govori in venci njihov spomin — in da so potožili v pričo ogromnega naroda francoskega, kako nehvaležna je domovina svojim mučenikom, ki onečišča z nejedinostjo, z egoizmom posameznih prvakov in z osobnimi prepiri zlato svobodo republike, za katero so krvaveli tam v grobu speči rojaki Znani hujskač Numa Gilly skrbi namreč, da LISTEK. „Rudolfinum" v Ljubljani. Zastave vihrajo z veličastnega poslopja, ki nosi na čelu v zlatih črkah napis : Rudoltinum in naznanjajo, daje otvoren kranjski deželni muzej. L. 1883. dne 14. julija bil je v pričo Nj. Velečastva položeu temeljni kamen palači, namenjeni, da se v njej branijo zgodovinske in naravoslovne zbirke, katere so poprej bile jako Blabo spravljene v pritličnih prostorih licejskega poslopja deloma pa v prvem nadstropji. Stavbeni stroški, h katerim je kranjska hranilnica pripomogla s 130.000 gld., znašali so nad 260.000 gld. Poslopje stoji mej hranilničnim poslopjem in Latermanovem drevoredom, sredi nasadov, in je štiri-voglato z zelikim dvoriščem v sredi. Dolgo je GO m na glavni in zadnji fronti, 43 in na obeh straneh, viioko pa 20 metrov. Na glavni fronti vodijo Široke stopnice do uhoda, ob katerem stoje štiri kamenite podobe, predstavljajoče delo, naravoznanstva zgodovino in umetno obrt. V vestibulu je strop okrašen s prelepo sliko profesorja Janeza Šubica, ne poneha niti za trenutek neopravičeno in opravičeno sumničenje o osobni poštenosti in značajnosti sedanjih zastopnikov francoske republike, ki zapravljajo in zlorabijo čast in imetje francoske države. Kako oslabljena da je uprava francoske republike, izpričuje istina, da se je vsprejela v parlamentu z veliko večino glasov revizija ustave, katera naj poniža avtoriteto predsedniku republike in minister-stvu, ter naj gladi — samemu sebi pot pogreba. Čuda ni, da so se rodili zopet, kakor čez noč, upi monarhistov. Akoravno neso jedini Bonapartisti in jako nepriljubljeni Orleanisti sploh, vender zidata obe stranki na račun oslabljene republike svoje zlate gradove. V takem precej ugodnem položaji jim služi general Boulanger kakor navlaŠČ s svojim ščuva-njem in rovanjem proti republiki. To rovanje Bou-langerja na desni in levi bi bilo smešno, ko bi bil jasen njegov program in ko bi njegovo nekako mi stično delovanje ne vzbujalo strahu pri prijateljih republike in monarhizma. Največja nesreča v sedanji Francoski je istina, da nema ni jednega velikega moža, ki bi vladal iu brzdal s svojo avtoriteto narodovo nestalnost in nesrečno njegovo sangviničnost, ki se unema rada za politične komedije. Bolj, kakor kedaj, čuti Francoska danes svojo osamelost v zboru evropskih velevlastij in povrhu nejedinost in zbeganost v notranji vladi. Brez dvoma pogrešajo Francozje v sedanjem kritičnem položaji slavnega svojega Leona Gambetto, ki bi razpršil s svojo mogočno avtoriteto strankarske politične komedije in osobno pustolovstvo. Da, maščuje se prej, kakor so si domiSljevali nekdanji Gambettini nasprotniki, njihova nehvalež-nost proti največjemu svojemu politiku in zaslombi republike — Gambetti, ko je nasvetoval reformo v volitvah, a oni so zahtevali popolno revizijo ustave. Zahtevana revizija ustave prisilila je pred Šestimi leti Gambetto, da je zapustil nehvaležen boj za blagor zaslepljenega naroda, vsprejeta revizija ustave pa tiia morda prej, kakor se dozdeva marsikateremu črnogledu, republiko v naročje — a ne monarhije — temveč anarhije in revolucije! L—s. katera predočuje Karnijolijo, koji se klanjata umetnost in vednost. Na štirih stenah pa so od Jurija Šubica slikane, v medaljonih podobe Valvazorja, Vodnika, Cojza in Žige Herbersteina. Od istega umetnika so znane prekrasne slike na stropu uad glavnimi stopnicami. V velikih dvoranah so pri tleh na desni strani geoguostiške in mineralogiške zbirke, v desni polovici poslopja pa je knjižnica, že precej bogata; dvorana za shode muzejskega društva in predavanja, deželni arhiv in zraven tri sobe za stare listine, tiskovine, zemljevide, slike itd. Tu stoji tudi od lesa in voska izdelana panorama gorenjskih planin. V prvem nadstropji stopimo v srednjo dvorano, v kateri so razložene stvari najdene na barji, kjer so pred več tisoč leti stale v tačasnem jezeru stavbe na koleh. Ta zbirka je menda najbogatejša na svetu in vzbuja občno zanimanje pri strokovnjakih, kateri nalašč zaradi te zbirke prihajajo iz Nemčije, na primer lani slavni profesor Virchovv iz Berolina, s Francoskega, Angleškega in Italijauskega. V sosednji dvorani so zbirke iz kovinske dobe, najdbe, izkopane na raznih mestih, uajveč in najimenitnejše pri Vačah, kjer se je odkrilo nad 1000 Iz Rusije. Dne 25. oktobra st. st. [Izv. dop.] VeŠčaki na postaji Borki, kjer je carski vlak skočil s tiru, končali so svojo zadačo, podpisali zapisnike in se razšli. Ekspertiza drži se v tajni, in sodišče ima dokazati, kdo je kriv krušenja. Nekateri časniki, posebno „Nov. Vr.u in „Mosk. Včd.tt trudijo se od nekdaj dokazati, da je uzrok krušenja prenagla vožnja po nasipu, dva največja časnika umivata železnico, katero je stavil miljonar Poljakov, ki je začel svojo karijero s prostega, neobrazovanoga Žida, umrl pa v činu tajnega sovetnika. O gospodarstvu na tej železnici in kako slovesno so jo odkrili o svojem času, napišem drugipot, kajti zdi se mi, da je dobro seznaniti se z nekaterimi ruskimi „posebnostmi". Admiral Possiet, bivši minister prometa, naznačen je članom gosudarstvenega soveta, na mesto ministra pa je imenovan general Pauker, profesor Nikolajevske inženčrske akademije, to je po svojem poklicu tehnolog; njega pomočnikom imenovan je profesor tehnologičnega zavoda g. Petrov. Ker nova metla dobro pometa, pričakovati je mnogo neprijetnosti) — železničarjem, ki so se nakopičile za 14let-nega ministrovanja Possieta, človeka dobrega | poštenega, no preveč dobrodušnega in zaupnega. Te dni dobili so ranjenci v Harkovskej bolnici telegram iz GoČiua sledečega obsega: „Car in carica klanjata se bolnikom in jim želita, da bi skoro popolnoma okrevali." Bolniki bili so ginjeni do solz, da jih „batjuška carj in matuška carica" nesta pozabila in zahvalili so se za njijino plemenito skrb s telegramom, ki naj bi svedočil o njih globokej hvaležnosti. „Mosk. Vjed." z dne 13. t. m. imajo dopis z Dunaja o slavnem Djakovskem vladiki. Dopisnik risa npaterau (!!) Strossmavera" kot fanatika prve vrste, kateri ima le jezuitske, ne pa slavjano-ljubne namene; trdi, da je Strossmaver zakleti vrag vsega slavjan8kega, kjer ono nasprotuje nameram katoliškega fanatizma. Popularnosti Strossmaver mej Slovani išče baje le zato, da bi vse Slovane, ne izključaje i Rusov, privel v katoličestvo. Sicer pa mu Slovani neso mari. Nedavno, n. pr. češ, uvela je madjarska vlada takozvani srbski šolski zakon, ki ukazuje da se ima v srbskih učiliščih učiti vse pred- grobov, potem iz gomil pri sv. Marjeti, v Rovišah, pri Mokronogu, pri Dvoru in Podzemlji. Najbolj slovi v tej zbirki že večkrat omenjena „situlau, bronasta posoda s podobami. Muzej jo je kupil od nekega kmeta, ki jo je našel 1. 1885., za IG gold., a starinarji zdaj obečajo zanjo 20.000 gld., ker se je dozdaj našla samo še jedna jednaka posoda, ki pa ni tako dobro ohranjena. V tej dvorani je v ozbilji bronastega ženskega in moškega lišpa iz dobe, ko še niso poznali železa. V tretji dvorani so zbirke iz rimske dobe, tudi jako bogate. Najdragocenejši predmet te zbirke je bronasta pozlačena podoba nekega Rimljana v približno človeški velikosti. Našli so jo 1. 1835. v Ljubljani, ko so kopali temelj za kazino. Tudi ta podoba je unicutn, ker je vsa pozlačena in neki Anglež je zanjo ponudil že 60.000 gld. Umeje se, da muzej ne proda niti te podobe niti titule, ker sta največji imenitnosti njegovi. V štirih dvoranah so razložene kulturno-zgo-dovinske zbirke, proizvodi umetnosti, obrtnije in hišne industrije od srednjega veka do naše dobe. Vmes je Smoletova soba, imenovana po blagem moži, kateri je volil vse svoje imetje, vredno nad 100.000 mete srbski in vse uradovati v srbskem jeziku. Strossmaver pa da je podal migom cesarju referat, v katerem opisuje, da je „novi srbski šolski zakon nevaren za katoliško vero in za državo!" Telegram k Kijevskemu prazniku, uvedenje staroslovanskega bogosluženja — vse to je dopisniku „dobro preračunjena komedija." Naposled dopisnik svetuje ruskim slavjanoljubom, posebno „Slav. BI. Obč." naj se odreko od Strossmaverja, kajti njih „koketovanje" ž njim, češ, jih d i s k r e d i t uj e v očeh vseh Slovanov Avstrije. (!!) Meni se ne zdi potrebno, odgovarjati glupim besedam dopisnika, ki je nedavno ravno tako glupo dolžil Dunajsko žurnalistiko, da pošilja nihilistom ruskim potrebnega denarja , in da n pr. „Neue Fr. Pr." ve, kdo je kriv raznih krušenij in atentatov v Rusiji. To trditev osnoval je dopisnik na trditvi „N. Fr. Pr.", da so atentati v Rusiji plod ruske politike na Balkanih. Jedna glupost, kakor vidite, vredna je druge. Glede „Mosk Vjed." mogo se Slovenci varati. Iz popolnem zanesljivega vira moram Vam povedati, da v novem uredništvu glasila ranjkega Katkova igrajo na prvih goslih čistokrvni židi, kateri seveda o Strossmajerji in o Slovanstvu nemajo nobenega pojma. Od Dunajskih časniških Židov razlikujejo se samo v tem, da so veliko neumneji, in dočim Dunajskim Židom motivom vsega počenjanja služi neodpustljiva arogantnost, to Moskovskim razen arogantnosti pomaga še neumnost. Škode to jadikovanje ne more prinesti nikomur, no ono je jako karakteristično za samo „veli k uju gazetu", katera napenja vse žile, da bi pokazala, da v njej veje duh ranjkega Katkova. Tako pisanje o Strossmaverji ne more doseči tistega namena, ki ga imajo »patrijoti" na Moskovskem „Stastnem bulvari", to je črniti prvega Jugoslovana pred Rusijo. Trditev pa, da ruski Slo-vanoljubi diskreditujejo sebe pred Slovani s tem, da čislajo slavnega vladiko, ta trditev je tako bedasta , da se je le čuditi, kako so se „Mo.sk. Vjed." upale ž njo na dan. Znamenje časa pa je, da so zidovi začeli braniti pravoslavje pred katolicizmom, katolicizem pa pred pravoslavjem. Posebne feaBti oni se svojo zaščito ne delajo ni ustočnej ni zapadnej cerkvi K ude jar. Trganje zemljišč kmetskomu stanu pogubno. (Govor dr. Grc^orca v državnem zboru pri razpravi o dednem nasledstvu na kmetih dne 30. novembra t. 1.) (Dalje.) Najslabše godi se posestnikom pritlikavcem v Torinskem, kjer skoro le samo od krompirja živijo. Pravijo torej tam: Krompirja zjutri. Opoldne v juhi, Zvečer krompirja spet, Krompirja na vus vek. Krompir je pa hrana ubogih. Zatorej ni čuditi se, ako nahajamo ondu ljudstvo revno, škrofelčasto in tuberkulozno. Bolje godi se kmetom na južnem Bavarskem, kjer posestva neso tako razdrobljena. Prepričal sem se tega sam ondu nekdaj potujoč Najboljše pa imajo kmetje na Hauoveranskem. Zakaj? Zato, ker jih zemljiščua knjiga, imenovana „Hoferolle", va- goldinarjev kranjskemu muzeju. Njegova podoba, izdelana od Jurija Šubiea krasi steno. Jako bogata je zbirka raznih majolik in porcelanskih posod. Odtod pridemo v veliko slavnoBtno dvorano, namenjeno za obrtno razstavo. Tu vidimo proizvode kranjskih obrtnikov, kateri dokazujejo, da tudi na to stran Kranjska tekmuje z drugimi naprednimi deželami. V tej dvorani vršilo se je slavno otvorenje, katero smo že opisali. V dvoranah in sobah leve polovice poslopja so naravoznanske zbirke, rastlinske in živalske. Tu se bodo najrajše mudili dečki ljudskih in srednjih šol ter občudovali velikanskega medveda, divjega merjasca, jelena, krokodile itd. V kletnem prostoru na južni strani so postav Ijeni rimski sarkofagi, rimska mozaična tla, cestni kamni iz rimske dobe itd. Naj nobeden obiskovalec našega glavnega mesta ne zamudi ogledati si zbirke našega deželnega mu-muzeja v Rudolfinumu. Ustop je vsakidan dovoljen za UBtopnino 30 krajcarjev, ob nedeljah od 10 do 12. ure brezplačno za vse občinstvo, v sredo popo ludne pa za učence srednjih šol. ruje zoper razkosovanje. Ti kmetje so naj premožnejši, v versko-nravnem oziru najvrlejši na vsem Nemškem. Pri nas v Avstriji, namreč v dednih krono-vinah, branilo je zakonodajstvo obstanek velikega, srednjega in malega zemljišČnega posestva ter upiralo se zoper nja drobljenje in razkosavanje, vsaj do leta 1868. Le z dovoljenjem vladnim smeli so preoddaljene parcele prodati ali prevelike kmetije razdeliti. Toda ostati moralo je zmiraj toliko, da je mogla rodbina, broječa po pet ljudij, na posestvu živeti, namreč 12 oral. Po mojem mnenji gre baš temu zahvala, da še sploh v Avstriji imamo številen kmetski stan, na kateri moremo ozirati se in v poštev jemati, kadar hočemo socijalna vprašanja reševati. Naš kmetski stan je še zmiraj dobrodejen jez mej preveč bogatimi in presiluo ubogimi. Bil bi ta jez mnogo trdneji, če bi ga liberalno postavodajstvo 1. 1868 ne bilo tako močno oškodovalo. Že večkrat je se tukaj povedalo, kako smo od tiste dobe naprej doživeli pri nas poprej nezaslišano trganje in razprodavanje zemljišč, veleposestva širijo se na škodo kmetovalstva. Kot vzgled navajalo se je s Koroškega postopanje grofa Thurna. Ta grof Thurn mora liberalnim Dunajskim listom biti zelo ušečna osoba, ker so vsi zamolčali, kar je o njem poslanec g. dr. Steinvvender omenil. Le „Vaterland" je objavil, kako je grof Thurn okolu 6000 oral kmetom pobral zemljišča, kupil in svojemu itak ogromnemu posestvu pritaknil. Pristavljam še, kar sem v javnih listih čital, da je grof Thurn nedavno pol župnije Črneške na Koroškem pograbil ter nad 30 kmetskdi posestev ondu kupil. Nekaj podobnega godilo se je na spodnjem Štajerskem. Nekov kapitalist, čegar predstavil so najbrž nekdaj skoz Rudeče morje šli, pokupil je od kmetov 300 oral njiv, travnikov, gozdov ter dobro plačal. Zakaj? Pravijo, da ie to špekulacija ali da hoče „imeti svoj lov". V petih ne prevelikih sodnijskih okrajih na slovenskem Štajerskem so v treh kratkih letih eksekutivno prodali 1153 kmetskih posestev; toliko rodbin zgubiti moralo je svoj dom tu propasti v nemaništvo. Najhujše kaže se tam. kjer Že več časa smejo zemljišča trgati, kjer velja rimsko pravo, počenši od francoskega zasedanja leta 1809 naprej. To so dežele Kranjska, Goriška, Primorje z istrijo in Dalmacijo. Kranjski deželni zbor sklical je enketo za-stran agrarnega vprašanja. Ta poroča o skoro neverjetnih razkosavanjih kmetij v pritlična posestvica. Tako so na primer blizu Krškega 3 ali 4 srednje velike kmetije razdrobili na 64 parcel. Teh vsaka ima sedaj svojo bajtico, nič živine, nič gnoja, samo revščino. Po Notranjskem, Goriškem šteieio le malo večjih kmetskih posestev, v Istri j i in Dalmaciji, /lasti ob morji pa je nekdajni samostalni kmet sedaj reven kolono. Tudi na Ogerskem pnkazivajo se slabi nasledki trganja in drobljenja zemljišč V 10 letih izginilo je 748.457 kmetskih posestev. Pokupili so jih večinoma — Judi. Slobodno trganje kmetskih zemljišč torej za kmetski stan ni tako brezopaBno, kakor nam je to zabičeval poročevalec manjšine agrarnega odseka. Po mojem mnenji je svobodno trganje ali razkosavanje zemljišč kmet-skemu stanu dedni, smrtni sovražnik. Hočem navesti še nekoliko dokazov! Jugoslavjani. izvzemši Slovence, Hrvati in Srbi na Hrvatskem, Slavonskem, poprejšnej Krajini, v celej Bosni in Hercegovini, na Srbskem, Bolgari v Makedonskem in zapadnem Bolgarskem imajo celo posebno agrarno napravo, osnovano na podlagi staro-slavljanskega rodbinskega in običajskega prava. To je ju^oslavjanska — zadruga. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 6. decembia. Državu! zbor je rešil zakon o deduem pravu kmetskih posestev v drugem branji. Kdaj da stopi ta zakon v veljavo, o tem bodo odločevali de želni zbori. Poslanec Vitezić* se je izrazil, da je preverjen, da v Istri ta zakon ne bode nič koristil, ker deželni zbor gotovo ne bode pritrdil, da se ne smejo razkosavati kmetska posestva. Jednako se bode godilo v drugih deželah, kjei imajo v deželnih zborih liberalci veČino. — V budgetnera odseku je poslanec dr. Menger izrazil željo, da se odpravi ob jektivno postopanje proti časopisom. Pravosodnji minister pa misli, da se bode to najbolje tedaj uravnalo, ko bode državni zbor sklepal nov kazenski zakon, katerega načrt že izdeljuje pravosodnje mini- steratvo. Kar nakrat se objektivno postopanje ne da odpraviti, ker se poprej morajo premeniti nekatere kazenskopravne določbe glede razžaljenja časti. Kazenskega zakona pa ne kaže kosoma preminjati, ampak naj se reformuje vso kazensko zakonodajstvo. Menger in Lienbacher pa z ministrovim razlaganjem nista bila zadovoljna, ter sta zahtevala, naj bi se objektivno postopanje odpravilo, predno se izda nov kazenski zakon. * nanje države. Povodom štiridesetletnega vladanja avt*tri|-skcfra cesarja je n< mski cesar poslal našemu cesarju kaj prijazno častitko, v katerej ne naglasa le osobnega prijateljstva, temveč se tudi spominja trdne zveze, ki veže njijini državi. — Jednako pre-srčno častitko poslal ie tudi kralj Humbert in več drugih evropskih dvorov. Kdaj pride ruski car v Berolin pohodit nemškega cesarja, ni še določeno. Člani ruske carske rodbine, ki so bili poslednji čas v Berolinu, so le zagotavljali, da car povrne pohod cesarja Viljema v Peterburgu s prihodom v Berolin, a o času prihoda pa neso nič natančnejega povedali. Volitve volilnih mož, ki so se v Srl»ijI drugikrat vršile, izpale so nekda ugodno za radikalce. Dve tretjini volilnih mož sta radikalni, drugi so pa največ liberalci. Naprednjakov pa je baje.jako malo voljenih. V Braili izhajajoč bolgarski list priobčil je nastopni oklic na Bolgare: „Bolgarski bratje 1 Nikar ne obupajte, kajti sveta Rusija čuva nad Bolgarijo in jo bode iztrgala iz rok papistov, ki so si jo prilastili po krivici. Le zaupajte, Rusija je velika, in če hoče, tudi veliko storiti more. Vzgled za to imate v Rumuniji, kjer je Rusija odstranila največjega moža v deželi, Ivana Bratiana, vzlic popularnosti njegovi, ki je bil ravno tako trmast, kakor je Stambulov, tiran, ki mesari domovino našo. Volitve za rumunsko zbornico so spravile konservativce na krmilo, ki so z Rusijo v prijateljstvu. Sedaj se bode bolgarskim begunom, bivajočim na meji Rumunije in več sto ruskim prostovoljcem posrečilo, udreti pod vodstvom njih glavarjev na naša draga tla, da združeni z Vami, ki morate biti pozorni in modri, rešijo našo domovino, Bolgarijo. Konservativna vlada v Rumuniji bode pretrgala vse zveze s Stambulom in to bode znamenje, da se začne gibanje proti tujemu uzurpatorju. Mej Bou'angerjevimi pristaši bil je, kakor poročajo francoski republičanski listi, nastal resen razpor zaradi govora, katerega naj prebere Boulanger pri banketu v Neversu. Republičanski pristaši generalovi so hoteli, da bi v govoru se bolj naglašala radikalna načela, to pa bonapartov-cem in monarhistom ni bilo prav. Ker se dolgo neso mogli sporazumeti glede govora, se je že govorilo, da se bode moral odložiti banket. Še le v petek so se sporazumeli in v nedeljo je v Neversu general čital govor, ki je tudi monarhistom ugajal. Republičanski listi mislijo, da bode v kratkem nastal mej generalovimi pristaši tak razpor, ki se ne bode dal več poravnati. Odnošaji mej Rusijo in Verzijo so se poslednji čas jako shujšali. Trgovina po reki Karun je prešla popolnoma v angleške roke in perzijska vlada neče dati eksekvature novoimenovanomu ruskemu generalnemu konzulu v Medžidu. Perzijsko mesto Luftahad je pa na povelje vlade ustavil o prodajo žita ruskemu prebivalstvu v Transkavkaziji. Poslednja naredba bi mnogo škodovala Rusom, ko bi imeli voino v Afganistanu, ker bi iz Perzije ne mogli dobivati živeža. Princ Zelle sultan, nam stnik v ispuhanu, ki zapoveduje najboljim perzijskim četam, mnogo občuje z Angleži. Ruski listi sedaj jako sovražno proti Perziji pišejo. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 5. decembra. Navzočnih 24 mestnih svetnikov, predseduje župan G rassel li, kateri overovateljema zapisnika imenuje mestna svetnika G o gol o in K le i na, pozneje ko je prvi odšel, mesto njega mestnega svetnika Benedikta. Župan Grasselli opominja potem na to, da bode dne 10. t. m. dr. Fran Lad Rieger praznoval sedemdesetletnico svojo. Narod češki pripravlja se, da bode dostojno počastil slavnega voditelja. Ker nas s Čehi vežejo jako prijateljske razmere, in ker v dr. Riegru častimo izbornega voditelja in zaveznika, naj ga tudi mesto Ljubljansko tem povodom pozdravi in čestita in mestni odbor naj blagovoli župana pooblastiti v ta namen. Predlog vsprejme se soglasno z živahnimi živioklici. Odbornik Hribar predlaga, da gosp. Gregor iču, ki dne 13. t. m., praznuje šestdesctletnicu svojega zdravniškega službovanja, ki 44 let opravlja službo mestnega zdravnika, častita na ta dan gosp. župan z dvema odbornikoma, katera si sam izbere. Ko je predlagatelj svoj predlog utemeljil in ga odbonik Zitterer podpiral, vsprejme se soglasno z dobroklici. V vodovodnega odseka imenu poroča odbornik Hribar ob oddaji polaganja cevij za vodovod. Dne 13. novembra oddal je bil mestni zbor polaganje cevij Johnu Gramlichu na Dunaji za 35.080 gold. 15 kr. Ker je John Gramlich tako nizko ponudbo bil stavil le kot jednotno ponudbo, je vodovodni odsek to uvaževal in Gramlich je dne 30. novembra za polaganje tcevij novo ponudbo s 4 0 tisoč 90 7 gold. Ker je ta ponudba le za 5826 gold. 90 kr. višja in še vedno za 12.656 gld. nižja, nego katerega koli druzega oferenta, predlaga poiočevalec: 1. Sklep o polaganji cevij z dne 13. novembra se razveljavi. 2. Polaganje cevij odda se na podlagi nove ponudbe Johnu GramMchu na Dunaji za 40 tisoč 907 gld. 3. Magistratu se naroči, da objavi ta sklep stavbinskemu voditeljstvu. Predlog obvelja brez ugovora. Pred poročilom o strojni napravi prečita odbornik Hribar submisijske in splošne pogoje. Glede teh pogojev oglasi se odbornik G o gol a in kritikuje nekatere podrobnosti. Vadium 55 % zdi se mu prenizek, glede kolavdaeije je občina premalo zastopana, nekateri izrazi neso taki, kakor se nahajajo v naših zakonikih. Tudi je še drugih stvarij, a govornik neče govoriti, ker danes ni več pravi čas, ker ie že „post festum". Odbornik Hribar zavrne te ugovore in zatrjuje, da so pogoji dobri in da je odsek skrbel za mestno korist, na kar se pogoji odobre. Odbornik Hribar poroča potem o strojni napravi, ki je proračunjena na 41.500 gld. Postavil se bude stroj na 40 do 60 konjskih sil. Po kratki debati, katere so se udeleževali odborniki Volkovi-h, Hrasky, Zitterer in inženerja Smrekerja namestnik, inžener Winkler, vsprejme se predlog vodovodnega odseka. Za strojno napravo razpiše se torej nemudoma natečaj. V imenu stavbinskega odseka poroča gospod cesarski svetnik M u r ni k o razširjenji Travniških ulic in nasvetuje: 1. Pot ob Hudovernikovi njivi, ki drži od Parnih ulic poleg Avbelnove hiše do Travniških ulic, se opusti in dotični svet da se Hudoverniku v zameno. — 2. Cene za oni svet, ki se rabi za razširjenje Travniških ulic, se potrdijo. — 3. Gospodom: Franu Pirkerju, Janezu Globočniku in Otokarju Fankalu izreka se zahvala mestnega zastopa zato, ker so brezplačno odstopili svoj svet za razširjenje Travniških ulic. — Predlogi brez razgovora obveljajo. Nadalje poroča v imenu stavbinskega odseka dr. Stare o upeljavi plinove razsvetljave v Parnih in Travniških ulicah, za katero bode potrebno 23 svetilnic, ter nasvetuje da se polovico stroškov 1580 gld. — drugo polovico za polaganje cevi plača plinova družba, — iz mestne blagajnice plača. Mestni odbornik Velkovrh nasvetuje, naj se tudi ulice, ki so mej Parnimi in Kolodvorskimi ulicami s plinom razsvetle. Mestni odbornik M urni k misli, naj bi se ta predlog izročil stavbinskemu uradu, ker zdaj se zaradi mraza itak kopati ne more, da se o tej zadevi s plinovo tovarno pogaja. Mestni odbornik Valentinčič naglasa, da je že pred dvema letoma dokazoval, da je plinova razsvetljava cenejša nego s petrolejem in tedaj stavil nasvet, naj se upelje povsod po mestu plin. Vpraša gosp. župana, kaj se je s tem predlogom zgodilo. Župan odgovori, da bode o tej zadevi vprašal mestni magistrat in potem odgovoril. Potem se nasveti stavbinskega od Beka vsprejmo. Mestni odbornik Hraskv poroča v imenu stavbinskega odseka o napravi mestnega načrta, ter po obširnem strokovnjaškem utemeljevanji stavi sledeče predloge: 1. Mestni načrt se ima izvršiti in sicer po zemljemercu (geometru), ki se ima takoj najeti in mu primerna plača nakazati, samo stalno. Ta zemljemerec porabi se pozneje v to, da bode mestni kataster imel v evidenci. 2. Generalni načrt, kako mesto razširiti in uravnati, naj se potom javne konkurence pridobi. Sestava program* in na tančnejih pogojev naroči se stavbinskemu odseku, kateri se ima pomnožiti v to za jeduega uda od seka. 3. Določeni načrt za regulovanje mesta ima sestaviti, po prej omenjenih načrtih mestni zemljemerec, potem ko so se končale osobnopravne (pri-vatrechtlich) razprave, ko se je pridobila pravna podlaga za bodoče razcvitanje mesta. O teh predlogih vršil se je razgovor, katerega so se udeležili odborniki Hribar, dr. Vošnjak, Petričič in Po v še, o plači zemljemerca in ko liko časa bode delo trajalo. Poročevalec Hraskv odgovori, da bode delo trajalo kaka tri leta, letna plača zemljemerca bi utegnila biti 1500 gld., 2000 gld. pa bi se potre bovalo za potrebne zemljemerske instrumente. Sicer pa nasvetuje, da se ta zadeva reši v tajni seji, čemur zbor pritrdi in druge predloge odobri. Odbornik Hraskv poroča o popravi hlevnega poslopja v mestni, poprej Jelenovi hiši, katero g. Stritzl želi in ki bi stala 700 gld. Ker mesto ne misli te podrtije ohraniti, ne gre da bi še zato trosil denar. Najemnik naj popravi sam, ali pa naj se mu odpove in hlev do dna podre. Dr. vitez Bleivveis nasvetuje, da se stavi to posestvo ali v celoti ali pa v dveh parcelah po časnikih kot stavbeni prostor na ponudbo, ker mesto bode itak od 25.000 gld., katere je za to posestvo dalo, nekaj žrtvovalo za olepšavo Resljeve ceste. — Vsi predlogi se vsprejmo in nasvetuje in odobri konec seje. Odbornik Ravnihar obžalovaje izreka, da so nasveti odseka za olepšavo mesta najbolj nesrečni, ker se ali ne vsprejmo, ali pa če se to zgodi, ne izvrše, ali pa na vrsto ne pridejo. — Na čveterorazrednici v Šmartiuu pri Litiji razpisana je Blužba 3. učitelja Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnja do 20. t. m. Domače stvari. — (Zoper ponemčevanje slov. šol) sklenila je tudi občina St. Martin v Rožnej dolini pri Celji v seji dne 4. dec. jednoglasno potrebne korake, ker je dotične uloge že odposlala na ministerstvo oziroma na deželni šolski sovet. — Ponemčevalni ukazi dobivajo torej od dne do dne več lukenj. — (Glede Gorupovih ustanov) dostaviti nam je, da imajo do njih pravico tudi dijaki iz Koroške, ki je po pomoti bila izostala. — (Deželni zbor hrvatski) je na nedoločen čas odložen. — („Sokolov" Miklavžev večer), ki je bil lani izostal, bil je letos prav lep in vsa restavracija „Evropa" natlačeno polna. Mej občinstvom bilo je veliko otrok, ki so željno pričakovali baš njim namenjene točke: Miklavža s sijajnim sprem stvom. Nastop te skupine bil je zares sijajen. An-gelji so imeli sicer jako žilave roke, a opravljeni bili so okusno. Miklavž bil je izboren, isto tako dr. Faust, Mefisto, Lucifer in parkeljni z rožljajo čimi verigami. Otrokom žarila so se lica pri tem jako dobro izvršenem prizoru, pri katerem je tudi za odrasle kaj odpalo, kajti dr. Faust in Mefisto delila sta dovtipne listke in elegantne vizitnice, na katerih so bile mej drugim trpke opazke, da se ni kupilo gledališko pogorišče. Največ točk vsporeda izvajala je vojaška godba domačega pešpolka. Svirala je precizno in jako marljivo na splošno zado-voljnost občinstva. Pevski del ni bil obširen, a nam je jako ugajal, osmospevi in čveteroBpevi bili so krepki in ubrani in želi obilo priznanja. Starosta g. Hribar, ki je „Sokolu" v obče udihnil svežega življenja, nagovoril je parkrat občinstvo. Spomi-njajoč se lepe navade Miklavževega večera, naznanil je mej občnim odobravanjem, da utegne „Sokolw bodoči Miklavžev večer praznovati že v svojem domu. Poziv, naj navzočna gospoda blagovoli v ta namen kaj darovati našel je ugoden odmev, v kratkem nabralo se je 87 gld. 67 kr. Starosta Hribar spomnil se jo nadalje sedemdesetletnice Riegrove in mej navdušenimi živioklici sklenilo se je, slavnemu češkemu voditelju tem povodom čestitati. „Sokolov" Miklavžev večer" obnesel se je v vseh točkah jako dobro in v imenu mladine kakor tudi odraslih se društvu toplo zahvaljujemo za prijetni večer. — (Iz Novega mesta) se nam piše, da je poslednji dopis o štiridesetletnih cesarjevi popraviti tako, da je gosp. župan prvo napitnici napravil na presvetlega cesarja in potem se vladni svetnik za napitnico županstvu zahvalil. — (Iz Zagreba:) Dragan Schlintner, namestnik notarja Hoftmanna, je izginil in misli se, da se je umoril. Schlintner, ki je imel znanje v najboljših krogih , upravljal je kanonika Križaniča ostalino in nekda 30.000 gld. zapravil. Sodišče zahtevalo je, da Schlintner v treh dneh položi račun, kar je menda bilo uzrok, da je Schlintner izginil. — (Potres) čutil se je danes popoludne ob 1. uri 12 minut. Sunek ni bil močen, mer bila je od vzhoda proti jugozapadu. — (Nov zobozdravnik) ordinuje na Turjaškem Trgu št. 7 vsaki dan od 10. ure dopoludne do 4. ure popoludne. (Več v anonci.) — (Razpisano) je mesto zemljiščnega knji govodje pri okrajnem sodišči v VVildonu. Prošnje do 18. t. m. — Pri okrajnem sodišči v Radovljici razpisano je mesto kancelista. Prošnje do 11. januarja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. decembra. Ivan Plantan notar Radovljiški in soproga mu Jadviga pristopila sta danes podpornemu društvu za slovenske ve-likošolce kot ustauovnika poslavši sto goldinarjev. Slava njima! Beligrad 5. decembra. („Pol. Corre-spondenz") Prvotne volitve za skupščino, pričete dne 3. t. m. vrše se povsod v popolnem redu in celo v odločno radikalnih okrajih ni bilo nobenega izgreda. — Vsled nujne prošnje mejnega mesta Itaške, ki se boji novih napadov od strani Arnavtov, premestila se je tjakaj stalna posadka, tako da sta sedaj Prokuplje in Ražka proti takim napadom zavarovani. Berolin «r>. decembra. Borza bila proti koncu zelo nemirna, ker se je govorilo, da bode „Norddeutsche" prinesla članek proti Rusiji. Govorica bila je neosnovana. Berolin 6. decembra. „Norddeutsche" označuje vest o nemških častnikih, bivajočih kot ogleduhi na Francoskem za neosnovano bajko. Nasproti pa imenoma navaja trinajst francoskih častnikov, ki so pod pretvezo, da se uče nemškega jezika, bivali v Nemčiji, a bili mej septembrom in novembrom iz Nemčije iz-tirani. Razne vesti. * (Spanj 8kemu kralju Alfonzu XIII.) nadomestili so nedavno dojnico z guvernanto. Mati kraljica izbrala mu je Irlandko gospico Daven-port za domačo učiteljico, katera dobiva 17.500 frankov letne plače in ima vrhu tega tudi pravico do penzije. * (Samomor polici jskega komisarja.) Dunajskim listom poroča se iz Linza, da je predsednik policijskega oddelka pri gorenjeavstrijskem namestništvu dr. Josip Rupp se odpeljal v Gallen-kirchen ter se poleg Katzbacha z revolverjem ustrelil. Misli se, da je to v zvezi z razdelitvijo premije, ki seje izplačala onim, ki so pomagali dobiti poštnega de-fravdanta Zaleskega Rupp je bil isti policijski komisar, ki je v Solnogradu mirno pustil oditi preoblečenemu Zale8kemu, če tudi so ga bili opozorili na osobo njegovo. VabUo Redna pevska skušnja čitalniškega '^'moškega zbora bode zaradi praznika jutri K v petek 7. t. m., nadaljevalo se bodo pa v prihodnje pevske vaje vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer. Gospodje pevci naj izvolijo v mnogobrojnem številu udeležiti se pevskih vaj. Pevski odbor. Siguren zdravilen uNpeli. Vsem, kateri trp vslcd zapretja ali slabega prebav ljenja, napenjanja, tiščanj* v prsih, glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih slabostih pomaga gotovo pristni „Moll-ov Soidlit/. -prašek1' Skatljiea l gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat /. njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (18—18) Naznanilo urndnega Hslu „Linzer Zeitung" z dno 17. novembra 1888 javlja, da je visoko c. Ur. trgovNko uiiulHterstvo firmi J. ltendik v St Valentinu privilegij /•»» ttvetlo tinkturo zu usnje zopet podnl JnhIo. Tudi je visoko e. kr. državno vo|no uiiniateratvo z odlokoma z dne UO. septembra št. 187;") in z dne 14. oktobra 188*<. 1. št. 1976 zu «lol»ro spoznalo in dovolilo t-4-1 mu |o rubiti, kar je posebne važnosti, ker seje raba laku zu usnje zaradi škodljivosti prepovedala, in ima Hendikova svetla tiukturu zu usnje še to prednost, da snaženje le malo časa potrebuje, Opomba: Ličilom za usiijo Itd. itd. in drugim tekočim svetlim mazilom za čevlje so ni nikoli še dalo podobno priznanje. (836) E>J_____k3-» P>i ■ - Wy r>r--—tc3--&3-ll Jani: 5. decembra: Antoo Vidic, umirovljeni računsk re-vident, 76 let, Židovske ulice št. 3, za vnetjem pluč V deželnej bolnici: 4. decembra: Marjana Grošel, delavka, 34 let, za pre-tresenjem možganov. — Marija Terćek, delavčeva hči, t*/i let, za jetiko. "Tržne cene v I, ju M jun i dne 5. decembra t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmeu, „ Oves, „ Ajda, , Proso, „ Koruza, , Krompir, . Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Špeh frišen kgr. fl. kr 6 84 i ta 4 V> 3 0!» 4 22 4 3» l 50 9 60 12 - 13 -11 - 1 — — 80 - 64 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . (to ve je meso, kgr. Telečje Svinjsku „ Koštrunovo • „ Pišanec. . . . Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ -. . . Drva trda, 4 [ ]»uetr. „ mehka, 4 „ -70 '— 90 H3 — 8 56 —48 j—50 — 32 -35 Wiq 1 5 2 32 6 50 4 25 Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura trovi Nebo Mo-krina v mm. J 7. zjatraj 2. popol. 9. zvečer 748-3 mm. 747-8 mm. 747 9 mm. —22° C brezv. 0 4° C brezv. —8-8° C ! brezv. megla megla megla 0*8 mm. megle. Srednja emperatura —409, za 6*2* pod normalom. IDuLZ^aosls-SL borza dne 6 decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 81-95 Srebrna renta.....„ 82 55 Zlata renta...... „ 109 50 6° 0 marčna renta .... „ 97-65 Akcije narodne banke. . . „ 876-— Kreditne akcije..... „ 808*40 London........ „ 121-75 Srebro......■ . Napol......... C. kr. cekini .... Nemške marke..... 4°/0 državne srčiko i« 1. 185 4 Državne srečke iz 1. 1H64 Ogerska zlata renta 4% . . . . Ogerska papirna renta 6°/( . . 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4l,8n/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Radolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Trammvvav-drutSt. velj. 170 gld. a v. 965 5-77 59 67' 250 gld. 100 „ — danes — gld. 8265 — n 82-20 — A 109-55 — 97-50 — T> 876-— — •7 302 10 — B 121-80 _ 0 g 9-K5'/, — 1 5-77 59-7 2'/, 134 gld 2 . kr. 171 It 100 55 „ 92 M 104 11 J, 75 123 123 ri 99 1» 90 184 t> 75 20 it — . 1 14 7 5 „ 224 50 Rogu Vsemogočnemu je dopadlo, našega iskreno ljubljenega ncpozabljivega očeta, oziroma tasta in Bvaku, gospoda ANTONA VIDITZ-A, kr. ogor. finančnega računskega revidenta v pok., danes 5. decembra ob 7' 4. uri zjutraj, po dolgi bolezni, previđenoga s tolažili sv. vere, v boljšo življenje poklicati. Pogreb dražega umrlega bode v petek dne 7. decerab a t. I. ob Vi4. uri popoludno iz hišo St. 3 v Židovskih ulicah na pokopališče k svetemu Krištofu. Svete maše zadušnice ae bodo brale v tukajšnji stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dnu 5. decembra 1888. Henrik Vidita, c. kr. davkarski kontrolor, sin. — Inim \ iili« t.. A iiii Eržen, hčeri — Tomo Eržcu, e. kr. poštni oficijal, zet. — ••»•'i I«*" deniK, c. kr. dež. nadsodnije svetnik, Alfred Ledeulg, trgovec, svaka. -- ltol»ert Krzen, unuk. (839) Zobozdravnik na Turjaškem trgu h. št. 7 oriliuiijc (833—2) od 10. ure dopoludne do 4. ure popoludne. Oznanilo. Prihodnji semenj v Višnji gori bode zaradi praznikov dne 24. grudna v ponedeljek dne 17. grudna. Mestno županstvo v Višnji gori, dnt, 4. grudna 1888. (83 —l) Prodaja trgovskega posestva in blaga. Vsled sklepa odbora upnikov v konkurznej masi Franceta Dobovisek-a prodaja se potom pismenih ponudeb : 1. Posestvo, zemljiškoknjižni uložek 45, dačne občine Rečica (Rietz), poprej kupljeno ;a 7000 gld., obstoječe iz jednonadstropne, trdno zidane,' v vseh prostoriji za trgovino — trgovalo se je v istej že nad 30 let — pripravno, blizu cerkve, na dobro obiskanih in pristopnih prostorih, v trgu Rečica stoječe hiše in vrta. 2. Zemljišče, zemljiškoknjižni uložek 47, dačne občine Rečica, katerega sicer spada le polovica mej konkurzni imetek, toda v sporazumljenji s soposestnico gospo Barbaro Dobovišek prepusti in prodaja se v korist upnikov tudi druga polovica, tedaj celo posestvo. Zadnje posestvo, nekdaj kupljeno za vsoto 8506 gld., obstoji iz 2 poslopij, v jednem nastanjena je pošta, drugo rabilo se je prejšnje čase za pekarijo, in potrebnih gospodarskih poslopij, in obsega 2 orali 1166 D° travnikov, 7 oral 270 □0 njiv, 7 oral 76 □0 gozda, je skoro zokroženo (skupaj zloženo) ter se dotika prvoimenovanega posestva. 3. Vse štacunsko, lahko spečljivo, v okroglem na 3800 gld. cenjeno blago in štacunska oprava i. t. d. Posestvi ne oddad6 se drugače, kot za vsote, zadostujoče v poplačilo vseh uknjiženih upnikov, tedaj vsako za 7000 gld., ali skupaj za 14.000 gld., trgovinsko blago in oprava pa ne pod cenilno vrednostjo, in sicer vsako posamezno ali pa vse skupno. Trgovsko blago moralo bi se v 3 mesečnih obrokih poplačati, z vknjiženimi-upniki mogoče je pa sporazumljenje, da tisti večinoma glede njihovih tirjatev čakajo. Kupoželjui se tedaj vabijo, njihove pismene ponudbe poslati konkurzno-masnemu oskrbniku gosp. Josipu Hrenu, trgovcu v Gornjem gradu, naj-. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se. razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo doliitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju nu ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod 1 J. dCCCmbrOm 1333, kateri dan bodo žrebanje, nam doposlati. (700—15) VALENTIN & C0„ Bankgeschaft, Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 1 i