lâ DU ir A J I.
Ztiložil in natisnil A. Keiss. 1891,

MA O VIA JI.
Založil in natisnil A. Keiss. 1891.
Wf(§| ü-qoj,
Gorup ne more biti vsak! Ko meseca se konec bliža, Izginil zadnji je peták, Vesél si, če je kaj drobiža.
2.
Balad je nekaj, lirika Cvete, poskušamo se v drami Bog pošlji nam satirika, Da govori besedo z nami.
3.
Pravično nam očitajo, Da napačno učimo v šoli; Tako se goske pitajo, Samé ne zobljejo nikoli.
Višine v daljni Aziji, Lepo izmerjene po metru, Uče se na gimnaziji, Kaj bo to Pavlu ali Petru?
5.
To zdi se mi narobe svet, Kar se pri nas pogosto čuje; Še nima svojih petnajst lčt, Pa kakor starec že modruje.
6.
Dan danes, to se reči sme, Je, kakor star pregovor pravi Več jajce nego puta ve, — Ti časi se ne zde mi zdravi.
Na Dunaj vprvič je prišel Z gimnazije; na kolodvoru Se mali kovčeg je imel, A najglasneji bil je v zboru!
8.
Srčan in hraber bodi mož, In to v dejanji in v trpljenji; Glavd po konci! hodi mož, Junak ob smrti in v življenji.
9.
Slabosti mož ima, kazi Lahko ga ta in ta napaka; A strahopet in podel ni, Ne zatiralec siromaka.
€
Vsevidno solnce znad neba Ne vidi lepšega na sveti, Kot je z usodo boj moža, Ki zna udarce nje trpeti!
11.
Veselje stvarnik sam ima, Ko vidi pravega junaka ; On dobro ve, kaj mož velja, Ter misli: Evo korenjaka!
12.
Če češ izkusiti koga,
Zanj stori kaj — stvar mi je znana —
Hvaležnost kaže ii moža,
A čednost ta je bela vrana.
Kakó lepó slepar živi! izvolil si je del najbolji; Ne orje, seje, a stoji Prav kakor lilija na polji.
14.
Slepar ne bodeš ti, moj sin, Za to se mi ne vidiš vstvarjen; In če ne bodeš bogatin, Mož bodi le in nepokvarjen.
15.
Na sejm se stavijo lepó Rejene po vrsti juniee; Na ples vi vodite tako Na prodaj svoje krasotice.
Ko bodeš volil si ženo, Moj sin, v salonu je ne išči; Ne tam, kjer godejo, pojó, Na plesu ne in v gledališči.
17.
Presrečen, če žen0 doboš, Ki kakor záte je rojena; Samó en ogel hiše mož, A ogle tri podpira žena.
18.
Res lepa tvoja je gospá, In z moškimi se zna sukati! Samó ne vem, kako domá? Če žena dobra bo in mati.
Duliovski stan prelep je stan, Kaj hočeš lepšega na sveti? Vse posvetne skrbi na stran, Za narod z narodom živeti!
20.
Duhovni mož, naroda sin! Skrb zanj je tebi izročena; Težav njegovih, bolečin Neznana tebi ni nobena.
21.
Za nas prelil je Kristus kriT Zapustil vero nam ljubezni; Učitelji te vere vi, Odljudni ste in vedno jezni.
Pobožne ljubi Bog može, Ki pravega drže se pota ; To pa kar v glâyo mi ne gré, Da Bog bi rad imel — zelota!
23.
v
Celo zelota v milosti Neskončni svoji Bog prenaša ; Če take rogovilosti Nam treba je, to pa se vpraša.
24.
Proglasil me je sveti mož Nevérca, Schopenhauerjanca; Jaz mislim si : E, kaj se boš? Ne^draži, grešnik, bogoznanca !
Ne zaničuj fanatika, Če je sicer poštena duša; Vse možu je dogmatika, Odtodi v srcu taka suša!
2fi.
Fanatik mož je, ne slepar, On meni, da Bogii s tem služi; Po svoje vsaka božja stvar: V višavi orel. ureh v luži.
27.
To pa vendar potrebno ni, S krščanskim duhom se ne strinja, Da sodi kakor bog ljudi, Uboge grešnike preklinja!
Če mož sf, pesnik ti, srčan, Vse grajaj, kar je greh, napaka; Krivici ti se stavi v bran, Potezaj se za siromaka!
29.
Iz srca naj ti pesmi vro, Oj pesnik, peti se ne sili; In če se siliš, pesem bo Nerodna, da se Bog usmili!
30
Odkod so »moje rožice*? Na Nemškem tam so se razcvele! Se druge take vbožice Pri nas iz tuje so dežele!
Dar petja, blagi dar z nebes, Vi mladi pesniki, imate; Pojete blagoglasno, res, Kaj prav- bi peli, še ne znate.
32
V	mladosti ljubi, kdor je zdrav, Ti mladi pesnik, ljubi tudi; Ljubezen nam opevaš, prav!
A z njo predolgo se ne miidi.
33.
Srce kipi ti, hrepeni,
Rod ljubiš svoj, ves rod slovanski!
Objemi, kar živi, trpi,
V	ljubezni vsmiljeni krščanski!
Oj pesniki, pisatelji Slovenski vi, možje bodite; Narodu ste prijatelji, Če mu resnico govorite.
35.
Ne gori, in ne doli se Mož pošten nikdar ne dobrika Za pravo on nikoli se Plašan viharju ne umika.
36.
Hrast upogniti se ne da, Ni skale omajati moči; In če te ljudstvo kamenja, Resnico mu govori v oči.
Pred vojsko stopal je Tirtej, Mož pesnik in vodnik, junaško; Zavetja iščeš ti najprej Tam zad za godbo si vojaško.
38.
Rad vodiš nas, pisatelj ti. Po težkih potih v temni noči; Ko v tmi srce nam koprni, Up pusti nam, da dan napoči.
39.
Sveta nam kažeš ti obraz Teman, vse polno je hudobe; Po tminah vedno vodiš nas, Ok6 nam žejno je svetlobe!
Hudobnih duš je tu pa tam, A vse pa vendar niso take; Podoba tvoja kaže nam Pošasti grozne zgolj in spake.
41.
Če res francoski so ljudje Vsi, kakor ta Zola nam pravi; Atlansko pride naj morje Ter vso zalego to odplavi!
42.
Ker mnogo, Tolstoj, si "grešil, Prav! pridno se sedaj pokori; A kaj bi jaz se pokoril Za tvoje grehe ? mož, govori!
Tolaži, blaži pesnik nas, Duh v jasno dvigaj nam višavo Vi delate nam kratek čas, Ter sitim spešite prebavo.
44.
Ko bil bi pesnik jaz, močan, Grmeč bi glas zagnal po sveti: Na noge! nov se bliža dan, Krivice grad je čas podreti!
45
Drug zdaj je glas, mi pravimo: Trud in užitek vsem enaka! V bran sili mi se stavimo, Ki tlači, tare siromaka!
Zdaj nove pesmi se pojó, Cuj borna koča, čuj palača; Na delo vsi! po tem ne bo Ne bogatina, ne berača.
47.
Brez déla dobro trot živi, Vsak dan imá svoj živež gotov Čebela trote naj redi, Mi nočemo rediti trotov!
48.
Pravično se ne zdi mi to, Oj množica potrpežljiva! Poti se jih in orje stó, A žanje eden in uživa.
Gotovo, zase si najprej Dolžan in za svoj rod skrbeti ; A to ni vse, srce imej Za brate po vsem širnem sveti.
50.
Gorje človeštva glej okrog, A ne tožiti po otroško! Ne stoj, ne drži križem rok, Pomagaj, to je blago, moško!
51.
Popotniki smo vsi, samo Ta hodi peš, in ta se vozi; Če peša, omahuje kd6, Priskoči, bratu bral pomozi!
Kaj nisva delavca oba? Z glavo jaz delam, ti pa z dlanjo; Ked6 zastonj kaj nama da? — Za jed se trudiva vsakdanjo.
53.
Visoko, nizko rojeni Vkovani v spone smo jeklene; Na smrt smo vsi obsojeni, Prej tega, tega slej zadene.
54.
Strašno, kaj more, kar živi Na sveti, bolečin prebiti! Kaj nisi mogel, stvarnik ti! Brez bolečin sveta vstvariti?
Kedór pri bolnem je prebil Otroku dolgo noč do zore, Z. roko mu čelo je hladil; On vé, kaj se trpeti more !
56.
Kedór ne déla, naj ne jé, Apostolova je beseda; Kedor pa dela, on ne smé, Jaz pravim, biti brez obéda !
57.
Kakó je pač mogoče (o, Da v slast nam jéd gré in pijača, Ko vemo, da jih sto in sto Poglede gladne v nas obrača !
Veselo res na svetu ni, Večkrat je človek slabe volje; A ker se zdaj slabo živi, Skrbimo da se bode bolje.
59.
Usmiljenje, roditelji, Otrokom v srca vi sadile; Usmiljenje, učitelji, Učence svoje vi učite.
00.
Ubogi hromi deček ti! Ko gledam te, v srce me peče; Kako ti srečo, ki beži, Nožica sključena doteče?
Sirota, kaj storilo si, Da te je Bog tako ustvaril ? Kedaj in kaj grešilo si, Da te je s bromostjo udaril?
62.
Nedolžno, pridno si tako, Sirota, in tako nesrečno! Nebes je treba že za to, Da ti dobiš plačilo večno.
63.
»Mi vstajamo!* - »Slovan na dan!« — »Na boj!« — »Naprej zastava Slave!* — Slovenski narod, v pesmi zbran, Junak ti je od nog do glave!
Lepô je, da se govori Navdušeno za dom in poje; Se lepše pa se meni zdi, Ce zanj gré vsak na delo svoje.
05.
Ko si za narod pel in pil, Opravil svoje si dolžnosti; Kako bi srečen narod bil, Ko to bi bilo mu zadosti !
66.
»Slovenija zedinjena!* — Gotovo ! združimo nje kose ! A predno je zaklinjena Njé meja, mi zedinimo se.
2b
Krepak naš narod je in zdrav, A če kaj pravega imamo — — Še delati ne začne prav, Omahne pa se zgrudi v jamo.
68.
Nič noče dozoreti nam, Kar kaj obeta! — to je grenko! Kako se je mudilo vam: Erjavec, Levstik, Šubic, Jenko!
69.
Kedor svoj narod zataji,
Ostro ga sodi, — sram ga bodi!
Ked6r svoj narod sramoti,
On v moško družbo naj ne hodi.
Ce v službo svojo narod tvoj Pokliče te. zvesto mu služi; Do konca neomajan stoj In z mamonom se ne okuži.
71.
Kedor ne ve nič, govori Pri nas ter piše, modra duša! Kedor kaj ve, lepo sedi Ter bere ali pa posluša!
72.
Lahko močan bi bil Slovan, Saj menim, da ga je zadosti; A vsak na svojo vleče stran, Vsak svojo vedno hoče gosti.
Od kod naj pride nam uspeh, Ko eden zida, drug podira? Nesloga, narodni naš greh, Vse prizadeve nam ovira.
74.
»Quoi capita, tot sententiae4, Vsak svoje mnenje ima v čisli; Pri nas pa, oj Slovenci, je Se hujše to : Pet glav, šest misli.
75.
Dva ščinkovca ne gnezdita
Vkup v enem vrtu, —■ star pregovor ! —
Če na Parnas dva jezdita,
Grdo se gledata za lovor!
Kako veselo vriskamo, Če Bog nam pošlje korenjaka! A enega pritiskamo, Čim dva nam prideta enaka.
77.
Kako sta nemška genija Umela se, ter se čestila! Pokaži ti, Slovenija, Dva pevca, ki bi složna bila!
78.
Voznika vozita nas dva, A vsak po svoje se upira; Poštena morda sta oba, A ta poganja, ta zavira!
Dva dnevnika imamo mi, In ta se dan na dan lasata; Zdaj kamen, kepa zdaj leti, Poleti kepe so iz blata!
80.
>Ti klečeplaz!* — »Nevernik ti!* — »Lažnjivec !* —• »Grešnik!*
»Tepec!* —• »Šema!* — In kaj na ptfsled se zgodi? — Verjame rado se obema!
81.
Da srajco nosi vmazano, Očitaš možu zaničljivo; A s tem še ni dokazano, Da je njegovo mnenje krivo.
Če se moža prepirata,
V	prepiru vesta pravo mejo, Nato se vred ozirata,
Kaj poslušalci porečejo.
83.
V	prepiru svojem skrb vas ni, Kaj bodejo sosedje djali; Hudobno se reže oni,
A mi najraji bi jokali.
84.
Ves narod sramotite vi, Tako valjaje se po mlaki; Svet gleda, če ne govori, Pa misli: Glejte, vsi so taki!
Da skruniš svojo lastno čast, Naj bode, to je tvoja škoda; A kdo je tebi dal oblast, Da skruniš tudi čast naroda?
86.
Ni res, ni res, da vse se sme Za pravo narodno in božje; Ko gremo v sveti boj, možje, Naj sveti naše se orožje!
87.
»Kaj čast in slava vaša je, Narodič tesnega obzorja?1 — Postojnska jama naša je Pa »Družba sv. Mohorja.' —
Lahko se res ponašamo S to družbo sv. Mohorja; Kje je na sveti, vprašamo, Enaka, da ne rečem, gorja?
89.
Naš kmet, če tudi ni bogat, Je vreden, da ga svet spoštuje; Zakaj ? on knjige bere rad, In, kar je tudi kaj, kupuje.
90.
Na Kranjskem kmet živi trdo, Pridelka malo, mnogo truda! Da še živi tako — tako —, To je, ker ni v deželi juda.
Če narod čast ti podeli, Da zanj boriš se, vzoren bodi! Po tebi, kakoršen si ti, Ves narod čisla svet in sodi!
92.
Če imeniten si gospod Postal, bogat, visok uradnik, Ter dom pozabil svoj in rod, Ne bodi vendar vsaj odpadnik.
93.
Ko storil si za narod kaj, Da nehvaležen je, ne toži; Kar moreš, blagovoljno daj, Ter na oltar molče položi.
»Na tujem toliko že let, Še hraniš rodoljubje živo!* — Tuj ta rastlina ljubi svet Bolj nego-li domačo njivo
95.
Zgodilo se je čudo, glej, Slovenska ti dušica verna; Preširen bil je samec prej, Zdaj druga je dobil — Prešerna.
96
Se eden zd;ij se nam slavi, Izboren pesnik stare mere: Prešern ime se mu glasi, — Bog daj nam take še katere!
Zdaj torej trije slujejo, Vsak velik pesnik in izviren, In ti se imenujejo: Prešern, Prešeren in Preširen!
98.
Čestiteljev dovolj ima Prešeren, kdo se zanj ne vnema? A malo kdo ga prav pozna, In kdo med nami ga posnema?
99.
Prešerna ljubimo, zakaj? Res, pesnik on je nam izboren, A zraven bil je zlat značaj ln rodoljub je bil uzoren!
Strupene strele, Levstik, strast Prožila v tebe je iz kota, Trpljenje tvoje tebi čast, Rojakom tvojim je sramota.
101.
Odkar slovo si svetu dal, Metelko, kdo še nate misli? Ledino nam si izoral, Vendar nihčfc te nima v čisli.
102.
Če kako novo najde kdo Pri nas besedo, brž jo zgrabi, Ter sede, prime za per6, In spiše spis, da jo porabi.
Prej »brali'11 smo, zdaj »eita* se »Povestnica« — prej, »zgodovina »Zrak« ali »vzduh«? borita se Taistega očeta sina!
104.
Slovenski narod ni bogat, Še nima prav, kar je potrebno; A slovnic ima cel zaklad, — Kdor piše, vsak ima posebno.
105.
Ko sem napisal zvezkov šest, Da bo za m<5ški spol in ženski, Sedaj me vedno peče vest, Da nisem pisal prav slovenski!
Kar lani bilo je, to ni Že lelos več slovensko pristno; To se, rojaki, mi ne zdi Ne imenitno, ne koristno.
107.
»Historično*, »estetiško5, »Dramatsko* in »antropološko Gosposko ni, ne kmetiško, Ne kranjsko," štirsko, ne koroško
108.
Kaj prav slovensko je, uči Nas nova šola korenita; A kaj mi vsi nauki ti, Ko dva enako ne učita!
a»
Mogoče, da kedaj se še Lizala bosta volk in ovca, Prej nego dva slovenska se Razumeta jezikoslovca.
110.
Vsa lisasta in progasta Slovenska je pisava vaša, Od samih tujk marogasta, Da pravi močnik ni, ne kaša.
111.
Uho je tudi dar z nebes, Občutno, žejno blagoglasja; Kosmatih ne imej ušfe Pisatelj, kakoršna so pasja.
Na desno on, na levo ta Zavija v pisani besedi; Kako je prav, kaj naj velja? Najbolje, menim, bo posredi!
113.
Cirilica, vi sodite, Vse bolečine nam ozdravi; Na sever ponjo hodite, Čemu? še tam nič ne opravi!
114.
Up pusti njemu, ki stoji Pred njim bridkosti polna kup Nebesa tukaj imaš ti, On svoja naj tam gori upa!
Ce vero vzameš, kaj mu daš, Da bi tolažba njemu bilo? Za glavo znanstvo pač imaš, A to ni srcu tolažilo.
.116.
Sest križev nosiš in tako Še lep si, letos kakor lani! Neumnost, kakor dim meso, Lepoto dolgo svežo hrani.
117.
Ni čudo, če se, mož bogat, Težko boš od življenja ločil! Od polne mize kdo bi rad V to črno, mrzlo jamo skočil
Ti siromak, se ne bojiš; Ko se ti bode zvečerilo, Po delu truden zamižiš, Tam gori čaka te plačilo.
119.
Če »pasja duša* reče kdo Človeku, da ga prav razžali, Krivica je velika to — Človeku, meniš? — ne, živali!
120
Né, maščevanja ne oznani, Za liúdo nimam jaz spomina; Če prideš gladen, rad ti dam Kos kruha in kozarec vina!
Če prideta na dom mi dva, Pomoči prosit, siromaka, Sovražniku najprej se da, Prijatelj malo naj počaka.
122.
Gorje mu, ki med dobi dve Postavila ga je usoda! Naprej ne ve, nazaj ne sme, Od vzhoda tava do zahoda!
123.
Kako sem sam! oj, kje ste vi Tovariši mladosti moje? Za vami srce hrepeni, Da mi mrtvaški zvon zapoje !
Prijazna koča pod goro,
V	zatišji mirnem lu stoječa! Pod skromno tvojo streho bo Doma, če kje na svetu, sreča!
125.
Lepo na ravnem se živi, Doline ljubim in pogorje; A sklenil rad bi svoje dni
V	bližini tvoji, sveto morje!
1:6.
In tebe bi pozabil kdo? Ne hranil v sladkem te spomini Oj Blejsko jezero, oko Predragi moji domovini?
Prestavljaš komaj še nogé, Pa bič okrog ušes ti poje; Vse svoje dni trpiš molcé, Kje, para, je plačilo tvoje?
128.
Mož, grad sijajen ti gradé, A kaj vsi ti ponosni zidi ? I na visoke duri té Potrka smrt: »Prijatelj idi!«
129.
Najblažji narod zmaga svet Naposled, a ne moč surova, Roj siromakov, polk neStét, Z njim bo, in zmaga bo njegova.
m
Strah svetu bil je Džingiskan, Za sabo puščal je puščave; Preblag za to si ti, Slovan, Ti take ne želiš si slave.
131.
Rešitelj svetu bodi ti, Slovan, najblažji med narodi; Nov evangelij se uči, Ti njega blagovestnik bodi!
132.
Gorje, ki vpije noč in dan Po širnem svetu, ti uteši; Vprašanje vseh vprašanj, Slovan, Ti z blagodušjem svojim reši.
Kaj je slovenstvo, vpraša se, Kaj pravoslavno je slovanstvo? — Surovost menda vendar ne, In podlost in neobtesanstvo!
134.
Kdor sam ima, naj bratu da, Ki nima, to jo kristijanstvo; Kdor more, delaj — kruli ima Vsak svoj! to pravo je slovanstvo.
135.
Med narodi miruj prepir, Zavladaj nam samarijanstvo; Krivici vojsko, krotkim mir, Pravico vsem! to je slovanstvo!