Prva slovenska uradna učiteljska konferenca v Prekmurju. Dne 23. septembra se je vrši!a v Murski Soboti prva uradna konferenca celokunneira učiteljstva v Prekmuriu. Z veseliem in nadepolnirn pričakovaniem smo se zbrali ta dan v orostorni. okrašeni telovadnici. cla s nogledamo osebno v oči, da si podamo roke da se spoznamo kot č'!ani isteea ooklica kot bratie i-n sestre istega naroda. kot državljaoi iste očetnjave. Velepomemben zgodov.nski dan. Okrajni šolski nadzornik. g. Rado Jurko, otvori nekoliko po 9. uri konferenco s nozdravnim naeovorom prisotnem. dvornemu sve.njku ter višjemu šolskemu nadzorniku g. Engelbertu Ganglu, okrajnemu g-lav. g. dr. Lipovšku, okr. šol. nadz. g. Finku tcr zbranemu učiteljstvu. Kralja Petra Osvoboditelja se spomnimo s trikratni-m »Slava«- Njih. Veličanstvoma kral:u Aleksandru in kra^jci odpošlje učiteljstvo vdanostno brzojavko ter zapoje »Bože pravde«. Narnestnikom imenuje g. nredsednik tov Avg. Požegar.ia ter Jos. Titana. zapisnikarjem pa se do-očita tov. Čnček in ga. Prelogova.  Predsednik Jurko podava v obšir- nem poročilu o sološnih opažniah pedag. didakt. in adnrnistrativnesra značaja. Kot dolgoletni praktik v šolskem delu in upravnih zadevah poda obilico miglja.ev in nasvctov ki bi naj odstranili razne nedostatke ori našem delu. Povdarja posebno. da sicer pripoznava in upošteva številne zaoreke in ov're šolskih uspehov, da pa vsekakor zamore učitelieva doslednost in vnema v poklicni zvestobi mar- sikai naralizirati. Da bi rodili stvarni in resni opommi obilnega sadu! Za poročilom gosp. predsednika sledi codavanje tov. g. Špragerja. naduč. v Be'!t",ncih ki razpravlja o glavni temi: »D e 1 o v a n j e p r e k m. u č i t e 1 j s t v a v šoli in zunaj nje v smislu narodnega ujedinjenja i n državn e m i s 1 i.« Z napeto oozornost.io sledijo poslušalci 'zborneimn rcferatu. Podrobno in vsestransko Dogovori referent šolske in izvenšolske možnosti, ozir. ovire našega dela v smislu teme. Splošno ie uga;al nasvet. da pospešimo delo ujed njenja s stx.znavan.em mladine potom dopisovania, torej z organiziranjem prijateljstva med jugoslovansko mladino. Številne teze iz obsežnega gradiva obveljajo z burnim odobravanjem. Tov. Avg. Požegar pripomni. da je proces ujedinjen.ia o.aišan Dotom altruizma ki dopušča medsebojne koncesije. katerih današnji oolitični in gospodarski egoizem ne pozna. Medsebojna odvisnost nam nalaga medsebojno dolžnost obzirnosti in stronosti. Cloveška drnžba ne sme biti družba mrzlih kalku!antov. amo..k družba gorkih poznavalcev človeške osode. Torej več altruizma v mišljen.iu custvovarru in deia,nju. Sledi referat tov. g. Kontlerja: »K a ko nai se vzgaja šolska mladina madjarske in nemške narodnosti, da vzljubi jugoslovansko državo kot svojo domovin o.« Tov. g. Kontler je prekmursk: domačin, ki pozna trdo zgodovino svoje krajine. Te_nbolj ljubi svoi dom. narod in državo. V nesniško lepi obliki razvija vznešeno vsebino svoiega iporočila ter odkrije z naravno resničnim čustvovanjem vse svoje notranie vezi do rodne zemlje — do naroda. Navdušuje vedno bolje in višje za ljubo našo očetnjavo. Srečna mladina srečni dorasli. ki imate priliko uživati duševno občevanie, s takOm domoin rodoljubom. G. Kontler žanie splošno priznanie. Nato povzame g. dv. sv. Gangl besedo. Globoka resnoba se nas loti ob veleoomembnem naeovoru. Mogočna pomembnost besed nam seza v um in srce naše. Užitek takšnega govora doživlia človek le redko. »Nikdo ni nadomestljiv med nami«. pravi g. govornik — s oovzdignienim glasom. In res. tako ie! Vsakdo ima svoje mesto v človeški družbi vsakdo sam ie v r svoie veljave. ki jo 'merimo le z delom. z delom. ki donaša sološno zadovciinost in srečo. Naša mlada država ie velika in mnogo dela nas čaka. Domovina in narod nas kličeta da zastavimo vse svoje telesne in duševne moči. 'da postanerao močni in srečni. Skrb za iz obrazoo naroaa hnamo v prvi vrsti učitet.i — učiteljice. l to moramo biti sami dovolj vneti in skrbni. Mi snio nada trojedinega naroda. ki jo najlajše spolnjujemo. ako smo sarrii duševno ujedinjeni, ujedmjeni v sineri: »vse za narod. dom in očetnjavo.« iviea predlogi je najvažnejši oni-. ki žel. skorajšnjo ureditev vprašanja šol. zemljišč v Prekmurju. i ov. g. Uaberc slika prav temperamentno pr&dmetne razmere, okr. gl. g. Lipovšek pa izjavi, da to vprašanje radi pravnih težkoč še čaka rešitve. Okr. š. nadz. zaključi konferenco z iskreno željo. da bi bila močen pogon k smotrenemu delu na polju šolstva in prosvete sploh. 'l'ov. Požegar izreče konečno zahvalo in veselje na lepi uspelosti konlerence. ki bo sigurno ojačila in poži- vila pokkcni idealizem prekmurskega učiteljstva. lovariši. tovarišice! Nikar kolebati semtertja! Vsega ne moremo, kar zahteva ali želi široki svet. Eden cilj imamo vsi: »Deiajmo in skrbimo za daniovino. ki dela in skrbi za nas!«