Leto IX, «. 31
Ljubljana, nedelja 5. februarja 1928
Cena 2 Din
— l«n»l» ot» 4. »nrtraj. aa
Stane mesečno Um »5-—, za ino» cerastvo Din *cr— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knatlova ulica štev. 5/L Telefon št. «07« in «804, ponoči tadi št. 2034.
Rokopisi se ne vnžai«.
M MHH		BffSH
		si
		
m	-1 • •:•' r	m
		
	'.-i.-:	gp .
F		
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upnvaiitve: LJubljana, t*re*crnovf ulica tt 54. — Telefon št. 2036.
tosemloi oddelek s Ljubljana, Premer« nova uMca St 4. — Telefon it. 2409
Podružnici: Maribor, AleKsandrora It 13 — Celje, Aleksandrova cesup
Rmfinn pri poštnem ček. zavoda iana St 11.841 - Praha čisto Wien,Nr. 105.S41.
Ljubljana, 4. fehruarja
V veliki zmoti je, kdor presoja gibanje KDK in ustanovitev Demokratske unije po vidikih dosedanjega političnega življenja v naši državi. Smo na historičnem razdobju, ko so se stranke združile v višjo edinico, da temeljito obračunajo s preteklostjo ter na povsem novi bazi ustvarijo temelj za boljšo bodočnost države in naroda. Formacija Demokratske ima je po svojih namenih in ciljih prav za prav ni več strankarska formacija, četudi jo sestavljajo stranke. Narodni svet, ki so ga po prevratu ustanovile slovenske politične stranke, ni bil strankarska, marveč nadstrankarska, splošno narodna organizacija, ki je imela pred očmi le višje, vsem skupne cilje.
Demokratska unija je višja, obče narodna in vsedržavna organizacija tudi zato, ker je njen pristaš, ne glede na strankarsko pripadnost, lahko vsakdo, ki uvidi, da po dosedanji poti v naši državi ne gre več naprej, ter spozna, da je treba na podlagi najširokogrud-nejših principov demokracije tudi v Jugoslaviji v praksi izvesti v ustavi zajamčene principe državljanske svobode ter enakost pravic in dolžnosti. Demokratski uniji se morejo pridružiti vse stranke, ki priznavajo vsaj glavna načela demokracije ter imajo smisel in pošteno voljo sodelovati na ustvarjanju nove in boljše dobe v državi. Gotovo tudi SLS ne bi bila izključena od sodelovanja v Demokratski uniji, ako bi njem voditelji spoznali, da je prišel čas, ko je treba, da se v državi združi vse, kar hoče, zapostavljajoč svoje posebne strankarske interese, služiti veliki državni in narodni ideji.
Včerajšji uvodnik v »Slovencu«, žal, dokazuje, da so veliki časi zopet našli pri SLS male ljudi. Mesto da bi »Slovenec« sledil razpoloženju ogromne večine pristašev SLS, ki prikrito in javno odobravajo nastop Demokratske unije, »Slovenec« le podaja sliko težkega položaja, v katerega je v obrambi nasilja proti parlamentarizmu in obče narodnim koristim zabredla SLS.
Pred kakfim mesecem smo na uvod-.nem mestu povdarili, da je SLS kot zadnja med večjimi strankami pod težo razmer morala opustiti svoje intran-sigentno separatistično stališče' napram državi jn ustavi ter na celi črti priznati faktično stanje, ki se je zaman proti njemu borila polnih devet let. Pri tem pa smo tudi podčrtali, da je po čudni politični modrosti svojega voditelja zvezala svojo usodo s frakcijo, ki se je izživela in je že davno očitovala vse znake propada.
Ta zveza klerikalcev in policaj-radi-kailov se je izvršila v času, ko so z vseh strarni že vstajale pozitivne sile, da za vselej preženejo z vladnega mesta reakcijo, ki se je držala na vladi samo še s korupcijo in z zlorabo svoje oblasti. Ob tej priliki smo tudi napovedali, da bo prebujenje iz hipnega triumfalnega počutja tem bridkejše in krutejše, čim bolj se bo SLS zavzemala za reakcijo in jo podpirala. Ta napoved se je uresničila doslovno.
Naša javnost se spominja uvodnika »Slovenca« okoli lanske Velike noči, ko so radikali tako brutalno in brezobzirno postavili pod kap klerikalne poslance. Koliko morda pristnega ogorčenja se je tedaj izlilo iz klerikalnih krogov nad radikali, ki so po treh mesecih odslovili iz vlade klerikalnega zamorca, ko ga niso več potrebovali. To postopanje radikalov so z ogorčenjem označili kot udarec v obraz Slovencem, dasi ni bilo nič drugega, kakor navadna taktična poteza radikalov, ki se je ti-stikrat porabila pač proti klerikalcem.
Vrtoglava politika pa si tega nauka nj vzela k srcu, marveč je po nekoliko mesecih sklenila blejski pakt, zmagoslavno razglašajoč, da je s tem Slovencem zagotovljeno stalno mesto v vladi ob vseh mogočih kombinacijah in da bo slovenske težnje zastopalo odslej mesto 20 kiar 130 poslancev.«
Predolgo je trajala gonja in zmagoslavna omama, zato je iztreznjenje tem hujše in »Slovenec« strahoma izpre-gledava zablodo svojih voditeljev. Nič ogorčenja, le tiha resignacija zazveni !z ugotovitve: »In najde se eden, ki začne kričati: Vlada je reakcijonama, jaz sem za parlamentarizem in za se-ijačko demokracijo . . f.«
Ta eden pa je bil g. Pribičevič, ki so ga klerikalci opetovano proglasili za mrtvega in ga v zadnjem času tudi z velikim konduktom pokopavali. Ta <po-litični mrtvec* — čudoma se čudi «Slo-venec», da more tak preobrat povzročiti en sam človek —, je vzdignil borbo za demokracijo in parlamentarizem, ki sta bila resno ogrožena, in za tem enim je šlo vse. «Sk>venec» ne Izpre-vidi, da je za tem enim stala globoka misel in močna ideja, ki sta morali pritegniti nase vse. kar je poštenega in delavnega.
Ako sedaj govori glasilo SLS o « našem prekletstvu*, naj pomisli, da ne
Novi rešilni napori mirnim
Manevri za razdvojitev Demokratske unije
Usoda sedanje vlade je zapečatena, — Kombinacije z gg, Nin-
čičem in Pericem. — Ponesrečena strategija g. Korošca. — Neodločnost muslimanov in demokratskih vladinovcev
Beograd, 4. februarja, i. Narodna skupščina ie danes zopet celo dopoldne razpravljala o novem nujnem predlogu KDK, tičočem se silnih zlorab državnih oblasti proti kmetom v Dalmaciji. Tako skupščina danes že
drugi dan ni mogla nadaljevati debate o državnem proračunu, ki se nahaja na dnevnem redu. To je najboljši dokaz, da se nahajamo sredi vladne krize. Parlament s tem, da noče nadaljevati proračunske debate, dokumentira svoj nazor, da nima več pred seboj odgovorne vlade, čeprav je g. Velji Vukičeviču uspelo, da je dosedaj preprečil sprejem ostavk demokratskih ministrov in svoj lastni formalni padec. Značilno ie tudi, da demokratski ministri sedijo ves čas svojih poslanskih klope in ne več na ministrskih sedežih.
Naše včerajšnje informacije, da bo vlada prihodnje dni podala tudi formalno ostavko in da je tudi osebna usoda g. Vukičeviča zapečatena, se danes potrjujejo. Kot dosedanji rezultat razvoja političnih dogodkov se morejo navesti naslednja tri dejstva:
1)	usoda Vukičevičeve vlade zapečatena,
2)	grožnja z volitvami je odstavljena z dnevnega reda, 3) velika ofenziva za razbitje demokratske fronte je žalostno propadla.
Nasprotno pa je koalicija napravila predor v dosedanji vladni fronti. Nihče več ne dvomi, da le izhod iz dosedanjega stanja mogoč le s sodelovanjem združene demo-kiacije. Naravno je, da se reakcijonarci vseh struj na vso moč trudijo vplivati na razvoj situacije v tem smislu, da bi njihova moč ostala kolikor mogoče očuvana in da bi se nova situacija ustvarila po možnosti brez katastrofe za nje. Najnovejši njihov načrt gre za tem, nai bi se zaenkrat obnovila vlada dosedanje koalicije pod vodstvom novega moža. V tej zvezi se navaja ime skupščinskega predsednika dr. Periča, odnosno bivšega zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je že dobil poziv, naj se vrne iz Pariza, kjer se sedaj mudi. Napram tej novi vladi naj bi se omogočilo Ljubi Davidoviču kompromisno stališče. V to svrho bi se v njej izmenjali tudi trije demokratski ministri in sicer dr. Kumanudi, dr Šumenkovič in dr. Angjelinovič in bi se njihova mesta zasedla s tremi demokratskimi poslanci, ki uživajo zaupanje g. Davidoviča. Ta vlada naj bi potem stopila v definitivna pogajanja z KDK ter se tekom proračunske debate pretvorila v koncentraciiski kabinet.
V krogih združene demokracije se ta namera označuje kot naivna špekulacija, katere tendenca je očividna. Reakcijonarci so uvideli, da ne morejo razbiti koalicije, in so se sedaj vrgli na to, da zopet oddvo= je Davidoviča, ga kompromitirajo ter one* mogočijo, kajti jasno je, da njihov načrt
predpostavlja obnovitev onega stanja, ki je bilo pred odločilno resolucijo demokrat* skega kluba.
Izvršilni odbor združene demokracije je imel danes priliko razpravljati o politih nem položaju. Akoravno so seveda po drobnosti te razprave neznane, se more vendarle trditi, da bo združena demokracij ja zgoraj označeni načrt za rešitev krize a limine odbila.
V političnih krogih je vzbudilo danes ve* selo pozornost razkritje naivnega načrta, ki ga je očividno skonstruiral g. Korošec za razplet krize in ga objavil v včerajšnjem «Slovencu». Po tem načrtu naj bi Vukiče* vič podal demisijo, nato dobil mandat za koalicijsko vlado, ki bi se ponesrečil, na* kar bi dobil mandat St. Radič, glede kate* rega so kleroradikali že v naprej odločili, aa ga odbijejo, nakar bi se naj situacija zopet vrnila v Vukičevičeve roke in naj bi Vukičevič skupno s klerikalci in mu* slimani dobil pooblastilo za volitve. Skoro istočasno, ko je bil ta načrt v «Slovencu» objavljen, pa je bila tudi že zapečatena usoda g. Vukičeviča samega.
Precej komentarjev je vzbudil danes ko* munike vodstva Demokratske zajednice, ki vsebuje nemogočo politično formulo, pri* znavajoč oba sklepa demokratskega in muslimanskega kluba, ki sta, kakor znano, povsem kontradiktoma. Mnogi so ta ko* munike komentirali kot kretnjo priznanja končnega razpada Demokratske zajednice, dejansko pa nima tega pomena, temveč je le izraz dejstva, da se muslimani vendarle ne upajo definitivno odločiti.
Enako je z demokratskimi vladinovci. Oni so bili prvotno odločeni, da razcepi« io demokratski klub. Pod vtisom navduše* nega odobravanja akcije g. Davidoviča s strani srbijan9ke demokratske javnosti in ostrih obsodb, ki jih dobivajo z vseh stra* ni od svojih lastnih volilcev, si tudi oni ne upajo izvajat: konsekvenc in čakajo.
Koalicija je imela tudi danes važno sejo, na kateri se je vršila obširna razprava o političnem položaju, zlasti o glasovanju o davčnem zakonu, ki bo v ponedeljek. Koa* ticija bo z ozirom na katastrofalne posle* dice, ki jih grozi prinesti ta zakon prečan* skim krajem, zlasti pa prečanskemu kme* tu, z vso odločnostjo pobijala ta zakon do kraja. Priznava pa, da je Davidovičevemu krilu težko spremeniti dosedanje stališče !n ni verjetno, da bi se glasovanje o davč* nem zakonu ocenjevalo s političnega stali* šča. Koalicija se sestane tudi jutri dopob dne k ponevni seji, da določi nadaljnjo tak t-iko za prihodnji teden, ki bo v marsičem za nadaljni razvoj političnih degokov od* ločilnega pomena.
Klerikalni poslanci v beograjskem parlamentu in ljubljanskem „Slo¥esicu"
Bujna fantazija glavnega glasila SLS. — V Narodni skupščini sliši travo rasti. — Zaslužen obračun radičevskih poslancev s
klerikalci
Beograd, 4. februarja P. V današnjem »Slovencu« je bil reproduciran včerajšnji govor socijahstičnega poslanca Petejana z različnimi medklici klerikalcev, ki so v ogromni večini povsem izmišljeni Toda ne samo to Ko so klerikalci včeraj zopet nastopih kot avantgarda radikalov, sta se proti njim dvignila tolik hrup in toča med-klicev od strani KDK. da so hitro umolknili. Stenografskj zapisnik o govoru posl Petejana ne beleži nikakih klerikalnih med-klicev; kar objavlja »Slovenec«, je samo plod bujne fantazije.
Klerikalci so tudi danes v Narodni skupščini skušali igrati vlogo radikalne avantgarde in so, ko je govornik razpravljal o najstrašnejših slučajih nasilja med našimi seljaki, zlasti v Dalmaciji, hoteli motiti razpravo z medklici in raznimi ciničnimi opaz-karifi. S tem so izzvali proti sebi doslej nepoznano revolto velikega dela Narodne sflpupščine. Zlasti nekateri kmečki poslanci KDK so navalili najostrejše nanje ter jih s
tiči prekletstvo v naših dosedanjih številnih krizah, temveč samo v vzroku teh kriz, ki je radikalna reakcija in korupcija.
Klerikalci so to dobro vedeli, kar pa jih ni oviralo, da ji ne bi bili še enkrat pomagali do vlade. Vse druge stranke so po enkrat napravile to izkustvo, samo SLS je šla po prvem «udarcu v obraz Slovencem» še enkrat s policaj-radikali.
Ali res ni nikogar v SLS, da bi v interesu Slovenije obvaroval to stranko vsaj pred novimi usodnimi pogreška-mi? Zakaj ne bi vsi Slovenci poslali predvojno medsebojno politiko v ropotarnico in zakaj ne bi se vsi ne našli v fronti Demokratske unije?
krepkimi izrazi stigmatizirali kot ljudi, ki jim je trpljenje naroda predmet partizanskega presojanja. Ob koncu je govornik koalicije posl. Klajič ob freretičnem odobravanju obsodil njihovo cinično zadržanje z naslednjimi besedami: »Dragi bratje' Gospoda! Malo prej sem slišal z obžalovanjem. da so gospodje svečeniki, ki bi p< svojih krščanskih načelih prvi morali vprašati, ne kdo govori, nego kaj govori, nastopili v obrambo teli strašnih zločinov. Ne boste mi zanikali, da sem kristjan in katoliškega prepričanja, ako pa bi že to poskušali proglasite me bodisi za framazo-na, toda rečem vam, da se zgražam, ko vidim, kako vi iz strankarskih razlogov prehajate preko teh strahot, in kakor čujem, tudi odobravate trpinčenje našega naroda.«
in Velja Vukičevič
Beograd, 4. febr. p. Podpredsednik radi* kalne stranke Aca Stanojevič je danes po* poldne posetil predsednika vlade Veljo Vu* kičeviča, s katerim je konferiral od 5. do 7. zvečer. Ker je nocojšnja «Reč» objavila vest, da je bil Aca Stanojevič tudi na dvo* ru v avdijenci, ga je vaš dopisnik posetil in vprašal, kaj je na tem resnice. Aca Sta* nojevič je izjavil, da ni bil na dvoru.
Na vprašanje, ali se strinja s politiko Vel je Vukičeviča, je g. Stankovič odgovo* ril: <rKdo sipi oh mene kaj vpraša?»
Kakor se zatrjuje, je g. Stanojevič našli* kal g. Vukičeviču nezadovoljstvo v radi« kalnem klubu in mu svetoval, naj se v in* teresu stranke prostovoljno umakne. Paši« čevci trdijo, da je g. Vukičevič, obljubil, da V -> - 1 ' -«•--'-/> č:m bo sprejet davčni
7. k'T
Zopet burna policijska debata
Burna včerajšnja seja Narodne skupščine
Vlada odklanja zakonski predlog za odpravo policijske samovoljnosti in za ukinjenje zloglasnih cesarskih patentov. — Vsa
seja je bila izredno viharna
vladajo take razmere. <Tako pameten narod, tako zrela opozicija, a tako barbarska in nečloveška vlada.« Zaradi tega izraza je kaznoval predsednik govornika s pismenim opominom, kar je izzvalo med opozicijo viharen protest.
G. Pribičevič je ogorčen zaklical: «Ta izraz je še mnogo premil, o tej vladi bi se moralo še vse drugače govoriti.*
G. Radič je nato opozarjal na postopanje žandarmerije na Korčuli. kjer siromašen narod, ki je že itak v največji bedi, neusmiljeno pretepajo. Vse to pa gleda vlada, ki se drzno naziva kraljevska, je pa v resnici cincarska.
V skupščini je znova nastalo strahovito prerekanje med vladnimi radikali in med opozicijo. Predsednik je bil končno prisiljen, da sejo prekine.
Po daljšem odmoru se je seia zopet nadaljevala, toda prerekanje ni ponehalo. Za g. Radičem sta govorila še poslanca KDK Mate Klarič in dr. Kosič, kojih govorov pa v splošnem hrupu skoraj ni bilo slišati.
Notranji minister g. Ceda Radovič je nato v imenu vlade podal izjavo, da odklanja nujnost Radičevega predloga. Njegovo stališče je osvojila tudi vladna večina, nakar je predsednik sejo takoj zaključil in sporočil, da so seje Narodne skupščine v sporazumu s šefi parlamentarnih skupin odgodene do ponedeljka. V ponedeljek dopoldne se bo nadaljevala debata o proračunu, popoldne pa bo Narodna skupščina nadaljeval razpravo o davčnem zakonu.
Beograd, 4. februarja, r. Tudi današnja seja Narodne skupščine je bila zelo živahna in burna. Pred prehodom na dnevni red je stavil g. Stjepan Radič nujni zakonski predlog o pobijanju policijske in žandarmerijske tiranije in o ukinitvi bivših cesarskih patentov in avstrijskih medvojnih naredb. G. Stjepan Radič je svoj predlog obširno utemeljeval in naglašal, da so bili že na včerajšnji seji Narodne skupščine opisani strahoviti slučaji nasilstev in zlorab policijskih in žandarmerijskih oblasti in da je vsako, utemeljevanje tega predloga prav za prav odveč. Zato predlaga, da sprejme Narodna skupščina sledeči predlog:
Kraljevska vlada se poziva, da stavi v zakonski predlog o vrhovni državni upravi odredbo, po kateri so za žan-dar merijo v njenem celokupnem urado-vanju pristojna kot višja oblast edino in izključno le državna sodišča. Minister za notranje zadeve se poziva, da takoj, to je tekom treh dni izda vsem velikim županom in sreskim poglavarjem naredbo. da v nobenem slučaju ne smejo postopati in izrekati kazni na podlagi starih patentov, zlasti pa ne po bivših avstrijskih cesarskih patentih. Zoper vsakogar, kdor bi postopal drugače. naj se uvede preiskava in se mu dokaže, da je kršil ustavo, je zanj naj-milejša kazen takojšen odpust iz službe.
G. Radič je v svojih nadaljnjih izvajanjih opozarjal na zloglasne Bachove patente, ki so rodili za narod toliko zla, opisoval razna nasilja žandarmerije in naglašal. da nikjer drugod na svetu ne
Demokratska zajednica v razpadu
Brezplodna seja njenega vodstva. — Zajednica obstoja le še navidezno in ravno v najvažnejših vprašanjih ni več solidarna
Beograd, 4. februarja r. Danes dopoldne ob 10.30 se je vršila v predsedstvu demokratskega kluba seja vodstva Demokratske zajednice po odločil-tvorijo gg. Ljuba Davidovič, dr. Voja Marinkovič, dr. Mehmed Spaho in dr. rialidbeg Hrasnica ter dr. Ilija Šumen-kovič. dr. Grga Andjelinovič in Hadži-kadič. Ker je bila to prva seja vodstva Demokratske zajednee po odločilni seji demokratskega kluba, je vladalo za njo v vseh političnih krogih veliko zanimande. Seja je trajala do 12. Opoldne je bil izdan sledeči komunike:
»Na današnjem sestanku predstavni-
kov Demokratske zajednice je bil dosežen sporazum o nadaljnjem postopanju pri reševanju poedinih vprašanj.
V	vprašanjih, glede katerih sta kluba Demokratske stranke in JMO že zavzela svoje posebno stališče, imata oba kluba pravico, da vztrajata na tem svojem stališču. O vseh ostalih zadevah pa se bo vedno prej sklenil sporazum o tem, ali se bo o njih razpravljalo v skupnem klubu ali pa v vsakem klubu posebej.«
V	političnih krogih je ta komunike splošno napravil utis, da Demokratska zajednica polagoma toda sigurno razpada.
1.
stopi v veljavo nova železniška tarifa
Vozne cene ostanejo v glavnem nespremenjene. Udarec za jadranska in druga pristanišča
Beograd, 4 februarja. S 1. marcem stopi v veijavo nova železniška tarifa za potniški promet, ki prinaša delno znižanje cen za brzovlake v glavnem pa se nanaša na
pospeševanje tujskega prometa.
Potniški in brzi vlaki
Cene v III. in II. razredu potniškega vlaka istanejo neizpremenjene. Cena I. razreda, k. je bila doslej enaka trikratni ceni III. azreda. se zniža na dva in polkratno.
Večie izpremembe so pri brzovlakih. Doslej so bile cene brzovlakov ne glede na da-javo proge v III. razredu za 100. v II. za 50 in v I. za 33% višie. kakor cene istega -azreda potniškega vlaka. Po novi tarifi ostanejo cene na progah do 100 kilometrov v II. in III razredu neizpremeniene v I. razredu pa se povišaio od 33 na 40% istega razreda potniškega vlaka. Pri razdaljah nad 100 km Pa se cene progresivno znižajo, tako, da bodo znašale n. pr. pri daljavi 800 kilometrov v III. razredu 30. v II. in I. pa 20% več kakor cene istega razreda za potniški vlak.	^
Mesečne in stalne karte
Nanovo se uvedejo tako zvane predplačilne karte, veljavne za 1. 3, 6 ali 12 mesecev. Te karte veljajo za poljubno število voženj v dobi, vlaku, razredu in progi, na katere se glase. Za I. razren potniškega vlaka za progo 100 do 110 km bo stala takšna karta mesečno 2475 Din. za II. razred 1980 in za III razred 990 Din. za brzovlake Pa za isto progo I. razred 3460 Din. II. razred 3960 Din in III. razred 1970 Din. Pri izdaji teh kart pa se ugodnosti, ki iih morda sicer uživajo reflektanti, ne bodo upoštevale. Karte bodo izdajale oblastne direkcije, naročajo pa se pri pristojnih železniških postajah.
Krožne karte
V svrho pospeševanja tuskega prometa predvideva nova tarifa tudi uvedbo tako-zvanih krožnih kart. da se zlasti tujcem, ki prihajajo v našo državo v svrho spoznavanja naših kraiev. kar najbolj olajša potovanje. Cene za te karte so 35 do 40% nižje od normalne tarife in veljajo za vse vrste vlakov. Tako bo n. pr. stala krožna karta za potovanje Zidani most-Zagreb-Sušak-Split in nazai za I. razTed 829. za II. 683.50, za tretji 403.50 Din. Imejiteliem takih kart
je dovoljena prekinitev vožnje na vseh postajah. ki so navedena v karti, brez nadalj-nih formalnosti: ako se prekine vožnja na kaki drugi postaji, pa je treba dati karto dotični postaii vidirati.
Ugodnosti za posetnike našega Primerja, zdravilišč in letovišč
Posetniki Jadrana, zdravilišč in kopališč, Id se mude ob Jadranu, oziroma v dotičnem zdravilišču najmanj 10 dni, uživajo na po-vratku ugodnost polovične vožnje. Potrebno je potrdilo o bivanju ter žigosanje karte pri odhodu in povratku. Dovoljena pa je pri povratku poraba druge proge, kakor pri do-potovanju. V času od 1. oktobra do 31. maja znaša popust 75 %. V čas bivanja se ne šteje vožnja po železnici ali po morju. (Ako je ta vest točna, pomenjajo nove določbe hud udarec za jadranska in druga naša letovišča in zdravilišča, obenem pa veliko oškodovanje našega tujskega prometa. Zboljšanje prinašajo samo v toliko, da je doba bivanja znižana od 14 na 10 dni in da je povratek mogoč tudi po drugi progi kakor dopotova-nje. Zato pa je vožnja podražena. Pri do-potovanju je bilo treba po starih in bo treba po novi predpisih kupiti celo karto, povratek pa je bil doslej na podlagi stare karte brezplačen, dočim bo treba v bodoče kupiti polovično, odnosno v zimski sezoni ee-trtinsko karto, tako da bo popnst znašal samo 25 %, odnosno 37.5 %. Op. ur.)
Ugodnosti za društva
Za člane planinskih društev predvideva tarifa pri vožnjah po železnici 50 % popust. Enaka ugodnost je določena tudi za posetnike raznih sejmov, izlete, svečanosti, ekskurzije itd.
Nanovo se uvedejo ugodnosti za večje izletniške družbe. Ugodnosti so tem večje, čim večja je družba in čim daljša proga. Maksimalni popust znaša 40 %.
Mesečne karte za uslužbence in dijake
Nameščenci in dijaki, ki se stalno vodjo v službo, odnosno v šolo in nazaj v kraj svojega stalnega bivališča, imajo pravico dc stalnih mesečnih kart po zelo znižani ceni. Posebne ugodnosti veljajo tudi za dijaške izlete, za člane Ferijalnega saveaa ia, drugih slišnih društev.
Jevdjevič izpuščen iz zapora
Uspeli energičnega nastopa opozicije t Narodni skupščini — Sodišče je razveljavilo aretacijo g. Jevdjevica in mu vrnilo
svobodo
Beograd, 4. februarja. Včerajšnji energi-m ia odločen nastop Kmečko • demokratske koalicije v Narodni skupščini v obrambo državljanske svobode in v zaščito pred nasiljem režima, ni ostal brez uspeha. Četudi je kleroradikalski večina vzela beograjsko policijo v zaščito in v dokaz, da postopa policija po intencijah in inštrukci-jah vlade, zagovarjala brezprimerne politična persekucije, je danes sodišče prve stopnje t Beogradu na podlagi objektivne preiskave moralo rasvoljaviti obsodb« novinarja in snanega nacijonalista Jovdjeviča. ki ga je policija obsodila na 30 dni zapora, ne da bi mu dovolila kakršenkoli pravni lek. Gosp. Jevdjevič je bil danes na podlagi oprostilne razsodbe prvostopnega sodišča ta-koj izpuščen is zapora in se je iveSer vrnil ▼ Novi Sad.
Oprostilna razsodba nepristranskega so-
ški rožim ne more upirati, diiča je dokaz, da je bil včerajšnji ostri nastop poslancev KDK popolnoma upravičen, obenem pa predstavlja najostrejšo obsodbo sistema in metod, ki se jih poslužuje klero-radikalni režim v borbi proti svojim političnim nasprotnikom.
Preiskava, ki jo je izvedlo sodišče, je nedvoumno dokazala, da so bile neresnične obdolžitve, na podlagi katerih je izrekla svojo obsodbo beograjska polieija in na katere se je opiral tudi notranji minister v svoji obrambi policije.
Slučaj Jevdjoviča je kričeč primer nasilnih metod režima proti Kmečke - demokratski koaliciji, pa tudi dokaz, kako visoko stoji Kmečko - demokratska koalicija nad sedanjimi reiimovci. V oprostitvi gosp. Jevdjeviča se najbolj zrcali velik moralni vpliv KDK, kateremu se niti kleroradikal-
-HS-
Moralni zločinci
Ofičijelno klerikalstvo se po svojih časopisih raduje, ker v beograjski skupščini policijski režim še ni dobil formalne nezaupnice. Milo je citati klerikalna glasila, ki morajo v moralnem debaklu svoje režimovske in čaršijske politike iskati utehe v tem, da se vesele, ako sme policija svobodne državljane, kateri izvršujejo samo svoje ustavne pravice, poljubno aretirati, kaznovati in zapirati. Globoko je padla klerikalna morala; njih zastava o človeških pravicah, prostem političnem udejstvovanju in o svobodi besede se valja v blatu. Žalostno prokletstvo klerikalnega političnega konjunkturizma ie, ako mora najjačja slovenska stranka za ceno režima, ki je obsojen v vseh prečanskih in v veliki večini srbijanskih krajev, zagovarjati nasilne policijske akte političnega maščevanja.
Režim je v Beogradu pretečeno nedeljo organiziral protestno zborovanje radikaine omladine proti Pribičeviču, ki je za čaršijo menda najnevarnejši politik, ker je do skrajnosti pošten, vztrajen in neizprosen v borbi za patrijotič-ne ideale. Kdor v političnem življenju organizira protestna zborovanja, mora v svobodni državi biti pripravljen na to, da bo dobil odgovor. Kdor napada, mora vedeti, da lahko udarce dobi vrnjene. In res: protestno zborovanje proti Pribičeviču se je izpremenilo v manifestacijsko zborovanje za Pribiče-viča in radikalna omladina vladinov-cem ni mogla izkazati zaželjene usluge. Od tod jeza!
V Beogradu so se ob priliki radikalnega zborovanja vršile politične demonstracije mladih, navdušenih in za svoje ideale požrtvovalnih ljudi. Koliko takih demonstracij se je vršilo po velika mestih, ne da bi kdo v njih videl zločine! Zaradi teh demonstracij je beo-
Srajsdca policija aretirala in vrgla v ilavnjačo nacijonalnega borca, ki gotovo nima milijonov in udobnega življenja, kakor klerikalni mamonisti in ki je v borbi proti Avstriji, riskiral življenje in srečo, dočim so se drugi greli v sotacu habsburške milosti. Naravno da je ta aretacija, ki je očividen izbruh onemogle radikalne maščevalnosti, iz-svaia med vsemi poštenimi ljudmi vai ogorčenja. Kdor krši zakon, naj bo kaznovan, kdor pa se posluži samo ustavne pravice, da na političnih shodih ugovarja in nasprotnikom onemogoči, da dovrši svojo plačano akcijo, ni zločinec in ne spada v Glavnjačo.
Poznamo nedolžne politične demonstracije. V kulturnih državah takim demonstracijam morda res slede aretacije posebno vročekrvnih udeležencev in se zasačeni kaznujejo z denarno kaznijo ali s parurnim zaporom. Beograd pa noče spadati med kulturna mesta in je Doforoslava Jevgjeviča, urednika <Vklovdana» aretiral in zaprl v Glav-njačo ter kaznoval na 30 dni Zapora, zato «ker je metai kamenje* in, kakor pravi «Slovenec», tudi na opomin policaja »nadaljeval z metanjem kamenja*. Torej policaj je zraven stal ga je videl in ga ni aretiral. Vladi so se šele pozneje odprle oči, da spozna, da je metanje kamenja zanjo zefo nevarno, in je naročila aretacijo v Novem Sadu, kjer prebiva Jevgjevič. To je vse. Strašen zločin! Proti Glavnjači in beograjskim policijskim metodam protestira kulturni Svet in pri takih dejstvih naj bi bili protesti nam zabranjeni! Drugih «zlo-činov* minister JRadovič ni mogel navesti, da upraviči 30 dnevni zapor.
«Sk>venec* vriska da je bil zavrnjen predlog, da se ima Jevgjevič takoj izpustiti iz zapora. »Slovencu*, ki zastopa krščanska načela pravičnosti, je ljubo, da ljudje po nedolžnem sede v zaporih. Nasilne stranke zagovarjajo vsako nasilje, samo da služi njih političnim ciljem!
In da »Slovenec* prikrije svoje sramotno dejanje, pregreva pesem o «Or-ju naših*, kakor da bi beograjski protestni shod imel s tem kaj opravka! Razburja se nad posl. Petejanom. ako ta zagovarja navadne človeške pravice.
•Slovenec* s sadističnim zadovoljstvom beleži poročila, da je bila tajnica SDS ga Černjavska, žena težko bolnega moža, po nalogu tajne policije aretirana in izgnana, še ni dolgo temu ko je «Sk>venec» divjal proti metodam beograjske tajne policije, danes pa njeno delo blagoslavlja. O tempora, o moreš!
Tako se SLS v obrambi gnilega in ko-ruptnega beograjskega režima kakor veŠa v luči zaletava sem in tja hi pozablja na svetost človečkih pravic, na
[ klice srca, postaja surova, brezsrčna.
cinična, gluha in slepa... ker drugače ' bi ne spadala v družbo, v kateri je. Da, to je naše prokletstvo da Slovenci za ! skledo leče prodajajo čaršiji naše najsvetejše nazore o človeku, o politični svobodi, o enakopravnosti v dolžnostih i in pravicah. Taki zločinci nad moral-| nhni nazori prave demokracije spadajo ! v Glavnjačo. ne pa nedolžni idealni ljudje.
*
Točna fotografija
V «Slovencu* z dne 4. t. m. stoji črno na belem:
*.. (mamo stranke, ki se ne čutijo pred državo in ljudstvom odgmx>rne Ki jim je bog njihov in njihovih voditeljev «interes», ne pa celokupnost Ki ne pozna nobene mo* tale in lojalne borbe za občni blagor Ki jim je edini tn izključni cilj oblast, ki sodelovanja različnih v en visok namen sploh ne do* znajo, ki vse izven sebe Izključujejo, in poznajo zavezništvo le za ru&enje nasprot* nika, tn ko pri Je jo na vlado, za čim več je lastno okortstenfe. za prevaro partnerja in za uničenje nasprotnika.»
Res, dobro in točno so se fotografirali ...
Seja KDK
Beograd, 4. februarja p. Nocoj je bila seja kluba KDK pod predsedstvom Svetozarja Pribičeviča. Na seji se je razpravljalo o političnem položaju in o raznih tehničnih vpra šanjih z ozirom na končno glasovanje o davčnem zakonu na ponedeljkovi seji Na rodne skupščina.
Demokratska unija in Javcui zakon
Beograd, 4. februarja p. Danes je bila seja eksekutivnega odbora Demokratske unije Seje so se udeležili gg Ljuba Davi dovič. Stjepan Rndič. Svetozar Pribičevič in Joca Jovanovid. Po seji je vodja zemijorad nikov Joca Jova novi č izjavil, da so se s po razumeli, da bo vsa Demokratska unija glasovala proti slabemu davčnemu zakonu V demokratskem klubu samem ta 9tvar še ni razčiščena Na današnji klubovi seji so sicer razpravljali o tem. vendar niso bili sprejeti nobeni konkretni sklepi Klub bo razpravo nadaljeval v ponedeljek.
Po! isko-litovski snor
Uradni komunike poljske vlade o vsebini not, izmenjanih v januarju med poljsko in litovsko vlado, je izšel šele te dni, ko se je litovski predsednik Voldemaras mudil v Berlinu in sklepal z Nemci razsodiSčno pogodbo glede ureditve mejnih zadev ob Njemenu.
Preden je došlo do te litovsko - nemške pog<Ktbe. je Poljska sama stavila predlog litovski vladi ga ureditev železniških, breo javnih in tranzitnih 7ndev, kajti promet med obema državama formalne ni bil obnovljen od I. 1020. tn je to stanje dajalo večne po vode za obmejne konflikte.
Litovska vlada se v svojem odgovoru na poljski predlog ni dotaknila stvari same. marveč je naštela nrotizahteve, od katerih izpohdtve bi bila odvisna nadaljnja pogajanja. izrazila pa je tudi. da želi posredništva Društva narodov pri teh pogajanjih. S polj ske strani smatrajo ta odgovor kot ne ta k ten in se ves tisk odločno postavlja zoper litovske zahteve. Varšava odločno zavrača vsako zfhtevo po mejnih korekturah, po vdarjajoč. da bi se s tem zopet »pravilo na površje vprašanje pripadnosti Vilne. ki je ln ostane poljsko mesto Glede zahteve, da se dovoli izgnanim emigrantom in beguncem povrntek v Poljsko, odgovarja poljski poluradni organ <Epoka», da je vsem poljskim rtržnvljnnom povratek svoboden Radi odškodnine za pohod generala Želigowske-ga ob zavzetju Vilna, nanaša poljsko časopisje, da bi bilo treba postaviti protiterjatve za škcdri ki jo je litovska vojska napravila na poljskem ozemlju 1. 1920. kot zaveznik sovjetov v rusko - poljski vojni, zdi se pa. da vlada sama ni nasprotna zahtevi po odškodnini. ako se Litva za vselej odpove Vil nu in obmejnim korekturam. Tudi litovska zahteva po razpustu emigrantskega odreda polkovnika Plečkajtisa je gola Izmišljotina: gre le zs poljski polk, ki nosi kot polk ovni amb'em grb Vilna Posredovanje Društva narodov raj se zahteva šele tedaj, ako bi v direktnih pogajanjih ne moglo priti do sporazuma
Po tej izmenjavi not in v teku časnikar ske borbe pa je predsednik Voldemaras ie bil sprejet v Berlinu z nenavadnimi častmi In brez oklevanja je prišlo do pogodbe t Nemčijo, kakršna je bila Poljski odklonjena. To novo brezobzirnost poljsko desničarsko časopisje ostro obsoja, trdeč, da raz-sodiščna pogodba z Nemčijo vsebuje gotovo kako tajno klavzulo in da dr Stresemann vodi vse delovanje Voldemarasa s tenden co, da bi Poljska ne mogla definitivno urediti vprašanja svoje se.vernovzhodne granice.
Tudi ruski tisk komentira nove dogodke in priporoa Litovcem in Nemcem iskren sporazum in Spravo, na drugi strani pa daj* enak svet Poljski in Litvi, češ, da je Rusija interesirana na teh sporazumih.
Rumunija ostane zvesta
Mali antantl
Važna izjava rumnnske vlade t senatu. — Mala antanta mora
ostati nerazdružljiva že zaradi madžarske nevarnosti
Zunanja politika Rumunije se ne obrača po vetru, temveč ima orijentacijo, ki je zasidrana v najpotrebnejših interesih države. Mala antanta mora tudi v bodoče ostati nerazdružljiva in sicer ne zaradi špecijalnih interesov treh držav, temveč v mednarodnem interesu, ker bi se sicer po Madžarski ogrožal mir srednje Evrope.
Duca je dalje izjavil, da se Madžarska tajno oborožuje in da predstavlja agitacija za revizijo mirovne pogodbe, ki se vodi iz Budimpešte, eminentno nevarnost za mir.
FORMAN
PROTI NAHODU UAjveh jf čcccCcint
Bukarešta, 4. februarja g. Danes je v senatu stavil senator večine interpelacijo glede vesti o sporih med državo in Malo aatamto slede monoštrske afere.
Notranji minister Duca je kot zastopnik zunanjega ministra podal izjavo, v kateri je povdarjal, da med vlado in zunanjim ministrom Titulescom ne obstojajo nobena nesporazumljenja. Titulesca je v Rimu izjavil, da je za ohranitev Male antante Vlada k temu še dodaje, da predstavlja Mala antanta za RumunUo žlvliensko potrebo.
Titulescu o svoji politiki
Rumunija ostane zaveznica Francije, Jugoslavije in Italije. — Med državami Male antante ni nikakega nesoglasja
Pariz, 3. februarja, g. Rumunski zunanji I meni, da obstoji med vsemi deli Evrope so-
imetAr T* t nI nm..	<><if~	• i: j____. ar. ____________»_	»_ L . c___ : _
minister Titulescu je sprejel vašega poročevalca ter mu je Izjavil naslednje: Naloga, ki si io je stavila rumunska zunanja politika. se more izraziti v nastopnih besedah; Mir v okvirju mirovnih pogodb. Nasproti časopisnim vestem ni nobeno finančno vprašanje, kakor n. pr. sklep kakega posojila povzročilo moje potovanje v inozemstvo. V Rhn sem odpotoval, da razpravljam z Mu-soliniiem o raznih vprašanjih mednarodne politike.
Popolnoma se strinjam z Briandovim na-ziranjem, ki je v svojem ekspozeju postavi! sledečo formulo: Želimo prijateljske odno-šaje z Italijo, da bomo zaiamčili naše medsebojne interese. Rumunija ie zaveznica Pranclj«, Jugoslavije in Italije, zate Ima velik Interes na dobrih odnošajih med Itafiio. Jugoslavijo tn Francijo. Briandov ekspoze v senatu predstavlja obrazložitev francoskega stališča v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu mednarodne politike, to po-
lidarnost. Ne more se tajiti, da bo Francija vse storila, kar je v njeni moči. da ohrani to solidarnost. Na novratku nameravam po-setiti Berlin, nato pa Beograd. Eventuelno se bom ustavil tudi v Pragi. Na vprašanje je izjavil Titulescu. da se z dr. Streseman-nom v Cannestj najbrže ne bo sestal. Kar se tiče vprašanja madžarskih optan-tov je Titulescu kategorično izjavil, da je po nierovem mnenju ta zadeva končnove-ljavno rešena z odločitvijo sveta Društva narodov od meseca septembra preišniega leta. Ako bi se poleg iuridične rešitve našla še formalna rešitev, ki bi uredila to vprašanje tudi politično, bi ga to zelo veselilo.
V Mali antanti vidi instrument miru. kateremu hoče ostati Rumunija absolutno zvesta. Ni nobenih interesnih nasprotstev med državami Male antante. Glede monoštrske afere je bila Rumunija z ostalimi člani Male antante vedno istega mišljenja.
Politična kriza t Grčiji
Demisija Zaimisove vlade. — Sestava novega kabineta poverjena voditelju liberalne stranke Kaiandarisu* — Nemiri na
Kreti
Atene, 4. februarja, (1-be-s.) Na svoji včerajšnji seji je razpravljal ministrski svet o vprašanjih zgraditve novih cest. Ker so vsi ministri razen poljedelskega ministra Papanastasia glasovali za ponudbo gradbene družbe Malzis, ki jo financira angleško-ameriški kapital, je podal poljedelski minister ostavko. Kmalu naito je podal ostavko celokupni kabinet.
Predsednik republike Konduriotis je sprejei ostavko vlade ter poveril dosedanjega finančnega ministra Kafanda-risa s sestavo novega kabineta.
Nova vlada bo najbrže sestavljena iz istih ministrov, izvzemši Papanastasia.
Atene, 4. februarja (lo-l.) Tukajšnja garnizja je konfinirana. S Krete prihajajo vznemirljiva poročila o oboroženih zborovanjih proti previsokim davkom. Zborovanja niso več sporadična ter so se razširila po vsem otoku.
Pariz, 4. februarja, g. V Grčiji se zopet opaža gibanje med vojaštvom.
Vsled vladne krize se vršijo neprestana pogajanja med Kondilisom in generalom Otoneosom. Pričakuje se. da bo vladna kriza jutri rešena, vendar pa obstoji bojazen, da bo prišlo do nepričakovanih dogodkov od strani vojaštva.
Atene, 4. februarja, g. S Krete poročajo o zopetnih nemirih. 2 tisoč oboroženih kmetov iz raznih krajev otoka so priredili protestno manifestacijo proti davčnim odredbam vlade. Kmetje so skušali napasti uradno poslopje ter zažgati arhive. Policija je bila prisiljena oddati nekaj strelov v zrak. 10 oseb je bilo aretiranih. Vlada je odredila, da mora takoj odpluti v Kreto vojna ladja «Pireus».
Pariz, 4. februarja, g. Semkaj so dospele vesti, da ima uporno gibanje v Grčiji svoj izvor v monarhističnih krogih. ki hočejo sedanji kritični notranji politični položaj izkoristiti, da bi vzpostavili svojo moč.
Velike demonstracije v Iudlll
Protest 300 milijonskega naroda proti angleški komisiji za reformo indijske ustave
London, 4. februarja, d. Iz Bombaya poročajo, da je prispela tjakaj angleška komisija za reformo indijske ustave Prihod komisije je povzročil demonstracije proti Angležem. V Bombajru so bile vse trgovine za prte. Tudi promet je bil v znak protesta ustavljen. Policija skuša, da bi demonstran te ki se pripravljajo, odvrnila od sedeža komisije, velike skupine dijakov so korakale skozi meste z vzkliki proti angleškemu imperijalizmu Nad 20 oseb je bilo aretiranih. Demonstranti so sežgali slike Baldwi-na, lorda Birkenheada in Macdonalda.
Tudi ii Madrasa poročajo o spopadih med policijo iu demonstranti. Policija je rabila orožje. Sest Indijcev je bilo ubitih, 10 pa jih je težko ranjenih. Šole in trgovine so zaprt«.
Velike demonstracije so se vršile tudi v Kaikuti, kjer je prišlo celo do barikadnih b*>j«v. Delavci v pristanišču so pričeli stav-
kali V Kaikuti so pričeli demonstrirati ček-, gimnazijci, kj so napadli poslopje gimnazije. Policijski komisar je skušal pomirjevalno vplivati na dijake, vendar pa so se ti uprli ter so napadli tudi policijo. Policijski komisar je bil ranjen. Na kraj nemirov je bil odposlan oddelek s topovi. Bilo je izvršenih te? aretacij. Nekaj ranjenih dijakov so morali spraviti v bolnico. Policija je končno vzpostavila red in patruljira se daj po ulicah z oklopnimi avtomobili. Cestna zelenica in avtobusi vozijo pod varstvom policija.
Modras, 4. febr. s. Množica je včeraj na« padla in težko ranila generalnega advokata Madrasa, Indijca Venkadramo Sastrija, ko se je v avtomobilu peljal domov Pri vče* rajšnjih izgredih v Kaikuti je bilo aretira, nih 90 dijakov Večina od njih je bila pra, ti kavciji zopet izpuščena na svobodo. Pri nemirih je bilo mnogo policistov ranjenih.

Volitev v Angliji ne bo letos
London, 4. februarja, (lo.) V Birmingha-mu je govoril »kladni minister Winston Churchill, ki je izjavil, da splošnih parlamentarnih volitev v tekočem letu ne bo. Angleška zbornica mora sprejeti še razne važne zakonske načrte in tudi volilni imeniki niso še sestavljeni. Tako se bo delo sedanje zbornice raztegnilo do spomladi ali do poletja 1929.
Minister je izjavil, da upanje nekaterih davkoplačevalcev na znižanje dohodninskega davka v tekočem proračunskem letu nI utemeljeno. Edino upanje teh krogov tvori Izboljšanje narodnega kredita in konverzija notranjega dolga na manjšo obrestno mero. Minister je povdarjal, da je sedanja obrestna mera strahovito breme za angleško gospodarstvo in tvori veliko zapreko razvoju angleške industrije. Uvidevni gospodarski krogi morajo prej ali slej priti do uverjenja, da je nižanje obrestne mere absolutno potrebne Vlada je vse storila, da olajša finančne breme angleikemu narodu ter je znižala razne davke in vzpostavila zlati standard. Zato upa vlada, da bodo tudi angleški gospodarski krogi uvideli potrebo pocenitve kapitala in da bodo z vsemi svojimi močmi pripomogli k zmanjšanju draginje.
Vseameriski kongres
Havana, 4. febr. d Odbor za medna« rodno pravo vseameriškega kongresa je včeraj sprejel naslednji sklep: Vsaka drža« va ima pravico, da si popolnoma neodvis* no m brez vsake intervencije ah kontrole po drugih državah ustvari svojo usodo in da skrbi za svoje blagostanje. — Ta reso* Iucija vsebuje brezdvomno ost proti poli* tiki Zedinjenih držav glede Srednje A me* rike. Drugi del resolucije obsoja postopa* nje Mehike v petrolejskem vprašanju, ka tvori po mnenju sevferoameriških držav kr* šitev pravic ostalih ameriških držav.
Velik mraz v Rumuniji
Bukarešta, 4 febr. g. Od včeraj viada v Rumuniji zopet hud mraz. V nekaterih krajih je termometer kazal 22 stopinj pod ničlo.
Novi švedski ooslamk v Rimu
Stockhotm, 4 febr. (be.) Državni pod* tajnik zunanjega ministrstva Sjoerborg je imenovan za poslanika v Rimu.
Nesreča letalca Chamberlina
Newyorfc, 4. febr. g. Chamberlin je ho* tel v Richmondu v državi Virginija preko* siti nemški svetovni vztrajnostni rekord. Pri tem se je ponesrečil ter padel s Svojim letalom na tla On in njegovi spremljeval* ci so bili lahko ranirni Vzrok nesTeče se dosedai še ni mogel ugotoviti.
Albanski »atentati"
Dunaj poroča romantično zgodbo o poskušenem atentatu na Hasana bega Prištinaca. Toda ta zgodba se g:asi tako nenavadno, da jo je težko vzeti resno, kakor jo jemlje na primer albanska emigrantska kolonija v avstrijski prestolnici.
Kdo more smatrati resno za atentatorja moža, in to celo tri in tridesetletnega moža. ki priteče sedemkrat v kavarno. kamor je zahajal Hasan beg Pri-štinac. izprašuje tam tako ostentativno ali recimo nerodno po svoji žrtvi, da je moral v publiki, odnosno personaiu vzbuditi sum. In ko pokličejo policijo, izpove atentator kar na prvi mah vse, kar ve o svoji hudodelski misiji, razloži natančno kdo ga je poslal in zakaj. In mož imenuje vrh te?a kot povzročitelja kar samega šefa albanske vlade in dalje brata v Pragi lani umorene.cra Cena bega ter povrh še nekega Italijana. nekdanjega tainika onega proslule-ga Ricciottija Garibaldiia. Ta čudna kombinacija albansko-ita'i^an>kesra za-rotništva bi sama po sebi še ne bi'a tako nenavadna ali celo neverjetna če ne bi suma vzbujala očividna nae:l:ca atentatorja, ki si niti ni imel časa zaslužiti tega pridevka. Ali so si eosoodie izbrali najslabšega moža v Alban'ji za svoje orodje, kar pa seveda ni prav nič verjetno saj so Aibanci v zarotništvu in naročanju političnih umorov prav izkušeni in spretni ljudje. Ali pa imamo opraviti spioh s pato'oškim slučajem in je naročilo za atentat dozorelo kar v njegovi zmedeni glavi. Saj še naposled ne sme prezreti, da policija niti pri čudovitem atentatorju niti na njegovem stanovanju ni našla prav nikakega orožja.
Mogoča bi bila še eventualnost, da je nekomu ali morda neki družbi hodilo v račun, napraviti pozornost s poskuše-nim atentatom v kakršnekoli namene.
Hasan beg Prištinac je v albanski politiki znana osebnost. On načeluje oni politični skupini, ki se smatra za albansko iredento in ki si je vze a za program rovariti zoper našo kraljevino. Hasan beg sam je doma z našega Kosova, in sicer iz Kosovske Mitrovice, a se je že zgodaj, takoj pričetkom albanske samostojnosti izselil iz našega teritorija. Leta 1920. je igral celo vlogo albanskega ministrskega predsednika. Sicer pa je v Albaniji organiziral in vodil Kosovski komi tet, ki je po vzoru organizacije makedonstvujuščih pripravljal borbo zoper našo kraljevino, stremeč za tem, da se oni predeli na našem jugil, kjer bivajo Arnavti. pridružijo Albaniji. V ta namen je organiziral tolpe po vzoru bugaraških komitov. jih raz-mestil ob naši meji ter jih od časa do časa pošiljal na naš teritorij. Ker je bil eden poglavitnih protivnikov Cena bega, je zmaga sedanjega šefa vlade v Albaniji zelo oslabila njegove pozicije, razgnala njegove tolpe, on sam pa se je kmalu moral zadovoljiti z vlogo emigranta na Dunaju. Je potemtakem ravno nasprotno od tega, kar je bil praški poslanik Cena beg.
Trdi se, da ima danes Hasan beg Prištinac največji ugled med albanskimi opozicijonalci in da prihaja on edini v poštev, da bi mogel postati opasen nasprotnik Ahmeda bega Zogu. zlasti odkar si je Fan Noli, nekdanji voditelj Ahmedovih nasprotnikov, pokvaril svoje šanse s tem, da je pristopil k komunistični internacijonali. Ker je tudi Hasan beg za naslonitev na Italijo, bi ga mogla eventualno Italija zamenjati za Ahmeda ako bi se ta poskušal izviti iz italijanskega vpliva.
Kakor je razvidno iz navedenega, bi stvarno ne bilo neverjetno, da bi se Ahmed beg hotel iznebiti tega svojega nasprotnika, toda priprava poskušene-ga atentata kaže tako smešne oblike, da je na mestu skrajna skepsa. Morda bodo podrobnejša poročila afero vendarle postavila v resnejšo luč. Sicer pa pravi dunajska policija, da z atentatorjem ne bo vprizori!a procesa marveč ga kratkomalo postavila čez mejo. Pri tem dunajski listi pristavljajo proteste, da se balkanski atentati prirejajo na Dunaju. Beležimo to z zadoščenjem, ker nam je prav. da uvidijo, kako prijetno je imeti opravka z ljudmi, ki imajo še mentaliteto iz Abdul Hamidovih časov.
*
Dunaj, 4. febr. s. Po daljšem zasliševa* nju Albanca Ibrahima Lice se zdi, da ni hotel izvršiti sploh nobenega atentata na bivšega albanskega ministrskega predsed* nika. Najbrže se je hotel pokazati kot re* šilca ministrskega predsednika, da bi na tak način dobil od njega denar.
Nemško-ruska gospodarska Dogajanja
Berlin, 4. febr. (be.) Za nemško*niska gospodarska pogajanja, ki se prično pri« hodnji teden v Berlinu, določeni ruski dele* gati so že odpotovali iz Moskve. Pogaja* nja bo vodil z nemške strani ministerijal* nI ravnatelj Wa!lroth
Nesreča v reški luki
Reka, 4. febf. s. Parnik Tripcovicheve družbe «Tre Marie*. ki je manevriral ob valOlormi. se ie z vso silo zadel v narnik »Clttl di Roma*. Strrednii del zadniega parnik« ie bil zelo poSVridovan. Ti di twr» nik «Tre M<mr» ima TveSVod^e Pristaniško poveljstvo ie p^epovddo odurni obeh par« rakov, dokler se ne ugotovi vzrok nesreče.
©
Prosvetni teden v Zagrebu
Včeraj povodom 113. obletnice roj- I stva jugoslovenskega vladike Josipa Jnrja Strossmayerja je bil v Zagrebu na izredno slavnosten način otvorjen •^Prosvetni teden*, niz svečanosti, ki naj popularizirajo propagando za ljudsko prosveto. Otvoritvena svečanost se je vršila dopoldne ob 11. v zbornični dvorani na Markovem trgu. Prisostvovali so številni predstavniki vseh zagrebških znanstvenih in učnih zavodov, korporacij, ustanov in oblasti, socijal-rtih, kulturnih in karitativnih društev, konzularni zbor in številni povabljenci iz vseh zagrebških krogov.
Slavnost je otvoril vseuč. prof. doktor Čačkovič. ki je v pozdravnem nagovoru povdaril važnost Prosvetnega tedna, započetega ravno z rojstnim dnem vladike Strossmayerja. Namen teh prireditev je, provajati in propagirati duševno in telesno kulturo. Pevski zbor je zapel Zajčevo «Morje», nakar
je kratko predaval o hrvatski kulturi vseučiliški prof. dr. Matičevič.
Prigodni govor o Strossmayerju je imel msgr. dr. Rittig: veliki vladika ni bil samo mecen, marveč tudi generator svojega naroda. Tekom 20 let je prepotoval skoro vso Evropo in zbiral zaklade za svoj narod. Zato ostane Stross-mayer preroditelj in simbol hrvatske kulture.
Sledilo je še več govorv, med drugimi je Milan Marjanovič obširno govoril o pomenu in prosvetni misiji tiska. Končno je nadškof dr. Ante Bauer proglasil «božji mir» in svečanost se je zaključila z »Lepo našo domovino«.
Tudi v Beogradu so se včeraj po odredbi prosvetnega ministra povodom 113. obletnice rojstva biskupa doktorja Strossmayerja vršila v vseh šolah predavanja o nacijonalnem delu velikega jugoslovenskega vladike.
Katastrofa splitskega parnika „Avala„
Strahovita eksplozija ubila tri
Split, 4. februarja.
Danes zjutraj ob 5. se je nedaleko od Šibenika potopil jugoslovenski parnik «Avala», last paroplovne družbe Uru-kalo v Splitu. Na parniku je bila nato-vorjena večja količina cijanamita. Iz še nepojasnjenega vzroka se je cijanamit vžgal. Na paraiku je nastala strahovita eksplozija. Sprednji del krova, pod katerim je bil spravljen nevarni tovor, je dobesedno odletel v zrak. Med posadko j/e povzročila eksplozija strahovito paniko. Tri mornarje je pri eksploziji dobesedno raztrgalo, strojnika pa je ubilo. Ostalo moštvo je v strahu zapustilo svoja mesta in se skušalo rešiti na varnejša mesta na zadnjem delu ladje.
Na sprednjem delu je medtem nastal požar, ki se je strahovito naglo širil.
mornarje; ostala posadka rešena
Ker je bil strojnik mrtev, krmilarja pa je eksplozija vrgla v morje, je parnik brez vodstva z največjo brzino drvel naravnost proti obali in z vso silo treščil v veliko pečino ob obrežju. Udarec je bila tako silen, da se je goreči parnik na mestu sesul in v par minutah izginil pod vodno gladino. Moštvo je poska-kalo v morje in se skušalo rešiti s plavanjem.
Prebivalci so z obrežja z grozo opazovali katastrofo in nemudoma prihiteli ponesrečencem na pomoč. Vsi mornarji so bili rešeni. Kaoetan Karič in trije mornarji so težko ranjeni in ležijo v splitski bolnici.
Parnik «Avala» je imel 180 ton in je bil starejšega tipa. Opravljal je obalni promet.
življenje in izkušnje starega Kožuha na
Kovskem vrhu
Kratka slika ob 85letnici znanega samouka in uglednega gospodarja
nih in drugem. Premore prav lepo zalogo strokovnih knjig, ki jih je vse podrobno preštudiral. Celo Andreejev atlas najdeš pri njem.
In ta čvrsti možak ni nikoli hodil v šolo, sam se je naučil pisati in je prebral cele kopice knjig in listov. Strmeč po napredku je L 1873. obiskal svetovno razstavo na Dunaju. Tu je prvič videl razne kmetijske stroje. Bil je prvi v Poljanski dolini in menda vobče eden prvih slovenskih kmetovalcev, ki si je nabavil mlatilnico in drugo.
Pri vsem svojem velikem gospodarstvu je bil stari Kožuh pravi mojster v raznih obrtih, ki se jih ni nikoli učil. Posebno spreten je kot mizar. Sam si je izgotovil tudi harmonij in razne instrumente s plešočimi lutkami, kar še lahko danes vidiš v njegovi hišici.
Bil je vse življenje vnet za napredek in mož svobodomiselnih nazorov. Pred kakimi 40 leti ga je radovednost gnala tja na Laško k znani Sv. Krvi, da se sam prepriča o tamošnjih sleparijah pri izganjanju hudiča. Trope lahkovemežev, ki so takrat zahajale tjakaj, so bile neomajno prepričane da se izgnani hudič takoj vseli v drugo bližnjo osebo, če ne tišči robca na ustih. Ko so ga sopotniki opozorili na to. se je odrezal: «Ni vrag. da bi zlezel vame skozi pipo in ustnik!...» In tako je stari Kožuh nemoteno vlekel dalje iz pipe, kakor to dela še dandanes. Med bolniki, večinoma histeriki. umobolnrmi in božjastneži. ki
so jih tjakaj dovajali, ker so smatrali za obsedence, je bila takrat tndi ženska, o kateri so ondotni sleparji ugotovili, da ima devet hudičev v sebi Prvega in najhujšega so imenovali «beštja boštjana» in so ga izganjali s tem imenom. Stari Kožuh je majal t glavo in odtlej ni več verjel v izganjanje hudičev ter še danes rad pripoveduje o tem dogodku in sleparstvu na račun nevednih lahkovemežev.
Prejšnja leta je stari Kožuh redno ob nedeljah in praznikih prihajal v Poljane in razlagal ljudem vsakojake novosti iz mehanike, tehnike in kemije. Že je tega dobrih 20 let, ko $e je gradila nova šola v Poljanah in so jo ob nedeljaJi občudovali domačini. Neke nedelje p»i-de mimo tudi stari Kožuh in možje ga vprašajo: «No. Tine, kaj praviš k temu?...® In je dejal: <Lepo delo! Tu notri bo naš prihodnji rod slišal in se naucHl mnogo lepega, dobrega in koristnega. Možje, je tako: najprej je svet vladal Bog-oče, nato Bog-sin. od zdaj ga bo pa vladal samo sveti Duh...» Hotel je s tem povedati, da brez duševnega napredka ni in ne bo življenja.
Kdor hoče kaj več vedeti in slišati od znamenitega Kožuha, naj ga ob priliki obišče, saj je njegov dom več ali manj turistovska točka z lepim razgledom na Sorško polje in Kamniške planine. Kljub visoki starosti je Kožuh telesno in duševno še čil in z istimi nazori, kakor v mlajših letih. Samo vid mu je opešal. kar ga posebno žalosti, ker ne more čitati, zato pa je toliko bolj vesel, če ga kdorkoli obišče, da mu pove kaj je novega po širnem svetu.
-R>
Poljane, -i. februarja.
Daleč naokrog je znan posestnik na Kovskem vrhu nad Visokim, stari «Ko-žuh», Tine Debeljak, samouk in or.gi-nal. Danes je praznovai o5 letnico svojega rojstva. Turisti in vobče ljubljanski izletniki, ki hodijo preko Polhovega gradca in Črnega vrha v Poljansko dolino, stopajo mimo Kožuhovega doma, ki je na Kovskem vrhu najvišje ležeče domovanje. Že na prvi pogled večje kmečko gospodarstvo z veliko starinsko hišo, zadaj z velikim modernim hlevom. Nekaj korakov proti Bukov, vrhu stoji ogromen vezani kozolec, levo od hiše pa mala, vili podobna hišica z raznimi slikarijami in solnčno uro na zunanjih stenah. To zatočišče si je zgradil ugledni možak za siara leta. Pred hišo na vzvišenem prostoru stoji visok strelovod, ki ga je Kožuh postavil že pred mnogimi leti, ko pri nas skoro še pojrra nismo imeli o niem. Samouk Ko-
zini. ki sc je že takrat zanimal za vse različne vede, pa je sam postavil ta strelovod, rekoč: «Na, vrag, zdaj pa le pljuvaj noter, če hočeš!...» Vsa zunanjost Kožuhove domačije ustvari tujcu upravičeno sodbo, da je to gospodarstvo uredil bistroumen gospodar, vnet za vsestranski napredek.
Kožuhov rod seže daleč nazaj v preteklost. Jubilar je tu gospodaril dolga leta. Kot 18 letni fant si je izbral komaj 16 letno nevesto, ki mu je umrla pred 15 leti. Danes gospodari na Kožuhovini jubilarjev sin Janez, ki je tudi že preko Abrahamove meje; stari Kožuh pa uživa mir in počitek že kot praded. Prav malo jih gre tod mimo, da se ne bi oglasili pri starem Kožuhu. Ko navežeš z njim pogovor, hitro spoznaš da se razgovarjaš z bistrim, ukaželjnim možem izredno širokega obzorja. Posebno rad se razgovarja o tehniki in kemiji, o •-<roi.-r.vrct"'* krojih in iznajdbah, o pli-
rfladini neprimerno!
rvak ljubimcev vseh časov!
lonumentalni ve!ef"lm
temnega srednjega ve» i, za časa vladanja zlo« isnih Borgijcev v več* nem Rimu.
^ba de a v enem
j'avni vlogi lepi Iju® me c ženskega sveta
?-hn Barvmorre
dt Lav*
h.iiiic	3-1',e
Borgije. — Spletke ui intrige. — Opasni sestanek, hovlada Borgi	§Jp™a ljubezen. — Ljubosumnost. — Dvoboj — Obso«
en na smrt. —
i'ri vseh preds 'uan. —
ELI!

Din
Ijzicijskim sodiščem. — Grozne muke — Rešitev in beg. ^pomnoženi orkester istoimensko Mozartovo opero Don
ftave ob: 3, 5, 7. hCA
in 0
Telefon 2124.
Podrobnosti o zagonetni smrti Terezije Novakove v savski soteski
Družinske razmere v čuvajnici 585. — Kam je izginil denar pokojnice? — Preiskava se nadaljuje
Sava pri Litiji, 4. februarja.
Strahovita novica o najdbi popolnoma razmesarjenega trupla žene pro-govnega obhodnika Antona Novaka je pretresla vso okolico. Preiskovalna komisija še ni zaključila vseh izvidov. Obdukcija se bo izvršila jutri in se od nadaljnjih ugotovitev pričakuje razjasnitev zagonetne zadeve.
V slovenski «Sibiriji».
Med železniškimi delavci in progov-nimi obhodniki je znana divje romantična soteska Save od zagorske do savske postaje z imenom «Sibirija». i Razdalja med obema stanicama znaša | 13 km, a poti ni nobene. Edino uporab-j Ijiva je pot po železniškem tiru. Gri-■ čevje se namreč na obeh bregovih ta-i ko zožuje, da si je ie Sava z elementarno silo mogla izklesati svojo pot. Da
nekoliko navadila vinske kapljice in sta večkrat skupno trčila na dobro zdravje.
Nenadna premestitev Antona Novaka iz Brežic na čuvajnico št. 585 je imela svoj vzrok ravno v prevelikem prijateljstvu do vinske kapljice. Novak je nameraval že stopiti v pokoj, dopolnil je že skoro svojo službeno dobo, za težjo službo pa po izjavi zdravnika itak ni več sposoben: trpi na posledicah, ki jih je dobil v službi pri neki nesreči. Ravno pred premestitvijo je Novak bolehal mesec dni. Ko pa se je zopet javil v službo, je prejel brzojavno obvestilo o premestitvi v zagorsko progovno sekcijo v čuvajnico 585.
Ko se je dan nato namestila Novakova družina v tej čuvajnici je bil izpre-membe vesel edino prejšnji uslužbenec France Dernovšek, ki je zapuščal »Si-
tar no Silo mogla izklesati svojo pot. L>a	jn odše] na novo dodeljeno me-
teče po tej ožini danes zelezna cesta, _tn na _nstaji c Novakovi pa so se
je biio treba vso progo izstreliti iz živih skal in le z uporabo modernih pripomočkov je bilo mogoče položiti železniški tir.
Ko sediš v drvečem vlaku in za hip pogledaš skozi okno, ne vidiš neba; le divje skale bočijo nad teboj več deset metrov visoko nevarno streho, da se za hip zgroziš in se spomniš težke katastrofe med svetovno vojno, ko so skale prevrnile ves vlak v razpenjeno Savo...
V tej zapuščeni soteski stanuje komaj 14 dni progovni obhodnik Anton Novak s svojo družinico. Cuvajn'ška hišica čepi 20 metrov nad progo v popolni samoti. Razen Novakovih ne zaide semkaj živa duša razen po službenem poslu. Ves kraj je tako zapuščen in skrivnosten, da nima niti svojega pravega imena okolica se naziva le po številkah in še te številke se uporabljajo po večini ob samih žalostnih primerih: na protokolih o železniških nesrečah in na — premestitven:h dekretih.
V čuvajnici št. 585.
Tudi Antona Novaka je zadela letos 14. januarja neljuba vest, da je premeščen iz svojega domačega kraja Brežic v zloglasno «Sibirijo» na št. 585. Novakovim je bilo v Brežicah, kjer je bila doma tudi pokojna žena, dokaj prijetno. Anton je opravljal službo pri zapornicah, v prostem času pa so obdelovali svoje posestvece z nekaterimi koščki vinograda. Nič čudnega, da sta se oba
sto na postaji Sava. Novakovi pa so se počutili na novem mestu kakor jetniki med štirimi stenami.
Harmonija v delavski družlnici.
Kakor pripovedujejo Novakovi znanci iz Brežic in drugod, je vladala med Novakovo, družino vedno najlepša harmonija. Tekom vseh 26 let zakona ni med možem in ženo niti enkrat prišlo do prepira. Ljubeznivost in soglasje je vlada.a tudi med starši in petero otrok. Dve hčerki sta v starosti 22 in 20 let, dva otroka še hodita v šolo, najmlajši pa pojde šele to jesen. Starejši hčerki sta sicer že bili v službah, a nista hoteli pustiti svojih staršev samih med samotnimi in pustimi skalnatimi stenami. Zapustili sta službo in prišli k staršem. Vso gospodinjstvo pa je vodila žena Terezija. Njej je izročil mož vsa-komesečno plačo. Ni bilo mnogo, nekaj okrog 1600 Din, kar je vsekakor dovolj nizka vsota za preživljanje in oblačenje precej številne družine.
Tako je mož Anton izročil ženi denar tudi na Svečnico, preden so se podali v gostilno. Kako se je nesreča dogodila po njihovem povratku iz gostilne domov, to je ona zagonetka, ki vzbuja najrazličnejša domnevanja. Na progi so našli razmesarjeno truplo pokojne Terezije, med tračnicami so ležale posamezne krpe njene obleke, — a za denarjem v znesku okroglih 1250 Din, ki jih je om imela shranjene v žepu plašča, ni nobenega sledu.
Danes ob pol 11« dop. in ob 3.,
pol	pol 8. in 9. zvečer:
IL DEL IN KONEC
monumeotalnega francoskega velefiJma
Napoleon
Bonaparte
Obtožba SaintJusta in Robespierra. — Be» li teror. — Napoleon, vrhovni zapovednik celokupne francoske vojske. — Reakcija. 644 zabav in batov nad grobovi žrtev stra« hovlade. — Napoleon se zaljubi v Josephi« no Beauharnais. — Poroka. — Ofenziva Napoleonove vojske proti Italiji. — Naj« slavnejši mož Evrope. — Slavna doba, zla. ta epoha evropskega velikana in njega propast.
PredprodaJ a vstopnic danes od 10. — 12. in od 2. ure dalje.
Telefon 2730 Kino «DVOR»
In to dejstvo daje sodni oblasti povod za razmišljanje.
Na večer pred usodnim dogodkom.
Kakor omenjeno, je na Svečnico popoldne odšla pokojnica s svojim možem na Savo. Spremljala ju je najstarejša hčerka. Da se rešijo samote in nekoliko popraznujejo, so krenili v Drnovškovo gostilno. Na mizo je prišlo več pol-litrov in družbi se je razvoz-Ijal jezik. Tudi pokojna Terezija Novakova je večkrat segla po kozarcu in je parkrat hudomušno pristavila, da njej ne povzroča pijača nikakih sitnosti. Še postavila se je, da je doma iz krajev, kjer zori vino.
Ko je proti večeru odšla Novakova družina precej razigrana iz Drnovškove gostilne, so se takoj napotili na progo. Oče Anton je omenil da mu je po zaužiti pijači nekoliko slabo, zaradi minule nočne službe pa da je zaspan. Zato je odšel hitrih korakov domov v čuvaj-1 nico, do koder je poti nekaj nad 6 km. Mati in hči sta še precej hitro korakali za očetom. Par sto korakov pred čuvajnico pa je mati omenila hčerki, da bo za trenutek zastala, a ona naj le nadaljuje pot. Hči se je nič hudega sluteča takoj podala k počitku, a oče Anton je medtem že trdno zaspal
Tekom noči se je najstarejša hčerka Tončka nenadoma prebudila in uvidela, da je materino ležišče še vedno prazno. Tončka in njena mlajša sestra Rozika sta se takoj oblekli in odšli iskat mater. Stopali sta okrog čuvajnice In klicali v noč. a odzval se ni rrihče. V slutnji nesreče sta odšli na progo ter prehodili vso pot v smeri proti SavL Toda naSti nista ničesar in vrnili sta se nazaj d#-mov — brez matere.
Strašna najdba progovnega obhodnika.
V petek v jutranjih urah je stopal po tiru med Savo in Zagorjem progovni obhodnik Lojze Lovše. V bližini Ko5e» nika, kjer ima g. Rotar iz Litije svojo električno žago, je našel na progi posamezne krpe ženske obleke, dele perila, nato pa še kose mesa, odrezane človeške ude. med tračnicami pa razdrobljene možgane in sledove krvi. Kakih 150 m dalje je ležalo močno raz-mrcvarjeno golo žensko truplo s skvar-jenim obrazom. Na nogah so bili le' čevlji brez podplatov in komadi nogavic.
O zagonetni najdbi je Lovše telefo-nično obvestil zagorsko orožništvo in priklical tudi Novakove, ki so v razmesarjenem truplu spoznali svojo mater in bruhnili v krčevit jok.
S prihodnjim vlakom je prispela na kraj nesreče sodna komisija iz Litije, ki je takoj pričela s preiskavo in jo še vedno vodi. Danes so pobrali po progi vse raztresene preostanke pokojne Terezije ter jih odpeljali v mrtvašnico na Savi. Želji moža Antona Novaka, da bi ! prepeljali krsto s progovnim vozičkom i do Zagorja, od tam pa z vlakom v do-1 mači krai Brežice, oblast ni ustregla. ; Šele po jutrišnji obdukciji bo truplo iz-j ročeno bolestno prizadeti družini Nova-i kovi.

lilija 1914
in cel! razvoj velikih Zfcod >-vilis-c h dn do 19 8 v gran-d joznem filtru čl nešua
,»Svetovna volna11
pride v KIMO DvO'^
Priporočamo
solidno in najcenejše moško in domsko konfekcijo tvrdke
Grlčar & Mejač
samo Selenburgova u.ica štev. 3.
M ne m 'Brije znatno m Im '»t
Prve originalne «dečve» na Planinskem plesu
so naijlakša pot za ulaz kali bolezni v naše telo. V gledališču in na koncertu čuvaio Vas Pred vrlo neugodnim kašljanjem okusne
ANACOTPJM
>R& .urjoauEBK
Prosvetni teden v Zagrebu
Včeraj povodom 113. obletnice rojstva jugoslovenskega vladike Josipa Jurja Strossmayerja ie bil v Zagrebu na izredno slavnosten način otvorjen ■^Prosvetni teden®, niz svečanosti, ki naj popularizirajo propagando za ljudsko prosveto. Otvoritvena svečanost se je vršila dopoldne ob 11. v zbornični dvorani na Markovem trgu. Prisostvovali so številni predstavniki vseh zagrebških znanstvenih in učnih zavodov, korporacij, ustanov in oblasti, socijal-nih, kulturnih in karitativnih društev, konzularni zbor in številni povabljenci iz vseh zagrebških krogov.
Slavnost je otvoril vseuč. prof. doktor Cačkovič. ki je v pozdravnem nagovora povdaril važnost Prosvetnega tedna, započetega ravno z rojstnim dnem vladike Strossmayerja. Namen teh prireditev je, provaiati in propagirati duševno in telesno kulturo. Pevski zbor je zapel Zajčevo «Morje», nakar
je kratko predaval o hrvatski kulturi vseučUiški prof. dr. Matičevič.
Prigodni govor o Strossmayerju je imel msgr. dr. Rittig: veliki vladika ni bil samo mecen, marveč tudi generator svojega naroda. Tekom 20 let je prepotoval skoro vso Evropo in zbiral zaklade za svoj narod. Zato ostane Stross-mayer preroditelj in simbol hrvatske kulture.
Sledilo je še več govorv, med drugimi je Milan Marjanovič obširno govoril o pomenu in prosvetni misiji tiska. Končno je nadškof dr. Ante Bauer proglasil «božji mir» in svečanost se je zaključila z »Lepo našo domovino«.
Tudi v Beogradu so se včeraj po odredbi prosvetnega ministra povodom 113. obletnice rojstva biskupa doktorja Strossmayerja vršila v vseh šolah predavanja o nacijonalnem delu velikega jugoslovenskega vladike.
Katastrofa splitskega parnlka „Avala„
Strahovita eksplozija ubila tri
Split, 4. februarja.
Danes zjutraj ob 5. se je nedaleko od Šibenika potopil jugoslovenski parnik «Avala». last paroplovne družbe Uru-kalo v Splitu. Na parniku je bila nato-vorjena večja količina cijanamita. Iz Še nepojasnjenega vzroka se je cijanamit vžgal. Na paruiku je nastala strahovita eksplozija. Sprednji del krova, pod katerim je bil spravljen nevarni tovor, je dobesedno odletel v zrak. Med posadko ie povzročila eksplozija strahovito paniko. Tri mornarje je pri eksploziji dobesedno raztrgalo, strojnika pa je ubilo. Ostalo moštvo je v strahu zapustilo svoja mesta in se skušalo rešiti na varnejša mesta na zadnjem delu ladje.
Na sprednjem delu ie medtem nastal požar, ki se je strahovito naglo širil.
mornarje; ostala posadka rešena
Ker je bil strojnik mrtev, krmilarja pa je eksplozija vrgla v morje, je parnik brez vodstva z največjo brzino drvel naravnost proti obali in z vso silo treščil v veliko pečino ob obrežju. Udarec je bila tako silen, da se je goreči parnik na mestu sesul in v par minutah izginil pod vodno gladino. Moštvo je poska-kalo v morje in se skušalo rešiti s plavanjem.
Prebivalci so z obrežja z grozo opazovali katastrofo in nemudoma prihiteli ponesrečencem na pomoč. Vsi mornarji so bili rešeni. Kaoetan Karič in trije mornarji so težko ranjeni in ležijo v splitski bolnici.
Parnik « A vala* je imel 180 ton in je bil starejšega tipa. Opravljal je obalni promet.
življenje
izkušnje starega Kožuha na Kovskem vrhu
Kratka slika ob 85letmci znanega samouka in uglednega gospodarja
Poljane, -i. februarja.
Daleč naokrog je znan posestnik na Kovskem vrhu nad Visokim, stari « Kožuh*, Tine Debeljak, samouk in or.gi-nai. Danes je praznovai o5 le>tnico svojega rojstva. Turisti in vobče ljubljanski izletniki^ ki hodijo preko Polhovega gradca in Črnega vrha v Poljansko dolino, stopajo mimo Kožuhovega doma, ki je na Kovskem vrhu najvišje ležeče domovanje. Že na prvi pogled večje kmečko gospodarstvo z veiiko starinsko hišo, zadaj z velikim modernim hlevom. Nekaj korakov proti Bukov, vrhu stoji ogromen vezani kozolec, levo od hiše pa mala, vili podobna hišica z raznimi slikarijami in solnčno uro na zunanjih stenah. To zatočišče si je zgradil ugledni možak za stara leta. Pred hišo na vzvišenem prostoru stoji visok strelovod, ki ga je Kožuh postavil že pred mnogimi leti, ko pri nas skoro še pojma nismo imeli o niem. Samouk Ko-
nih in drugem. Premore prav lepo zalogo strokovnih knjig, ki jih je vse podrobno preštudiral. Celo Andreejev atlas najdeš pri njem.
In ta čvrsti možak ni nikoli hodil v šolo, sam se je naučil pisati in je prebral cele kopice knjig in listov. Strmeč po napredku je 1. 1873. obiskal svetovno razstavo na Dunaju. Tu je prvič videl razne kmetijske stroje. Bil je prvi v Poljanski dolini in menda vobče eden prvih slovenskih kmetovalcev, ki si je nabavil mlatilnico in drugo.
Pri vsem svojem velikem gospodarstvu je bil stari Kožuh pravi mojster v raznih obrtih, ki se jih ni nikoli učil. Posebno spreten je kot mizar. Sam si je izgotovil tudi harmonij in razne instrumente s plešočimi lutkami, kar še lahko danes vidiš v njegovi hišici.
Bil je vse življenje vnet za napredek in mož svobodomiselnih nazorov. Pred kakimi 40 leti ga je radovednost gnala tja na Laško k znani Sv. Krvi, da se sam prepriča o tamošnjih sleparijah pri izganjanju hudiča. Trope lahkovernežev, ki so takrat zahajale tjakaj, so bile neomajno prepričane da se izgnani hudič takoj vseli v drugo bližnjo osebo, če ne tišči robca na ustih. Ko so ga sopotniki opozorili na to. se je odrezal: «Ni vrag. da bi zlezel vame skozi pipo in ustnik !...» In tako je stari Kožuh nemoteno vlekel dalje iz pipe, kakor to dela še dandanes. Med bolniki, večinoma histeriki. umobolnhni in božjastneži. ki
zun. ki ie je že takrat zanimal za vse različne vede, pa je sam postavil ta strelovod, rekoč: «Na, vrag, zdaj pa le pljuvaj noter, če hočeš!...» Vsa zunanjost Kožuhove domačije ustvari tujcu upravičeno sodbo, da je to gospodarstvo uredil bistroumen gospodar, vnet za vsestranski napredek.
Kožuhov rod seže daleč nazaj v preteklost. Jubilar je tu gospodaril dolga leta. Kot 18 letni fant si je izbral komaj 16 letno nevesto, ki mu je umrla pred 15 leti. Danes gospodari na Kožuhovini jubilarjev sin Janez, ki je tudi že preko Abrahamove meje; stari Kožuh pa uživa mir in počitek že kot praded. Prav malo jih gre tod mimo, da se ne bi oglasili pri starem Kožuhu. Ko navežeš z njim pogovor, hitro spoznaš da se razgovarjaš z bistrim, ukaželjnim možem izredno širokega obzorja. Posebno rad se razgovarja o tehniki in kemiji, o ••^Vr.vrct-h ^trojih in iznajdbah, o pli-
Mladini neprimerno!
rvak ljubimcev vseh časov!
ionumentalni ve'ef"lm
temnega srednjega ve» za časa vladanja zlo« isnih Borgijcev v več« nem Rimu.
>ba de a v enem sporedu
glavni vlogi lepi lju» mec ženskega sveta
HnBarvmorre
L; b.mec/Lukrecije Borgije. — Spletke m intrige. — Opasni sestanek. ■> . hovlada Borgiicev. — Prva ljubezen. — Ljubosumnost. — Dvoboj — Obso« en na smrt. — A'red inkvizicijskim sodiščem. — Grozne muke — Rešitev in beg. Pri vseh preds/ravah svira pomnoženi orkester istoimensko Mozartovo opero Don I uan. —
i Predstave ob: 3, 5, 7. in 0
Telefon 2124.
so jih tjakaj dovajali, ker so flh smatrali za obsedence, je bila takrat tudi ženska, o kateri so ondotni sleparji ugotovili, da ima devet hudičev v sebi. Prvega in najhujšega so imenovali «beštja boštjana* in so ga izganjali s tem imenom. Stari Kožuh je majal t glavo in odtlej ni več verjel v izganjanje hudičev ter še danes rad pripoveduje o tem dogodku in sleparstvu na račun nevednih lahkovernežev.
Prejšnja leta je stari Kožuh redno ob nedeljah in praznikih prihajal v Poljane in razlagal ljudem vsakojake novosti iz mehanike, tehnike in kemije. Že je tega dobrih 20 let, ko se je gradila nova šola v Poljanah in so jo ob nedeljah občudovali domačini. Neke nedelje pade mimo tudi stari Kožuh in možje ga vprašajo: «No, Tine, kaj praviš k temu?...® In je dejal: <Lepo delo! Tu notri bo naš prihodnji rod slišal in se naučil mnogo lepega, dobrega in koristnega. Možje, je tako: najprej je svet vladal Bog-oče, nato Bog-sin. od zdaj ga bo pa vladal samo sveti Duh...» Hotel je s tem povedati, da brez duševnega napredka ni in ne bo življenja.
Kdor hoče kaj več vedeti in slišati od znamenitega Kožuha, naj ga ob priliki obišče, saj je njegov dom več ali manj turistovska točka z lepim razgledom na Sorško polje in Kamniške planine. Kljub visoki starosti je Kožuh telesno in duševno še čil in z istimi nazori, kakor v mlajših letih. Samo vid mu je opešal. kar ga posebno žalosti, ker ne more čitati, zato pa je toliko bolj vesel, če ga kdorkoli obišče, da mu pove kaj je novega po širnem svetu.

Podrobnosti o zagonetni smrti Terezije Novakove v savski soteskj
Družinske razmere v čuvajnici 585. — Kam je izginil denar pokojnice? — Preiskava se nadaljuje
Sava pri Litiji, 4. februarja.
Strahovita novica o najdbi popolnoma razmesarjenega trupla žene pro-
nekoliko navadila vinske kapljice in sta večkrat skupno trčila na dobro zdravje. Nenadna premestitev Antona Novaka
govnega obhodnika Antona Novaka je | iz Brežic na čuvajnico št. 585 je imela pretresla vso okolico. Preiskovalna ko- i svoj vzrok ravno v prevelikem prija-
misiia še ni zaključila vseh izvidov. Obdukcija se bo izvršila jutri in se od nada'jnjih ugotovitev pričakuje razjasnitev zagonetne zadeve.
V slovenski «S!biriji».
Med železniškimi delavci in progov-nimi obhodniki je znana divje romantična soteska Save od zagorske do savske postaje z imenom «Sibirija». Razdalja med obema stanicama znaša
13	km, a poti ni nobene. Edino uporabljiva je pot po železniškem tiru. Gričevje se namreč na obeh bregovih tako zožuje, da si je ie Sava z elementarno silo mogla izklesati svojo pot. Da teče po tej ožini danes železna cesta, je bik) treba vso progo izstreliti iz živih skal in le z uporabo modernih pripomočkov je bilo mogoče položiti železniški tir.
Ko sediš v drvečem vlaku in za hip pogledaš skozi okno, ne vidiš neba; le divje skale bočijo nad teboj več deset metrov visoko nevarno streho, da se za hip zgroziš in se spomniš težke katastrofe med svetovno vojno, ko so skale prevrnile ves vlak v razpenjeno Savo...
V tej zapuščeni soteski stanuje komaj
14	dni progovni obhodnik Anton Novak s svojo družinico. Čuvajniška hišica čepi 20 metrov nad progo v popolni samoti. Razen Novakovih ne zaide semkaj živa duša razen po službenem poslu. Ves kraj je tako zapuščen in skrivnosten, da nima niti svojega pravega imena okolica se naziva le po številkah in še te številke se uporabljajo po večini ob samih žalostnih primerih: na protokolih o železniških nesrečah in na — premestitvemh dekretih.
V čuvajnici št. 585.
Tudi Antona Novaka je zadela letos 14. januarja neljuba vest, da je premeščen iz svojega domačega kraja Brežic v zloglasno «Sibirijo» na št. 585. Novakovim je bilo v Brežicah, kjer je bila doma tudi pokojna žena, dokaj prijetno. Anton je opravljal službo pri zapornicah, v prostem času pa so obdelovali svoje posestvece z nekaterimi koščki vinograda. Nič čudnega, da sta se oba
teljstvu do vinske kapljice. Novak je nameraval že stopiti v pokoj, dopolnil je že skoro svojo službeno dobo, za težjo službo pa po izjavi zdravnika itak ni več sposoben: trpi na posledicah, ki jih je dobil v službi pri neki nesreči. Ravno pred premestitvijo je Novak bolehal mesec dni. Ko pa se je zopet javii v službo, je prejel brzojavno obvestilo o premestitvi v zagorsko progovno sekcijo v čuvajnico 585.
Ko se je dan nato namestila Novakova družina v tej čuvajnici je bil izpre-membe vesel edino prejšnji uslužbenec France Dernovšek, ki je zapuščal «Si-birijo« in odšel na novo dodeljeno mesto na postaji Sava. Novakovi pa so se počutil? na novem mestu kakor jetniki med štirimi stenami.
Harmonija v delavski družinici.
Kakor pripovedujejo Novakovi znanci iz Brežic in drugod, je vladala med Novakovo, družino vedno najlepša harmonija. Tekom vseh 26 let zakona ni med možem in ženo niti enkrat prišlo do prepira. Ljubeznivost in soglasje je vlada.a tudi med starši in petero otrok. Dve hčerki sta v starosti 22 in 20 let, dva otroka še hodita v šolo, najmlajši pa pojde šele to jesen. Starejši hčerki sta sicer že bili v službah, a nista hoteli pustiti svojih staršev samih med samotnimi in pustimi skalnatimi stenami. Zapustili sta službo in prišli k staršem. Vso gospodinjstvo pa je vodila žena Terezija. Njej je izročil mož vsa-komesečno plačo. Ni bilo mnogo, nekaj okrog 1600 Din, kar je vsekakor dovolj nizka vsota za preživljanje in oblačenje precej številne družine.
Tako je mož Anton izročil ženi denar tudi na Svečnico, preden so se podali v gostilno. Kako se je nesreča dogodila po njiliovem povratku iz gostilne domov, to je ona zagonetka, ki vzbuja najrazličnejša domnevanja. Na progi so našli razmesarjeno truplo pokojne Terezije, med tračnicami so ležale posamezne krpe njene obleke, — a za denarjem v znesku okroglih 1250 Din, ki jih je on i imela shranjene v žepu plašča, ni nobenega sledu.
Danes ob pol 11« dop, in ob 3«, pol 6* pol 8. in 9. zvočen
IL DEL IN KONEC
momanen talnega francoskega velefilma
Napoleon Bonaparte
Obtožba Saint*Justa in Robespierra. — Be» li teror. — Napolson, vrhovni zapovednik celokupne francoske vojske. — Reakcija. 644 zabav in batov nad grobovi žrtev stra« hovlade. — Napoleon se zaljubi v Josephi« no Beauharnais. — Poroka. — Ofenziva Napoleonove vojske proti Italiji. — Naj« slavnejši mož Evrope. — Slavna doba, zla« ta epoha evropskega velikana in njega propast.
Predprodaj a vstopnic danes od 10. — 12. in od 2. ure dalje.
Telefon 2730 Kino «DVOR»
In to dejstvo daje sodni oblasti povod za razmišljanje.
Na večer pred usodnim dogodkom.
Kakor omenjeno, je na Svečnico popoldne odšla pokojnica s svojim možem na Savo. Spremljala ju je najstarejša hčerka. Da se rešijo samote in nekoliko popraznujejo, so krenili v Drnovškovo gostilno. Na mizo je prišlo več pol-litrov in družbi se je razvoz-Ijal jezik. Tudi pokojna Terezija Novakova je večkrat segla po kozarcu in je parkrat hudomušno pristavila, da njej ne povzroča pijača nikakih sitnosti. Še postavila se je. da je doma iz krajev, kjer zori vino.
Ko je proti večeru odšla Novakova družina precej razigrana iz Drnovškove gostilne, so se takoj napotili na progo. Oče Anton je omenil da mu je po zaužiti pijači nekoliko slabo, zaradi minule nočne službe pa da je zaspan. Zato je odšel hitrih korakov domov v čuvajnico, do koder je poti nekaj nad 6 km. i Mati in hči sta še precej hitro korakali i za očetom. Par sto korakov pred čuvajnico pa je mati omenila hčerki, da bo za trenutek zastala, a ona naj le nadaljuje pot. Hči se je nič hudega sluteča takoj podala k počitku, a oče Anton je medtem že trdno zaspal
Tekom noči se je najstarejša hčerka Tončka nenadoma prebudila in uvidela, da je materino ležišče še vedno prazno. Tončka in njena mlajša sestra Rozika sta se takoj oblekli in odšli iskat mater. Stopali sta okrog čuvajnice in klicali v noč. a odzval se ni nihče. V slutnji nesreče sta odšli na progo ter prehodili vso pot v smeri proti Savi. Toda naSH nista ničesar in vrnili sta se nazaj d#-mov — brez matere.
Strašna najdba progovnega obbodnlka.
V petek v jutranjih urah je stopal po tiru med Savo in Zagorjem progovHi obhodnik Lojze Lovše. V bližini Koše-nika, kjeT ima g. Rotar iz Litije svojo električno žago, je našel na progi posamezne krpe ženske obleke, dele perila, nato pa še kose mesa, odrezane človeške ude, med tračnicami pa razdrobljene možgane in sledove krvi. Kakih 150 m dalje ie ležalo močno raz-mrcvarjeno golo žensko truplo s skvar-jenim obrazom. Na nogah so bili le' čevlji brez podplatov in komadi nogavic.
O zagonetni najdbi je Lovše telefo-nično obvestil zagorsko orožništvo in priklical tudi Novakove, ki so v razmesarjenem truplu spoznali svojo mater in bruhnili v krčevit jok.
S prihodnjim vlakom je prispela na kraj nesreče sodna komisija iz Litije, ki je takoj pričela s preiskavo in jo še vedno vodi. Danes so pobrali po progi vse raztresene preostanke pokojne Terezije ter jih odpeljali v mrtvašnico na Savi. Želji moža Antona Novaka, da bi prepevali krsto s progovnim vozičkom j do Zagorja, od tam pa z vlakom v domači krai Brežice, oblast ni ustregla. : Šele po jutrišnji obdukciji bo truplo iz-j ročeno bolestno prizadeti družini Nova-1 kovi.
Klima 1814
in celi razvoj velikih ztod >-viiis-c h dn do 19 8 v grau-d joznem filtru čljvešu a
, Svef3vna volna11
pride v KIMO D v O*
Priporočamo
solidno in najcenejše moško in damsko konfekcijo tvrdke
Gričar & Mejač
samo Šelenburgova u<ica štev. 3.
M mm 'trije znatno mlm m
Uxla irvgrlo
so najlakša pot za ulaz kali bolezni v naše telo. V gledališču in na koncertu čuvajo Vas twed vrlo neugodnim kašljanjem okusne
ANACOTJUS
Prve originalne «dečve» na Planinskem plesu
Rft .VJOlDEBf
39. glavna skopsona društva Pravnika
te je vršila dne 8. t. m. popoldne v sodni palači ob znatni udeležbi društvenikov. Predsednik dr. Danilo M a j a r o n je po pozdravu imel naslednji govor:'
^Gospoda! Težko mi je danes pri srcu, ko m moram spominjati, da nam je zadnji čas iz naših vrst ugrabila neizprosna smrt dva naša najodličnejša člana dr. Andreja F e r-J a n Č i č a in dr. Janka B a b n i k a.
Oba sta stala ob zibelki našega društva, ko je stopalo v življenje začetkom leta 1889. Čutila sta živo potrebo, da se ustanovi društvo, ki naj zagotovi zopet ogroženo izhajanje slovenskega pravniškega glasila, ki naj vodi tiho, stvarno borbo za enakopravnost slov. jezika v uradih, in ki pospešuje obenem delo na polju domačega pravoznanstva. Oba sta «e krepko zavzemala za njegovo ustanovitev in mu bila dosledna podpornika pri doseganju teh ciljev. Oba sta bila člana prvega odbora, dr. Ferja-nčič je bil načelnik društva od 1893. do 1907, dr. Babnik pa je ostal odbornik celih trideset let vse dotlej, ko je po prevratu prišel v Ljubljano ln izrekel željo, da ne bo več voljen, ker bo lažje s svojega novega odličnega mesta drugače podpiral društvene namene.
Dr. Ferjančič je z vso skrbnostjo in živahnostjo vodil društvo 17 let. Pod njegovim načelniStvom so izšli štirje zvezki slovenske priročne zbirke zakonov, izšla je nemško - slovenska pravna terminologija, vršili so se mnoei društveni sestanki, zlasti tudi društveni izleti, ki iih je dr. Ferjančič s simpatično besedo in pesmijo oživljal in ki so nam ndeležntkom v najprijetnejšem spominu. V parlamentu jo dr. Ferjančič ob vsaki priliki nastopal možato in zgovorno za zmirom ogroženo enakopravnost slovenskega jezika in slovenskih uradnikov.
Manj javno, a nič manj zaslužno Je bilo delo pok. dr. Janka Babnik a za naše društvo. Najbolj pa prigovarjanja dr. Fer-jančiča kot glasnika tedanjega pravosodnega nistra dr. Pražaka je začel L 1888. — po
gresledku štirih let — zopet izhajati <Sloven.
ravnik« pod patronanco predsedstva dežel, sodišča ljubljanskega, ki je izbralo za urednika prilično mladega dr. Babnika. To je bila srečna izbira, ker dr. Babnik je spravil list v moderno obliko in skrbel tudi za pregled slovanskega prava. Glavno vsebino je prejemal od odličnih oravnikov dež. sodišča, toda mnogo v nemškem jeziku. Sploh je moral sam skrbeti za pravilno in enotno slovensko izražanje in je v tem pogledu po tedanjem stanju jezika Imel lepe nspehe. To je bilo prav očitno v primeri s prejšnjim Slov. Pravnikom v i 1881 do 1884. Dr. Bab-nikova zasluga je, da se j© potem lahko nadaljevalo s <Slov. Pravnikom*. ki je L 1889. že izšel kot glasilo društva Pravnika. Njegova velika nadaljnja zasluga je, da je prilično v kratkem ?a3u uredil nemško-slo-vensko pravno terminologijo, ki je izšla kot društvena izdaja L 1894. Dr. Babnik je bil, kolikor časa je služboval na Dunaju, vnanji odbornik društva in se ni mogel neposredno udeleževati odborovaga delovanja. Toda zanimal se je za društveno delovanje, kakor malokdo drugi. Ko se je nazadnje vrnil v Ljubljano, je gojil najtesnejše stike z društvom. Odboru je bil vedno na razpolago b tem ali onim. na društvenih zborovanjih ali sestankih, ga ni, kolikor se spominjam, niti enkrat nmnjkalo. Znal je tudi društvu pri skrbovati gmotne podpore, na katere smo pri proračunih skoraj z gotovostjo mogli računati. Zasluga dr. Babnika je tudi, da so se zasnovali pravniški kongresi iz cele države.
Z globoko hvaležnostjo sakličimo pokojnikoma: vekoriita slava!
Neizmerna izguba je zadela tudi bratsko nam Pravničko družtvo y Zagrebu. Umrl je dne 8. novembra njegov predstojnik prof. dr. Ladislav PoJič, znamenit ne samo za društvo, marveč za celo državo SHS in za širni pravno znanstveni svet. Njegov pomen je znan in se je na najdostojnejši način razložil ob njegovem pogrebu ter na svečani komemoraciji Pravničkoga druživa dne 4. decembra opisatai v eMjesečniku». Tako ob pogrebu kaker tudi na komemoraciji js s srčnimi govori izkazoval čast dr. Poliču naš prof. dr. L. Pitamle, ki je osobito poudarjal znamenito vlogo pokojnika v Ligi narodov. Dr. Polič, dasi na vse strani zaposlen, je bil urednik glasila Pravničkoga družtva »Mjesečnika* 7 let in od leta 1921 do smrti njegov predsednik. Zlasti radi tega Je imelo naše društvo neposredne stike z dr. Poličem in videli smo, kako znamenit, obenem pa tudi zvest prijatelj je bil nam Slovencem. Ti stiki so se poglobili, ko je nas Jugoslovenske pravnike začela vezati ideja pravniških kongresov. Prav od srca je torej ob smrti dr. Poliča izreklo naše društvo posebno kondulenco Pravničkemu družtvu ln odposlalo odbornika g. prof. dr. Dolenca, da se je udeležil pogreba v imenu našega društva. Pr navijamo danes naše globoko sožalje in kličemo: dr. Ladislavu Poliču slava ln večen spomini
Prod kratkim smo spremili k večnemu počltuk tudi sod. svetnika dr. Frana Mo-norira. Bil je svojčas jako vztrajen sotrud-
a
I
lllllllllllllllll
Negovanje kože je
enostavno.
Poslužite se pri tem pieizku* šene Niveascreme, ki vsebuje na negovanje kože potrebni Eucerit. Le temu ima zahvaliti svoj ublažujoč učinek. Rdečice, razpoklice, lise in druge izgi» nejo hitro. Uporabljajte
Nivea-cremo.
iiiiiiiiiiiiiiiii

nik »Slov. Pravnika«, ki je priobčil mnogo njegovih razprav. Pc njih je dosegel privatno docent uro na zagrebškem vseučilišču. Bil je mož si oz in skoz poštenega srca in mišljenja. Marljiv kakor čebela, je zbiral to ln ono gradivo, kar je večinoma še v njegovi rokopisni ostalim; podal nam je Izčrpen životopis o napol pozabljenem pravniku, pisatelju in politiku dr. Jakbu Razla-gu. Zaslužil je boljše upoštevanje, kakor ga je dejansko nžival. Občutil je to grenko, dasi je bil v^ano skromen. Plemenitemu možu in sroniki1 cbranimo časten spo min. Plava!
Navzoči so te posmrtnice stoje poslnsaii in se glasno pridružili pocaščenju pokojnikov.
Rešila so ee potem poročila tajnika dr. Sajovica, blagajnika dr. Rutarja in preglednika dr. Zirovnika po smislu potrjujočih predlogov. Posebna zahvala se je sklenila za trudapolno delovanje tajnika in blagajni ka. Tzrekla se je tudi zahvala odvetniški zbornici za znatno gmotno naklonilo. Posebno priznanje se je sklenilo dvor. svetniku B. Bežku za slovenski prevod obč. drž. zakonika, ki je pred kratkim izšel v založbi Tiskovne zadruge.
Volitve za tekoče leto so se izvršile po aklamaciji. Izvoljen je zopet za predsednika g. dr. Majaron in ves stari odbor, samo da je za Maribor določen vnanji odbornik drž. pravdnik dr. Jančič, za ljubljanska odbornika pa notar A. Hudovernik in viš. drž. pravdnik dr. Graselli. ker sta odstopila univ. prof. dr. Pitamic ln notar dr. Krevl v Litiji, ki se jima je izrekla zahvala.
Pri slučajnostih se je na predlog univ. prof. Dolenca sklenilo, da naj odbor poskrbi primerno za proslavo štiridesetletni««, ki jo društvo Pravnik dovrši začetkom prihodnjega leta.
Enourno zborovanje je ob 6. zvečer zaključil predsednik dr. Majaron z zahvalo za udeležbo.
Moskovska „Pravda"
o jadranski železnici
V zvez! z odločitvijo naše vlade, da se začne z gradnjo jadranske železnice izvaja sovjetski oficijozmi list. da ie bila taka železnica, ki bi vezala Črno morje z Ja-dramsktm. velikega kulturnega in gospodarskega pomena za ozemlje, preko katerega bi šla; zato je zgradba jadranske železnice bila vedno predmet spora med Avstrijo in Rusijo in zaradi antagonije teh dveh imperijalističnih sil ni nikoli moglo priti do izvršitve tega važnega zamisla.
Sedaj so se sicer razmere spremenile, toda železnica ima še vedno velik civiliza-torični pomen, ker preseka kraje, ki doslej niso bili v nikakih kulturnih stikih z ostalim svetom. Okoliščin* da bo železnica izipeljana na Kotor in ne na Split, bo sigurno zmanjkala trgovsko rentabilnost, zato pa bo imela nova železnica važen strategični značaj in bo popolnoma para-lizira'a številne ceste, ki so jih Italijani zgradili v Albaniji iz vojaških ozirov.
Kupim gozdni kompleks
v bližini železnice ali žage. — Ponudbe pod «Bukva ali smreka» na oglasni oddelek «Jutra».
Dobro eksistenco
nudimo inteligentnim damam in gospodom s talentom prodajanja v vseh večjih mestih, s prodajo specijalnega tehničnega aparata, fei je dandanes povsod neobhodno potreben. Predznanje ni potrebno, ker mi vsakega na» učimo. Ponudbe pod »Weltkonzern« na Ju* gomosse, Zagreb, Zrinjervac 20.
Kupim lubje
v vsaki množini. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Takojšnje plačilo».
Ilija Matijev:
Vrnjeno pismo
(Gospodični Heleni v spominsko knjigo.)
Zvečer me je čakalo pismo. Z njim razočaranje, bolje bi rekel, veselo rz-nenadenje. Pismo, ki sem ga bil pred dvema mesecema pisal gospodični Heleni — in že pozabil nanj (in naajo) — Je ležalo na mizi.
Gledam in berem, berem, gledam ln obračam. Naslov, kakor sem ga bil napisal jaz, namreč: Žabja luža, je bil prečrtan, pod njim pa s svinčnikom pripisano: Račji breg ob Se v. železnici. Torej se je morala preseliti iz Žabje luže in je naročila na pošti, naj vse, kar bi prišlo na njeno ime, pošljejo v Račji breg ob Sev. železnici (Morda sta se poznali s poštarico, ali pa sta bili celo prijateljici? Da, da, tako bo; na kmetih so vsi »inteligentje« tudi prijatelji med seboj. Drugih namreč nimajo!)
Kaj pa to? Na drugi strani je zopet pripis: Račjega brega ob Sev. železnici vobče ni, drugače pa gospodična Helena ni poznana. Zraven je bil nalepljen listek Poštnega shranjevalnega urada in poleg tega še manjši z napisom: Ne-poznat (spodaj pa po francosko: mcon-nu). Ne morem si misliti, koga so imeli za »nepoznatega« (jnconnu); zdi se mi
— do tega sem prišel po sklepanju — da mene, ker, če bi njo, bi moralo stati »nepoznata« (inconnue) — seveda le, ako znajo na pošti toliko slovnice! Ali pa ima moški spol prednost in se rabi za oba?
Se enkrat sem obrnil pismo — in sem se razveselil kakor Arhimed, ko je odkril oni slavni zakon: v levem vogalu je bilo napisano z rdečo tinto: pošilja Hija Matijev, Medvedja jama. Nazaj! Kolikor poznam Helenino pisavo, menim, da je to ona napisala. Ali sem neumen, ona je napisala, ona, ker drugi ni mogel vedeti, da sem pisal baš jaz. Ona ie spoznala mojo slavno pisavo, se ne vem česa zbala in — hajdi nazaj!
Tako je po dveh mesecih potovanja z enega dela naše domovine do drugega in po dolgem počitku pri Shra-njevalnem urada priromalo neodprto pismo nazaj v roke pisca . . .
Do tod sem prišel s svojim premišljevanjem. Medtem sem se bil spravil v posteljo in sem privil luč. Smejal sem se, ne vem ali nji, ki ji ie lahko žal, da ni odprla pisma Ckmahi boste videli, zakaj), ali samem« sebi, ki sem še vedno tak Jure izpod Gaja. Pa še za vse mi ni bilo toliko kakor za oni dinar, ki sem ga bil dal za znamko! Mar bi si
Načrt uredbe o odpiranju in zapiranju
obratovališč
Ministrstvo za socijalno poHttko je v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo Izdelalo načrt uredbe o odpiranju in zapiranju obratovališč. Sklicalo je v Beograd anketo zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, ki se bo vršila 7. in 8. t. m. v Beogradu in na kateri se bo razpravljalo o tem načrtu. Načrt vsebuje v glavnem naslednja določila.
Odpiranje in zapiranje obratovališč. Trgovinski in obrtniški lokali, brez ozira ali zaposlujejo pomožno osobje ali ne, ne smejo biti odprti v času od 1. aprila do 30. septembra pred 6. uro ziutrai ln ne po 8. ari zvečer; a v času od 1. oktobra do 31. marca ne pred 7. aro zjutraj in ne po 7. uri zvečer, v kolikor v uredbi niso določene Izjeme Opoldne morajo biti vsa obratovališča zaprta najmanj eno uro.
V	krajih, kjer to zahtevajo kHmatične razmere, se smejo obratovališča odpirati že prej, toda ne pted 4. uro zjutraj in zapirati najkasneje ob 10. uri zvečer Čas odpiranja In zapiranja v posameznih mestih In v gori navedenih mejah, bo določal veliki župan, po zaslišanju gospodarskih ln delavskih zbornic m vpoštevajoč, da bo čas odpiranja in zapiranja v skladu z delovnim časom, ki je predpisan za dotično kategorijo podjetja. Tudi morajo veliki župani po zaslišanju zbornic dovoliti, da smejo biti v kopališčih prodajalne odprte naidalje do 10 ure zvečer. Eno uro dališe smejo biti odprti tudi bifeji, delikatesne trgovine in slaščičarna, v katerih se točijo alkoholne pijače. Po 7. uri zvečer je prepovedana ambulantna prodaja po ulicah ter krošnjarenje po ulicah in stanovanjih Eno uro preko normalnega časa smejo biti odprte brivnice v sobotah in dnevih pred prazniki, dve uri pa vse trgovine pred Božičem, Veliko nočjo, pred letnimi sejmi in večjimi narodnimi zbori.
Nedeljski počitek je obvezen za vsa podjetja, izvzemši za hotele, gostilne, kavarne itd. slaščičarne, ki prodajajo izključno le slaščice, za obratovališča za točenje alkoholnih pijač, k! prodajajo le take pijače rn to na drobno, za fotografske ateljeje, pogrebne zavode in podjetja za prevoz potnikov. Ob nedeljah dopoldne smejo biti odprta prevozniška podjetja, pekarne, mesnice, brivnice, cvetličarne, prodajalnice živijenskih potrebščin, tobakarne in trgovine, ki se pečajo izključno s prodajo novin. Trgovine, ki prodajajo poleg živijenskih potrebščin tudi dTuge predmete, morajo biti ob nedeljah zaprte. Zadnjo nedeljo pred Božičem ta ako pade na nedeljo letni sejem, smejo biti trgovine odprte tudi v nedeljo.
V	krajih izpod 10.000 prebivalcev, ki niso oddaljeni več kakor 10 km od večjega kraja smejo biti trgovine ob nedeljah dopoldne odprte največ dve uri, ako je to že običamo. V tem primeru morajo biti zaprte trgovine najkasneje ob II. uri (pozimi) odnosno ob 10. uri (poleti). To vprašanje bodo uredili veliki župani po zaslišanju zbornic.
Delovni čas pomožnega osobla. V vseh trgovinskih in obrtnih obratih sme biti pomožno osobje zaposleno največ 9 ar dnevno ali 54 ur tedensko. Izjemoma do 8 nr dnevno ali 48 tir tedensko sme biti zaposleno: v bančnih zavarovalnih fn sličnih podjetjih, pri prevoznih podjetjih, v kovač-nicah, ključavničarskih, kotlarskih tn tehniških obratih, v grafičnih obratih vseh vrst v pralnicah perila in podjetjih za kemično čiščenje ter barvanje oblek, v podjetjih, kjer se vrši strojenje kož z rujem, v brusll-nicah ter pri delu v tunelih in kasonlh.
Delovni čas pomožnega osobia sme rajati največ 10 trr dnevno v prodaialnah svežrh živijenskih potrebščin, v prodajalnicah tobaka, novin in cvetja, v podjetjih za prevoz potnikov ter v podjetjih, ki se pečajo s ple-tarstvom.
V	sporazumu z delojemalci se sme delovni čas podaljšati za 1 odnosno 2 nrl dnevno, kar je smatrati za nadurno delo, ki se plača za najmanj 50% \-eč kakor redno Mladostni delavci pod 16 leti se ne smejo zaposliti več kakor 8 ur dnevno.
Ob nedeljah in praznikih 5e pomožnemu osobju prepovedano vsako delo. Izjemoma
Ocariviienie
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TfRK. carinski posrednik. Ljubljana Masarykova cesta 9 (nasproti earinarnire) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
je delo dovoljeno pomožnemu osobju tudi ob nedeljah v podetjlh, kjer se dela nepretrgoma. Minister za socijalno politiko bo sam določil, katera podjetja spadajo pod to izjemo. Za osobje pod 18 leti velja breziz-ie-rrrno nedeljski počttek. Ponoči (to je od 10. trre zvečer do 5. ure zjutraj, v pekarnah do 4. ure zjutraj) se ne smejo zaposliti niti ženske, niti moški pod 18 leti.
Veliki župani morajo urediti vprašanje odpiranja in zapiranja v smislu gornje uredbe najkasneje v roku 3 mesecev.
Izlet v Gameljne
Prvikrat sem sHšal o Gameljnah. ko so me dali študirat na ljubljansko gimnazijo. Naša dijaška gospodinja nam ie vsak večer postavila na mi*o veliko skledo pečenega krompirja s slovesnim povabilom: »Jejte. fantje to je gameljski krompir. Kai takega ne dobite vsak dan . .« Dobra ženica. Bog ji daj večni mir in pokoj, je bila zaljubljena v gameljski krompir tn prepričana. da za na svetu ni boljšega, našim vedno lačnim študentovskim želodcem pa Je seveda tudi šel izredno v slast, dasi bi ga bili rajši imeH v družbi kake prijazne klobase . . .
Vsekakor se je takrat vzbudila moja radovednost po kraju, kjer rase tako imeniten krompir in sva lepe jesenske nedelje z enako podjetnim sošolcem napravila tjakaj znanstveno ekspedicijo. Pa sva našla, da raseki v Gameljnah tudi jabolka ki so boljša kakor krompir. In nama niti ni bilo treba krasti, ker sva naletela na radodarnega moža. ki nama je natresel polno torbo rdečih jabolk Ln še sladkih hrušk po vrhu. Prf kateri hiS je to bilo. se več ne spominjam. Morda so bili to Brežnikov oče.
Takrat sem bil prvikrat v Gameljnah. A tega je že davno, davno Danes poznam Gameline še od d"ug'b Simpatičnih strani. Danes vem. da so Gameline najprijaznejši kotiček ljubljanske okolice — zares Idiličen goadni kotiček, tako rekoč še neodkrit kotiček ...
Ali mi verjamete, da je mnogo Ljubljančanov. ki sploh ne vedo za Oameljne? Brli so morda že bogve kolikokrat na Šmarni gori, v Gameljnah pa še nikoli. Še nedavno mi je gospod, ki hodi na Smanto goro že pet in dvateet let. ko sem mu pripovedoval o Gamellnah, dejal: »Pa si moram res nekoč ogledati tudi to plat sveta!«
Sicer Pa se navsezadn!e temn ni preveč čuditi: Gameljne leže namreč čisto malo v stran, Ljubljančani pa so. kakor znano, komodni in konservativni Ihidje Starodavno pravilo L.hibliančanov se glasi: na šmarno goro se gre čez Vižmarie in Tacen. Zato se veletok šmarnoeorsk'h letnikov vedno z!hra tja čez čez Gameljne pa — no sikar zato ne mislite da tjakaj nihče ne za?de! O, tudi na tej plati sveta se razvija v poletnem času kal živahen Izletniški promet.
Ker Je še vedno dosti Ljubljančanov, k' vedo za vse tiste Intimne dražesti nedeljskega Izleta čez Ježico in Gameljne na Šmarno goro:
... po lep? I>jnaJskl cesti, vse prepojeni z mamlliivim vonjem dišečih 1?p . . . potem tam čez savskj m>os+ in gor čez Stražo po hladnem tihem gozdu . . in <=koz vse tri vasice, Sipodnje. Srednje <n Zgornje Gameljne. mimo samih šumeč:h slanov, mlinov in žag ... a!5 pa. kdor ljubi solnce. od SoodwHh Cnmeljnov kar naravnost na Šmartno pod Šmarno goro, po ravni poHski poti. tja skozi valoveča žitna polja kjer žari rdeči mak m tako sladko vabMo grlice . o. prekrasen izlet to v poletju!
Krkor rečeno: Gameljne so danes ljubljanskemu svetu še več aH mani nepoznane. ker leže za šmarnosorske izletnike nekoliko od rok ali prav za pr?v od rog. in ker so na kamniški progi vlaki redki kakor bele vrare. ampak zato imajo Gameljne brezdvomno bodočnost- ko bo enkrat stekla med UubHano in Ježico električna cestna že!ezn'ca — in do tega gotovo ni več take daleč — bo oživelo frl^htištvo tudi na Gametfoie. na Šmartno pod Šmarno goro, na zeleno Skamčno fn dalje v vsa tista lepa zagorska zakotja ki so tako vabljiva. a tako samotanlo. to so tako b'tzu LJubljane, a se zde Litibliančanom tako daleč.
Ampak zdai je zima. Jaz pa pišem o poletnih izletih No. kai Je lenšega. kakor pozimi sanjariti o poletju? Zd^J. seveda, dremljejo tudi Gameline v zimskih meglah in se pogrezajo v blatu Tudi tu vzdihujejo !jwdle kakor povsod: Toliko davkov, ceste pa čedalje slabše. Kam ere denar, kam. kam?
In Gameljšce. bistre rečtee. ki včasi iz porednosti napravi po Gamelinah rudi kakšno povodenj. aje se Gameflčani tiič ne bojž. pač pa Jih Je začelo resno skrbeti: če pnjde še ka! časa naprel s tako dobr<-
-■----'........... | ITi-T~[
bil kupil dve žemlji ali presti ali pol štruce . . .
Ni nič posebnega ta moj doživljaj, ni afera, kakršnih si želi današnji človek, zanimiv se mi pa vendar zdi in vreden, da ga zve še kdo drugI Splošno namreč govore, da so ženske radovednejše od moških. Tudi jaz sem doslej živel v tej veri, ki pa se mi sedaj zelo, zelo maje. Sam zase vem, da se ne bi mogel premagati, da ne bi odprl pisma, če bi mi kdo pisal, pa naj bi bil dotični sam Turčin ali Culukafer. Če je bilo pisano zame. zakaj ga ne bi jaz tudi prebral? In dalje, morda mi piše kak bogat stric iz Amerike in mi pošilja dolarje? Ali me celo sam Ford vabi k sebi? Živemu človeku se lahko vse zgodi, pravijo pri nas, in zakaj se ne bi meni kaj takega? In da ne bi odprl takega pisma? Celo življenje bi se grizel, češ, sreča te je vabila, ti, kozel, si jo pa pehal od sebe! Tudi vam, gospodična Helena, ie lahko žal, ker niste odprli pisma. Če še nimate Prešernovih poezij, bi jih sedaj imeli, in če jih imate, bi jih lahko prodali, ker so bile v pismu prav vse prepisane. Od »Zarjavele dvičice« preko nesmrtnih gazel in »Sonetnega venca« do »Krsta pri Savici«. (Zdaj vam lahko še to povem, da sem imel za prihodnja pisma na programu »Mla-
da pota« in »Wertherja«. Zato naj vam bo še enkrat žal, gospodična Helena, in hvala, da ste mi vrnili Prešerna in prihranili prepisovanje Župančiča in Goetheja.)
Ne morem nehati, tako čudno se mi zdi to ravnanje. Na tak način bi lahko vsak klijent odklonil pismo od advokata, ki mu naznanja, da je izgubil pravdo in da naj plača stroške. Kratkomalo: »ne sprejmem!« Da je pismo od advokata. bo lahko vedel, ker imajo le-ti na kuvertah svoje naslove in še tiskane. Pa naj gre pismo na Shranjevalni urad, naj se tam spočije in se zopet vrne v advokaiovo pisarno. Mislim, da po tem takem tudi policaj ali orožnik ne moreta nikogar prisiliti, da bi sprejel pismo, katerega ne mara!? To je res problem, brez šale!
Že dolgo si dopisujem z najrazličnejšimi ljudmi iz bližnjih in daljnih krajev, ali kaj takega še ni doživelo moje neslavno pisanje. Pisal sem že raznim gospodom urednikom (le da so imela ta pisma bolj vlogo očeta, ki pripelje sina k mojstru in prosi za njegov sprejem), ki nikakor niso zadnji v današnjem svetu, in se mi še ni primerilo, da bi mi kateri vrnil pismo, ne da bi ga odprl. Če že ni sprejel sina k sebi, pri vratih ga ni nahruhl, ni ga poslal, od-
Polnoč!
Skrivnostna ura, v kateri so bolečine najhujše. Zato se mora imeti vedno pri roki skailjo
spirin
tablet
Olajšajo takoj bolečine v glavi, ušesih in zobeh.
Zahtevajte pa vedno originalni z&moi u<Boye*n, ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znam« kL
mi vladami, kakor je sedanja, bomo navsezadnje vsi skupaj utonili v blatu. Zato so sedaj sklenili, da si na vsak način nabavijo električno luč. Vse vasi naokoli, tudi Šmartno pod Šmarno goro. Že žare ponoči v električni svetlobi, samo Gameljne pokriva egiptovska tema . . . To ie pusto, to Je nevarno in to je rudi nazadnjaško, kajipak! Zato so se Gameljčanš zdaj »skup vze!ia in vse tri vas: so v tem solidarne, da hočejo imeti elektriko. Če ne iz čes-nove centrale na Savi. pa ;z Ljubljane ali Pa makar iz Fale . . .
Težka stavr je pri Slovencih, da se kdaj »skup vzamejo«. Če se enkrat stvari lotijo potem gotovo rudi kai napravijo. Ne dvomim, da bodo GameljČani res izved?? stvar z električno razsvetljavo.
Samo ne vem, če Je ta stvar kaj všeč gameljskim fantom. Za vasovanje — to mora vsak spodoben človek priznati — Je električna luč popolnoma nepotrebna; še bledi mesec, fantovsko solnce. je tu včasi odveč.	—5-
Na Jadranski obali
Kdor pozna našo rivijero, dobro ve, da ci lepšega od onih solncnih žarkov, rume* nordečih, ki tako krasno ban-a jo naše si* nje jugoslovensko morje, na njem ljubke jadrnice in ob njem stavbe naiih prade* dav. — Malo je tako srečnih, da morejo uživati krasoto rajske narave ob jutranji in večerni zarji našega Prhnorja. Komur pa ni bHa dana prilika, da bi pohitel na. obalo, ta pa gotovo pozna naše Primorje iz slik. Kakor smo že poročali si je nadelo društvo Sokol I. ne lahko nalogo, popeljat ti naše občinstvo vsaj za eno noč na krast nt Jadran.
Priprave so v polnem teku; razni odseki delujejo s polno paro in mrzlično priprav* Ijajo vse, kar je potrebno, da se spremeni Sokdski dom na Taboru IS februarja v jadransko obalo. Velike dekoracije izvr« šuje po načrtih br. prof. Siča z mojster sko spretnostjo gledališki slikar g. Magolič. Kakor srno do sedaj, opažali se bodo bele stene Sokolskega Tabora spremenile ▼ krasne pokrajine Jadranskega otočja v prav istih živih barvah, katere v resnici ustvar* ja največji mojster »solnce. Posetniki se bodo gotovo pod vtisom ljubkega Raba vživeli v one trenutke, ki so jih preživeli za časa svojih dopustov na morski obali. Kdor pa pozna slikovito obalo Jadranske« ga morja samo iz slik, ker mu še ni bila dana prilika pohiteti tja, bo na Taboru spoznal krasoto onega neba, ki krije našo, nad vse lepo rivijero.
Med cvetjem agav in aloj, med pmjami tn oljkami, med cipresami in palmami in na terasah modernih hotelov se bo počuti! posernik prav tako, kakor bi resnično bil na Primorjti. Opozarjamo naše občinstvo, da pripravljajo 1 telska vodstva otoka Raba z veliko vnemo vse potrebno, da bo» do zadostila vsem zahtevam izletnikov* posetnikov Tabora ra dan 18. februarja.
3»
Gorski tatovi
V Innsbrucku se je vršila porotna razprava proti štirim moškim in dvema dekletoma, ki so obtoženi, da so v tej zimi izvršili vlome v 120 planinskih koč. Poleg tega imajo na vesti ponarejanje listin, prestopke proti zakonu o nporabi eksplozivnih snovi, javna nasilja. motenje vere in preklinjanje. Vsj so bili obsojeni na težko ječo od šestih mesecev do pet let

koder je bil prišel. Ne, tega nikakor ae! Sinčka je pregledal in priznal, da je sicer priden — zanj pa da nI In je bila mirna Bosna in še danes smo prijatelji.
Pa še ena stvar se mi je pojasnila, da namreč ne more biti res, kakor sem časih slišal, da bi na pošti odpiral? pisma (menda zaradi denarja). Ne, to ne more biti res, sicer bi bili v dveh mesecih tudi moje pismo odprli: pa ga niso. Zato čast in slava, komor gre. Zbndfl se mi je pa _<jrogi sum: menda ne bero ljudje tadi zaprtih pisem kar slcoz! ovoj? O tem sem že čital AH ni morda gospodična Helena ali pa kdo drugI v zaprtem pismu prebral mojega imena? Nič se ne ve brez ciganke, je dejala moja mati. \
So problemi, fri vstajajo pred človekom. ko po dveh mesecih prejme pismo z osmimi pečati, pismo, ki ga je bil sam odposlal ...
Pozdravljeni, gospodična Helena in vedite, da se nam maJokdaj vrne prilika, ki smo jo enkrat zamudili.
Obrnil sem se na drugo stran in sem zaspal . . .
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" ie za nas!
Domače vesti
Podeželske naročnike «Jutra»
ki so prejeli zadnjo številko tedenske revije »Življenje in svetc, a se ne mislijo naročiti nanjo, prosimo , naj to številko po pošti vrnejo s pripombo: »Nazaj*. Kdor ne bo vrnil ta teden Življenje in svet, bo uprava smatrala, da hoče biti naročnik. Kdor še ni poslal za »Življenje in sveU naročnine, naj to stori takoj. Naročnina, ki znaša za četrt leta samo 15 Din, za pol leta 30 in za celo leto 60 Din, je tako nizka, da za ta denar sploh ne dobite ničesar tako poceni.
*	Z ljubljanske univerze. Na ljubljanski univerzi je bilo v zimskem semestru vpisanih 1279 rednih in 32 izrednih slušateljev ter 101 redna in 10 izrednih slušateljic, in sicer na tehnični fakulteti 495, na filozofski žakulteti 331, na juridični fakulteti 305, na teološki fakulteti 98 in na medicinski fakulteti 82.
*	Ustanovitev trgovske pomorske akademije v Dubrovniku. Izvršilec oporoke pokojne Marije Račideve v Dubrovniku, dr. Kolin, je pričel realizirati oporočna določila za ustanovitev trgovske pomorske akademije v Dubrovniku. Dr. Kolin je odpovedal najete prostore v poslopjih, ki so po oporoki namenjena za projektirano akademijo.
+ Sprejem v našo državljansko zvezo. Dosedanji Italijanski državljan Alojzij Bez-!aj, sodni uradnik v Ljubljani, je sprejet v našo dTŽavtjansko zvezo skupno z ženo Katarino.
*	Državoslovnl državni izpiti. Absolventi juridične fakultete, ki hočejo opraviti dr-favoslovni izpit pred letošnjimi velikonočnimi prazniki, morajo vložiti svoje prošnje vsaj do 20. marca, oni, ki hočejo napraviti ta izpit v II. semestru letošnjega šolskega leta, morajo to javiti vsaj do 15. maja. Prijave sprejema vsak torek od pol 12. do 12. ure predsednik komisije in sicer v palači velikega župana, pritličje, soba 1, vhod z Erjavčeve ceste.
♦Ustanove vdovam in sirotam državnih nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928. iz sklada Ivana Rostana 20 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po narodnih borcih, ki so padli v boju za naše osvobojenje. Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali županijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali pa zaradi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje.
*	Absolventi juridične fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit pred letošnjimi velikonočnimi prazniki, morajo- vložiti svoje prošnje vsaj do 20. marca t. I., oni, ki hočejo napraviti ta izpit v II semestru letošnjega šolskega leta, morajo to javiti vsaj do 15. maja t. 1. Prijave sprejema vsak torek od pol 12. do 12. ure podpisani predsednik in sicer v palači velikega župana, pritličje, soba št. 1, vhod z Erjavčeve ceste 13.
*	Poroke. Na Svečnico se je v žujpni cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročil inž. poručnik g. Ivo I. Božič z učiteljico gdč. Anuško Mrovljetovo. Poročil ju je bivši nevestin katehet č. g. prof. dr, Josip Demšar. Mlademu paru želimo vso srečo in iskreno čestitamo! — V Ljubljani se danes poročita g. Igo Trtnik in gdč. Helena Jesenko. — Dne 1. t. m. se je poročil g. Alojz Puppis, šolski upravitelj v Nedelnici, z gdč. Marico Kavčičevo, učiteljico v Gomilici. — V frančiškanski cerkvi v Ljubljani se ie poročil vojni invalid g- Joško Vončina iz Idrije z gospo Angelo Deutscbmannovo roj. Žagar. Obilo sreče!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani, je umrl po dolgi in težki bolezni v starosti 29. let profesor I. moške drž. gimnazije v Kragujev-cu g. Janez Černič. Pogreb bo jutri ob 14. uri h mrtvašnice splošne bolnice. — Na Zrinjskega cesti 5 je umrla po dolgem in mučnem trpljenju ga. Marjana Medliceva, roj. Klemen. Pogreb bo jutri ob 15.30 uri. Pokojnima blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie!
*	Slovenska Matica namerava za leto 1929. obnoviti »Knezovo knjižnico« V ta namen vabi slovenske pisatelje, da ji pošljejo do 1. novembra leta 1928. rokopise poljubne pripovedne vsebine na običajni način: Z geslom pri spisu in s svojim imenom v posebnem pismu. — Odbor.
*	Novi poverjeniki Slovenske Matice. Poleg že v časopisih naznanjenih 33 pover-jeništev so ustanovljena nadaljna poverje-ništva ter so jih prevzeli gg: 34. Celje: Anton Zorko, pis. predstojnik okrož. sod., za Celje, Sv. Jurij ob juž. žel., Štore, Vojnik, Žalec; 35. Črnomelj: Niko Furlan, sod. uradnik, za ves okraj; 36. Dolnja Lendava: Julij Amalietti, vodja zemlj. knjige, za ves okraj; 37. Krško: Jos. Vutkovič, ravnatelj meščanske šole, za Krško, Leskovec, Raj-henburg, Videm; 38. v istem okraju za Bre-gano, Čatež, Jesenice, Krško vas, Veliko Dolino Marija Bostele, učiteljica v Vel. Dolini; 39. Laško: Juro Kislinger, šolski upravitelj v Laškem; 40. Limbuš: Filip Podgor-nik, učitelj; 41. Metlika: Janko Čerček, sodnik, za ves okraj; 42. v škofjeloškem okraju za kraje: Gorenja vas. HotaV.je, Javor, Leskovec, Stara in Nova Oselica, Po Ijane, Selce, Trata, Železniki, Žiri: Matej Miklavčič na Trati (p. Gorenja vas); 43. Šmarie pri Jelšah: Martin Lavrič. vJš.*sod.
ČRN ŠEVRO
Din 169*-
Vdiha
ofidjal, za ves okraj; 44. Vrhnika: dr. Avgust Leitgeb, dež. sod. svetnik in sod. predstojnik, za ves okraj; 45. Osjek: Josip Kam-nikar, učitelj glasbe v Osieku. Opozarjamo na prvotni oklic, objavljen v vseh slovenskih dnevnikih. Za leto 1928. bodo izšle ob Veliki noči tri knjige: ena znanstvena in dve leposlovni za članarino 50 Din, plačljivo tudi v petih mesečnih obrokih po položnicah ali ob sprejemu knjig. Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo.	•	266
*	Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan dr. Drago Mušič, zasebni zdravnik v Sevnici ob Savi. Črtana pa sta iz imenika dr. Demeter Bleiweis - Trsteni-ški, šef - zdravnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je umrl, in dr. Fran Hribar, šef bakteriološko-sero-loškega oddelka mornarske bolnice v Meli-njah, ker se je preselil v okoliš druge zbornice.
*	Služba okrožnega zdravnika ie razpisana za zdravstveno okrožje Lukovieo pri Domžalah z letno plačo 2000 dinarjev in pripadajočimi draginjskimi dokladami. Prošnje naj se vlože do 1. marca pri oblastnem odboru v Ljubljani.
*	Dekliški internat »Mladika« v Ptuju. Kakor javljajo iz Ptuja, se bo dekliški internat »Mladika«, ki se je pred par leti zaradi pomanjkanja kredita moral opustiti s prihodnjim šolskim letom zopet otvoril in sicer v prostorih tamkajšnjega muzeja.
*	Dominikanska vojašnica v Ptuju. Ptujska mestna občina namerava kupiti tamkajšnjo dominikansko vojašnico. Tozadevna pogajanja so pred definitivnim zaključkom. V tej vojašnici bo nameščen tamkajšnji muzej.
*	Organizacijsko gibanje. Dne 22. m. m. je imela krajevna skupina nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Celju svoi 7. redni občni zbor. Tovariši krajevne skupine celjske so se občnega zbora v prav lepem številu udeležili, zlasti uslužbencev z dežele ie bilo veliko. Poročali so društveni funkcijonaTp, za temi je pa predsednik centrale tov. Gruden orisal delovanje in uspehe poštne organizacije Občni zbor je prav lepo uspel. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika J. Gruber, za podpredsednika J. Cergol. za tajnika B. Ce-puš, za blagajnika M Gorianc; za odbornike pa: Fr. Filipič, I. Meznarič. J. Cokan, A. Kosec. M. Šrot. M. Kuper in Al. Koles-nik; za prejrfedovalca računov: Fr. čre-pinšek. F Hoinik in Fr Vidmajer.
*	SkoplJe Velimiru Preliču. Te dni se ie vršila seja občinskega odbora mesta Skop-lja, na kateri se je soglasno sklenilo, da se Prosvetna ulica v Skoplju prekrsti na ime Velimira Preliča v znak hvaležnosti pokojnemu Preliču, ki Je v Skopliu deloval polnih 20 let teT tam tudi padel od zločinske roke. Na isti seji se je dalo Pozorišni ulioi ime Vildoviča. ki ie bil obenem imenovan za častnega občana mesta Skoplja.
*	Znani filmski umetnik Svetislav Petrovič je Srb. Madžarsko časopisje je nedavno pisalo, da je znani filmske igralec Svetislav Petrovič Madžar in madžarski umetnik. Vse te vesti le sedaj demantiral sam Petrovič v nekem pismu na svoie starše, ki žive v Novem Sadu Na koncu tega Pisma pravi igralec: »Jaz nisem bil nikdar Madžar, nego vedno Srb.«
nasproti Mestnega
trik
Pristni Kavčičev
Prizno najboljše
lOff Milo 23 II
r Afcffl Dobi se v vseh trgovinah. gostilnah in kavarnah. Edina izdelovalnica pristnega
«Kavčičevega Floriana», Ljubljana, Kolizej.
*	Bolezen Iva Vojnoviča. Po nedavnem ozdravljenju pisatelja Iva Vofnoviča se ie mislilo, da so v glavnem odstranjene vse resnejše komplikacije, ki so ogražale pisateljevo zdravje. Te dni pa je pisatelj zaradi lahne omotice padel po stopnicah v hotelu »Imperial« v Dubrovniku. Zaradi padca se je pesnik tako poškodoval, da ie moral zopet v posteljo. Njegovo stanje je prav resno. Iz Pariza ga ie prišel obiskat njegov brat dr. Lujo Vojnovič
*	Tunel skozi Ivanj - Planino. Pri dražbi, ki se je pred kratkim vršila, so bila dela za izgradnjo Ivanj - tunela izročena beograjski tvrdki Radenkovid. Tvrdka ie te dni pričela z nadaljevanjem vrtan ia tunela. Doslej je na obeh straneh zvrtanih približno 2000 metrov, podzidanih pa 350 metrov. Izvrtati je treba še 1220 metrov. Čim nastopi ugodnejše vreme, bo pri delu zaposlenih 2COO delavcev.
*	Tujski promet v Dalmaciji. Četudi je meseca januarja vladalo v Dalmaciji nenavadno hladno vreme, je vendar tujski promet izkazal zadovoljive številke V Split je meseca januarja prispelo 2074 tujcev. Od teh jih je bilo 1833 iz naše države, 65 iz Italije, 54 iz Avstrije, 39 iz Nemčije, 17 iz Češkoslovaške, 11 iz Madžarske, 11 iz Rusije, 8 iz Poljske, 5 iz Amerike, 3 iz AngBje,
11 pa iz raznih držav.
*	Nove na'še trgovinske ladje. Nov veliki paTobrod družbe »Račič« dospe te dni prvič v splitsko pristanišče, kjer bo krščen. V kratkem se pričakuje v splitskem pristanišču tudi prihod novega parobroda
Jugoslovensko - ameriške plovitbe »NJe-guš«, ki bo vzdrževal zvezo z Argentino.
V svrho pobijanja konkurence italijanskih parobrodaTskih društev le »Dubrovačka plovitba« s 1. februarjem za potniške ladje znatno znižala vozne cene na svojih progah. Odredila je znižanje vozne cene po 30% za I. razred in po 20% za II. razred. Na progi Dubrovnik - Trst se je znižala vozna cena za I. razred za 40%, za II. Taz-red pa za 38%.
Gospodinje so %dvotene
ko po tudi prijetnem jedilu pogledajo na kuhinjsko mizo, prenapolnjeno raznim predmetima ki čakajo da bedo osnaženi od saj, ostatkov mastnih in raznih drugih jedi. Premisleno mora složiti posodo po vrsti, kako bode osnažila, eno s milom, drugo s peskom in tretje zopet s šmirkovem pap rom. Potem takem nije čudno, ako se gospodinja toži na mučno delo v gospodinjtsvu in ako
si želi olakšanje v tem oziru.
Tovarnarji dobro poznatog proizvoda „Lux" zaključili su da tudi v tem pogledu pomagajo gospodinji in nudijo eno sredstvo ki ne pozna izuzetkov, ter snaži vse počevši od kozarca pa vse do mastnih in sajnih loncev in sploh celo kuhinjsko posodo. To je „Vim" prašek za snaženje.
Zato zahtevajte in rabite „Vim", ki ga dobite povsod v omotu kakor tudi v praktičnih dozah za sipanje ki omogočejo štedljivo vporabo.
Zahtevajte od tvrdke Norbert Weibm, Zasfreb, Trg	U. 5 »a poskus
brezplačno en mali omot „Vfai" praška za snaienfe.
„VIM" proizveden v tovarnah „Lux" milovih pahuljcev
*	Mesto rečnega mojstra kot dnevničarja je razpisano s sedežem v Krškem Prošnje treba vložiti do 15. februarja pri velikem županu ljubljanske oblasti. Prošnji naj se priloži rojstni in krstni list. domovinski list. potrdilo vojaškega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, zadnje šolsko spričevalo in dokazila o dosedanjem poklicu in znanju jezikov. Prosilec mora tudi dokazati. da je vešč risanju Ln da le izurjen čol-novodja. Plača sestoji iz mesečne nagrade 1000 Din, dnevnic in povračila potnih stroškov.
♦	Higijenski domovi v Bosni. Po vesteh h Sarajeva le Rockefellerjeva fondaoija dovolila kredit v znesku 20 milijonov dolarjev za higijenske domove v Banjaluki, Travniku, Mostarju in Plevlju. Poslopja za te institucije so že dovršena.
ZA ČRN0-BEL0 REDUTO
11. februarja v „Unioim"
kupujte samoveznice in kravate samo pri
«MELA» d. z o. z., Ljubljana, --Dunajska cesta 9--

Veliki pustni Korso
»SLAVCA« 19. II.	Union
*	Čuden paviljon v sarajevski državni bolnici. Iz Sarajeva poročajo, da je finančno ministrstvo za dovršitev paviljona za irfekcijozne bolezni v sarajevski državni bolnici odobrilo kredit v znesku 1 milijon dinarjev. Zgodovina tega paviljona je zanimiva in vredna, da se zabeleži Paviljon je bil zgrajen pred petimi leti po načrtih strokovnjakov v ministrstvu za narodno zdravje. Ti strokovnjaki pa so pozabili, da je treba v paviljonu tudi vodovod, stranišče, električna instalacija in ko-peiji. Pet let je ta paviljon stal prazen. Šele sedaj dobi paviljon tudi omenjene instalacije, na katere so strokovnjaki bili pozabili.
*	Pred Prpičevim procesom v Zagrebu.
Včeraj je predal preiskovalni sodnik dr. Puškaš, ko je po 6 mesecih in 17 dneh zaključil preiskavo proti Prpičevi roparski tolpi, vse spise, težke 36 kg in visoke 120 centimetrov, državnemu pravdništvu. Ob tej priliki je sprejel dr. Puškaš zastopnike tiska ter jim dal na uporabo naslednje podatke: Sam Prpič je bil zaslišan 54 krat. Pogostokrat Je zanikal zločine, zaradi kate-rihrih je obtožen, vendar je velik del v glavnem priznal. Izmed njegovih pajdašev je bil zaslišan. Krkič 22 krat Brdarič 27 krat, Vrbanac 49 krat, Krmpotič 46 krat, Smojver 67 krat, Vukovič 38 krat in Budak 34 krat. Vsi ti razbojniki so bfli zaslišani zaradi 30 umorov, 89 ubojev in 17 tatvin.
Sam Prpič je bil zaslišan zaradi 9 umorov 19 ubojev in 6 tatvin. Poleg teh je bilo zaslišanih še 74 osumljencev in 674 prič. Obtožena' so se docela vdali v svoio usodo ter se prav nič ne interesirajo za razpravo. Razen Prpida obiskujejo vse razbojnike njihovi starši, dočim prejema Prpič edino materina pisma. V odvetniških krogih se opaža spričo Prpičeve razprave velika ner-vozmost. Sodišče bo namreč moralo imenovati več zagovornikov in ker bo razprava trajala najmanj 1 mesec in pol, bo odvetnikom zelo težko prevzeti tako ogromno delo. Obtožnica bo izgotovljena najbrže koncem tega meseca, tako da se bo razprava začela že v začetku marca.
*	Nesreča na železnici. Ko se je predvčerajšnjim z glavnega kolodvora v Zagrebu mešan vlak odpeljal proti Novski, je vlak naletel na tri vagone, ki so stali na glavni progi. Zaradi sunka sta bili ranjeni dve osebi: Slavica Fadljevičeva. ki je potovala s svojim možem, železniškim uradnikom, ter vlakovodja Nikola Radjenovič. Fadljevičeva si ie zlomila desno nogo. Radjenovič pa je poškodovan na glavi. Oba sta bila prepeljana v bolnico, kjer je bila Fadljevičeva takoj operirana.
*	Samomor na železniškem tiru. Železniški čuvaj na progi Varaždin - Čakovec je blizu čuvajnice štev. 29 našel predvčerajšnjim na tiru truplo neznanega moškega. Kakih dvajset korakov od trupla je ležala glava, odtrgana od trupla. Neki seijak je v mrtvecu spoznal svojega brata Ivana Zlatarka. Domneva se. da je Zlatarek, vračajoč se ponoči iz Puščine, izvršil samomor.
ITO — zobra pasta najboljša.
*	Pri slabokrvnosti, shujšanju, bledolič-nesti, zatečenih žlezah, lišaju in izpuščanju kože posreduje prirodna grenčica »Franz-Josef« urejeno prebavo. Odlični zdravniki so se prepričali, da je grenčica »Franz-Josef« zelo priporočljiva za slabotne otroke Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in 5nereri"skih trgovinah.

ČRNO-BELA REDUTA"
11. februarja v Unionu
Rezervirajte vlasulje in poslužite se če-salnih salonov:
Fettich-Frankheim, Šelenburgova, Franchetti Engelbert, Dunajska cesta. Salon »Ljubica«, Dunajska cesta, Salon Dorčec, Dalmatinova ulica.
Turške srečke
in srečke
Italjanskega Rdečega Križa
KUPUJE
Banks PEHAM! & Ko.
Liuhllana, Miklošičeva cesta 20.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ranranura
*	Sedaj Je najugodnejši čas, da si zagotovite prihodnjo jesem obilo sadja, škropite z arborinom tvrdke Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10.	55
*	Čajanka. Čajne mešanice so najizdat-nejše. Zahtevajte jih povsod.
Iz Ljubljane
u_ Seja Občinskega sveta ljubljanskega.
Občinski svet ljubljanski se bo prihodnji torek ob šestih popoldne sestal k redni javni seji. Razen določitve in volitev posameznih odsekov so na dnevnem redu trije samostojni predlogi: občinskega odbornika Alojzija Lombarja glede raznih naprav v Sp. Šiški, občinskih odbornikov Miklošiča in Likarja v zadevi podaljšanja -veljavnosti stanovanjskega zakona preko 1. maja 1928. in občinskega odbornika dr. Lukana glede nabave modernih aparatov za prijavo požara.
u— Revizija ljubljanske policijske direkcije. Veliki župan dr. Vodopivec je včeraj dopoldne izvršil pregled vseh uradov in oddelkov policijske direkcije.
u— Gremij trgovcev za LJubljano in okolico opozarja točilce opojnih pijač, da se je pričelo pobiranje oblastne doklade k državni trošarini na opojne pijače z dnem 1. t. m. — Načel s t vo.
Protestni shod
proti uzakonjenju «Uredbe o odpiranju in zapiranju obratov® sklicujeta za danes ob 10. dopoldne v Mestnem domu «Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« in «Zve-za društev privatnih nameščencev Slovenije«. Na shod-u poročata tovariša Lojze Jamnik in Ivan Tavčar. Dolžnost vseh privatnih nameščencev je, da se udeleže tega shoda polnoštevilno.
u— Šestdesetletni jubilej ge. Franje Tavčarjeve. Ob šestdesetletnici voditeljice slovenskega ženstva, častne dvorne dame, gospe Franje Tavčarjeve, se vrše v Ljubljani razne svečane prireditve. Njih vzpored je sledeči: Na predvečer rojstnega dne, 7. t. m ob pol 20. priredi Zveza pevskih društev jubilantki podoknico. Naslednjega dne ob 11. dopoldne se poklonijo slav-ljenki deputacije ljubljanskih in vnanjih društev in korporacij. Pripravljalni odbor prosi, da pošljejo društva Po dva do tri zastopnike. ZvečeT ob 20. se vrši v veliki dvorani Kazine na čast jubilantki častni večer. Sodelujejo vojaška godba, kvartet Matičarjev iz Ljubljane, operni pevki ga. Pavla Lovšetova in gdčna. Vera Majdičeva ter ga. N. Nebenfiihrerjeva. Vmes govore zastopniki društev in korporacij. Proslave se udeleži tudi več odposlank ženskih organizacij iz Beograda in Zagreba.
u— Delu čast! V ponedeljek 6. t. m. bo slavila ga. Urška Legatova, rojena Ž a b j e k o v a, 201etmco, odkar je zaposlena kot delovodinja posebnega oddelka pri kartonažni tovarni I. Bonač. Jubilantka je bila vedno od leta 1908. dalje vestna in marljiva sotrudinja omenjene tvrdke, obenem je bila vedno marljiva podpirateljica naprednih kulturnih stremljenj. Jubilantki iskreno čestitamo!
u— Srebrna poroka. V ožjem krogu svojih sorodnikov in prijateljev sta slavila srebrno poroko g. MaTtin P1 e č k o, solastnik" ljubljanske spedicijske tvrdke »Sfovenia-Trasport« in njegova soproga Rezrka. Naše iskrene čestitke!
MARCELLA ALBANI in ALF0NS FRYIAND
prideta v Ljubljano! Pozor na objave!!
u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Po
podatkih mestnega fizikata se je meseca januarja rodilo v Ljubljani 132 otrok (62 moškega, 70 ženskega spola), med temi 6 mrtvorojencev, umrlo pa ie 46 moških in 53 žensk skupaj torej 99 oseb In sicer: za jetiko 21 oseb, za ostarelostjo 17, za rakom 12, za pljučnico 7, za prirojeno slabostjo 5, za boleznijo na srcu 5, za davico 3, za vnetjem možganske mrene 1, za vnetjem slepiča 1, za krčenjem jeter 1, za vnetjem ledvic 1, vsled drugih naravnih smTtnih vzrokov 21, vsled smrtnih nezgod 3, 1 oseba pa je izvršila samomoT. Na nalezljivih boleznih je obolelo 12 oseb: 4 na davici, 3 na škrlatinki, 3 na ošpicah, 1 na legarjn in 1 na šenu.
u— Kraljestvo Zlatoroga v Ljubljani.
Aškerc in Baumbach sta ga opevala, Hodnikov Tine nam ga sedaj predstavlja v vsei letni in zimski krasoti v Jakopičevem paviljonu. Razstavil je namreč okoli 80 pero-risb, akvarelov in oljnatih slik. ki nam predočujejo bajno kraljestvo v vseh letnih časih. Prihranil nam je torei pot truda-polne turistike in smnke. Ko promeniram po Aleksandrovi cesti, se lahko mimogrede naužijem tudi naših planinskih divot. Da vzbudi med našo mladino večje zanimanje za naše božanstvene planine, je kot poznana dobričina odredil, da imajo obiskovalci vseh naših osnovnih, srednjih in visokih šol v skupinami najmanj 20 oseb, pod vodstvom svojih učiteljev, oziroma profesorjev. prost vstop na razstavo od 6. do 12. t. m., s katerim dnem se razstava zaključi. Razstava je todi s te strani zanimiva. ker predočuje umetnikovo udej-stvovanje. njegov napredek in razmah od leta 1920. naprej, iz katerega leta datirajo prvi njegovi osnutki na tej razstavi. Naš veleturist tn slikar je namreč najprvo ab-sclviral kiparstvo pod g. prof. Repičem. Na vpliv g. prof. Vesela je tn spregeJ in se posvetil sllkaTStvu. V MnUjanl
t
feto delo je nadaljeval v Zagrebu na Akademij znaaostl pod vodstvom gg. prol. Bafetta, Orariča, Kljakoviča, Kovačeviča Krizmana, Valdeca. Vanke L dr. Od leta 1M4. ce spo-polnjuje sam, odtrgan od vsega »veta, za Bohinjskim jezerom in kot ne-nkmotena umetniška duša deluje v smeri, ki mu jo podobnHri kritizirajo, zanamniki Jo bodo pa morda oboževali po že tudi t Sloveniji uveljavlja Jočem se receptu: »Mrtvim svoboda, živim ječa«. Otresimo M tak nazorov! Zato živim priznanje vsaj e tecn, da posetimo njihove razstave 1
n.— «2ivljenja v pragozdovih BrazQ!je>. Pmm« ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD V prostorih kina Matice najlepši kulturni vaiefUm berlinske tvrdke »Ufa«, Id prika-
SgledaJcem bajno življenje južnoameri-
pragosdov. Ob velrtoku Amazonas se razprostirajo na obeh bregovih prostrani goadori z bujno floro te vegetacijo, Id so bili že od nekdaj cilj raznih drznih obiskovalcev. &4I« ekspedtciji barona A. v. Dmvgarna je uspete prodreti v temino teh pokrajin. Nalii »o na potu najzanimivejše ftvafl, »veri, opice, tapirj«, kače, krokodile, pajke, škorpijone Itd. ter vse svoje do-fMjaJe posneli v izredno zanimivem fihnu Vse dosedanje predstave v Ljubljani so bile docela razprodane. Kdor dosedaj še ni videl tega sporeda, naj si ga danes sigurno ogle-4a. Opozarjamo zlasti šolske kroge, dija-ftvo, nriadJao in ljubitelje prirode k ogledu tega f9ma. Blagajna se bo odprla ob 10. dopoldne, da si more vsakdo pravočasno seli«f z&siruratf.
a— Zadruga brivcev, frizerjev bi lasnl-aatiev v Ljubljani vabi tem potom članstvo da se pohwštervtteo udeleži pogreba pre-mtatfle dolgoletne tovarišice Marije Nežlče-ve. fogreb bo v ponedeljek, 6. t. m. ob pO! i<s. tapred hiše žalosti v Gosposki u!. 3. — Načsfsik.
a— Zvez« tfovensbih rojakov v Mostah pri Ljubljani bo priredila danes 5. februarja Cb 30. v Sokotekem domu na Seln veliko BtaSwa<lo s plesom in bogatim sporedom. Najlepše maske bodo dobfle lepa darila. Ker se bo prireditev vršila v humane namene vtibi k obilni udeležbi — Odbor 258 a— Žeaa ob možu — pra vn oz godov!« ske slike zakonskih zvez od pračloveka do da-našnUh časov. O tej snov! bo predaval vse-uSilfš&ri profesor g. dr. Dolenc 5. t. m. ob pol 11. na univerzi. Vstop prost. — Splošno žensko društvo.	277
Danes v areni Narodnega doma
Jausbal" S. K Ilirije
Začetek ob S. uri zvečer
Komite hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev
priredi
dne 9. februarja t. L v veliki dvorani Grand hotela «Union»
svoj vsakoletni
IX. va člmv ples
VESEL1ČNI KOMITE.
Plesne vaje
se vrše nadalje vsako nedeljo od Z.—7. zvečer v hotelu «Belevue»
Pod prokroviteljstvom N|. Vel, kralja Aleksandra
se bo vršil
v «Unions», dne 7. februarja
II. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerz«
Pustna sobota
v Sokolskem domu na Viču
Iffl. maškerada: Karneval v Meulin - rouge-u"
o— Prostovoljno gasilno društvo Vič-
OOaee ima v nedzijo 12. U m. ob 9. dopoldne v občinski pisarni svoj r&dni oočai zbor. Cfoai se vabijo. — Odbor.	274
n— Ciril Metodov nabiralnik v gostilni pri Kofiaka v Ljubljani je nabral zopet 246J0 Din. Gg. gostilničarji in gostje skrbite, da začno povsod nabiralniki delovati.
276
a— Vrtnarsko predavanje. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani bo priredila kakor običajno vsak torek tudi dne 7. t. m. predavanje. Predaval bo profesor inž. Jeglič o daiijah, in sicer v prostoru mestne dekliške meščanske šole pri $rr. Jakobu. Pričetek predavanja točno ob
20. Vabijo se člani hi vsi ljubitelji vrtnarstva.
u— Jadranašil V ponedeljek 6. t. m. ob 80. se bo vršH članski sestanek v Stataid J9NAO »Jadrana«. Zaradi važnega dnevnega reda udeležba za vse članstvo strogo obvezna. — Odbor.
B— Večere! tečaj na gospodinjski šoli »Mfadfts« za mestne uslužbenke in žene msateth uslužbencev se bo začel 8. t. m. ob 17. popoldne. Ker se vršita vzporedno kar dva tečaja, vsak po 3 večer« tedensko, lahko sprejmemo le šest reflektantlnl. Priglasiti m le v ponedeljek aH torek v »Mladiki«.
u— Vse« obiskovalcem ljubljanskih plesnih iol nudijo edino te nedeljske popoldanska družabne plašne vaje g. Jenka v veliki dvorani Kazln« od 3. do 7. pop. prijetno nada"evanie ln oerfekclionlranje v vseh modernih plesih. Pouk novitete prstki - faz in različnih kombinacij pri Tanga ki bcatooa, Id se v ostali iolah niso
poučevali. ZačetnJki-ce ob 3. uri Večerni plesni tečaj - perfekcija v sredo 8. t. m.
v Unionu.	272
o— Občni zbor realčoega podpornega diuštva v Ljubljani se bo vršil v petek dne 10. februarja t. 1. ob tri Četrt na 5. v zbo-rovatelci tukajinje realke.
o_ Kraljica cvetlic se bo volila na n. obrtniškem plesu, ki se bo vrši! v soboto 11 t. m. ob 20. v prostorih Kazine. Z izvolitvijo bo prejela kraljica cvetlic krasno darilo. Vabimo obrtništvo in prijatelje, da * svojimi družinami poselijo to prireditev, ki bo ena najbolj družabnih v letošnjem pred-pustu.	275
u— Pomiadek Rdečega križa V. b realke v Ljubljani bo priredil 5. t. m. (nedelja) ob 17. dTamski večer. Ker Je čisti dobiček namenjen dobrodelnemu društvu PRK, so vsi vljudno vabljeni. Prireditev bo v križevni-Ski dvorani. — Odbor.	264
u— Vreme ta noče spremeniti. V Ljubljani še vedno prevladuje južno vreme. Nebo se drži klsk) že več dni in včasih po kako uro lahno dežuje. Ceste in ulice so zaradi te& Izredno blatne; najhuje Je v mestni okolici, kjer so pota ponekod taka, da človek komaj dvigne čeveli iz blata.
n— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina, 1 prestopek kalje-nla nočnega miru, 3 prestopki obrtnega reda. 2 prestopka poškodbe tuje lastnine ln 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirane so bile 4 osebe fn sicer 1 zaradi vjačugarstva m 3 zaradi suma tatvine.
u— Nesreča pri rezanju kruha Posestnikov sin Janez Bogataj Iz Reteč pri SkofJ! Loki si je hotel predvčerajšnjim popoldne odrezati kruha za fužino. Pri tem pa mu je nož spodletel ter se mu zadri globoko v žfie na roki. Zaradi opasnega krvavlienia je moral Iskati pomoči v ljubljanski bolnici
u— Globoko reducirane cene na vse plesne obleke. Pr. Lukič. Stritarjeva ulica 346 u— Najmodernefe opremljeni damski salon za frlzlranje. onduliranie in drugo priporoča Engelbert Franchetti, Dunajska cesta 20.	230
h Maribora
a— Danska pesnica Karln MlhseRs se bo
ob svoji turne'i po balkanskih državah zgla-sfta tudi v Mariboru, kier bo predavala najbrže v Ljudski univerzi o snovi, ki fo najrajša obravnava, »ljubezen, zakon in raz-poroka«. V Maribor pride v drugi polovici tega meseca.
a— Vesel otroški pustni popoldan. Slov. žensko društvo v Maribora bo priredilo v sredo 15. t. m. ob 4. popoldne v veliki dvorani »Uniona« reduto mask z otrok? Starši, ki hočejo nakloniti svol'm otrokom veselo pustno zabavo, se že sedaj opozarjajo na to prireditev.
a— Nova mestna avtobusna proga. Z včerajšnjim dnem ie uveden tudi avtobusni promet na progi Nova vas-Laitersberg. Začasno vozi samo en voz, po potrebi pa bo uveden še drugi. Na progi Glavni trg-Tezno se je vozn-' red malo fzpremenfl.
a— Nesreča mesarja. V mestni klavnici zaposleni 50 letni mesar Ivan Šmit Iz Laj-tersberga se je včeraj ponesrečil na ta način. da mu ie tepndrsnfi pri rezanju mesa nož ter ga rani? na trebuhu. Prvo pomoč ie nudHa ponesrečencu rešilna postaja.
a— Nabavite oz. naročite si srečke drž. rrzredne loterije pri blagatai gl. pošte v Mariboru.
OKa
e— PoverJenBtvo Vodnikova dražb« v Celju bo pobiralo prihodnje dni po Celju in okolici članarino za leto 1929 tudi po svojih zaupnikih. Prosi zaradi tega, da stari ln novi člani zanesljivo plačajo članarino še tekom meseca februarja bodisi pri zaupnikih. bodisi v Tujskoprometni pisarni v poslopju Prve hrvatske praštedionice.
e— Glavna skupičina celjske Sokolsko župe se bo vršila na nedeljo 26. L m. v te-iovadnici Sokolskega društva (mestna osnovna šola) z običajnim dnevnim redom. Po sklepu zadnje glavne skupščine se bodo letos doposlala vsem v župj včlanjenim društvom tiskana poročila funkcionarjev in zapisnik zadnje glavne skupščine Društva morajo pravočasno sporočiti naslove delegatov, da se iim dostavi vabilo. Predlogi posameznih društev morajo dospeti starešinstvu v roke najmanj osem dni pred glavno skupščino, ker se sicer ne bodo obravnavali. Pristop na glavno sku-pščino ima vse članstvo, glasovalno pravico pa samo delegati.
e— Skrb za ceste pa že taka! Pod tem
naslovom je včerajšnji »Slovenec« kritiziral izredno slabo stanje cest v celjskem predmestju ter upravičeno udarM po svolih lastnih pristaših. Okoliška občina ie že več let pod klerikalnim jerobstvom, ki se za neposredno celjsko okolico prav nič ne briga. Res je, da bi lahko tu ob slabem vremenu v blatu utonil. Nič mnogo boljše pa m v mestu samem odkar vedrrjo in oblačijo klerikalci na celjskem mestnem magistratu. Glede vzdrževanja In gradnje novih cest imajo nekateri obč. odborniki naravnost vaške nazore. Ako je »Slovenec« menil te, potem ima prav; sicer bi pa bilo farizejstvo se delati lepega napram javnosti, ki se upravičeno zgraža nad skrajno slabim stanjem cest v mestu ln v okolici.
e— Mestno gledaHiče v Cela« uprizori v proslavo stoletnice rojstva L. N. Tolstega v četrtek, dne 9. t. m. njegov roman Vstajenje« v dramatizaciji A. Bataffla. Vlogo Kathiše igra ga. Sadar-Vorbachova, kneza Nehljudova g. Tedor Gradišnik. Režira ln biscenlra g. ravnatelj Valo Bratina. Pred-prodaia vstop»uc v knjigarni Goričar & Leskovi tk.
ni bilo treba intervenirati, kar so takoj delavci ogenj pogasili. Podjetje trpi le neznatno škodo.
r— Delo kmetijskega tečaja, katerega so organizirale skupno z oblastjo občine kranjskega sreza, dobro napreduje. Do sedaj so se vrfcli že štirje sestanki, katerih se Je udeležilo povprečno po 40 posestnikov in kmečkih sinov. Preteklo sredo so predavali okrajai glavar dr. Zobec o držav« upravi, laž. Kraot o gozdarstvu ta nadučiteij Zirovnik o sadjarstvu.
r— Zelenemu kriza je vdirala kranjska *>odružnica SLD 2000 Din.
Velika maskarada v Stražišču
v nedeljo 12. t. m. v Sokolskem
r— Gasilski ples. Id ga Je priredilo Pro-stovolfno gasilsko društvo na Svečnico v vseh prostorih Narodnega doma. Je sijajno »pel. Zabavo ie posetilo nad 1000 oseb. hidi Iz okolice, bližnje in daljne, kakor z Škofje Loke. Tržiča is Ljubljane. Največja atrakcija je bila posebna razstava naj. boljših vin, na kateri Je raastavilo 20 tvrdk Iz Gorenjske in Dolenjske nad 60 vrst vinske kapljice. Za v'na so se interesirali številni gostilničarji, tako da je bila improvizirana resnična vinska razstava. Za ples sta skrbela orkester ljubljanske »Sloge« in Na.godefcov jazz-band. Aranžerlem prireditve, ki je os>tavila najlepše vtise na kranjsko domačnost v Narodnem domu, Je le čestitati
Iz Trbovelj
Iz Krania
r— Preprečen ogenl v tovarni Inteks. Pretekli petek so preprečili delavci v tekstilni tovarni »Inteks« na farovšlo loki ogenj, ki b; lahko postal katastrofalen za podjetje. Okrog 14 ure je opazil moister v sušihrici. da gori bombaževina. Alarmirali so kranjsko požarno brambo. kateri pa
t— Predavanje o higijerti otroka se bo vršilo danes ob 15. uri v Društvenem domu. Predaval bo g. dr. Tone Cizelj. Po predavanju otvoritev higijenske razstave, ki bo odorta 10 dni.
t — Škrlatinka v Trbovljah. Skrlatinka se po naši dolini ooasnc širi. Da te bolezni ni mogoče popolnoma zatreti. so nalveč krive stanovanjske raamere Zanimivo le. da starti prikrivajo posamezne primere, ker se boje konhanaciranja.
t— S prvega nadstropja padla. 5-letna hčerka rudarja Kurenta, stanujočesa na Njivi. Je padla z okna prvega nadstropja na cesto Nezavestno dekletce le mati sama hitro odnesla v bolnico, kjer le zdravnik ugotovil, da Ima dekletce zlomljeno roko.
t— Intriae proti fnnanstvu. V zadnjem času se trdovratno širilo Vesti, da streme radikali v zvezi z.SLS za tem. da se občinski svet razpusti in postavi gerent. Naše stališče le znano: kot pravi demokrati smo proti vsakemu gereniistvu. Občinski svet le bil legalno tevoMen. pntrlen po vlad? ter n! nobenega tehtnega vzroka za razpust. Radikali v Trbovijati ne Txme*?Jo ničesar ne kvantitativno ne kvalitativno. Bls-tvesiih srpremernb fctsdi od novij, volitev nI pričakovati. Če pa mislilo praVtic ratl z eerenti toWko časa. da bndo vse Trbnv. Ue volile radikale in SLS. potem lahko čakajo do sodne« dne.
t— TrboveHski Rdeči krti Na občnem jjboru društva Rdečega križa za Trbovlje n okolico Je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Kar! Omerziu. učitelj; I. podpredsednik dr. Huco Baomi«arten. rudniški »dravnik: II. podpredsednik Jakob Gaštia-rič. župnik in duhovni svetniV; tajr,k Tn-ne Kuhar, učitelj: bla-gajnlčari<a ^dč. M ši Windi«cherieva učiteljica: skladiščnik Matija Čeme. občinski deslnfefctor; nadzorniki: Gustav VodutSek. šolski upravitelj: Josip Hauck. podietnrk. in Adolf Jesih, učitelj. Dru&tvo Je imelo v preteklem letu 5 stalnih članov. f»0 rednih in 240 podpornih. Razdelilo Je 8.K50 Dhi podpore poplavHen-cem in ioposlovalo brezobrestna posojila po plazovlu prizadetim posestn'kom. Nadalje Je preskrbelo poplav+jencem 13 vagonov sollfskega cementa po polovični ceni. Prired.lo le 2 spmarl-taneika tečaja, ki sta izborno uspela. SodeVrvalo Je tudi pri ak-cUl ferijalne kolonije revnih rudarskih otrok v Aleksandrovu. RaizdeTilo ie trboveljskim siromakom 1.250 D'n oodhnre. DruStvo pripravila nSc-eočevarSče ob mor. J«u za bolehne trboveHske občane ln rešilne stanlce v tTbove"«k1 občini T^bnvrll-čani. pristopajte k odličnemu, človekoljubnemu druitvu. ki nabira te dni Hane po dolini!
z— Sodnijski uradni dnevi ne bodo uku njeni Predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani je z odlokom 25 januarja t. 1. odločilo, da se bodo »odnijski uradni dne. vi vršili Se nadalje. Prvi uradni dan bo ju. tri 6. t. m., ostali pa vsak zanji ponedeljek v mesecu. Stroške bodo trpele zagorska, arziška in kotredešk« občina.
js_ Proinja za gerentstvo. Gerentstvo
prosimo, nai odredi, da bodo zaradi precej šnjega osebnega prometa o polnoči, ko pri. de osebni vlak iz Ljubliane, ugasnili elek. trično razsvetljavo namesto ob 23.30 uri ob 24 30 — Več občanov
z— Nevzdržne cestne razmere. Ceste v zagorski kotim! so v nevzdržnem stanju. Znač'lno pa je, da misli cestni načelnik go» spod Lebinger najeti posojilo za — tlako, vanje Litije! Vsak korak o zboljšanju po. zdravliamo, toda preden se naše ceste te. meliito ne urede. smo Zagorjani odločno proti takim nameram, ki bi se izvršile z našimi dokladami.
z— Razburfenje med rudarskimi upoko* jenet V sredo, ob priliki izplačevanja zni. žanih pokojnin novoupokojenim rudarjem, se je čula marsikatera pikra, a umestna proti vladaiočemu režimu, posebno SLS. ki Je za krivice rudarjem tudi soodgo. vorna.
z— Dve nezgodi. Na Izlakah se je te dni smrtno ponesrečila 41etna hčerka »irar. skega mojstra g. Galus*. Sedela je pri Ste. rfilnikn ter je po naključiu zvrnila nase vrel« mho. pri demer se ie no vsem životu •parila. Kliub t«Voi<taii zdravniki oomo či j« tekom Štirih dni podlejfl* z^doblio nim ranam. — V Kivrcu ie 31c<m otTok rudirskea* oaznika e Alojzija A'tiča pa. del s nriridka na štedilnik ter se zelo ope. kel Otroka so nesK k DolinSkovi na Loke, ki flrz*tfovar}«» razne bolrjmi in tudi opek. line. Ot"ok je sedaj že izven vsake nevar. sofh.
»— Glavna efvornna kavarne Mtllfer se bo danes spremenila v len. senčnat co*d kier se ho ob 19 uri otvorils velik« maske, rad« <»Br*tstva» Ob voniu dvh*ečega cvet. ja in ob zvokih rfdiiske godbe bo ra?a, nie do ??>+*••» Zanmrtva Ko »'»tovo tudi tek. m«	T" n*""^- m««Ve prp'm-'ona»
lf»dt" V^tonnvnu 5	rnrb'« 7*<*or»
i*"' m okoličani, pridite! Na svidenje' — Odbor.	273
Gospodarstvo
Naš uvoz iz Italije pada
Rim, 4. februarja
<Agenzia di Roma> objavlja podatke o izvozu italijanskega blaga v Jugoslavijo za prva tričetrtletja prošlega leta ter ugotavlja znaten upadek, tako da je italijanska trgovinska bilanca napram Jugoslaviji močno pasivna.
Za omenjeno dobo je naša država uvozila iz Italije blaga v količini 107.149 ton in v vrednosti 680 milijonov Din, medtem ko izkazujejo štf-vilke za prvih devet mesecev 1. 1926. še 126.815 ton v vrednosti 812 milijonov Din. Kljub temu upadku je Italija v našem uvozu še vedno na tretjem mestu.
Na stroške italijanskega uvoza so se povečale uvozne postavke Češkoslovaške, Avstrije in zlasti Angleške.
Rimska vlada je imenovala posebno komisijo. ki naj preišče vzroke tega padca in doiene. da - li je prehodne ali stalne narave. V Italiji pripisujejo ta primanjkljaj boj koto, ki se v nekaterih delih naše države iz političnih motivov izvaja proti italijanskemu blagu in italijanskim trgovcem.
= Trgovinska pogodba i Belgijo bo stopila 9. t ni v veljavo Ker so bili med našim poslanikom v Bruslju gosp. Vučkovičem in belgijskim zunanjim ministrom izmenjani ratifikacijski dokumenti elede trgovinske pogodbe med našo državo in Belgijo, bo ta pogodba stopila v veljavo 9. t m.
—	Trgovinska pngodba c Estonijo. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je bila predvčerajšnjim v Beogradu podpisana trgovinska pogodba ter konvencija o plovbi med našo državo in Estonijo. Za estonsko vlado je po?'"idbn podoisnl estonski poslanik gosp. Strandman. Trgovinska pogodba je bila sklenjena na podlagi največjih ugodnosti, ter vsebuje samo splošni del, brez tarifnega. Pogajanja so bila zaključena pred nekaj dnevi ter so potekla brez težkoč. Pri sklepanju pogodbe je bila upoštevana nova estonska carinska tarifa, ki bo 15. marca stopila v veljavo. Dosedaj je bil naš trgovinski promet z Estonijo minimalen. V letu 1926 smo uvozili le za 44.000 Din (1925. 2500 Din) izvozili pa le za 5000 Din (1925. 5500 Din). Vendar je upati, «la se bo na podlagi trgovinske pogodbe primerno dvignil naS trgovinski promet s to državo, kajti iz Estonske bi lahko uvažali marsikatere sirovine. ki jib potrebujemo, prav tako pa bi lahko dvignili tudi naš izvoz v to državo.
= Licenetranje bikov v 1. 1928. V času od marca do srede maja se bo vršilo toletno llcenciranje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je licenciranje bikov najvažnejši oblastveni posel na polju povzdi-ge živinoreje, je treb« zanj zainteresirati tudi širšo javnost. Namen licenciranja je, da se Iz cetotnega števila bikov odberejo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljšanja govedoreje. Same lastniki teh bikov dobijo dopustnlco in s tem dovoljenje, da jih smejo uporabljati za splošne plemenske svrhe proti primerni odškodnini. Pripuščanje nellcenciranih bikov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10 — 250 Din. Zato je potrebno, •ia prižene vsnkdo svojega nad 1 leto starega bika v pregled in morebitno licenciranje. Da se olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za obče blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. Ob priliki licenciranja se bo vršilo povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Največje važnosti je licenciranje bikov tudi za vsa občinska pred sto jništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licenciranih bikov, kar izrecno določa štajerski gov^doreiski zakon od 17. aprila 1896. Ako v občini ni dovolj spuSčalnih bikov. potem mora občina po tem zakonu skrbeti za nabavo in vzdrževanje še potrebnih bikov. Ker se bo v tem pogledu strogo postopalo. zato je v interesu občinskih financ, da ima vsaka občina čim več zasebnikov li« nciranih bikov, katerih je treba na vsakih 80—100 krav najmanj po enega. Podrobni sjwred licenciranja bomo še objavili.
= Licitacija gradbo poslopja Poštne hranilnice v Ljubljani. Gradbena direkcija v Ljubljani je razpisala prvo javno pismeno ofertno licitacijo sa prevzem gradbenih in profesijonistovskih del ter dobav za grad-bo poslopja Poštne hranilnice v Ljubljani, ki se bo vršila 9. marca ob 10. dopoldne v gradbeni direkciji v Ljubljani, kjer se dobijo tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki. Skupna vsota predvidenih del je preračunana na 8.130.189 Din. Ponudbe se imajo glasiti v obliki odstotnega popusta na vsote odobrenega proračuna.
= Redni letni občni sbor Narodne banke se bo vršil 4. marca t. 1. ob 9 dopoldne v poslopju Narodne banke v Beogradu.
—	Občni tbori. Dne 23. t. m. se bo vršil v bančnih prostorih v Ljubljani izredni občni zbor Slovenske banke. d. d. v Ljubljani (poročilo o sanaciji zavoda); 16. t. m. v prostorih Slovenske banke v Ljubljani izredni občni zbor <Tc\tilije>. d. d. v Ljubljani (poročilo o družbenem stanju, predlogi za znižanje delniške glavnice in eventualno sklepanje o likvidaciji družbe); 24. t. m. pa v prostorih Prekmurske banke. d. d. v Murski Soboti redni občni zbor Hranilnice v Križevcih, d. d. (bilanca za 1. 1927.).
= lnvoini informacijski nradi inozemskih trgovskih ibornif na pomladanskem velesej-niu v Frankfnrt« ob Meni. G'ede na veliko važnost frankfurtskega velesejma za inozemstvo, bodo tudi letos na velesejmu v Frank-furtu ustanovljeni izvorni informacijski uradi meddržavnih trgovskih zbornic, in sicer urad Nizozemske trgovske zbornice za Nemčijo Nemško. - italijansko trnovske zbornice, Nemško - turške trgovske zbornice in Ameriške trgovske zbornice za Nemčijo. Ti uradi bodo brezplačno dajali vse v poštev prihajajoče informacije glede izvoza, odprave in natovorilve blaga, kakor tudi glede drugih tozadevni'! vprašanj. Posamezni uradi se bodo tekom pomladnega sejma nahajali v sejm-skem uradu v Frankfurtu ob Meni, Haus Offenbach.	267
meta posledica visokih tečajev deviz. Navzlic prilično nespremenjenemu intervalutarnemu tečaju dinarja na inozemskih tržiščih, je Narodna banka, ki je po uveljavljenju nove devizne naredbe postala absolutni gospodar na naših deviznih tržiščih, v zadnjih dneh občutno dvignila devizne tečaje. Tako je napram preteklemu lednu dalje narasla deviza na London od 277.05 na 277.5, deviza na New-york od 56.8 na 56.895, deviza na Dunaj od 8.015 na 8.0225 in deviza na Prago od 168.45 na 168.80. Kakor je podoba, določa Narodna banka devizne tečaje edino po curiški pariteti. Ker pa je deviza na Curih v zadnjih tednih popustila, je tudi Narodna banka dvignila tečaje devizam. To politiko pa bi morala Narodna banka opustiti, ker je v interesu naše trgovine, da je naš dinar čim bolj stabilen napram vsem zlatim in stabiliziranim valutam, zlasti pa napram Newyorko, Londonu, Pragi, Dunaju in Berlinu. — Med efekti se je na ljubljanski borzi pretekli teden trgovala Ljubljanska kreditna po 135.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dosegla rekordne tečaje. Tekom tedna so se tečaji ponovno dvignili za 17 Din pri komadu. Včeraj je tečaj Vojne škode brez kupona narasel na 426 — 428 (s kuponom, ki je zapadel 1. t. bi znašal teaj 451 do 453) napram 434.5 — 435.6 (s kuponom) koncem zadnjega tedna. Tudi v ostalih državnih papirjih je tendenca čvrsta. Investicijsko notira 87 — 87.5.
Med bančnimi vrednotami je v zvezi s sklenjeno fuzijo med Hrvatsko eskomptno banko in Hrvatsko - slavonsko hipotekarno banko tečaj Eskomptne dalje občutno popustil ter se ustalil na višini 52 — 52.5 (koncem zadnjega tedna je Eskomptna notirala 82), dočim se je Hipotekama dalje dvignila na 65 (koncem zadnjega tedna je notirala 59 — 60). Tečaji odgovarjajo sedaj sklenjeni relaciji, po kateri se bodo delnice Eskompt ne in Hipotekarne zamenjale v delnice fu-zijoniranega zavoda (relacija je 5 : 4). Od ostalih bančnih vrednot se je Narodna dvignila na 5700 — 5750, Ljubljanska kreditna pa se je trgovala nespremenjeno po 135.
Med industrijskimi papirji se je Trboveljska v skladu z inozemskimi borzami ponovno in znatno dvignila. Včeraj je dosegla tečaj 540 napram 496 — 406 koncem zadnjega tedna. Tudi Vevče so bile zelo čvrste. Včeraj so bile zaključene po 155, dočim so Be koncem zadnjega tedna trgovale po 150 — 151. Sečerana Osijek je nekoliko popustila (na 545 — 552.5), prav tako Danica, ki je nazadovala na 135 — 142. Slabo je tendirala Slavonija, ki notira 10.5 — 11. Na drugi strani pa je Dubrovačka dalje zelo čvrsta ter se je dvignila na 450.
Po)rz?\ na naših borzah
Slab devimi promet na MnMfan«kl borzi. Pa-noven čvrsti dvi* Vojne škode. Tndi Trboveljska in Vevče so se okrepile.
Linbljana. 4. februarja. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi slab. Zlasti v sredo in petek je bil oromet minimalen. Sknnni tedenski devizni promet ie znašal 9.9 miMiona Din napram 16.9. 143. 19.3 in 12.6 milijona Din v zadnjih štirih tednih Kakor smo Se včeraj obširneje poročali, je nazadovanje pro-
4. februarja.
Trst Beograd 33.10 — 33.40, Dunaj 264.5 do 269.5, v Pragi 55.9 — 56.2, Pariz 74.2 do 74.5, London 92 — 92.2, Newyork 18.86 do 18.92, Curih 862.75 — 364.75; dinarji 33 do 83.50.
Dnnaj. Beograd 12.4525 — 12.4925, Berlin 169.16 — 169.66, London 34.535 - 34.635, Milan 37.487 — 37.585, Newyork 708.75 do 711.25, Pariz 27.84 — 27.94, Praga 21 do 21.08, Curih 136.32 — 130.82.
Cnrih Beograd 9.13, Berlin 124, Newyork 519.925, London 25.3225, Pariz 20.42. Milan 27.48, Praga 15.41. Budimpešta 90.90, Bukarešta 3.19, Sofija 3.745, Varšava 58.20, Dunaj 73.25.
Blagovna it«£rš£a
Z lesnega trga. Situacija na jugoslovenskem lesnem trgu je prilično ugodna, predvsem kar se tiče izvoza. Zal pa grozi nameravano povišanje železniških tarif zelo škodovati lesni trgovini in izvozu, zlasti izvozu iz Slovenije preko naših pomorskih luk. Kakor se zatrjuje^ je bilo zaradi namerava-nega povišanja tarif že nekaj večjih kupčij storniranih. Kdaj in v koliki meri namerava prometni minister zvišati tarife, ni znano. Prometni minister je le v ekspozeju k proračunskemu predlogu napovedal delno povišanje tarif. Na domačem tržišču trenotno še ni večjega zanimanja za gradbeni les, pač pa se precej takega blaga izvaža v Italijo. Ugodna je situacija na tržišču trdega lesa. Zaradi večjega povpraševanja so se cene hrastovim, bukovini in orehovini v zadnjem času občutneje dvignile. Inozemstvo (predvsem Francija) kaže veliko zanimanje za jugoslovenski hrast. Prav tako je večje povpraševanje po železniških pragih. V Sloveniji je trenotno povpraševanje za hrastove in bukove hlode, za morale, hrastove podnice in orehove hlode. Savinjska dolina pa se zanima za hmelovke (fco Žalec), ki se plačujejo po 5 Din (6 — 6.5 m), 5.50 Din (6.5—7 tn) in 6.50 Din (7—9 m). Navzlic pričakovani veliki potrebi po gradbenem lesu se v Italiji kupčija še vedno počasi razvija. Lesna trgovina je še vedno precej rezervirana Za bodoči razvoj rumun-skesra lesnega tržišča in za bodočo konkurenčno zmožnost rumunskega lesa je velike važnosti nameravana ustanovitev rumunskega izvoznega kartela za les. ki bo veljal za vsa sredozemska tržišča. Kartei se bo konstituiral na posebni skupščini interesentov, ki se bo vršila 11. t. m. v Bukarešti. Tozadevni konvenciji nameravajo pristopiti vse večje rumunske tvrdke.
S tržišča jajc. Na jueoslovenskem kakor tudi na inozemskih tržiščih cene dalje nazadujejo, kakor je bilo glede na letni čas pričakovati. Po vesteh iz inozemstva je povpraševanje slabo, ker so kupci precej rezervirani. V državah, ki uvažaio jaica. se krije trenolna potreba z domačim blagom, ki prihaja na trg. Dovozi so pri nas prilično živahni, vendar ne prihaja na trg toliko blaga, kakor ie bilo v prejšnjih letih običajno. Na debelo se plačuje po 1.20 Din za komad. Na ljubljanskem in mariborskem trgu pa je cena na drobno nazadovala na 1.25 - 1.50.
One sirovim kožam v Mariboru. Na mariborskem trgu se plačujejo sirove koze no nasledr.iib cenah: sroveje kože 17-25 50 Din. telečje 26—28 Din. svinjske 19_20 Din kg: koniske kože pa 150 — 200 Din komad.
Novosadska blagovna borza (3 t. m.) P š e*n i c a: baška. 77 /78 kg. 2 % 317.5 do 327.5: baška. 78 '79 kg. 2 % 322 5 - 33^ 5; bflnatska,. 78/79 k«. 2 % 317 5 - 327 5; gornjebanatska. 78 <79 kg 2 % 315 _ 325. Turščica: baška. stara 237 5 — 242.5; nova 230 — ?3": za februar 235 — 240; za marc - april 240 — 247 5: za april, - maj 242.5 — 250 Moka- ba5ka	in <0gg»
445 _ 4fifi: ba*ka c2> 420 - 440. baška <5> 400 — 420: baška 330 _ 345; baška <7> 2fl0 _ 290 Ot robi- baJld in aremski v ju tastih vrečah 210 — 220
Dovgalevskij,
novi sovjetski poslanik v Parmi.
Franc Molnar pripoveduje
svojim prijateljem o 50-letnici, ki jo je praznoval v Ameriki:
»Skušal sem utajiti iz razumljivih razlogov svoj 50Ietni rojstni dan. tako doma. kakor tam, z vso skrbjo. Zal, da btez uspeha, ker z mano vred je postala v teh dneh cela vrsta budimpe-štanskih umetnikov petdeset let stara in z največjim veseljem so me povlekli v to sramoto s tem, da so oznanjali s škodoželjnostjo: »Tudi on šteje petdeset let, tudi on šteje petdeset let!« Večer pred svojim rojstnim dnevom sem prebil v krogu organizacije ameriških madžarskih inženjerjev. Imel sem v Mac-Aipin-Hotelu ob'prisotnosti 600 ljudi predavanje, ki mu je sledil banket. To ie bilo v veliki restavracijski dvorani Med banketom, ki je potekal zelo prisrčno. ie skočil natančno o polnoči neki Madžar pokonci in dejal: »Moje daniš in gospodje, zdai je nolnoč, naš predavatelj ie pravkar dovršil Detdeset let.« in voščil mi ie vsesa dobrega nekaj. kakor je že navada. Bil ie v Ameriki živeč madžarski pisatelj. Pa sem mu tudi rekel: »Za takšno prosiaško vlogo je pripraven pač samo kolesa!« Tedaj se ie pojavila za mojim hrbtom hipoma visoka priprava iz nikla. radiiski od-dainik. in poleg njega neki ameriški gospod. Na strehi Mac - Alpir. - Hotela je postavljena za nesrečo namreč oddajna postaja. In v trenutku, ko sem hotel sesti, ves vesel, da se mi bo vsekakor posrečilo zakriti svojo sramoto v tem intimnem krogu, je zavpil ameriški gospod. »speaker«: »Tiho! Po naključju slavimo v hotelu, kier se nahaja naša oddaina postaja, pravkar slovitega pisatelja dram Franca Molnaria. ki ie dovršil natanko pred eno minuto petde-
set let. Ob tej priliki bo proizvajal naš znameniti zamorski zbor v počast gospodu Molnariu zborsko pesnitev iz spevoigre »»Manhattan Mary««. »Komaj sem se bil zbral od tega strahu, se prikaže za mano osem črnih mož, ki mi zatulijo nekaj v uho. Nato pravi »speaker«: »S tem smo končali slavnost na čast gospodu Molnariu. Sedai bo svi-ral naš orkester trideset minut plesno muziko«. In že je natovoril pripravo kakor puško na ramo in se oddaljil z zamorci, ne da bi pozdravil. <Tako so slavili molo SOletnico.«
Za filateliste
prihajajo polagoma slabi časi. Moderna doba odpravlja stare vrednote in je za» čela odpravljati tudi znamke. V Nem» čiji uvajajo sedaj poseben avtomatski poštni predal, v katerega vržeš na eni strani določen denar, na drugi pa za» lepljeno pismo. Avtomat mehanično pritisne na pismo poštni žig z datumom in z drugimi podrobnostmi, ki znamko popolnoma nadomeščajo. In vendar ne bi bilo samo zaradi filatelistov škoda, če bi znamka izginila! Ž njo bi izgubili tudi povsem novo in uspešno — kuro. V nekem strokovnem medicinskem li* stu poroča znan nemški zdravnik, da je zapisal na živcih bolnemu možakar* ju — nabiranje poštnih znamk. In mo> žakarju so se živci v tem opravilu po kratkem času čisto pomirili.
Svetilka aa dlani
Nočni stražnik v Kodanju upravlja ulični promet 8 svetlobnimi signali kakor kaže ta slika.
Vagon za smučarje na gorski železnici
Na gorski železnici med Wengenom in Scheidcggom v Švici so za smučarje napravili poseben voz, ker turisti v navaden osebni vagon ne morejo vzeti smuči.
Črni dnevi Evrope v L 1928
Poljski astrolog Julijan L. Haluza objavlja svoja prerokovanja za leto 1928. in pravi:
Evropi se obetajo v letošnjem letu vulkanične erupcije in potresi. Elektro-magnetske napetosti bodo povzročile silne katastrofe. V meteorološkem pogledu bo tekoče leto zelo bogato na izpremembah. Poletje bo zelo vroče. Iz-
Improvizirana bikoborba v Madridu.
Na prometnem trgu v Madridu se je odtrgal bik in se je zagnal v množico Slučajno navzoči toreador, ki je bil določen za borbo v areni, pa je presekal vozel kar na pro* stem: usmrtil je žival z mečem in je rešil ljudi opasnosti, za kar ga je množica na* ložila na rame in navdušeno nosila po mestu.
bruhnile bodo bolezni in umiranje bo veliko.
Gospodarsko stanje se bo popravilo, vendar ne bo loto minilo brez finančnih škandalov, defravdacij, prevar itd.
Anglija bo ostro nastopila proti sov-
jetom. Borševišfkemu režimu pretijo notranji nemiri in neredi. Italiji, Rumuniji, Grški in Jugoslaviji groze zunanji konflikti. Grški preti spor s Turčijo. Italija bo silno t:p la radi elementarnih nezgod. Mussolinija čaka velika nevarnost, ki se bo končala s smrtjo.
Avstrija bo i^ela težko notranjo in zunanjo krizo. Madž?rnka bo doživela znatne izpremembe. V Nemčiji bo suho in §krto leto. Kritičen dan bo posebno 23. november. Usoden bo posebno za Madžarsko, Dalmacijo, Španijo in Avstralijo.
Američana
R. H. Donnelley je bil lastnik velikega založništva v Chicagu. L. 1905. je doživel strahovit denaren polom. Sodišče. ki je prodalo njegovo imetje, je izplačalo upnikom 27 odstotkov terjatev, ostanek pa je Donelleyu odpustilo, ker je bil z družino na cesti. Založnikovi upniki so pri tej priložnosti izgubili okroglo vsoto 300 ti^oč dolarjev!
Donnellev ni izgubil poguma. Uredlil si je malo tiskarno. Podjetje je uspevalo. se širilo in neslo lep dobiček. Donnellev se je spomnil vseh svojih upnikov in jih je izplačal dragega za drugim z obrestmi vred. Po 22. letih je seveda bilo težko najti tega in onega; vendar, da bo imel čisto vest, je mož
Fr. 1.
Važne reforme
y
Nepopisna radost, da gojimo v Beogradu tako odlične fotelje, in se moje skromno pero tudi ne bi lotilo, da nepopisno radost popiše, če ne bi bila ta mesec najemnina in je gospodar siten, in prosim slavno uredništvo, da honorar izroči kar moji ženi, ko bo prinesla rokopis.
Mislim, da ni kleveta in da moje pero ne bo prišlo pod paragrafe in ričet, ako rečem, da so nekateri izmed onih foteljev naravnost ženijalni; v skrajnem slučaju pa se moje pero seveda tudi ne bi ustrašilo dokaza resnice niti ne popravka, preklica in častne izjave.
N. pr. oni fotelj, ki so iz njegovega naročja v povzdigo narodne prosvete izšle šolske čepice! Šolske čepice pomenijo nezaslišan korak na po ju učeče se mladine. Moji jih nosijo vsi štirje z najboljšim uspehom. — Samo eden je dobil minus — cvek v zgodovini, drutf pa je prišel v razredno knjigo zaradi jezika. Toda je bila reč taka, da sta bila tisti dan doma pozabila čepici, in sta mi trdno obljubila, da se ne bo zgodilo več.
Ali pa oni odlični fotelj, ne vem vec, kako se piše, ki je gospodičnam v mmi-»trstvih predpisal novo modo zgoraj in
spodaj. Kajti je uprava naše kraljevine resnično slaba in potrebna reforme pri nc-gah in glavi, a je ta fotelj prvi kreni! od jezika k dejanju in se z odločno roko reforme lotil in jo pričel pri nogah in glavi tipkaric. Hkratu je v ministrstvih ukinil lepotne tekme Ka;ti so poprej bile med tipkaricami tekme, katera je najlepša, in so jih priprave za prvenstvo — mislim, da se temu reče trening — stale dokaj časa in napora in potem je bila ena izvoljena in je dobila naslov: »Miss Finansija« ali »Miss Agrarna reforma« ali »Miss Izenačenje zakonov« in je ves Beograd govoril samo o tej miss, za gospoda ministra pa se ni nikdo brigal, kar je jako škodovalo uradnemu ugledu.
Sedaj pa se je oglasi zopet nov fotelj in je še smrkelj vzel v svoje vešče roke, da ga reformira.
Sestavil in objavil je jako temeljit pravilnik. Ta pravilnik se tiče saobra-čaia in je notri čim najstrožje ukazano, kako in kam se ima saobračaj odslej vsekovati.
Ta reč je res ženijalna in smo nanjo lahko ponosni in ji ne bi bila kos vsaka
Pravilniku je oosneti, da je drugače naš saobračaj v zglednem redu, hvala Bogu! Pragovi da so brezhibni, tračni-
ce sijajne in osobja zadosti in preveč. Kar pa da povzroča obilne železniške katastrofe in žalibog odškodnine, je to, da se osobje pravilno ne vsekuje. To je tisto in ima pravilnik podrobna navodila, kako in kaj: Osobje da si mora iz srajce pod pasom, kjer se srajca itak ne vidi in je odveč, lepo izrezati žepni robec in kadar se na železnici pojavi kaka odlična osebnost iz inozemstva, naj jo osobje najprej legitimira, potem pa, ako je res iz inozemstva, ročno potegne iz službene torbe žepni robec, ga razprostre in se vanj strumno in s poudarkom vsekne, kar naj osebnost iz inozemstva potrdi z lastnoročnim podpisom v kontrol, knjigi. Tako se bo inozemstvu najbolj prepričevalno dokazala visoka kulturnost naše kraljevine. — Mesto tega pa, kaj je delalo saobra-čajno osobje dosedaj? Oziroma ako ne vse osobie, vsaj dober del osobja in to baš oni iz najbližje okolice ministrskega fotelja? Ni potegnilo robca nikakor ne, kajti ni takega robca sploh ne gojilo, nego je kar z bridkim kazalcem desne roke pritisnilo na desno nosnico, skozi Ipvo pa z brutalno silo pihnilo, da je venkaj zletel /es naboj na pod ali v steno ali celo go::podu ministru ali komurkoli na hlače. In se je za levo nosnico enako sprožila še desna I
poiskal vse od prvega do zadnjega in poplačal svoje stare dolgove. A ne samo to. Plačal je tudi obresti, čeprav je vsota ž njimi narastla na približno 600 tisoč dolarjev. Tako so dobili Donnelle-yevi upniki poleg glavnice še 112 odstotne obresti. Pri nas bi se kaj takega najbrže ne zgodilo.
V San Franciscu je umrl kaliforniški advokat Gavin Mc Nab. Zapustil je premoženje, ki ga cenijo na 600 do 800 tisoč dolarjev. V oporoki je določil, da prejme od te vsote A. M. Elkinsova iz Pala Alta 35 tisoč dolarjev denarja. Pojasnil je tudi, čemu to volilo. Elkinsova je bila nekoč advokatova klijen-tinja. Nab ji je nasvetoval investicijo, ki se ni obnesla. To škodo je popravil v testamentu. Dvema drugima bivšima klijentoma je volil Nab Lz istega razloga po 20 tisoč dolarjev, tretjemu pa 5 tisoč dolarjev. Odvetnik pa se je domislil tudi svoje dolgoletne in zveste strojepiske Lucy Dunne. Zapustil ji je 35 tisoč dolarjev v nagrado in še 20 tisoč dolarjev za volilo v dobrodelne svrhe po njenem prevdarku. Polovica celokupnega premoženja je advokat zapisal ženi, ostalo pa raznim institucijam.
Drag ničvreden bankovec
Dva Danca, trgovski potnik Bolvig in zidarski mojster Kofeedjensen, sta se podala lansko poletje na izlet v Nemčiio. V Hambureu sta se seznanila z neko damo. ki je jima podarila za ša* lo ničvreden bankovec za 10.000 mark iz inflacijske dobe. Na povratku sta šla s tem bankovcem v neko sonderburško banko, kjer so ga jima res izmenjali. Prejela sta zanj 8860 danskih kron. Se» le čez nekaj dni je banka opazila po* moto. Dala je oba Danca v Kodanju aretirati. Bolvig je imel še ves denar pri sebi. Pred sodnikom sta se s Kofee* djensenom izgovarjala, da nista dvo* mila o veljavnosti bankovca. Bila sta obsojena.
Labod Ane Pavlove
V londonski četrti Golders Street so neki dan pešči obstali pred nenavadnim prizorom. Od nekod je priletel labod, ki se je spustil tik poleg službujočega stražnika. Stražnik se je nahajal baš v metežu prometa, ko je beli ptič udaril ob tramvajsko žico in sedel na tla.
Ljubeznivost londonskih stražnikov je prislovična. Ce se ženska boji prekoračiti ulico, jo pelje čez cesto policaj; in če pelje ženska zibko, se ji vselej pridruži stražnik ter se na oni strani ulice s prijazno besedo poslovi od matere in otroka. Tudi v tem primeru je pokazal stražnik svojo srčno kulturo: pristopil je k tiču. ki je bil lahko ranjen. Hotel mu je pomagati. A ptič je bil svojeglav in je vrnil dobroto z udarcem. Policaj, ki ni imel preveč časa za tako epizodo, se je podvizal in je hotel la-
Aa&o se ne poslužite
Alad in
petroleumsfcom lamporr sa usijanom svetloSeu & GLAVNO ZASTKPSTVO
JLA JUGOSLAVIJO
BAKZEI, D.D.SUBOTiCA.
ZALOGA IN ZASTOPSTVO
BREZNIK & FRISCH
LJUBLJANA, STRITARJEVA UL 7
boda ujeti, trmasti ptič pa se ni dal niti prijeti. Borba se je tako srdito razvijala. da se je nabral okrog policaja ogromen venec ljudi, ki so iztezali vratove in čakali, kaj bo sedaj. Po dolgo-
Finski prvak v drsanju Thunberg,
drži prvenstvo v svoji stroki na razdaljo 500, 5000 in 10.000 m že štiri leta in ga bo skušal braniti tudi na letošnji olknpijacfi.
PAZITE!
NE POZABITE!
Za »Faustom« prvi amerikanski vele-film nemškega re-žišerja F. W. Mur-nau-a, izdelan v Hollyvoodu s tro-
škom nad 1,200.000 dolarjev.
(Sunrise
Sonnenaufgang)
Velepesem dveh bitij. - Film večne, neminljive lepote George 0'Brien Janet Gaynor Film, kakoršnega dosedaj še ni bilo ;n ga mord nikoli več ne bo!
v Elitni kino Matica
Kaj si mora inozemstvo misliti ob takem vsekovanju! Inozemstvo, ki presoja vse razmere le po načinu, kako se saobračaj vsekuje! Potemtakem pač ni čuda, da v inozemstvu ne dobimo posojila ne počene pare.
Temu je kriv samo saobračaj in njegovo balkansko vsekovanje. Škoda je ogromna in je odgovoren zanjo v polni meri saobračaj in se ne sme pritoževati, da se mu bodejo prejemki znižali, da se krije škoda. In bo odslej sleherni, ki bi se vsekoval zoper pravilnik, neusmiljeno izgubil svoj položaj brez disciplinarne preiskave in sodbe. —
Pravilnik pa še pove, da saobračaj tudi stranišča ne uporablja pravilno, kar je jako obžalovanja vredno. Odslej da ne bo nikdo nameščen, kdor ne bo znal in ne bo svojega znanja izkazal v pismenem in ustnem izpitu pred komisijo, hi bo v temeljitejšo izobrazbo sa-obračaja v tej točki otvorjen v Beogradu pos®ben dvomesečni tečaj, koj ko bodo v Beograd dospela potrebna učila — sedaj jih še nimajo.
Pravilnik izraža nado, da bo saobračaj kos novim nalogam in da zlasti spričo tujcev iz inozemstva z vso službeno vnemo se vsekoval in uporabljal stranišča, Tako se bo nezaslišano izboljšal
promet in ne bo več nezgod in odškodnin in deficita in nam bo inozemstvo drage volje dajalo posojila.
Jaz tudi mislim, da jih bo, in še mislim: ko se bo pravilnik obnesel v sa-obračaju, ga bodo posnela ša druga mi-; nistrstva in finančni uradi in veliki žu-i pani in sodnije in pošte in celo armada, j In bomo potem imeli posojila iz inozemstva kakor hudič toče in ne bo več treba,
da strada Hercegovina, da stradajo železničarji, da stradajo staroupokojenc:, da stradajo novoupokojenc:, da stradajo neupokojenci, da stradajo orožniki, da stradajo brezposelni, da stradajo zaposleni, da stradajo pridobitni krog:, da še bolj stradajo oni, ki niso pridobitni,
da stradajo trafikanti, da stradajo invalidi, oziroma naj se oni oglase, ki ne stradajo, da bo reč krajša, in ne bo več konkurzov in ne bodo več zaprte šole, ker država ne plača kurjave in luči,
in skratka: ne bo več Balkana.
trajnih prijemih je zmagal zastopnik reda in miru. Vzel je laboda pod pazduho in se odstranil ž njim na policijsko stražnico, kjer so upornika najprej nasitili in napojili, nato pa ga zaprli v kletko.
Policija je začela poizvedovati, odkod je priletel čudni ptič. Dognala je. da je pobegnil iz vrta slovite ruske plesalke Ane Pavlove, ki ima devet labodov in jih vsak dan opazuje ter po njih pleše svoj nedosegljivi labodji ples.
Glasovanie z elektriko
Neka švedska družba za izdelavo električnih priprav je sestavila za finsko poslansko zbornico poseben stroj, ki registrira v najkrajšem času uspeh kakšnega glasovanja. Dočim so potrebovali 1. 1925. za približno 300 glasovanj celih 75 ur, se je skrčila ta doba za isto število glasovanj sedaj na 10 ur. Pri tem je vsaka računska napaka izključena. Glasovanje je vseeno tajno in po aparatu samem strogo nadzorovano.
Titulescu se razgovarja z Mussolmijem.
Skbi letalec Chamherlin...
Človek ie lahko dolga leta vodil letalo, lahko je preletel tudi Atlantski ocean, pa se mu utegne vseeno pripetiti. da mu dokažejo — nezadostno sposobnost za to stroko. To se ie zgodilo CIarenceu Chamberlimi, ko je polagal ze dni v Ameriki uvedeni državni izpit za pcevoznega letalca. Na vsa vprašanja je dai sijajne odgovore, samo ko je šlo za cenitev razdalj, se mu je ustavilo. Vodja izpraševalne komisije ga je začudeno pogledal in mu je dejal: »in vi trdite, da ste že vodili letala?« Po končanem izpfitu se ie izrazil Chamber-lin med smehom napram svoiim prijateljem. da so mu dali nasvet, naj svoie pomanjkljivo znanje dopolni z zasebnim študijem. »Morda je to vzrok.« je pripomnil, »da sem hotel doseči Berlin, pa sem pristal v Kottbusu.«
Okrašeni detektiv
Mr. O" Qqanor, član londonske policijske centrale Scotland Narda, se je mudil v Parizu, kjer je hotel proučevati delovanje in sredstva francoske policije. O' Clonnor je izboren detektiv, ki je dokazal svoje sposobnosti v neštetih primerih, ko je vršil svojo dolgoletno službo po londonskih beznicah, po temnih zločinskih predelih svetovnega velemesta.
Pred nekaj dnevi je stal pred postajo Saint Lazare v Parizu in je čakal na omnibus, da ga popelje v hotel, kfjer je stanoval. Pravkar je bil prišel s predavanja o praktikah mednarodnih žepnih tatov. Pred postajo je bila velika gneča in ko je dospel omnibus, je postala stiska še večja. Tedaj je stopila k njemu mlada dama in ga prosila, naj ji pomaga v vozilo. Detekttiv je ga-
lantno ugodil prošnji Sam je ostal zunaj, da bi počakal radi prenapolnijeno-sti prvega omnibusa na drugi omnibus. Končno ga je pričakal. Toda ko je segel v žep, da bi plačal vozni listek, je izvlekel prazno roko. Listnica z vsem njegovim denarjem in z vsemi listinami je odletela — s prvim ommi-busom.
Praktike mednarodnih žeparjev so se obnesle na samem zastopniku največje svetovne protižeparske inštituci-je. Ubogi O' Clonnor bi bil najrajši zamolčal neprijetnost, ki se mu je zgodila. toda radi listin jo je moral razodeti svojim francoskim kolegom. Ti so mu obljubili, da stvari ne bodo raznašali dalje — in so svojo obljubo držali tako, da govore sedaj vsi francoski in drugi listi po svetu o njej.
Prehrana skozi kožo
Na zadnji seji dunajske Zdravniške družbe je poročal profesor dr. Stejskal o velevažni iznajdbi.
Že dolgo je znano, da se uvedejo razni medikamenti, kakor jod in živo srebro. v telo lahko skozi kožo. To velja tudi za oljnate snovi in za tuberkulin Na tem temelju je sestavil dr. Stejskal živilo iz 50 odst. masti. 36 odst. oTlji-kovih hidratov in 4 odst. beljakovin. K temu pride še neka množina solne raztopine. Tega živila zadostuje 200 g na dan. preide pa v telo na ta način, ia se koža ž njim drgne. Procedura se vrši četrt ure do 20 minut. Prve dni -zgubi telo običajno do poldrugega kilograma na teži. potem pa se vzredi in tudi koža postane vedno bolj sprejemljiva za prebavljanje. Ta način prehranjevanja je posebno priporočljiv za jetičnike, ki zrasejo po teži. in za /se one bolnike, ki jim želodec ne deluje ali jim delovati ne sme. n. pr. pri krvav-ljenjih in gnojenjih v želodcu ali pri neprestanem bruhanju.
Istočasni potresi in njih
iseboina zveza
Te dni so javljali listi o celi vrsti potresov, ki so se vršili skoro istočasno po raznih delih sveta, v nemškem Črnem lesu, na južnem Badenskem, na Nižjem Avstrijskem, v Italiji, Mehiki tn na Sundskih otokih. Ker so te pojave spremljali deloma velikanski izbruhi in ker je tudi delovanje solnčnih peg te dni jako živahno, so razni listi izrazili domnevo, da so vse te stvari med seboj v tesni zvezi. Učenjaki pa so drugačnega mnenja, kakor je videti iz kratkega posnetka izjave, ki sta jo poslala nekemu berlinskemu listu dva priznana strokovnjaka, dr. Bock z meteorologično - magnetskega observatorija v Potsdamu in dr. Schneider s potresnega oddelka geodetskega zavoda v istem kraju.
Dr. Bock pravi, da ni med solnčnimi pegami in potresi kakor tudi vulkanskimi izbruhi prav gotovo nobene zveze. Vpliv solnčnih peg se javlja v mag-netsikih prikaznih najvišje zračne plasti, dosedanja raziskovanja pa še niso mogla ugotoviti, da bi bili pojavi visokega ozračja v zvezi z dogodki zemeljske notranjosti. Pač pa povzročajo vulkanski izbruhi tudi potrese, čeprav kakšne zakonitosti med obema pojavoma še niso ugotovili.
To potrjuje tudi dr. Schneider. Večina potresov, vsaj takšnih, ki obsegajo večja ozemlja, je po današnjem na-ziranju tektonskega značaja in nastaja po mehanskih spremembah v zemeljski skorji radi premikanja njenih plasti, radi sesedanja votlih prostorov v skorji itd. Tukaj vplivajo tudi vulkan, bljuvanja, pa jim ne smemo pripisovati prevelike važnosti, ker so vulkanske energije v razmerju s tektonskimi tako malenkostne, da opazijo ljudje nlih potresne učinke kvečjemu na razdaljo 50 km, dočim registrirajo vulkanske potrese v daljave tisočih kilometrov. Tukaj odloča predvsem hipnost povzročujočega pojava. Počasnih sprememb v zemeljski skorji ne opazimo kot potres, velikanska učinki kraka ta v-ske katastrofe leta 1883. pa so nastali
n. pr. vsi zaradi tega, ker je polovica otoka nenadoma izginila v morje. Vendar povzročajo že najmanjši vzroki tresenje zemlje. V višljih nadstropjih kakšnega poslopja občutijo to tresenje že tedaj, če vozi avto mimo. Tudi hipne spremembe zračnega tlaka bi bile lahko vzrok potresom. Treba je pomisliti, da pomeni vsak milimeter dviga-uija v barometru porast zračnega pritiska za 13.6 milijona kilogramov na kvadratni kilometer zemeljske površine. Vendar pa nastanek potresa iz tega razloga praktično še m dokazan.
Anglež in Voltaire
Francoski filozoi Voltaire je bil zelo priljubljen. Ljudje so neprestano iskali priložnosti, da bi se z njim seznanili.
Nekoč ga je prišel nadlegovat neki Anglež. Sluga mu je naznanil njegov poset, a Voltaire je obisk odklonil ter ie rekel slugi:
<Reci mu, da sem bolan.»
Sluga je šel in sporočil Angležu gospodarjevo naročilo. Kmalu pa se je vrnil in je povedal, da Anglež noče popustiti in da tišči še trdovratnejše vanj.
cPovej mu,» je Akel Voltaire. «da umiram».
Tudi to ni pomagalo. Anglež je bil hladnokrven in je hotel Voltairea videti za vsako ceno. Hotel je videti, če ne živega Voltairea, pa vsaj njegovo truplo. To je Voltairea silno razburilo in poslal je slugo ven s sporočilom:
<.-Voltaire je umrl. Vzel ga je vrag.»
Šele po teh kategoričnih besedah je Anglež napravil dolg obraz ter odšel po svojih potih.
■ ■ ■■ ■ ■ ■ 1 \ Tihotapska afera na Poljskem
Finančni organi na poljski meji so zadnje čase ugotovili, da prihaja v deželo mnogo blaga, ki ni zacarinjano. Posebno mnogo se je na ta način vtihotapilo obleke ln garderobe, ki je podvržena visoki carini.
Sedaj so varšavske policijske oblasti izsledile moža, ki je izvrševal to prepovedano obrt. Piše se Korner. Izdajal se je za zastopnika Nummhallove firme z Dunaja in je priznal vse svoje prestopke.
Korner je stanoval v varšavskem hotelu »Bristol« ter je imel zveze z naj-odličnejšimi krogi, katerim je »naravnost« dobavljal potrebne predmete. Račune jim je dostavljal samo v dolarjih. Delal je torej na debelo. Sedaj pa pride najglavnejše: Korner je dobavljal izdelke iz svoje stroke tudi bivšemu finančnemu ministru Zdziechow-skemu, knezom Lubomirskemu, Radzi-
willu, Lnbeckemu in drugim mnogim knezom in grofom. Seveda pravijo vsi, da niso vedeli za njegove tihotapske
manire, utajiti pa tudi ne morejo, da so plačevali blago cenejše kakor v trgovini.
—	Jaz govorim samo to, kar mislim.
—	Zato ste ves večer molčali 1
Samo zdravi ljudje smejo v zakon
Ni dolgo tega, ko je izjavil angleški antropolog sir Artur Keith, da bi moral počakati 10 tisoč let. če bi hotel iz človeštva iztrebiti vse nalezljive in poded-Ijive bolezni. Zelo ostro je Keith nastopil tudi za to. da se dovoli ženitev, oziroma možitev samo zdravim osebam. Njegov apel ie rodil dober sad.' Našlo se je nekaj zdravnikov, ki so izdelali načrt zakonskega osnutka in tega bodo morali poslej upoštevati vsi Angleži, ki bodo stopali v zakon.
Glasom načrta bo moral vsak ženin pa tudi vsaka nevesta predložiti oblasti zdravniško potrdilo o svojem zdravju. Kdor ne bo imel dokazila, da je relativno zdrav se ne bo smel vpreči v zakonski jarem. Zdravniški predlog zahteva obvezno uvedbo pole. na kateri bodo pojasnjene težkoče in posledice nezdravih ženitev in možitev. Epilep-tikom. alkohlikom slaboumnim in gluhonemim bo zakon sploh zabranjen. Zakonski predlog se bo obravnaval že na prihodnjem zasedanju londonskega parlamenta in bo. kakor vse kaže. odobren in sprejet brez protestov in brez odpora.
Moskovska grmada
Angleški listi poročajo iz Moskve: Pred kratkim sta gledala Herostrat in kalif Oman z velikim zadovoljstvom na početje uprave delavske čitalnice v Tveru Čitalnica je imela knjižnico, v kateri je bilo 5500 zvezkov. Pet tisoč so jih sežgali na grmadi. Poseben odbor, ki ie po nalogu iz Moskve prere-šetal knjižno zalogo, je našel, da večina knjig ni prikladna za delavske sloje in je velel knjižnico izropati. knjige pa uničiti.
Napravili so grmado in sežgali na nji najprej Shakespeareova dela, potem knjige Saltykova - Ščedrina. pa tudi Marxov »Kapital«, Marx - Engelsov »Komunistični manifest« ter »ABC komunizma« od Buharina ki je ena glavnih knjig sedanjega sovjetskega režima.
Ta diogodek se bo obravnaval še na sodišču, ie pa dovolj značilen za pre-so:anje prosvetljenih razmer v boljše-viški Rusiji, ki tako slabo pozna svoje apostole in preroke.
Dogodki ene čikaške noči
Čikaška noč ni nič daljša kakor ljubljanski ali beograjski dan. in vendar se v par urah, ko ima tema oblast nad ljudmi, zgodi neverjetno mnogo stvari. Prošli teden je bila noč od nedelje na ponedeljek posebno razgibana. V neko banko so vdrli roparji. Zvezali so uradnika, ki je imel službo in pazil na tatove ter odnesli 40 tisoč dolarjev. Neki draguljar je bil v isti noči okraden za istotako vsoto vrednostnih predmetov. Izkupila pa jo je tudi neka dama. ki je šla na plesno zabavo z bogatim nakitom, vrednim 7000 dolarjev. Neznani tat jo je okradel baš ko je stopala v dvorano.
Vse to se je zgodilo v eni sami noči. In kar je najznačilnejše: na dan po banketu, na katerem so govorniki po-vdarjaii. da je Chicago eno izmed tistih ameriških mest. ki se v njem izvrši najmanj tatvin in vlomov...
Smrt na banketu
Avstrijski trgovinski muzei ie priredil slavnostni banket, da bi počastil petletnico, odkar deluje bivši minister lieinl kot njegov predsednik. Slavnost je veljala tudi članu predsedstva g. Ar-turju Rixu. ki ie deloval istotako že pet let v tej funkciji pri ustanovi. Baš ko je bil Rix končal svoi slavnostni govor, se ie zgrudil od srčne kapi zadet v sto! in je no nekaj hipih izdihnil.
aPoglej nu, Pavel, ali ni tam spodaj po•
tres?»
Zamudniki stavkajo
V pariškem »Thčatre Ateliers« je
prišlo do majhnega škandala. Ravnateljstvo je bilo sklenilo, da ne bodo zamudniki smeli v dvorano »o oričetku predstave in je začelo IzvaiaŽ ta sklep
o priliki neke generalne vaie za novo uprizoritev. To ie izzvalo ogorčenje med nekimi povabPenri ki so 7ačetek zamudili, in so dali duška svojim občutkom s hrupnim koncertom ropota-iočih nog in bobnaiočih pesti. Ker je bil med zamudniki tudi neki kritik, so zagrozili vsi njegovi poklicni kolegi, da bodo stavkali. Zahtevali so. naj prosi ravnateljstvo oproščenja, kar se je po kratkem pomišljanju tudi zgodilo.
Kaj vem? - Koliko znam?
Serija vprašanj št. 9.
1.	Kai ie heraldika?
2.	Kaj ie snop?
3.	Kai razširja malarijo?
4.	Koliko tehta do oriliki kokošje jaice?
5.	Kaj je »mrtva roka<?
6.	Kako veliko ie kitovo iaice?
7.	Kje leži Etna?
8.	Kai pomenilo izraz;! brntto. netto, tara?
9.	Čigava Je opera »Fra Diavoloc?
10. Katero je glavno mesto Perrije?
I! Koliko vrstic ima distihon?
12.	Koliko tehta kubični meter rraka?
13.	Koliko odstotkov alkohola vsehuje po priliki normalno vino?
14.	Kako se ie imenoval sin Odiseja in Penelope?
15.	Kako so se imenovale ločene žecs Cbarlieia Chaplina?
16.	Kai so mormoni?
17.	Kako se imenuje Lev Trockii s svojim pravim imenom?
!8. Po kom se imenujejo avtomobila »Cadillac«?
19.	Kdo ie Le Corbusier?
20.	Kdo ie spisal »Dona Onixota«?
21.	Kakšen napis ima angleški red hlačne podveze?
22.	Koliko cilindrov ima Rolls Rayce?
23.	Kai pomenijo tla koncn dokaza črke o e. d.?
24.	Katere so bile prve besede Chariesa Lindbergha. ko je po preletu Antlantika pristal na pariškem letališču?
25.	Katera slavna francoska trazedka je nastopala v gledališču z amputirano cozo?
Odgovori v prihodnji številki.
GUBE IN RAZPOKE NA KOŽI
zginejo. 5e po umivanju §e mokro kožo masiraš vsak dan s
KREMO SIMON
(Crdme Simon)
ia se z brisačo očreS šofe .po aasSranja. Koža obraza ta rok »stane mehka ia baržanasto voljna.
Puder (b mOo SIMON, Pariz.
A. Ulrelch:
Strel v pragozdu
Bobby Armstrong se je zleknil v svoj klubski stol. To je bilo vedno znamenje, da namerava povedati katero svojih nezaslišanih pustolovščin, ki jih je doživel tam v Braziliji, odkoder, se je bil še-le nedavno vrnil. Klatil se je več let kot lovec po divjih pragozdih in sličnih neprijetnih krajih. Kadar pripoveduje Bobby Armstrong svoje doživljaje, obhaja Človeka mrzla zona, in kdor še ne pozna strahu, se ga nauči pri tej priliki. Moraš imeti krepke živce, če hočeš brez škode za zdravje poslušati Armstronga.
Torej — kakor rečeno — Bobby Armstrong se je zleknil v svoj fotelj ln takoj nato deial: »Prijateljčki, ali sem vam že kdaj pravil o tistem strelu v pragozdu, pri katerem sem imel o-praviti s šimpanzom?«
Ugotovili srno soglasno, da Bobby tega še nikoli ni pravil, in smo silili vanj, nai nam vendar pove to dogodivščino, ki bo gotovo zopet zelo čudna...
»Saj tudi je«, je odvrnil Bobby, po-greznil roke v hlačne žepe in iztegnil noge na sredo sobe. »Je to morda najčudovitejša stvar, ki se mi je sploh kdaj pripetila. Toda sodite sami.«
»Torei — je pričel — lovil sem takrat tam nekje za reko La Plata na rajske ptice. T© je p roki e to težavna stvar. Tu moraš biti že na vra2je spreten, Ce ho-
češ kaj opraviti. Kajti rajskih ptic ne smeš streljati, ker bi se sicer poškodovalo njihovo dragoceno perje, ampak jih je treba loviti z mrežami. Ko sem tako nekega dne zasledoval enega teh lepih ptičev, sem se izgubil od svojih tovarišev. Ptič me je vodil za nos od drevesa do drevesa in kmalu sem obtičal v pusti goščavi.
Armstrong si je prižgal drugo cigareto.
»Nu... in tedaj sem zdajci zaslišal glasno vpitje in javkanje, bolestno klicanje in tuljenje. Prepričan, da se je enemu mojih tovarišev morala pripetiti nesreča v boju s kako zverjo, sem pohitel tja, odkoder je prihajalo to čudno vpitje. A kako sem ostrmel, ko pridem tja in zagledam na starem samcatem drevesu velikega šimpanza, ki se je z eno svojih silnih rok oklepal debla, z drugo pa neprestano lomil veje in jih metal dol. Hiter pogled na znožje drevesa mi ie takoj pojasni' to šimpanzovo početje. Okoli debla se je ovijala velikanska zelena kača!
Šimpanz je bil zares v strašnem položaju. Na druga drevesa ni mogel pobegniti, ker so bila predaleč narazen, više gor v drevo ni mogel, ker so bile veje prešibke in ga ne bi bile držale, dol z drevesa pa tudi ni mogel, ker je spodaj prežala nanj kača. Pa je zato v tej smrtni stiski tako strahovito vpil in rjovel V prvem trenutku sem neodločno obstal in premišljal, kaj naj storim. Potem pa sem dvignil puško in sem
pomeril na kačo. Strel je zagrmel po pragozdu, kača se je divje vzpela, si-kala in puhala, nato pa omahnila na zemljo. Bila je mrtva. Šimpanz je bil rešen.
Medtem, ko sem puško zopet nabasal, je šimpanz skočil z drevesa in... se iel približevati meni. Kaj je hotela žival? Ni šala imeti opravka s temi velikimi opicami. Za vse slučaje sem se postavil v bran, dvignivši puško k licu. Tedaj pa... pa se je zgodilo nekaj neverjetnega, nekaj, kar se mi v vsem mojem lovskem življenju še nikoli ni primerilo. Šimpanz je mahoma dvignil obe roki in s strahobnim, trdim, stisnjenim in votlim glasom zaklical: »Ne streljati, master, — tu dober prijatelj!«
Jaz sem kar okamenel. To so bile vendar besede, besed'e, ki jih je izgovorila ta opica. Ves brezumen sem strmel v šimpanza. Puška mi je omahnila v rokah.
»Ni!... vi ste človek,« se mi je slednjič izvilo iz ust.
»Ne, hvala Bogu... jaz sem opica,€ je bfl odgovor.
»A vi — vi vendar znate govoriti.«
»Vse opice znajo govoriti.«
»Nemogoče ,.. Nikdar še nisem nobene slišal.«
»To že verjamem. Kajti med nami opicami obstoja tajna pogodba, da bomo vedno strogo čuvali to našo skrivnost. Ko bi (mi vi ne biT5 rešili življenja, bi tega tudi nikoli ne zvedeli... A kako naj\ se vam zahvalim, master? Ne
morem drugače, kakor da vam zaupam to našo skrivnost. Morda vam bo kdaj tu v pragozdu dobro služila... Častna beseda, da nas ne boste izdali?« Udaril sem v ponujeno šimpanzovo • šapo in sem jo stresel. »Ampak povejte I mi, prosim, iz kakšnega razloga pa i varujete tako strogo tajnost?« sem | slednjič vprašal opico.
Tedaj se je šimpanz neizmerno žalo-| stno nasmehnil.
»Ah, da, dragi moj master... Vidite: j ko bi liudje vedeli, da znamo me opice govoriti, potem bi bilo z našo svobodo kmalu pri kraju. Vsilili bi nam blago-dati tako zvane kulture. Ljudje bi nas prisilili, da jim služimo. Morali bi delati. plačevati davke, se vpisovati v strokovne organizacije... morali bi voliti in se cerkveno poročiti... Tega bi se nam ravno še manjkalo. Kcmec bi bil naše svobode! Zdaj pa je ves svobodni pragozd naš. Ni treba nam hoditi v nobeno pisarno, nobeno delavnico... In lahko vsak čas. kadar se nam poljubi, podvorirno kaki opičji dami, če nam Je všeč... Razumljivo vam bo potemtakem, zakaj tako strogo varujemo našo tajnost...«
»Popolnoma vas razumem«, sem rekel in prisrčno stisnil šimpanzu roko v slovo. On je o-cfkobacal nazaj v gozd, jaz pa sem poickal svoie tovariše. To je bil najčudnejši strel v pragozdu, ki sem ga kdai sprožil...« je zaključil Bobby Armstrong svoje zanimivo pripovedovanje .., •
J. Delmoot:
Nesrečna številka sedem
Točno ob sedmih je priletelo pismo
Inge skozi razpoko pri vratih v stanovanje.
Heinz je sedel ves obupan pri mizi in je buljil v pisanje, ki Je dišalo po parfumu. Črke so mu plesale pred očmi. Konec! Vsega je konec! Ni mu šlo v glavo, da držj v rokah poslovilno pismo.
Zunaj je grmelo in treskalo. Heinz je upiral svoj pogled v košček papirja, ki je bil oblit s tako blago dišavo in na katerem so stale tako grozne besede. Dvigal je roke proti nebu.
»Zakaj ne udari strela vame?« se je spraševal. Tedajci se je zabliskalo. Heinz se je zrušil na tla.
Ko se je zavedel, je pogledal na mizo. Ingino poslovilno pismo je bilo preluknjano in ožgano. Vzel ga je v roke in ga je zmečkal. Slučajno se mu je ustavil pogled na športnem listu, ki je bil takisto preluknjan. Točno na tistem mestu, kjer je bi! natisnjen program velikih kon f-skih dirk v Ep somu. Predrta je bila baš številka sedem. Vprašal se je: »Ali ni to morda migljaj usode?«
Prišlo mu je na um. da je natanko pred sedmimi meseci prosil za Ingino roko. In poslovilno pismo je prišlo ob sedmih! Pogledal je poštni žig na za-lepki in je ugotovil datum: bil ie sedmi dan v sedmem meseca. In kazalec n
Kraljestvo mode
©znatiia se pomlad! Sicer še ne v vreme nu — lastovic še ni, ceste so blatne in v oblakih polno padavin. Ampak kraljici Modi tega tri mar, ona suvereno prehaja iz zime v pomlad te nam prinaša že prve modele •pomladanskih plaščev.
Tndi topot vidimo na novih kreacijah modnih salonov dve bistveni črti nedavne preteklosti: preprostost ln okus. Oblike so enostavne, barve pa skoro bi rekli nevtralne. Prevladu-jejo: bejž, peščena in sploh
Spomladanski plašči
gosto drug poleg dragega. Isto garnituro opazimo tndi na rokavih. Ovratnik je ozek, krasi ga stiliziran cvet iz trakcev. Plašč podložimo s kasho ali z lahkim snknenlm blagom. Posebno originalna podloga pa Je kamelina dlaka.
Drugi model nudi primer terrmobarvnega plašča iz nabranega aH progastega blaga. Podloga je svetlobarvna, ovratnik zavihan, stranska partija plašča na levi je obrnjena navzven. Efekt in eleganco tega oblačila še
vsi shi prehodi od srebrne do dimaste ni-anse. Kaj pa da ostane kasha na svojem dosedanjem častnem mestu; moda ji izkazuje spoštovanje, ki ga po pravici zasluži ter jo upošteva in uveljavlja kakor dcslei.
Novost spomladanske modne sezone prinašajo plašči iz "svile. Ti plašči so pod-šiti z bogato podlogo, ki ii nova moda odmerja več pozornosti kakor prej.
Novi plašči niso ne ravni, ne zvončasti. Drže se srednjega stila in se skušajo prilagoditi posebnostim modne dame. Sploh se opaža, da ubira moda v noveišem času individualne jša pota. Vsaki dami ie na prosto dano, da prikraja obleko zase po lastnem okusu.
Prvi model na sliki prikazuje črn plašč iz svile. Zvončasti slog ie na njem komaj naznačen. Piašč je na spodnjem robu gat-niran s svilenimi trakci, ki so našiti
Prevleka za čevlje
b v sedanjem deževnem vremenu priporočljiva za vsako damo. Narejena je iz tankega, prozornega gumija, ki stori, da podoba čevlia ne izgubi nič na eleganci, pač pa j & J. njo noga zaščitena pred mokroto in vlago.
povečamo, če pokrijemo glavo s svetlosivim klobukom ne preširokih kraicev.
Za deževno vreme si dama omisli nepre-
močljiv raglan z velikimi gumbi. Raglan sega iedva do kolen ln le krajši od krila.
Na zadnji sliki vidimo štrapacni plašč iz angleškega modnega blaga, najrajši iz ho-mespuna. Tudi pri tem plašču je podloga izredno važna in prihaja najbolj do veljave pri ovratniku ln na rokavih Takšen plašč ie prikladen zlasti za hladno vreme in za potovanje. Če mu odvzamemo podlogo. ga bomo lahko nosili tudi poleti ob hladnih večerih.
Kombiniran steznik
bo dobrodošel posebno obilnejšim životom. Navadno je iz gumija ali vsaj iz elastične« ga materijala. Zgornji rob je obšit s čipkami, ki se lahko pokažejo v dekolteju. Na stieznik se lahko pripno hlačke; ta kos garderobe je torej izredno praktičen.
Radio-aparate
dobite najboljše in najcenejše pri
SLAVO KOLAR, elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.
uri je kazal točno sedem minut Čez sedem — na tej točki se je bil ustavil, kakor da ne sme in ne more naprej.
Ali ni vse to migljaj usode? Preštel Je vrstice pisma — bilo jih je sedem! V sedmih vrsticah mu je Inge naznanjala, da ji mati ne dovoli vzeti za moža človeka, ki nima niti »sedem cunj«. Jezno je zmečkal pismo. Še včeraj mu Je bilo, kakor bi živel v nebesih — zda-i pa mu je zlobna sedmica Ingine matere strla srce in uničila srečo!
Ko je razmišljal, mu je pogled spet C/bstal na preluknjani sedmici v listu, ki je naznanjal spored konjskih dirk. Ta nesrečna sedmica! Vzel je klobuk In ie zdirjal Iz sobe.
Oje je tramvaj ln je odštel sprevodniku voznino. Ko je pogleda! na njegovo čepico, ie s strahom ugotovil, da Ima številko 77. Blizu postaje mu je sprevodnik vrnil denar: odštel mu je Sedem dinarjev!
. Ravnatelj banke, ki ga je Heinz poiskal. se ie dal pregovoriti. Posodil mu Je sedem tisoč dinarjev. Potem je naiel avto in velel, naj dirja na posta io. Gledal je in skoro ni mogel verietl svojim oče-m: vozilo ie imelo številko 777!
Voz je nocil na mestu n^oisa številko 74. postelja pa spet številko sedem! Heinz se Je vozil do meje. Zbudili so ga
ob sedmih zjutraj. Vso noč so ga mučile strašne sanje. Sanjal je, da ga preganjajo. In povsod je videl ln sledil samo številko sedem. -Na koncu je zbežal pred zasledovalci v gozd — in glej v gozdu je bilo samo sedem dreves! Naposled ga je naskočilo sedem razbojnikov. Dobil ie od njih sedem udarcev po glavi, prav tedaj pa se je zbudil in je slišal strogi glas službujočega organa:
»Pokažite potne liste! Revizija Je
tu!«
Domislil se je, da nima vizuma. Rešila ga je dobra ideja ki mu Je šinila v glavo. V nevidirani potni list je vtakni! šop bankovcev. Z njimi se je odkupil. Pustili so ga dalje. Krmar na ladji je imel številko sedem in v Folkestonu mu je komisar vrnil žigosan potni list, ki ga je bil prepečatil s številko sedem.
London.
Taksi številka 17.707 je odpeljal Hein-za v hotel Piccadilly. Dobil je sobo v sedmem nadstropju s številko 727.
Preden se je spravil spat. je naročil naj ga zbudijo ob sedmih zjutraj. Su-geriral si je namreč, da mu mora številka sedem prinesti srečo.
Naiel je avtobus in se je odpeljal na dirkališče. Gneča je bila velikanska in ko je prišel do sedeža ter je hotel sta-
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m « kw>, PRANKFURT («38 n 4 k v). LANGENBERG (460 n A)kw), STUTTGART (379m 4kv). PRAGA (348m 5kw). LONDON (Daven try 1604 m 25 kv), ZAGREB (310 o 0.7 kw). BRNO (441 a 3kw). RIM (450 m 12 kv). DUNAJ (517 m 7kw), Daveatrj (493 m 12 kw). VARŠAVA (m> m 10 kv). STOCKHOLM (Motala 1320 a 30 kw>.
Nedelja, 5. D.
BERLIN 20.30: Večer v varieteiu. (Orkester in solistih FRANKFURT 20.30: Prenos programa iz Sttrttgarta.
LANGENBERG 10.30: Goetze: »Adrijena«;
opereta v 3 dejanjih. STUTTGART 19.30: Ruske oesmi te ar*ie.
_ l. Mnsorzskil: Iz opere »Boris Go-
dunov«. — 3. Alabijev; Tri oesmL — 3» Grečaninov: Dve oesrai. — 4. Rira-skii • Korsakov: Solnčna himna. — 5. Borodln: »Princ Igor«. 20JO: Pastorale. PRAGA 20: Orkestralen koncert. — 1. Mea-delssohn: Škotska simfonija v A - molu. — 2. Beethoven: Klavirski koncert v C - molu. — 3. Suk: Serenada za godalni orkester, od. 6. LONDON 22.05: Orkestralen koncert -- 1. Saint - Saens: JunaSka koračnica. — 2. Glazunov: Slavnostna trvertura. — 3. Verdi: Moč usode. — 4. Chabrier: Poljska slavnost — 5. Thomas: Iz opere »Mjgnon«. — 6. Cowen: Soita. — 7. Verdi: Iz opere »Othello«. — 8. Sveud-$en: Umetniški karneval. — 9. German: »Romeo te Julila«. ZAGREB 20: Prenos opere »Zrlnjsld« Iz
Narodnega gledališča v Zagrebu-BRNO 20: Dvofakove skladbe. — 1. Iz opere »Povodna vila«. Nato lahka godba. RIM 21- Prenos te gledališči DUNAJ 19.15: Komorna elasba — 1. Schu-bert: Godalni kvartet v C - molu. — 2. Beethoven: Godalni kvartet v E -molu. od. 59.
20.10: Nestrov: »Le obiestno«; burka s Detiem v 3 deianiih. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 19.15- Koncert solistov, zbora in orkestra. Nato večerni koncert lahke efasbe.
Ponedeljek. 6. U.
BERLIN 20: Predavanje o radiofonljt. 21.15: Orkestralni koncert. — 1. H&n-del: Godba ognjegascev. prirejena za godalni orkester. — 2. Beethoven: Klavirski koncert v C - molu. 22.30: Večerni koncert lahke eodbe. FRANKFURT 20.15: Koncert. (Bach. Schfinberg. Busoni. Beethoven, Re-spighl.)
LANGENBERG 19: Komorna glasba. — 1. Busoni: Koncert za 2 klaviria. — 2. Re-gerieve pesmi. — 3. Brilsche: Scherzo za 2 klavirja. — 4. Graenerieve tn R. Straussove pesmi. — 5. Liszt: »Don Juan«; fantazija za 2 klaviria. STUTTGART 20.15:. Prenos programa ii Frankfurta.
PRAGA 19.15: Kalman: »Cirkuška princesa; opereta v 3 deianiih. LONDON 20.15: Mendeissohnove sonate za orgle.
22.35: Komorna zlasba. — 1. Foerster: Kvintet za pihala v D - duru, op. 95.
2.	Rubinstein: Tri oesmi baritona. — 3. Poulence: Trio za oboo. klavir in fagot. — 4. R. Strauss: Pesmi za bariton. — 5. Ravel- Sonat'na za klavir.
ZAGREB 20: Mladinski večer prosvetnega tedna. (Sodeluje mladinski pevski zbor.)
BRNO 20: Tartini: Sonata z vražjim trl-leriem.
20.30: Mešan večer. (Orkester, solisti i. t d.)
RIM 20.45: Vokalen in histrumentalen koncert lahke elasbe. DUNAJ 20.05: Koncert dtmaiskeea simfoničnega orkestra. — 1. Srbelius: Ka-relia. on. 40. — 2. Rinaldini: Pesmi. —
3.	Mozart: Kronanie. — 4. Aleks. Dar-gomirski: Fantazija. — 5. Beethoven-Četrta simfoniia.
VARŠAVA 30.30: Chopinov večer. — 1. Poloneza v A - duru. — Trije prelu-dijl. — Notturno v G - tnoln. — Scherzo. (Vse za klavir.) — 2. Štiri pesmi
—	3. Balada v F - dnrn. — Impromptu v As - duru. — Valček v As - dum. op. 34. (Vse za klavir.) — 4. Stlri pesmi. — 5. Mazurka v E - molu. — Mazurka v Cis - molu — Uspavanka,
—	Poloneza v As - dura. STOCKHOLM 30.15: Večerni koncert solistov.
Torek. 7. H.
BERLIN 30.30: Valčkov večer. (MillScker.
Joh. Strauss.) Nato večer v dialektu. FRANKFURT 20: Prenos programa iz Stuttgarta.
LANGENBERG 19: Komorna glasba. — !. Haydn: Godalni kvartet, op. 76. — 2 Brahms: Pesmi. — 3. Mozart: Dva
viti na konja s številko sedem, je opazil, da so ga okradli.
Vendar ni obupal. Stavil je poslednje novce, ki jih je imel v hlačnem žepu. Računal je, da bo dobi' največ;o nagrado, čeprav je bil stavil malenkosten znesek. Ko so se konji spustili v dir, je sedemkrat potrkal na naslon svojega sedeža.
Konj 7 je tekel zelo slabo. Heinzu ni šlo v glavo, da je tako in ne drugače. Njegovi računi se niso skladali. Neprestano je govoril sam s seboj: »Kaj pa številka sedem? Ali ne bo prva?«
Po dolgem času se je Heinz osvestil. Spoznal je. da leži in da hodjio okoli njega ljudje v belih oblačilih. Venomer pa je ponavljal številko sedem.
»Sedem,« je po daljšem premoru izjavil zdravnik. »Ta mož spada na opazovalnico. Naložite ga na nosila!^
ftSEONOfi&riOBlE DEHTEČA JUSTA
stavka lz kvarteta v D - dum. — 4. Schubert: Pesmi za bariton. 30.15: Orkestralen koncert. (Rameau. Havdn. Dittersdorf. Berlioz. Liszt).
STUTTGART 20: Oretry: »Skopuha«; komična opera v 2 dejanjih. Nato: Lor-tzing: »Skušnja v operi«; komična opera v 1 deianiu.
PRAGA 19.15: Večerni koncert solistov in orkestra.
LONDON 20.15: Mendeissohnove sonate za orgle.
20.45: Ruska glasba. — 1. Musorgskij: »Semeni v Daročincih«. — 2. BoTodin: »Princ Igor«. — 3. Čaikovskii: »Eugen Onegin«. — 4. Glinka: »Knez Holin-skli.< — 5. Čaikovskii: Patetična simfonija. — 8. Rebikov: Božično drevo.
ZAGREB 20: Kavič: »Medvedgraiska kraljica«: legendarna opera v 5 dejanjih.
BRNO 19: »Večerni koncert«. — 1. Suppč: »Pikova dama«. — 2. Delibes: Počasni valček. — 3. Padilla: Valencla. — 4. Granichstaedten: »Orlov«.
RIM 20.45: Instrumentalen koncert
DUNAJ 20.05: Verdi: »Traviata«: opeTa v 3 deianiih.
VARŠAVA 20.30- Koncert orkestra na pihala.
STOCKHOLM 20: Verdi: »Moč usode«. (Prenos iz stockholrnske opere.)
Sreda. 8. H.
BERLIN 20.10: E. Steffan: »Miliiardna večerja«: opereta v 3 delih.
FRANKFURT 20.15: Veilier: »13. stol«; igra v 3 deianiih.
LANGENBERG 20: Verdi: »Ples v maskah«. (Prenos iz gledališča v Bar-menn.)
STUTTGART 20.15: Prenos programa iz Frankfurta.
PRAGA 19: Simfoničen koncert. — 1. Schubert: »Rosamunda«: uvertura. — 2. Bloch: Concerto grosso za eodalni orkester. — 3. Dvofak: Simfoniia v F -duru. od. 76.
LONDON 20.15: Mendeissohnove sonate za orgle.
BRNO 19: Prenos simfoničnega koncerta iz Praze.
RIM 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert.
DUNAJ 20.30: Weiss: »Rešilni otok«; igra v 3 deianiih.
VARŠAVA 13.15: Koncert skladbe Johanna Straussa.
20.30r Večer MieSislava Karlovicza. — 1. Dve oesmi za zbor. — 2. Venec pesmi. — 3. »Angelns«: melodrama. — 4. Venec oesmi. — 5. Pod olatano, — Ne plakaj. — Naileoše pesmi. — 6. Serenada za orkester.
STOCKHOLM 19.50: Simfoničen koncert. !. Madetoja: Simmonija v A - duru. — 2. Kuula: Sin in suženj: simfonična pesnitev — 3. Sibelius: Tapiola: simfonična oesnftev. — 4. Sibehus. Povest.
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
Zavod za zdravljenje renmatizma
(IscHasa in nenralglie) UNIV. MED. DR. B. SEVER,
ZAGREB. Turišičeva ul. "26.
DrOETKER
JEVIM
Na »boli preizkušene recepte razpošilja na želk) brezplačno in prosto od poštnih Dristorbin. Dr. Oetker. d. z o. z, Maribor.
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
G. J. N. v Sp. Dvomimo, da U m vam apia-
čaVo, da napravljate galuoovec ali, kakor ga vi imenujete, »brivni kamen« sam. Stropvo sestoji, kot pove njegovo ime, večinoma iz gakma, ki za ie treba previdno raztopiti nad ognjem. K temu primešajte pred tnato glicerina ia mentola. Raztopino vlijte v dobro pomažčeee kalupe. Ko se stvar strdi, jo vzemite h njih ia ]o polirajte z vodo na stekleni pioSči. Pri normalni vporabi ic za koio nežkodlHv. - G. L. S. ▼ tj. (V. D. z. 8 ) Omenjeno pehanje ima lahko {ako različne vzroke, ker ie samo znak temeljne bolezni, ne pa bolezen. Prvo pa more ugotoviti samo osebna preiskava. Ce so vzrok aapravtyasga plinov v želodcu abnormalna vretja, poskusit« s sledečim zdravilom: resorcina 02, betanattola 02, saloia 0.5 gr. naj vam naredi lekarnar aa i prašek. Ta&ih praškov vzemite po 3 aa dan v obžEci vode. Opozarjamo vas, da pra£ek sa jeziku ne peče, kar {e pa brez pomena. Poleg tega namočite na Yk litra borovničeve« 1 žličko kamina, prav toKko Janeža m kamilic skozi 24 ar. Tega aromaččnega žganja lahko popijete par čašic dnevno. Da bi pehanje samo na sebi koga »-izhiralo«, je prazna vera. — G. M. T. v S. Kožne bolezni mora zdravnik videti, ker mnogokrat tn<K strokovni opis ne zadošča. S samo navedbo »izpuščaj, Kšaj, kožice« m si. nam ni po-raagano. Obrnite se na kakega Specialista za kožne bolezni. — G. R. M. v V. Po vašem opisa nam je čisto nemogoče uganit* za kaj gre. Ce vam je doslej tuširanje z lapisom pomagalo, nadaljujte s tem letenjem. Ali poskusite morda inotyol. Najboljše pa bo, če se zaupate kakemu strokovnjaku, ali pa se odločite in se odpravite v bolnico. — G. V. P. »C.P.B.C.P.N.M. Kar vam moremo nttjoo svetovi Je: poddfte brez odloga v ljubljansko botoieo, in m dajte ondi sprejeti na kimrgfen oddeiek. Kar vam moremo sicer svetovati le: malo stati, malo hoditi. iz večine ležati, da ima koleno mir. Nas! ponoči obkladke k raztopine 1 Hice Darkaaske soli na l liter tople vode. Po dnevi ai a tir alte v koleno sledeča malo: Jothion 10.0 anet-erooll. 50. — G.A.M.VR. O.S. Adresa dove: Prof. dr. Julias Wagner von Jamegg. Vorstaad de r I. Klinik f. Nerven a. Geisteskrankbeken, Waea IX. — G. a T. v St. V. p. P. OOvidno tiskovna pogreška. Iz teksta vendar izhaja, da ima stati mesto »več« — »manj«. — O. A. A. v T. p. Z. Brez mSnoskopične preiskave »e m moči v nobenem ozira izreči. Vsekakor stvar ne sme tati združena z bolečinami. Ce ste se svoi-čas. ko ste izločevali beljakovino, čutili sicer povsem zdravega, je verjetno, da primes ni izhajala iz ledvic ta da Je torej izvora, ki stoji v zveri z ostalimi vašimi izsledki. Obrnite se aa kakega strokovnjaka v svrbo točne preiskave, ugotovitve bolezni in zdravljenja. — G. O. P. v G. L. Mrazenje ie očividno živčnega izvora. Frotirajte se v primerno temperirani soba vsak večer, prodno greste spat s toplo vodo, katero utirajte toliko časa — t. J. kake 3—5 minut s kako bolj grobo otiračo v kožo, da ta povsod pordi. Potem spijte na dušek 1—2 čašioe konjaka in ležite. To pa — vsaj {rotiranje — treba izvajati par mesecev. Proti drugi nadlogi, pod katero bre^dvomno zobovje trpi, m pravega !eka. Sem pa tja se doseže kaj s primerno prikrojenimi mehaničnimi napravam (n pr. primerno kr-S pico podplatnega usnja, privezanega na trakovih i krog vrata in podobno) — velika večina ljudi pa i tega ne prenese. Poskusite vsak večer vzeti j posneto žličko bromovega natrija, morda se nad-j loga vsal ublaži, če ne prestane. — G. K. C. * R. Peg se ubranite lažje, nego jih odpravite, če so se že pokazale. Znana taka pasta sestoji iz: solnokislega kitama 2-5 gr, etakovega oksida 40 gr, iojevca 60 gr, glicerina 50 gr. — Proti £e nastalim pomaga pogosto te svežih citron čzžeti sok, s katerim velja namazati kožo. Za draga lupila se treba obroki na zdravnika, ke*r živosre-bmih preparatov ne oddajajo v lekarni.
CTJLiUULLlLiiJLJLJUULJUL3LOJLU
DLXEODD[X3on[xoxronoonn3aaro
Reumatisem.
Izjava zahvale.
O. dr. Rahlejevu,
Beograd, Kosovska 43.
Kakor Vam ie znano, obračal sem se k Vam že do sedaj in priporočal Vaše zdravilo proti reumatizmu RADIO BALSAMIKA. Zdravilo sem uporabljal pri mnogih. Rezultat je odličen, tako da je v teku treh do štirih masiranj bolezen vedno nehala. In pri tej priliki rni pošljite 2 steklenici RADIO BALSAMIKE. Naročili so jo po meni moji prijatelji Vi ste z Vašim spaso-nosjiim zdravilom napravili neprecenljivo pomoč človeštvu, tako da se do sedaj neozdravljive bolezni ozdravijo tekom treh do štirih dni. Prejmite izraz mojega globokega spoštovanja.
Arandielovac, 16. aprila 1927.
Bogomir Lazarevič,
zvaničnik sreza jesenic&og
Zdravilo RADIO BALSAMIKA izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetja Laboratorij RADIO BALSAMIKA dra. L Rablejeva, Beograd, Kosovska 43. Zdravilo se dobi T vsaki boljši lekarni in drogeriji.
Mož z mehom in smehom
V veselju
Godčevska je dobra: ves predpust gode in se smeje, prepeva in tolarje šteje. Ali ni vsak, ki zna vleči meh, za ta težavni poklic. Dober godec mora imeti več talentov kakor fajmošter, zato je tudi Prešeren zložil pesem or-glarčku, fajmoštru pa nobene. Trden mora biti in nikdar ne sme opešati, zakaj ni lahko na gruntarskem ženitova-nju skoraj po ves teden noč in dan gosti, zbijati šale, prepevati same različne in jesti, kakor bi metal v brezdno, vmes pa zalivati za tri korenjake. 2e tudi drugi pospravijo dosti pijače, ali nikdo je ne prenese toliko, ker nikdar ne sme opešati, kaj šele zaspati. Pesem pravi, da ima grlo kakor rokav in kakor bi skozenj teklo, mu nič ne stori. Seveda le pravemu godcu, ki so pa redki, da jih pozna in obrajta soseska devetih fara in še onostran hribov,
V žalosti
saj vesela ohcet ni toliko odvisna od dote kakor od godca in njegove umetnosti. Same orgle še niso vse. Tudi vi-že za ples ne. To je po večjem za mladino na podu, za stare pa mora zapeti k harmoniki, če začno odjenjavati pri besedi in pijači. To je treba najprej pohvaliti:
Prav lepa je farba, še boliš! je žmah — —
Pa še lepše in bolj vesele, da ožive tete in možaki. Najprej smešne, potem okrogle in nazadnje tudi kosmate, ko zlezejo otroci izza peči in podremljejo po kotih. Takrat so na vrsti litanije, godčevske, kai pa, da bobnijo okna od prešernega smeha in cviljenja. Vmes pa brenči njegova harmonika ono, kar godec zamolči z mežikanjem in namiga vanj em.
Mož je važna oseba, skoraj bi rekel, da je prvi za starešino, ki mu je tudi pomočnik in desna roka pri starodavnih ceremonijah. Te navade mora znati do pičice in vedeti, kaj je prav in kaj vse to pomeni. Ni lahka stvar, če ima vsaka vas svoje posebnosti. Pa ljudi mora poznati in imeti mora tako rekoč vse zapisano v glavi, da kar bere iz nje, kakor pridigar. To je zgodovina vseh družin, tu so vse prijetne in neprijetne skrivnosti. Zato se mu še župnika ni treba bati, ker pravi godec zna izpraševati vest in izpovedovati, da je joj, če se mu kdo zameri. In vse se. upa ječi duhovniku, ki mu prav nič ne zameri, če je izkušen in ve, kaj je prav na ženitovanju.
Naiprej potegne harmonikar meh in zapoje zdravico župniku, potem pa pokaže, kako je podkovan v zgodbah sv. pisma in zapoje o ženitovanju v Kani Galilejski, kako je zmanjkalo vina in ga je Jezus naredil kar iz vode. Komaj je končal šatjivec s pobožnim obrazom, pa vam jo zasuče na okroglo: Bil je en faimošter, bil je en fajn gospod, dvanajst vatlov klobas je snel, spil je vina sod--
Zakaj pa ne, saj vinska trta nima grla, da bi' sariia vince žrla.
Potem pa spet za ples kar po vrsti tramlan, mazolin, potrkana polka, šo-
tiš in štajeriš, da vse grmi in opleta luč pod stropom sem in tja, kiklje pa frče do pasu. In če luč nagajiva ugasne, še bolj zabuče harmonike, zaveka klarinet in pritiska bas in bombardon, da ni slišati vriščanja žensk, rezgeta fantov in tulenja možaikov. Da se jim še ljubi, dedcem starim, prismojenim.
Kadar je veselje najvišje, udari ura harmonikarju. To je godčevski ples, ki ga ne zmore nobeden drugi. Na sredo sobe stopi in si postavi na glavo bokal alj »štrihano« kupico in se zavrti kakor veter, ne da bi izlil niti kapljice. In ko neha, se ponosno ustavi, pribije s peto ob tla, da odskočijo sklede od miz in zvrne čašo na dušek v zdravje ženinu in nevesti. Odobravanje je treba izrabiti takoj, pa gre v kamro za duri, potegne srajco izza hlač in si pre-
nje se pa zedinijo za »flajšter«, ki potegne vse bolečine in opeklme. Srebro pada na krožnik in kovači zašeleste med njimi. Nekdaj so v ta namen imeli posebno cinasto posodo, k»akor bi bilo tucat krožnikov drug vrh drugega, pa so bili samo robovi krožnikov, zgoraj ob robu pa špranja kakor pri pušici. Primerilo se je celo, da je bila ta posoda do vrha polna drobiža in srebra, prava dota, in o taki ohceti se je govorilo in pripovedovalo še dolga leta.
Brez harmonike ni veselja na deželi in tudi v mestu so predpustom za vse večere oddane vse harmonike za domače veselice. Ti mestni godci pa ne znajo več šotišev in tramlanov, ker jih je pozabila tudi mladina. In ne znajo več starih veselih pesmi niti smešnic in dovtipov. Te znajo le še harmonikarji,
šotiš
paše pas čez njo, da pride kot pravi Hrvat prodajat vino. Po domače ne zna besede, le »po hrovaško še divani«. Hvali na vse pretege svojo robo in ceno in naliva kozarce darežljivim svatom, nazdravlja in zbija šale. »Le pustite, saj si ne morete privoščiti poštene kaplje. Te robe se bom lahko iz-nebii koj jutri, saj pri Sv. Tomažu že čaka faimošter na moje vino, ker ima ktuharico na porodu.« Svatje butijo v smeh, ker ima Sv. Tomaž le podružnico in le dvakrat na leto mašo, pa še tisto navadno pride opravit le kaplan. Takole jo zna izpeljati prebrisani mu-zikant, da se mu še župnik mora smejati. Prav vse mu gre na smeh, kar zine slavni godec, zato svatje tudi radi plačujejo vino in godec pobira z zahvalo in šalo denar, svojo težko zaslu-
kakor sta bila pokojni dr. Kušar in dobri pater iMetod.
Kadar je bil rajni kapucin dobro razpoložen ali pa žalosten, se je iz njegove celice tiho oglasil ta domači inštrument. Malo čudno so odmevali glasovi harmonike po tihih samostanskih hodnikih, ki so vajeni nosljajočih ko-ralov in bučečih orgel, harmonija in osladnega brenkanja citer. Ob posebno redktih prilikah so pa patri pripravili svojega sob r a ta, da je harmonike prinesel v sobo, ki veže svečani refekto-rij s kletjo in zapel ono staro, kako je očak Noe trto sadil. Harmonika ga je spremljala tudi na njegovi najtežji poti, ko je moral kakior gvardijan iti v Sv. Križ prj Vipavi, da odda samostan italijanskim redovnikom. Sobratje so tr ti nagajali in plašili, koliko bo na me-
V kasarni
ženo plačo, da bo mogel prebiti post, ko sta prepovedana muzika in ples in mu tudi trda prede včasi, k>er je polna bajta otrok.
Preden se svatje začno poslavljati, opravi sitno pobiranje napitnine tudi za kuharico naš veseli kavalir. Opaše si njen najširši predpasnik in vzame v roke cel tucat cinastih krožnikov, ki se svetijo kakor srebro. Pa pridrvi iz km-hinje ves preplašen z novico, da se je kuharica strašansko opekla jn kaj je storiti, ker se ji je naredil mehur, velik kakor hlebec. Vsak- svat ima šaljiv nasvet in zdravilo, ki gotovo pomaga. Konjederca svetujejo in babico, nazad-
ii moral plačati carine za harmoniko. Vseeno, harmonika je morala z njim. Ali nesreče v Podbrdu na carini! Ti preklicani italijauski rinancarji niso pustili harmonik v Italjo, če jim oče gvardijan ne dokaže, da res zna igrati. Malo neprijetno mu je bilo, pa jim jo je zagodel, da bi jih bolela ušesa, če bi bili vedeli, kaj jim igra. Kar po vrsti Naprej zastava slave, narodne himne in še sokolsiko koračnico, da je komaj nehal. Vipavci so pa potem te tolažilne pesmi poslušali vsak večer daleč po dolini iz okna ozke celice visoko gori na hribu. Poslušali potožno kakor pro-roško pridigo.
Tako poslušajo izseljenci pesmi harmonike na ladji, ki jih pelje v novi svet v novo srečo. Ni je slovenske kolonije v Ameriki, ne na Vestfalsbem in ni je v Franciji brez harmonike. Otroci se pogovarjajo še v tujem jeziku in le harmonika jim poje še pesmi o daljni, nepoznani domovini.
Kaj bi bile naše planinske koče brez harmonike?! Resnično, da imajo celo zasluge za postanek in razširjenje našega zimskega športa. Skoraj toliko kiakor vino mežnarja pri Sv. Joštu. Brez prešernega dr. Kušarjevega meha in brez kosti in mozeg presunljivih davorij neutrudljivega Načeta, se sploh ni izplačalo po zimi vsako nedeljo laziti na Sv. Jošt. Kako veličasten je bil
pogled na prvoboritelje in veterane
zimskega športa, ko so po napornem dnevu in še naporne jši noči v zgodnjem jutru prikorakali strumno drug za drugim kakor gosi po Rožaikiranskem kf.ancu na trg v Kranju dr. Šterr.pihar, profesor Štritof, Nace dolgin in še dolga vrsta kranjskih in ljubljanskih doh-tarjev in veljakov pod vodstvom slavnih dr. Kušarjevih harmonik. Mi študentki, Nacetovi varovanci, smo se budili iz sanj, privzdigovali glave in si šepetali: Nocoj bo pa spet roženkranc daljši za 10 češčenamarij s prošnjo »za enega nespreobrnljivega grešnika«, Lepo je bilo takrat, sedaj je pa viže konec.
-SSS-
Na vršku ziirtskosporfcne sezone ob tekmah za državno prvenstvo v smučanju, ko odhajajo najboljši defiki na vedno jasne snažne .poljane v Engadinu, v Ljubljani pa se vrte in pribijajo pianinci na svojem tradicionalnem plesu pred Svečnico, je razstavil svoje slike v Jakopičevem paviljonu Valentin Hodnik.
Bolj je znan planincem kakor umetnja-karjem ta famt iz Bohinja. Rojen je v dolini, doma pa je v planini, pa ne pri plan-

rožo. Znamenja pričajo v podobi in besedi, da je storil žalostno smrt, kdor se je spečal s tistimi ženskami gori in hodil v ris. Bog nas vaTuj t t t!
fn Hodnik je Bohinjec.
Kakor Bohinjec se ne upa izpregovoritf imena onih prebivalcev skalovja in zahre-po.neti po triglavski roži, tako i cn slika le razdrto pečevje in snežene strmine, ki se v njih »počenjajo plazovi. Slika le mrzlo, vedno molčečo in vedno pretečo smrt.
Valentin Hodnik: Koča pri Triglavskih jezerih
' • i
Valentin Hodnik: Na vrhu Triglava
Pogled s Triglava proti vzhodu na Rjavino in druge gorske velikane
m
Valentin Hodnik: Uskovnica
šaricah in živimi, še višje gori, v skalah in snegu. Tam, kjer ni več rož, ne drugega življenja. Sama mrtva in mrzla skala v zraku, tako tenkem, da ga ni videti. Prav tam gori visoko, kjer so strahovi in se gode čudne stvari, ki ni dobro govoriti o njih. Škratje, vile in rojenice, zlatorog ta sam hudič, toliko Je mamljivega in pošastnega na snežnikih, da se Bohinjec po-križa, če se spomni teh čudnih oitgd, ki pravijo o njih oni, ki so jih videli. Nima vere, kdor hodi za zakladi in triglavsko
Bohinjec s strahom slika svojega naj. večjega sovražnika in ga hladno portretira, kakor so ga videli tudi rodovi pred ntjtm stoletja in si zapomnili vse izguo-ljene v planinah, vse cme. ki jih je ubila strela, vse od plazov pomandrane gozao-ve, vse semožeti in mjive, ki so jih zasuli hudourniki m v grobi jo izpremenill usadi. Brez srca slika velfkame, kakor so oni brezsrčni Bohinjcu od vekov. Ne vidi na njih barvnih ditirambov solmčnega vzhoda, niti zmagoslavnih fanfar večera« zarje, <tt
sliši viharjev m le neznačilne epizode so imi vedno se izpreminjajoči oblačni giganti, nič mu ne pove valovanje meglenega morja.
Hodnik upodablja le mrki, negibljivi, strogi obraz Triglava itn njegovih sosedov. Vse je kamen in led tn mraz v prostoru brez zraka Večen molk Na teh pečinah še ni vzcvetela rožica, še ni gnezdila ptica. Mecesen v snegu je kakor zelena vejica v ledu ali ledena roža na oknu. Mraz ti zagomazi po hrbtenici, če pogledaš to smrt v prirodi in njen ledeni dah te spreleti, če se ozreš gori po ostrih pečinah, visokih in strmih, da se ti zvrti v glavi. Samo sneg, sive skale im rdeče, raz-jedene stene, ostre kakor steklo.
Tudi njegova tehnika je trda, kakor bi
slikal s škrbasto britvijo. Ali pa rezal z zobatim dletom v les. Morebiti mu je to ostalo še iz onih časov, ko je bil še kipar in so letele trske izpod njegovih rok, žu. ljavih in trdih — pod dletom pa so se kazale ostro začrtane ploskve, kakor robovi kristala. Še celo v olju, najmehkejšem in najvlečnejšem materijalu, je oster kakor so ostri robovi skal njegovih planin, in led, ki se lomi z rdečih sten.
Skoraj grozotna ie realistika njegovih slik. Ali resnična.
Zakaj resnica planin je le taka, kakršno pozna narod po njih, ki živi in umira v večni borbi z njimi.
Zato so Hodnikove slike resnične in ker so resnične, so umetnine.	A. G.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Nedelja, 5.: ob 15.: »Pepelka-«. Mladinska predstava. Izv. Ob 20.: «Kandida«. Ljud. ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 6.: »Idealni soprog«. B. Torek, 7.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Nedelja, 5.: ob 15.: »Bajadera». Opereta Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20 : « Grofica Marica*. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah Izv. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: «Bajadera». Opereta. A. Sreda, 8.: Baletni večer C.
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 5.: ob 15.: «Pepelka». Otroška
predstava po znižanih cenah. Pondeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: »Takrat v starih časih*. G Ku» poni.
Sreda, 8.: »Glasba*. D. Kuponi. Zadnjikrat.
Danes v nedeljo sta v ljubljanski operi dve operetni predstavi: popoldne ob treh Kalmanova opereta Bajadera, zvečer ob pol 20 pa Grofica Marica. Obe v običajni za« sedbi pod taktirko kapelnika Neffata. Predstavi sta ljudski z znižanimi cenami
Ljubljanska drama uprizori danes v ne* delfo popoldne ob 15. mladinsko igro »Pe» pelka ali Stekleni čeveljček«, ob 20. pa Shawovo dramo »Kandida«. Za »Kandido« veljajo znižane cene.
Nedelja v mariborskem gledališču: po* poldne ob 15.: otroška predstava «Pepel* Ka» po znižanih cenah. Ob 20.: Kalmano« va opereta »Bajadera* po znižanih cenah.
Januarska številka ^Ljubljanskega Zvona"
Pravkar ie izšel ianuarski zvezek naše odlične reviie »Ljubljanski Zvon«. 2e pjat-nice. ki so izšle v novi. prav dekorativni in prikupni opremi, takoj opozore naročnika in čitatelia na novi letnik. Kot umetniška priloga je izšla to pot reprodukcija radiranke B. Jakca: »Oton Zupančič ob svoji petdesetletnici«. Kakor lanski letnik, odlikuje tudi letošnji letnik »Ljubljanskega Zvona« okusna grafična oprema- dober papir, lepe in jasne črke.
Uvodno stran ie zavzela čestitka »•Ljubljanskega Zvona« pesniku O. Zupančiču, čigar iubilej ie »Liublj. Zvon« proslavil s posebnim zbornikom. Izmed literarnih prispevkov v tei številki sta posebno pomen-lj.va dva: nagrajeni zgodovinski roman Jožeta Pahor ia »Serenissima«. ki te začel Izhajati v tei številki, in četrto dejanje >Hermana Celjskega«, dramatsko delo Antena Novačana. Pahorjev roman nas vodi v dobo beneškega gospodstva in razpleta v njegovem okvirju usodo slovenskega človeka. Spis ie takoi v začetku mikaven, poln razgibanega dejania. Četrto deianje »Her-nuna Celjskega« je dramatska mojstrovina, ki jo bomo kmalu videli oživljeno na odru.
Izmed leposlovnih prispevkov v prozi ie omeniti še odlomek iz romana nedavno umrlega ruskega pesnika Sologuba »Slajše ko strup« v prevodu dr. N. Preobražem-skega.
Pesništvo zastopajo v tem zvezku Ivan Albreht, Fran Eller in Igo Gruden.
Esejističnega značaia sta: razprava Rudolfa Kolariča o slavistu Franu Miklošiču in Karla Kocjančiča premotrivanie socialnega motiva v Zupančičevem pesniškem delu.
Med književnimi poročili ocenjuje Joso Jurekovič Pitamičevo »Državo«. B. Borko zbornik Srpske književne zadruge »Skrve-načke« in Predičeve »četiri komada«. Pave' Karlin Golarievo pesniško kniigo »Njiva zori« in Nikola Radoičič Jakšičevo študijo »Evropa i vaskrs Srbije«.
V kroniki poroča SI. Osterc o liublianski operi. M Šnuderl o mariborski drami in N. Preobraženski o F. Sologubu.
Po svoii vsestransko zanimivi vsebini zasluži ta naša naiodličneiša literarna revija vso podmoro čitajočeza občinstva in nai ne bi bilo slovenskega izobraženca, ki ne bi bil naročnik »Ljubljanskega Zvona«. Stane celoletno 120 Din in se naroča pri upravi. Ljubljana, Prešernova u<Hca 54.
Predavanje o Aleksjeju > Tolstem
Minulo soboto Je predaval pod okriljem
»Prrke Matice« v bafkrtitfki dr ri naše univerze vseuč. lektor g. dr. Nikolaj Preobraženski o ruskem pesniku in Pisatelju Aleksjeju Tolstem. Ta pisateM Je nekoliko zn3no tudi Slovencem; v prevodu imamo mre^ovo p^e^t »Kn?z Serebriami« in nekatere manjše spise. Znane so tudi njegove tr^-edije. med njimi zlasti »Boris Godu-nerv«.
Predavatelj fe skušal v enotirnem ruslkem predavanju zarisat! slušatelju kofSkor moči n!?st'čn>o podobo A'eksfeja Tolstega kot človeka in pi sate? i a To mu je uspelo S™z-maK smo Aleksjeia Tolstega kot temkočtit-je v času ko ie rusko slovstvo stalo v zmamenfu realizma, ko Je — prav kakor v Zapadn' Evroof — vse ofr^eln 00 znanstvenem spoznavanju življenja. rbulal rcmnnttčem nastroj ln vodil f-cVp-rr^ čftate!':i v druge. žfvMensko bo-hnVp«^ dobe Bi1 'e Idealist, ki se ni dal rfn^adatl od same stvarnosti: HuWI fe ru-slfro starino ru«ko svojevrstno«!. ruskf Jezic. bil le mojster forme ln sfoga. čeprav
ne kdo ve kako globokega umetniškega duha.
Aleksjej Tolstoj je prvotoo najrajši in po večini pisal v vezani besedi. Jezik ln slog si ie opilil tudi s prevajanjem Goetheja ln Heineja v ruščino. Tudi nemška kritika priznava, da so ti prevoda dovršena prevajalska mojstrovima. Sam je pisal oblikovno lepo izpiljene verze, ki izražajo v pisani mmogoličnosti romantičnega duha. Predavatelj je podal zgoščeno, a jasno analizo poezije Aleksjeja Tolstega: Predvsem je vplival nanj globoki glasnik ruske ro-mantiške senzibilrvosti LJermontov, nato pa genij ruske poezile Puškin, ki je oplodil vse stvariteljsko delo Aleksjeia Tolstega. A. Tolstol Je bil v realistični dobi neposredni nadaljevalec Puškinovega pesniškega duha čeprav ie bil. kaj pa, učenec nedosežmega mojstra. V svojih pesmih rad opisuje ljubezen ln žalost, rusko zemljo, nredvsem steno i njenim! vetrovi. Najbolj ga vnema pomlad, ki dale živlienfu mladostni razmah: siceT oa očituje poezija A. Tolstega prav kakor poezila njemu sorodnega. v decembru lani umrlega F. Sologuba nekak strah pred življenjem, kar ie tipično romantiška poteza!
Predavate!! se 'e pomudil tudi ori soisih v prozi ter ori odrskih pesnitvah Aleksfeja Tolstega Tudi tu se kaže nlegova svojevrstna osebnost. »Knez Serebrjanf« fe sicer opisan zgodovinsko neoblektivno in v neki zastareli literarni mamiri. vzfic temu oa ga lahko uvrstimo med naiboliše ruske zgodovinske romane Kot človek, ki ni 'iubil svolega časa fe idealiziral preišnje dobe. davno s'ovaisko preteklost, staro kifevsko Rusiio ki ie nikdar nI bflo. Predavatelj le Dostav!! tudi nekaf zanimivih nalfk med nffmf n. m z angleškim mn. dernim Disateliem We!lsom
Nasproti dokaj neugodni kritiki nekaterih ruskih literarnih zgodovinarjev in kritikov — pri sledmih ie Imel A. Tolstoj da-cko manj uspeha nego pri .občinstvu — ie oredavaitelf skuša podčrtati nekatere prikupne ln pozitivna vredne strani življen-skeea dela A K Tolstega Zakliučil ie s oklepom: Niegov romant^em 'ah^o mnogo oove Rusom orav v naših dneh. v dneh krute stvarnosti k'i človek pričakuje od umetnikov utehe kažipota In po-vzdige
Predavanje ki 'e bilo dobro otvskano. je prijetno Izpolnilo večerno uro. zakaj pre-davateljevo literarno premotrivanje se Je ves čas prepleta!^ n citati, tako da ie sipa-ial dulce cum util • »Ruska Matica« ie res ~rava mat!ca liubHanske ruske kolonije, nle presrčna vez 7 rusko kulturo im ruskim iezikom — to že Turgenievu blažilmo tolažbo v dneh dvomov im obupa
Neruski poročevalec bi želel pri teh predavanjih samo še več točnosti. Prihaianie v sredi ali celo protf koncu oredavanja je celo za potrpežljivo slovansko dušo malce pretiram protest zoper zapadniaško načelo točnosti Im reda.	B.
Naša država nriznala bern-
sko konvenriio o avtorskem
«
nravu
Trgovinska pogodba med naSo državo in Nemčijo, ki je stopila v veljavo 6. nov. 1927. vsebuje mzen drugih določb tudi člen o zaščiti avtorskega prava S tem členom priznava končno tudi naša država bernsko konvencijo o avtorjem pravu in se ta določba gla si sledeče: tPogodbeni stranki sta se sporaz umeli. dp se v gvrho zaščite na polju literarne ic umetniške svojine vporablja od redba revidirane bernske konvencije.
P to pogodbo je prenehalo svobodno eks-ploatiranje nemških avtorjev in založnikov, kakor tudi avstrijskih umetniških proizvodov, kolikor so avstrijska založništva prolo-kolirana tudi v Nemčiji.
Po tej pogodbi so odslej naša gledališča, založniki in ktiporscije z umetniškimi cilji obvezani plačati uporabo osebn svojine del nemških avtorjev. Kakor poročajo beogTai ski listi, so zastip*Ho za izterjavnnje tanti-Jem in za uprizarjanje in predvajanje nem škib oderskih del izročila velika nemška muzikalna podjetja leograjski tvrdki <Har-monija>. cziroma njo šeht g. Izaku Armidijii Zastopsfvo te '*rdke vel'a za vsi nemški dramskii in nm?.ik.>lna dela brez izjeme, ta Ije za tekste, librete in partiture op<^r in sploh za kompozicije vseh nemških založnikov.
Tantijeme znašajo za vsakega avtorja posebej po 7% od kosmatega dohodka in se bedo plačevale pavšalno. Muzikalni prevodi bodo ostali tako dolgo pod zaporo, dokler ne dobijo prava za predvajanje pri nas na temelju individualnega dogovora.
Zastopstva za literarne proizvode nemških avtorjev « prozi in vezani besedi, za zbirke pesmi, za romane, novele in za naučna dela imenovana tvrdka ni prevzela in se je treba v vsakem posameznem slučaju sporazumeti z avtorjem odnosno založnikom.
Nemčija je piva država, s katero smo sklenili pegodbo o avtorskem pravu; ni pa dvoma, da bodo prej ali slej sledile slične kon vencije tudi z drugimi državami. Res je, da bomo imeli od vseh teh pogodb neposredno več šKode kakor koristi, ker bomo gotovo tudi v boaoce mi mnogo več prevajali iz tujih jezikov, kakor drugi narodi iz našega, in da bodo naša gledališča rabila mnogo več tujih del, kakor inozemska gledališča naših. Vendar pa se tej dolžnosti ne moremo izogniti, ako hočemo ostati v krogu kulturnih držav.
„Ko je ko v Jugoslaviji"
Po vzorcu angleškega priročnika »Who is \vho« je izdala zagrebaška revija »Nova Evropa« 168 strani velike osmerke absega-jočo. na dobrem papirju okusno natisnjeno knjigo »Ko ie ko u Jugoslaviji«. To ie priročnik o bolj pomembnih osebah v naši državi, nekai sredi med adresariem in biografskim leksikonom. Knjiga ima docela praktičen pomen: če te zanima, kdo ie ta ali ona znameniteiša oseba, io poiščeš v abecedni vrsti in izveš mimo naslova tudi najvažnejše biografske podatke. Temu namenu ta priročnik v zadostni meri ustreza. čeprav je sicer dokai nepopoln in mu manjkajo še mnoga imena. Register se bo od leta do leta izpopolnjeval, če bo za te vrste kniigo dovoli zanimanja. Za današnje knjižne razmere ln za obseg knHge nizka cena (30 Din izvod), jj odpira pot tudi v širše kroge.
Naroča se pri »Novi Evropi«. Zagreb, Preradovičev trg 9.
Vokalni koncert zbora UJU se vrši v po» nedeljek 6. februarja v unionski dvorani
Ivo Sever, Oton Župančič. Več čitateljev nas je naprosilo, da izpregovorimo načelno besedo o knjigi, ki jo je izdal Ivo Sever o pesniku Župančiču. Spis se je pojavil v ju» bilejnih dneh in je marsikdo mishl, da bo našel v njem knjigo, ki bo dostojna pe«ni» kovega jubileja. Seveda se je razočaral, za» kaj spis nikakor ni na vi Sini resne literar« nofkritične publikacije. Mi ne bomo zavze« mali stališča o njem, ker gre prva beseda našim literarnim revijam. Ugotavljamo sa* mo to dejstvo, da ne bo nesporazumljenja.
Monumentalna monografija o Tolstem. V založb' Tolstojanskega muzeja v Mosikvi sta izšla 2 zvezka monumentaine monogra« fije Gusjeva »Življenje L N. Tolstega«. Delo bo obsegalo več obsežnih zvezkov. Pravkar iziJli 2. zvezek obravnava dobo 1862—1887, ko so nastali največji spisi L Tolstega: »Vojna in mir«, Ana Karemina« in dr Zanimivo je doslej neznano pismo Turgenjeva, ki ga Gusjev navaja v tem zvezku: njemu se zdi »Vojna in mir« slabo spisan, dolgočasen in ponesrečen roman. Kritik Selgimov je ob tej priliki zapisal sodbo, da Tolstoj ne kaže močnega talenta.
Upravičena kritika Noblove nagrade. V reviji »Die Weltbiihne« je objavil Gerhardt Pohl članek »Vier Literaturpreise gleich dreieinhalb Blamagen«r. Tu posebno ostro napada švedske akademike, la so podelili Nobfovo nagrado za literaturo Graciji De» leddi. ki je povprečna in omejena pisatelji« ca. Pohl potrjuje domnevo, ki se je že ob oodelitvi naglasilo v nekaterih listih, da se ie ta nagrada podelila pod fažistovskim vplivom in pravi, da je v Graciji Deleddi prejel nagrado — Mussolmi. Pohl kritizira tudi razdelitev nekaterih literarnih nagrad v Nemčiji
Nov spis M. Maeterlincka. V pariški za« ložJbi Kra ie izšla nova knjiga M. Maeterlincka: »En Sicile et en Cakbre«
Rekord v nemški književnosti. Po prav« kar objavljeni statistiki nemških založni« štev se je lansko leto prodalo izmed novih knjig največ izvodov povesti Alfreda Neu« manna »Der Teufel«.
Gaspar Cassado, ki koncertiTa v Ljub-liž-ni v četrtek, ie bfl roien v Barceloni na Španskem V svolem 8. letu ie prišel v Pariz kot učenec prvega svetovnega čeli-sta moistTa Cassalsa. Takoi nato Je začel orire'ati koncerte na Francoskem, v Italiji španiii !n Južni Ameriki. Cassado ie tudi izvrsten skladate!!. Naoisal ie več skladb, v prvi vrst! za čelo in klavfr. Že več let ga spremlia na nlegovfh koncertih ga Julletta Oordiglanf - Mendelsohm. Cassado ie danes eden nafvečiih svetovnih ^elistov in kritike se izražaio o njem s posebnim navdušenem. Začetek koncerta ie Izjemoma ob 7. url. Vstopnice v Matični knilgarni
Rešitev križanke »Domino«
Vodoravno: I. Blues, 4. ta, 5. a. D, 7. Lahon, 10 ples, U. njem, 12. te, 15. uH, 17. Vid, 18. pir, 19. one step, 24. Rina, 26. Java,
27.	K K. K., 29. pav, 30. Lea, 32. oče. 34. ali, 37. le, 38. Osa, 39. rov, 42. Al, 43. ar, 44. da, 45. la.
Navpično : 1. balet, 2. Urh, 3. saoije, 6. apel, 8. on. 9. oudi. 12. tuš, 13. Tisa. 14. Are, 16. io, 17. ve. 18. P. P., 20. Nara, 21. erai, 22 »Prek«, 23. Yale. 25. Alpe, 26. Java, 27. kal,
28.	ko, 30. U. 31. ave, 33. črka, 35. Lear, 36. ako, 37. krv, 40. aa, 41. dt.
Beethoven. Stara slika v moderni izdaji.
Zimska olimpijada v St. Moritzu
Priprave. Tekmovali bodo v bobsleighu, hockeyu na leda, drsanju in smučanju. — Izgledi v smučanju. — Favoriti Norvežani. — Kaj pa naši fantje?
Še teden, dni naš loči od zimskih olimpijskih iger. 2e danes so oči vsega kulturne za sveta obrnjene v St. Morita, kjer se bo vršil gigantski športni boj med narodi, štirideset narodov se bo merik) v tej borbi, na milione lj-udi bo z nestrpnostjo pričakovalo izide, vsak z upanjem, da bi njegovi sorojaki dosegli čim večje uspehe.
Letošnja zimska olimpijada je po Številu druga. Kar se tiče priprav, organizacije in udeležbe pa prav za prav prva, kajti zimske olimpijske igre pred štirimi leti v Chamonixu so bile le bolj večja mternacijonaina prireditev. Švicarji se zavedajo pomena te olirnpijade ter so priprave olimpijskega odbora kot posameznih sekcij ogromne. Prepričan sem, da bo pri znani švicarski točnosti vse v redu.
V	St. Moritzu Je že danes živo, p etične jši narodi so svoje športnike že zdavnaj poslali tja, da se privadijo klimatičnim razmeram (St. Moritz leži 1800 m visoko) ter da se še v posiedalih tednih v svojih disciplinah tem bolj izs>opoJnjjo.
Glavne športne discipline na tej olirapijadi so smučanje, drsante, hockey na ledu in bobsleigh.
Za bobsleigh ima St. Moritz naravnost sijajne prednosti. Cresta Run Je svetovno znana proga, kjer se vsako leto vrši nešteto prireditev. Proga meri 1519.40 m ter ima krasne do 24 m široke zavoje. Rekord so na tel progi postavili lani Angleži v času 1 : 28 : 9. Borba v tej disciplini bo ogromna, ker je število prijav zelo veliko. Za to disciplino je prijavljena celo daljna Mehika.
V	hockeyu bo bnela glavno besedo najbrže zopet Kanada. Kanadčani so znani po svoji temperamentni ia preoani igri ter so doslej skoro v vseh internacionalnih prireditvah pokazali toliko znanja, da veljajo tudd na tej prireditvi za favorite. Od evropskih držav imajo pač najboljša moštva Avstrija, Poljska, Nemčija ki CeSka. Naša država se teh tekem ne udeleži; nas zanimata najbolj drugi dve športni panogi, kjer bodo tekmo v aii tndi naši tekmovalci, in sicer drsanje in smučanje.
V	hitrostnem drsanja nimamo zastopnika. Prednjačili bodo severnjaki, Norvežani, Švedi ia Fmoi. V umetnem drsanju, kjer prijave niso taJco mnogobrojne, so pa sigurni favoriti Dunajčani.
V	tej panogi starta/ta med dragimi naša drsalca inž. Bk>udek en Vodišek. Ker so letos nenavadno slabe vremenske razmere, se nista mogla tako pripraviti, kot bi bilo to potrebno; zato njuni izgledi na uspeh niso ravno veliki.
Mnogo več šam pa imamo med damami, kjer nas zastopa znana internacijonalka Gizela Ka-drnka. Kadrnka, ki je članica Haška, Je rojena Dunajčanka ter Je za tekmovanje vestno pripravljena. Trenirala Je dva meseca pri Engehnannn na Dunaju in Je na zadnjem internacionalnem mitingu, ki se Je vršil pred dobrim tednom, dosegla prvenstvo. Prepričan sem, da bo dobro zastopala barve naše države in se plasirala. Fa-voritka v tej panogi Je mala Henie, kot druga pa bo prišla najbrž« v poštev Dunajčanka Burger. (Znana prvakinja Joros-Szabo ne starta.)
Končno glavna športna panoga na olimpijadi — smučanje. Prijavljenih je 14 držav, in sicer: Nemčija, Amerika, Japonska, Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija, Italija, Finska, švedska, Norveška, Francija, Poljska in švlca. Tekmuje se na 50 km, na 18 km, kombinirano (18 km in skoki), ter skoki sami. Za vsako panogo postavi vsaka država štiri tekmovalce. Vojaškega patrulnega teka se udeleži 7 držav, in sioer Nemčija, Češkoslovaška, Rarmmija, Italija Finska in Švica.
Kakšni so izgledi v tej športni panogi pri posameznih narodih? Odgovor na to je pač težak, ker so uspehi odvisni večkrat prav od slučajnosti. Ce presojamo tekmovalce posameznih držav reelno, jih moramo ločiti v dva razreda. Prvi razred so severni narodi: Norvežani, Švedi in Finci, drugi razred pa srednjeevropsiki narodi. Eno pa lahko z mirno vestjo trdimo, da se bo drugi razred na letošnji oliropijadi precej približal prvemu.
Favoriti so brez dvoma Norvežani. Postavili so same preizkušene kanone: GrOttumsbraaten, Vindarengen, Sversrud, Haakonsen, Andersen, Kolternd. Snersud. Thoms, Heggs, Kjelbotu, StSa, R6en tn mladi Ruud, nečak našega Hanssena, ki Je lani postavil famozni skok 72 m. Norvežani so na dolgih progah in skokih lahko rečemo nepremagljivi. Njim najbližji v vožnji bodo brez dvoma žilavi Finci. Imajo zelo močno postavo in kar Je glavno, oni so se za tekmovanje temeljito pripravili. Ze pred meseci so Norvežani opozarjali, da imajo pred Finci re&pekt, ki da so prav resni preteodenti za prva mesta. Eno pa je vprašanje, namreč kakovost proge. Finci so navajeni ravnine m odprtih pokrajin, Norvežani pa ljubijo gozdnate proge n z večjo višinsko diferenco. V St. Moritzu bodo brez dvoma na boljšem Norvežani. Fincem približno enaki so Švedi, ki nastopijo z lanskimi prvaki v Cortini. Lmdgreen in Wickstr6m v vožnji ter Edman v skokih.
Poglejmo se Srednjo Evropo. Najmočnejša je brez dvoma Češka. Na 50 km le famozni Donth med Srednleevropejci razred zase. Nima ravno sijajne tehnike. Je pa talent in žilav. Interesant-no pri njem Je, da vozi pri dolgih progah proti koncu vedno v hitrejšem tempu. Razen tega sta dobra vozača tudi oba brata Nemecky, od katerih bo Otokar tekmoval v štirih disciplinah. Ravno tako imajo v skokih z znano trojico Wen-de, Poricert, Diek možnost, da se ugodno plasJ-raju.
Nemško moštvo le na 50 km slabše kot češko, nasprotno pa na 18 km približno enako. Tudi v skokih so dobri. Znani Recknagel je pokazal že zadnjič v Pootresma krasne skoke.
Švicarji imajo to ugodnost, da so doma in da so iebrali progo, katera Jim »leži«. Oni so sijajni vozači v terenu, slabši pa v ravnini. Glavno vlogo bo igral Simon Jolen iz Jermatte (če se bo pravočasno ozdraviJ, irvil si je namreč roko), k) te pred štirinajstimi dnevi na švicarskem prvenstvu v Gotatu na 50 km prekosil prvega Nemca za 6 minut. Zelo močno postavo imajo v sfkofcih. Skačejo: Trojani, Rufoi, Wnilleumier in Fenz.
Italijani so Švicarjem v vožnji precej podobni. Dobri v smuku, slabši pa v ravnini. Njihov letošnji in tudi lanSkl prvak Demetiz je dosegel na letošnjem prvenstvu v Cortini na 30 km sijajni čas 2.18.18. Zraven tega nastopijo še znani vozači: Herin, PeHesfer, Maquinaz, Glnek. Gon-fortola, Sartoreili itd. V skeftih so slabši. Njihova edina zvezda Je Venzi.
Francozi, kakor se zdi, so letos zelo napredovali. Imeli so, kot Italijani, norveškega trenerja. Pri njihovem prvenstvu v Chamonixu je postavil Prat na 50 km čas 4.38.55, kar Je zelo lep čas. V skokih so slabi ter ne bodo igraif posebne vloge.
Poljaki postavijo mlado moštvo, ki fe pa tehnično zelo popolno. Mladi Czeb, Rozmos, Krzep-tovSki itd. so imena, ki bodo imela v gmučar-stvu še vehjko besedo.
Avstrijci in Madžari posta>v4o šotno po štiri tekmovalce. Poumgarten med Avstrije! ln Ne-meth med Madžari sta zmana vozača. Prvič tekmujejo letos todi Japonci, hdtdi, da
so se za tekmovanje dobro pripravili. Njihov prvak Take Azo je dosegel v Cortini nedavno prav lep čas.
Kaj naj rečemo končno o naših faotifa? Konkurenca bo neverjetno ostra, vsied česar se slabši narodi kot n. pr. Romuni itd. sploh nisn upali prijaviti. Zato moram že kar naprej fturije na kak pomembnejši uspeh odstraniti. Šport ne pozna presenečenj, pač pa razočaranja. Kar so drugi narodi dosegli šele po desetletjih trudapol-nega in napornega dela, tega mi ne zmoTemo v par mesecih. Naš smučarski šport obstoja prav za prav šele pet let. Priznati moramo, da smo prišli v teh petih letih že zelo visoko. Zalibog, da imamo premalo tekmovalcev ki vsied tega za podobne prireditve premalo izbire. Norvežani imajo v prvem razreda 500 tekmovalcev, med temi si že lahko izberejo štiri prvovrstne moči. Težko pa Je pri nas Izmed desetih ljudi, ki so tehnično še nepopolni, izbrati štiri dobre. Fantom, savezu in inž. Hanssenu v čast moram reči, da so vsi storiK več kot svojo dolžnost. Kondi-cijska letni trening, gozdna teki ter več kot dvomesečni sistematični trening pod strokovnim vodstvom priljubljenega inž. Hanssena so dali našemu moštvu že toliko uglajenosti, da se brez sramu lahko pokažemo pred svetom.
Ce pomislimo, da J« naš tekmovalec pred Ktt-rimj leti v Chamonuu za proso 50 km rabil 9 ur ki če bodo naši fantje v St. Moritzu reducirali ta čas najmanj za 4 ure, Je to gotovo lep napredek. Glavno pa Je šola in rutina. Pri takem velikem tekmovanja se pridobi več kot pri mesece in mesece trajajočem treningu. Mi rabimo učiteijev za naše najmlajše. Iz teh vidikov je naš pohod v St. Moritz velike važnosti
V ponedeljek zvečer naši fantje odhajajo. Prvič so res temeljito pripravljeni in dobro opremljeni. Prepričan sem, da bodo tudi v Švici izvršili svojo športno ki državljansko dolžnost ter storili vse, da bo naš uspeh čim časfnctfl.
a. a
Šport
Po sveta
O zimski olimpijada, ki ae »tvori drugo nedeljo, bomo govorili še med tednom. Letna pa je še daleč in se vidijo le kon« ture te ogromne prireditve. Kljub temu pa se vršijo po državah, ki hočejo imeti čast« no zastopstvo, že zdaj najpodrobnejše pri« prave. Nemški lahkoatletski savez je raz«
Eioslal n. pr. svojim atletom vpra&alne po«
e s tesnile vprašanji; 1. v katerih discipli« nah bi tekmovali; 2. kdaj se vršijo te tek« me v Amsterdamu, 3. kdaj bi bili radi tamkaj ali v Zandvoortu, 4. aii pridete od doma ali bi še malo skupno trenirali (v Frankfurtu, Kolnu itd.); 5. s kom bi hoteli skupno stanovati v sobi; 6. s kom ne bi hoteli; 7. kaj želite glede prehrane a) jedi, ki Vam posebno ugajajo in 6. jedi, ki jih sploh ne preiAšate; 8. želje zaradi masaže in končno ostale želje m migljaje. Taka je temeljitost Nemcev, ki ne smatrajo teh podrobnosti za malenkosti Gotovo tudi niso I — Za obisk gledalcev so organizirali dva LNN«vlaka; ime izvira od prireditelja »Leipriger Neueste Nachrichtcn», ugledne« ga dnevnika v Lipskem. Stroški so brez vstopnine na prireditve (17 ali 34 zlatih mark) izračunani s 140 markami Vlak, ki odhaja 28. julija, je že razprodan; tudi oni z dne 5. avgusta nima več mnogo prosto« ra. Nemci imajo s tem že 1000 «kibicev> zasiguraniih! Preskrbeli so se dobro tudi s te strani! — Nemce prehiti lahko samo Amerika, ki je šla že tako daleč, da se ob« enem pripravlja že na prihodnjo olimpija« do (1. 1932). Ker je istočasno dvestoletni« ca rojstva Georgea Washingtona, hoče Amerika spraviti tudi del olimpijade v ju« bilejne svečanosti. Za ta namen pa mora predvsem pregovoriti mesto Los Angeles, kjer bi se morala vršiti X. olimpijada, da odstopi v korist Newyorka. Tamkaj bi zgradili ogromen stadion za 200 tisoč oseb. Američani tudi letos ne bodo mnogo ka« zali svojih atletov; po startu v Amsterda« mu je vsakomur prepovedano startati na kakih drugih mednarodnih prireditvah.
Novice z nogometnega polja so bolj skromne. Angleži imajo seveda stalno ve* lik obrat; v IV. kolu za angleški pokal je prisostvovalo tekmam 406 tisoč gledalcev, tako da je imela vsaka tekma povprečno nad 25 tisoč gledalcev. Blagajne so spravi« le nad 30 tisoč funtov. Na Tifo so pa malo jezni; sklenjeno je bilo namreč, da dobijo nogometne zveze Anglije, Škotske, Irske in Walesa samo en glas v odboru. Ker zahte« vajo Angleži štiri glasove, bo skoraj goto« vo prišlo do preloma. Fifa zboruje dne 25. in 26. t. m. v Kolinu, prvič po vojni na nemških tleh. — Čehi se borijo za zlati
Eokal; sedaj voda Sparta. — Poljaki so
ljub nedavni poravnavi imeli Se poseben negometni savez v Ukrajini, ki se je se« daj odločil, da se bo končno po 8 letih tudi »centraliziral*. Letos si Poljaki obeta« jo bogato sezono! — Nič manj seveda tu« di Madžari, ki računajo tekom leta na obisk Avstrijcev, Čehov, južnih Američanov, Egipčanov, Angležev itd. — Segedinski klub Bastya je skupno s temešvarskim Ki« niszijem in subotiŠkim Sandom sklenil aranžirati pokalne tekme v vseh treh me« stih. Zemljepisni položaj teh krajev je tak, da baje le težko angažirajo drage nasprot« nike. Naš Sand bi že lahko v Novem Sa« du, Beogradu in Osijeku nadel konkvren« oo!
Američan Lk>yd Hahn iz Bostona, ki so ga hoteli pokazati dr. Peltzerju, je tolkel te dbi ameriški in svetovni rekord na 860 yardov v pokritem prostoru. Dosegel je čas 1:53.8 in zbolišal dosedanjo najboljšo znamko za 6 sekund. — Pešec Mange je v hoji na 15 (1:16:53) in 20 km (1:43:45.4) po* stavil dva nova francoska rekorda.
Francoz Gerbanlt, ki jadra okoli sveta, se je te dni naigral ▼ Durbami tenisa in se zopet vsedel v svojo lupino. Bomo pisali, kje in kdaj bo pofival!
V Opavi so se vršife v nedeljo evropska prvensva v umetnem drsanju. Zmagal ie, fn sfcer že sedmič, Dunaj čim ing. Bocki Tudi naslednja mesta so »sedli skoraj sa« mi Dunajfiani, enako v danskih konku« rencah in v parih. — Ameriški hitrostni drsalci za St. Moritz so se v Oslu pomeri« li z Norvežan!; boj je bil ogorčen. Zmagali so: na 500 m Norvežan Halvorsen s 45.4 (Američan šele peti!), na 1500 m Američan Hoffee s 3:27.7, na 5000 m Hoffee r 8.-42L3
Delniška glavnica Din d0,000.000<—
Skupne rezerve ca: Din 10,000.00£3 —
Mm^m 1900.
Ustanovljena 1900. centralas ljubljana, dunajska cesta
~	PODRUŽNIC Es
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, IMetkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, fiakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Sibenik, Gorica, Trst.
BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA.
Telefon štev. 2861, 2413. 2502 in 2503.
se priporoča za vse bančne posle.
(Norvežan tretjil) in na 10 km Norvežan Moen v 18:50.2 — Pa še par številk za smučarje/ Francoskega prvenstva v Cha« monbru so se udeležili tudi Norvežani in so daleko prekašali domačine. Vozili so na 19 km, in sicer je zmagal Vinarengen (Norv.) v 1:24.45, Francoz Vailier je bil z 1:46 šele šesti. — Švicarji so delali 18 km za prvenstvo; zmagal je Furrer iz Zer« matta z 1:24.48. Z ozirom na rezultat 50»
žrebana imena vseh 33 držav. — Glasom rezultata žrebanja nastopijo v prvi rundi evropske zone: Avstralija proti Italiji, Ru« munija : Belgija, Nemčija : Grčija, Čile : Španija, Jugoslavija : Finska, Argentina : Anglija, Madžarska : Norveška, Irska : Holandska, Poljska : Danska, Filipini : Avstrija, Južna Afrika : Švedska. Prvo kolo mora biti odigrano do 8. maja, drugo do 20. maja, tretje do 13. junija, semifina*
kilometerske tekme so Švicarji deloma le do 24. junija in finale najpozneje do
spremenili olimpijsko postavo; Julen je na prvem mestu. V Cortini so dijake zame* njali olimpdjci, ki se bijejo za državno pr« venstvo. Na 17 km je zmagal Matevž De* metz; porabil je 1:07.22. Za njim je prišel Gluck (1 .-08:37), nato štirje finančni straža niki in kot šesti Venzi (1:10.52). Demetz je pokazal odlično formo. — V hockeyu na ledu so Avstrijci pokorili Angleže s 6 : 2.
Oh, ta Dempeeyl Vsi bi radi zaslužili, pa menda noče več med vrvi, ker mu je zdravnik zaradi slabih oči prepovedal na« stopiti. Sicer pa bo februarja bogat spo« real — Paolino je porazil v Havani Čil en« ca Romeria Roj asa k. o.; sedaj gre v Se« verno Ameriko. — ZamoTec Godfrey in Kanadec Jones sta se sprijela v Pittsbur*
Šu; Jonec je padel že v 1. minuti k. o. — ud Taylor je v Milwaukee vrgel Phil La« wioka že v drugem krogu. — Bivši evrop* ski prvak welterske teže Italijan Bosisio je trčil v Milanu na Angleža Billy Adaira. Kljub temu, da so italijanski sodniki gle« dali na rojaka skozi vseh 10 prstov, je bil Adair vedno močnejši. Končno so za Bo« sisija vendar izkovali zmago po točkah, kar je dvignilo med pravimi športniki upravičeno ogorčenje. Tuji boksači imajo v Italiji slabe ure!
Tele še tudi nismo slišali! Neki franco* ski računar*sportnik je po dolgotrajnih po* Rkusih izračunal, da leti dobro ustreljena enajstmetrovka s hitrostjo 60 km na uro. Za pravilnost garantira urednik franoo* skega «rEcho des Sports*a»! Pri nas se za« enkrat bavimo šele s — streljanjem!
Službene objave LNP.
(Iz seje posl. odbora dne 1. II. 1928.) Naknadno se odobri prijateljska tekma ASK Primorje : ISSK Maribor 29. I. v Ljubljani. Z ozirom na razdružitev TS'K Merkurja (Maribor) se spremeni v zmislu § 11. prav. prv. tekem jesenska prvenstve« na tabela mariborskega okrožja sledeče:
I.	SSK Maribor 4 4 0 0 14: 0 8 SD Rapid 4 3 0 1 11: 1 6 SK Ptuj	4 112 5:9 3 SK Svoboda 4 112 5:13 3 SK Železničar 4 0 0 4 2:14 0 Na podlagi zapisnika 5$ seje M. o. v
Mariboru se odobri razpored pomladanskih prvenstvenih tekem mariborskega okrožja LNP*a kakor sledi:
12. II.: Ptuj -: Železničar, Rapid : Svoboda, 19. II.: Svoboda : Ptuj (v Ptuju), Maribor
: Železničar. 26. II.: Železničar : Svoboda, Rapid : Ptuj (v Ptuju),
18. IIL: Ptuj : Maribor (v Ptuju), Železni*
čar : Rapid, 25. IIL: Maribor : Svoboda,
I.	IV.: Maribor : Rapid,
ter^ razpored tekem za prehodni pokal LNP«a v Mariboru kakor sledi:
4. IIL: Maribor : Svoboda, Rapid : Že« lezničar.
II.	UL: okrožni finale.
Za prvenstvene tekme v celjskem okrož« ju LNPa se določijo sledeči termini:
1. IV.: Amater : Trbovlje (v Trbovljah), Atletik SK : Celje (v Celju).
15. IV.: in 22. IV. finale za okrožno pr« venstvo med prvakoma celjske in trbovelj* ske ž-upe, in sicer prvič v Trbovljah, res vanš v Celju.
Semifinale za podsavezno prvenstvo med prvakoma mariborskega in celjskega okrož ja se vrši 29. aprila, in sicer predvidno v Mariboru.
Verificirajo se s pravom nastopa, dne
II.	II. za SK železničar: Štrukelj Viljem, Ronjak Arnold, Geiger Mijo; za SSK Ma« ribor: Konič Josip, Gala Danijel; za SK Svoboda (Ljubljana): Koser Anton. Igral« ca Štrukelj in Ronjak se verificirata s pri« držkom, da sta v resnici poravnala obvez« nosti do svojega prejšnjega kluba (brzojav SK Železničarja od 1. II.). — ŽSK Hermes se naproša, da javi do 7. t. m., ali so se odjavili iz njegovega članstva igr. Fugina Slavko, Zore Ciril in Habicht Jože, ki so prijavili svoj prestop v SK Svobodo (Lj.)
Odjavi jeni igralci: ASK Primorje odjav« lja igralce: škrabar Lado, Bizjak Oskar, Hafner Josip, Gaberščik Janko, Arhar Fr., Jerin Albin, Zrimšek Viktor, Klemene Dar« ko, Čercek Albin, Wenning Franc, Zdrav« Ije Stane; SK Slivnica odjavlja igralce-Budkovič Ivo, Trpkovic Andrija, Waijand Gj uro; SK Svoboda (Ljubljana) odjavlja igralce: Hariš Teodor, Gjud Aleksander; SD Rapid odjavlja igralce: \Vistan Erik, Rayer Emil, Loschnigg Albin, Dimsitv Marcel, Kos Fran; ŽSK Hermes odjavlja-Habicht Franc, Sedev Rudi, Božič Stane Plevel Viktor. — Tajnik II
15. julija. Zmagovalec evropskega pasu mora potem igTati še z zmagovalcem ame« riškega pasu, kjer je le šest tekmovalcev (Kuba, Japan, Mehika USA, Kanada, Ki* na), in šele proti končnemu zmagovalcu na« stopi Francija, ki brani pokal.
ASK Primorje ne nastopi v pomladan* ski sezoni? Kakor nam poročajo, je nogo* metna sekcija ASK Primorje predložila centralnemu odboru v odobritev sklep, da se ne udeleži prvenstvenega tekiflovanja v spomladanski sezoni. Svoj sklep utemelju« je baje z nevzdržnimi odnošaji do LNP, zlasti do sodniške sekcije. O stvari bo de» finitivno sklepal centr. odbor ASK Pri* morje.
SK Svoboda, Ljubljana. Danes v nede* l j o, 5. februarja, ob desetih dopoldne tre* ning v Kolizeju. Ker je ta trening omejen le na kratek čas, se poziva članstvo, da je točno ob 9.15 na mestu, da se bo moglo ob desetih pričeti s treningom. Popoldne ob pol treh na igrišču Jadrana v Koleziji prijateljska trening tekma s SK Jadranom. Postavljam sledeče moštvo: Papler, No* vak, Zore, Habicht, Gaberšek, Boncelj, Kovač R., Potrato, Koser, Večerin, Brez« nik. Rezerve: Sušnik, Seme, Batič, Fugina, Kavečič, Zaje. Vsi imenovani morajo biti najkasneje ob 13.45 v naši garderobi na našem igrišču. Opremo, ki jo event. imajo, naj prineso s seboj, v kolikor jo ne bodo prejeli dopoldne na treningu v Kolizeju. Za vse gori imenovane tudi dopoldanski trening obvezen. — Načelnik nog. sekciie.
SK Slovan, nogometna sekcija. Danes v nedeljo, točno ob 13.30 v naši garderobi vsi igrači brez razlike na pripadnost mo*
štva. Igra se na našem igrišču in sicer I. moštvo in rezerva. — Načelnik.
SK Jadran. Redni ob oni zbor se vrši dne 19. t. m. ob 9JO dopoldne v Narodni kavarni, z običajnim dnevnim redom. Od« bor.
SK Ilirija (ženska sekcija). Jutri ob 18. trening za vse članice v kolizejski dvora« ni. Članice Šifrer L in II., Senekovič I. in IL in Trampuž se naprošajo, da pridejo da« nes točno ob pol 19. uri v areno Narodne« ga doma. — Načelnik.
SK Ilirija. Seja predsedstva se vrši v ponedeljek ob 20. uri v posebni sobi kavars ne Evropa. Točno in vsi. — Tajnik L
ASK Primorje (nogom. sekcija). Red« na odborov a seja se vrši jutri v ponede* Ijek dne 6. t. m. ob 20.30 v klubovem taj« ništvu. Prosim točnosti in brezpogojno ude iežbo. — Tajnik.
Redni občni zbor kol. in motociklističs nega kluba Sava. Na Svečnico se je vršil III. redni občni zbor kolesarskega in moto« oiklističnega društva «cSava» v Ljubljani. Prisotnih je bilo 116 članov in članic. Pred* sednik Fran Batjel se je v svojem govoru spominjal v pretekem letu umrlih članov Valentina Mozetiča in Angela Žigona ter je nato poročal o delovanju društva v pre« teklem letu. Iz tajniškega poročila je raz« vidno, da je bilo društvo v preteklem letu zelo agilno. Blagajnik Dolenc je prečita! blagajniško poročilo. Aktiva društva zna« šajo 12.000 Din. Revizorja sta predlagala odboru absolutorij, ki je bil soglasno spre* jet. Poročilo podpredsednika Sirnika je bi* !o zelo obširno ter navaja točen program
dirk za letošnjo sezijo. _ Končno je bil
izvoljen naslednji odbor: predsednik Fran Batjel, odborniki Milavec Jernej, Rozina Ivan, Otrin Miško, Dolenc Janko, Sirnik Vinko, Gregorčič Adolf in Cvelbar Karol, pregledovalca računov; KrižnaT Ivan, Li« kožar Anton, razsodišče: Barle Alojzij, Knaus Ivan, Martine Ivan, Porenta Franc, Besednik Gjuro. Zastopnika dirkačev sta Slamrč Milko in šmdtek Ervin, zastopnice članic pa Batjel Fani, Slamič Dragica in Stehničar Anica.
ODflSV
Svetovno prvenstvo v hitrem drsanju. Včeraj v soboto so se pričela v Davosu tekmovanja za svetovno prvenstvo v hi* trem drsanju. Včerajšnji rezultati so: 500 m: 1. Larsen (Norveška) 43.1. Nov svetov« ni rekord. Dosedanji rekord je držal Ma« thissen s 43.3. 2 Pedersen (Norveška) 43.4, 3. Thunberg (Finska) 43.6, 4. Vensen (Nor« veška) 43.8, 5. Olsen 44. — 5000 m: 1. Bes lan grud (NorveSka) 8.28.8, 2. Staksrud (Norveška) 8.31.8, 3. Thunberg 8.32.6.
Davistcup. V petek, 3. februarja, so v Elizejski palači v Parizu svečano izžrebali protivnike v letošnjem tekmovanju za Da« visov pokal. Slavnosti, ki so ji prisostvovali diplomatski zastopnik vseh pri tekmova« nju udeleženih držav, kakor tudi mnogo francoskih političnih in književnih odlični« kov, je po vzgledu Coolidgea predsedoval francoski prezident Doumergue. Za žaro je služil srebrni Davisov pokal, v katere* ga so dali lističe z imeni tekmujočih dr« žav. Žrebanje je otvoril Doumergue, ki je iz urne potegnil listič z imenom Kube. Na* to je zastopnik potegnil drugi listič: Ja* ponsko. In tako dalje, dokler niso bila iz*
ZG. ŠIŠKA. V nedeljo 29. januarja je otvoriio Napredno prosvetno društvo Vodnik v prenovljenem tn povečanem lokalu pri »Kamniti mizi« svojo odersko sezijo. Po nagovoru predsednika g. Červa. ki nam je očrtal ves trud, ki je bil potreben, da je prišlo v taki naglici do renovira-nja odra in podaljšanja dvorane, smo imeli priliko videti Finžgarjevega »Divjega lovca«. Vprizoritev je bila za naše razmere precej dobra Malenkostne napake se bodo z lahkoto odpravile. Pri režiji je bilo morda premalo natančnosti in strogosti. Scene. rija prav dobra in tu je ime! režiser srečno roko^ Sicer so pa vsi igralci z režiserjem na cehi lahko zadovoljmi; stvar je bila težka in ni preveč čudno, če ni šlo vse v najlepšem redu Dela. pridnosti, volje ter hotenja je treba in korak naprej bo storjen. Se nekaj! Tamburanje pred začetkom na odprtem odru naj odpade, posebno če morajo pri tem sodelovati- že napravljeni in šminkani igTalci.
KAMNIK. Dramsiki odsek Narodne čitalnice se nam je v soboto predstavil s komedijo »Favn«. Igra ie bila naštudirana kot zaključek dramske šole v režiji prof. besta ter je jasno dokazala, da so se vsi sodelujoči s pravo ljubeznijo do gledališča oprijeli svojih vlog. Nabito polna dvorana izbrane publike je z napetim zanimanjem sledila dejanjem in živahno kvitirala dober angleški humor. Izb oren salonski orkester ped vodstvom g. Vrančiča je poskr be! za lepe komade. Scena je bila zelo debro pogodena, dosegla je svoj višek koncem dragega dejanja, kjer se ie igra Favna in Aleksandre zlila v celoto z godbo, bliskom in gromom. Čitalnici želimo še mnogo tako usipelih prireditev, ki bodo nemalo bodrile mlade igralce k še večjemu delu. Prepričani smo. da bi bil z vprizori t vi j o prav zadovoljen tudi višji režiser g prof. Sest, katerega nemala zasluga je zadnji uspeh in ki se zaradi posla v drami ni mogel odizvatt vabilu. V tem pravcu torej na delo!	_e.
VRHNIKA. Danes v nedeljo 5. t. m. bo v »Jantarju« nadaljevanje velezanimivega predavanja o vražah in čarovnijah v srednjem veku Začetek točno ob pol 15 Prihodnjo nedeljo 12. t. m. ter 19 in 26. t. m. bo predaval g. Gerčar o velezanimivi snovi: Dobrovoljski pokret med svetovno vojno in vrnitev naših legij on a rje v iz Daljnem vzhodu. — SDS.
DOM2ALE. V soboto IS februarja se bo vršila maškerada v Sokolskem domu. Poskrbljeno ie za izborna okrepčila in dobro zabavo. »Jazz-band Merkur« iz Ljubljane jamči,^da bodo zadovoljni plesalci in ostalo občinstvo. Na izredno zabavo vabimo vse, zlasti pa okolico: Mengeš, Radomlie, Do-b in Črni graben.	234
VRHNIKA. Poraz pri volitvah v gospodarski odbor trga Vrhnike je pristaše župana dr. Marolta in oskrfaiika Brenčiča zelo poiparil Neradi izroče gospodarstvo iz
slišanju volilcev skiical širš! sosvet, obstoječ iz strokovnjakov in izkušenih mož vseh strank, ker hoče imeti jasne račune in omogočiti vpogled v poslovanje gospodarskega odbora vsakomur. Id se za to zanima.
PRESERJE PRI LJUBLJANI. Dramski odsek našega Sokola pripravlja za ta pred-pust veselo, novo naštudirano predstavo. V nedeljo 12 t. m. bo namreč vprizoril takoj po prihodu ljubljanske.?a vlaka ob 15. na svojem mičnem odru tridejansko veseloigro »Rodoljub iz Amerike«, ki je polna simeha in veselih prrzorov. Upamo, da bodo igro posetili tudi veseli in zabave željni Ljubljančani, ln' imajo kakor nalašč za to predstavo zelo ugodne železnške zveze. Na svidenje, prijatelji sokolstva, dne 12 t ra v Preserju!
RADOVLJICA. Sokolslko društvo v Radovljici bo priredilo na pustno soboto 18. t. m. svojo običajno maškerado ter prosto zabavo na pustni torek. Začetek obakrat ob 20.	279
RADOVLJICA. Tuikajšinja podružnica Kola jugoslovenskih sester je v minulem letu dvakrat obdarovala revne matere, ob Božiču pa je priredila potrebni šolsk, mladini božičrico in ob tej priliki obdarovala 66 otrok Ta obdarovanja so stala okrog 5700 Din. Tudi grobov vojakov, ki so med vojno tu umrli, so se usmilile Kolašice. ker doslej nikdo ni čutil dolžnosti, da bi jih spravil v dostojno obliko. Pribijemo dejstvo. da so v Drvi vrsti m v pretežni večini delovale v Kolu napredne ženske, obdarovani pa so bili v največji meri otroci, katerih družine ne spadajo v napredne vrste. Slo je tu samo za namen, pomagati človeku, ki ie v sila. neglede na njegovo politično prepričanje Toda politične razmere. k? jih moramo nazvati specifično radovljiške. so končno onemogočile nadaljnje delovanje podružnice in izzvale odstop vseh odbornic. Pri sklepni seji se ie sklenilo. da se večji del društvene imovine razdeli, in sicer Društvu slepcev 300 Din in Deojemu domu Pranje Tavčarjeve 3000 Din. Da ie podružnica tako uspešno delovala. je zasluga darovalcev, med katerimi stoji na prvem mestu tovama »Jugočeška« v Kranju ki je za dve božičnici darovala znatno množ.no blaga. Ob sklepu svojega dela se odbor vsem darovalcem najiskre-neje zahvaljuje.
JESENICE. Kamniški godalni kvartet, sestoječ iz članov gg. Vrančiča. Janka, Rusa in Sav'iTškia. bo koncertiral v oetek 10. t. m. ob 20. v Delavskem domu na Savi. Na programu so: Bazzini. Dvorak in Godand Več razvidno na lepakih Kvartet je ime! v minulem letu lepe uspehe zlasti v Kočevju in Ribnici. Vabimo Jeseničane, ki se zanimajo za glasbo, da posetijo lepo prireditev, ki bo brez dvoma zadovoljila vsakogar
SLOVENJGRADEC. Po izvršenem
da se na kraju broda postavi most, a žal, z vojno je bil pokopan naš up. V mesecu oktobru 1. 1927 se ie vložila potom šmar-tinske občine prošnja s sopodpisanimi 28. občinami na razna oblastva. Zaradi neprestanega drezanja se je doseglo, da se le 1. t m. 1928. sestala komisija na licu mesta. Komisije so <=e udeležili sreska po. glavarja Maribor, levi m desni breg. gg. dr. Ipavic in dr. Poljanec, dalje gerent okrajnega zastopa g. dr. Veble. državni in-ženjer od hidrotehničnega oddelka g. Juran in inženjerja oblastnega odbora gg. Fišer Ln Jug. Komisija je ugotovila nunjo potrebo mosta in ker di nobenih tehničnih ovir, bo izvršitev tem lažja. Po komisiji se je vršil sestanek v občinskem uradu v Zg. Dupleku z zastopniki občin, na katerem je prišlo do popolnega sporazuma in se je tako rekoč postavil temeljni kamen. Gradba mosta se je določi!a na januar 1. 1929. Izvolil se je tudi širši pripravljalni odbor. Gospodom komisije se najDrisrčneje zahvaljujemo za veliko naklonjenost ter prosimo za nadaljnjo pomoč. Obračamo se tudi na gg. poslance da nam iziposluiejo od države izdatno podporo. Pripravljalni odbor se poziva, da gre s tistim navdušenjem in s tisto vnemo ki ie vladala na sestanku, na
delo, da bomo tako s skupnim vzajemnim delom prišli do zaželjeuega cilja.
KRI2EVCI PRI LJUTOMERU. Občni zbor našega sokolskega društva je bil 29. m. m. Iz poročil odbornikov je zaznamovati v L 1927 vsestranski napredek društva, posebno pa znaten številčni porast telovadečih članic, članov in naraščaja — najboljši dokaz agilnosti društvenih funkcionarjev. zlasti br načelnika Občnemu zboru je prvič prisostvoval starosta mariborske sokolske župe br Novak, ki ie zbranim članom predvsem novincem, govoril o namenu in pomenu sokolske misli med Slovenci in Jugosloveni.
PTUJ. (Mestno gledališče.) V kratkem bodo priredili člani Ijiibljanske drame literaren večer rzvajali se bodo 3. slika Župančičeve Veronike Deseniške. Hamletovi monologi (Shakespeare) ter 2. pevanje Vol-novičeve »Smrti majke Jugoviča«. Hamleta bo igral g. Rogoz. ki ie v Pragi doživel v tej ulogj lep usipeh Domači igralci pa bodo ponovili nocoj 5. t. m. burko »On .n njegova sestra«. Tako bo publiki vsestransko ustreženo ter se je nadejati kljub drugim prireditvam obilnega obiska predstav.
Naši onstran šranic
P— Fašistična tiskovna svoboda. Iz Gorice poročajo: Prefekt je da! zapleniti zadnjo številko »Goriške Straže« zaradi uvodnika, v katerem polemizira z goriškim fašističnim glasilom »Vedetta d' Izouzo« in zavrača napade na bivše vodstvo Zadružne zveze.
P— Jugoslovenska» bela* in »črna* roka sta dolgo časa preprečevali uspešnost fašističnega udejstvovamja na meji pri Postojni Slodnj.č je le zmagala fašistična vztrajnost in trdnost. Odšli so slovenski učitelji. Ustanovili so se fašistični sindikati, v katere so se delavci, tudi z one strani, radi vpisali. Drugorodci so pretepali svoje otroke, ki so govorili italijansko. Ogibali so se italijanskih uradnikov, italijanske trgovce so bojkotirali. Sedaj je vse drugače in zaman je trud emisarjev »bele« in »črne roke« na oni strani . . . Tako se čita v fašističnem glasilu. Postojn-sk.m fašistom se je že za malo zdelo ono večno hvalisanje sežanskega Graziolija .in njegovih uspehov po novinah pa so napi-sali dolg čl-anek !m se pohvalili, da se je tudi v Postojni kaj storilo za varstvo svetih mej, po katerih sega jugoslovenska »bela« in »črna« roka.
P— Ne gre pa ne gre. Že celo zimo ug:bajo. kako bi se izvršilo »preroienje« Ooatije. Reška »Vedetta«« pa ie morala te dni ugotovita, da Opatija ponavlja zmote prejšnjih let. Nikamor se ne zgane in do nrkake organizacije ne pride. Sedaj smo pričetkom tujskega prometa, pa se ni zgodilo še nič, kar bi pomenilo propagando za Opatijo v inozemstvu. Reški list poziva vse Rečane in Opatijce na skupno delo. ki mora dati dobre uspehe. Pn tem reška in opafjska gospoda silno zaba^.ia na Jugoslavijo ali sredi tega zadiranja se čuje iz njihovih ust nasvet: posnemajmo Jugoslavijo, ki je znala privabiti na svojo oba! tako ogrommo število gostov! Pri Balkan-cih se torej hočeio učiti, kako se mora delati za tujski promet! Napovedovali so, da )odo popravili škandalozne ceste in uredili železniško zvezo preko Šempetra, pa e še vse po starem škandalozno.
p— Državni upokojenci v Julijski Krajini so prišli s svojo organizacijo popolnoma v fašistično oblast. Te dni je bilo zborovanje na katerem se je proslavljal ašizem in društveni tajnik Cioni je obetal upokojencem v fašistični organizaciji izpolnitev vseh njihovih želja Organizacija otvori v Trstu manufaktumo trgovino, v cateri bodo dobivali upokojenci in njihove
družine blago mnogo ceneje kakor v drugih trgovmah Samo vprašanje je, kako bodo mogli kupovati, dokler ne dosežejo zahtevanih poviškov in dobre ureditve pokojnin? Poprei je bila organizacija v domačih rokah, sedaj je v regnikolskih.
P— Stanovanja za državne uradnike v Trstu. 116 stanovanj za državne uradnike bodo dogradili v kratkem v tržaškem mestu. Gradi jih »Narodni zavod hiš za državne uradnike«. Ko dobi zavod nov kredit, se bo z zgradbo uradniških stanovanj nadaljevalo
p— Vodovod za tolminsko občino. O vprašanju vodovoda za ra^sežno tolminsko občmo- se razpravlja že dolgo časa. Stroški za tolminski vodovod bodo ogromni. Sedaj je prišlo iz Rima obvestilo, da je notranje ministrstvo priznalo nujno potrebo gradbe vodovoda za Tolmin in da je nakazalo tudi »svoj prispevek«. Koliko znaša ta prispevek, pa ni povedano. Ako ni izdaten Tolmin ne bo mogel priti do sv.njega vodovoda!
P— Makarone je nosil za klobukom, v žepih in v gumbnici fant Elija Marušič iz Mirna pri Gorici, ko je šel lani na nabor. Zaradi tega je bil obsojen na mesec dni zapora. Zakrivil je razžaljenje italijanske armade. Ker se ni Marušič sam javil, da bi ga vtaknili v zapor, so ga poiskali orožniki in odvedli na goriško sodišče.
P— V Bovcu nista VDisar.a v fašistično mladinsko organizacijo še dva otroka. Ob novem letu so nozvali fašistični voditelji slovenske starše k sebi in iim zagrozili, da bodo kaznovani, ako .takoi ne VDišeio svojih otrok v »ballilo«! Udali so se sili. Tudi ona dva otroka bosta v kratkem vDisana.
P— V Lipici so prejeli vsi nameščenci poziv, da se imajo takoj vpisati v fašistično stranko. Svojemu predstojniku so povedali, da so že v fašističnem sindikatu. Predsednik jih je na kratko zavrnil: pomislite. kaj vas čaka. ako se ne uklonite ukazu! . . . Tak je prostovoljni vpis v fašistične organizacije.
p— Frankfurter predava o tržaškem pristanišču. V Budjejevicah in v Pragi je predaval Frankfurter, generalm zastopnik tržaškega Lloyda za srednjo Evropo, o tržaškem pristanišču in prkladnosti. da se ga poslužujejo Čehoslovaki v svoji pomorski trgovini. Pomagalo ne bo nič. ker je po dogovorih, sklenjenih med Češkoslovaško in Nemčijo že gotovo, da odvzame Hamburg Trstu češkoslovaški promet skoro do cela.
Mremensko poročilo
Meteorološki lavad t Ljubljani 4. februarja 1928.	Višina barometra 308.8 m
obč-
svojih rok m da bi izročitev zavlekli, so nem zboru ie odredil odbor Narodne čital-viozali ugovor proti volitvam. Ker drugega niče novo ureditev in izpopolnitev svoje vzroka niso imeli, se sklicujejo v svojem "	-
ugovoru na to. da bi se moralo voliti 6 odbornikov, ne pa samo 3. in sicer za Hrib 3 in Vrhniko 3. Mi smo na to župana opozorili že pred volitvami, kar je razvidno iz •naših ^volilnih letakov, toda g. župan nam le dejal, da se drži samo zakona in le razpisa! le volitve treh odbornikov in dveh namestnikov. Odkod ta nedoslednost. Za dan 3. t. m. je bila sklicana seja starega gospodarskega odbora s pozivom, naj se te zadnje seje člani sigurno udeleže. Tik pred določeno uro je bila seja nenadoma in brez navedbe vzroka odpovedana. Za-vlačitev izročitve poslov novemu odboru in odpoved sklicane seje se pri ljudstvu nekam čudno tolmačita. Ljubljanski oblastni odbor opozarjamo, da bi morala prenehati funkcija starega odbora ?e leta 1971. 'ji ie zaradi tega nuino ootrebna hitra rešitev ugovora, ki ima toliko manj vrednosti, ker bo novi odbor po predhodnem za.
Kraj	Cas	Barom.	Tempe r.	Rel.vlaea v %	Smer vetra in brzina v metrih	Oblačno 0—10	Padavine	
							Vrsta	t mm do 7. ure
opazovanja								
Ljubltana . .		1 >7 1	2-9	79	mirno	iu	sneg	2.4
Maribor . . .		768 s	1	no	mirno	10	sneg	15.0
Zagreb , . . .	8.	66 h	3	8s	NE 8		megla, dež	3.0
Beograd . . .		767-5	4	53	E 2	8		
Sarajevo . , .								
Skoplje ....		764-4	3	93	E 4	10	dež	2.0
Dubrovnik . .		759 6	7		mirno	4		
Split .....	7.	7607-	6	91	NE 4	U	dež	3.0
Praha .....								-
Solnce vzhaja ob 7.17, zahaja ob 17.11, luna vzhaja ob 15.17, zahaja ob 6.56. Najvišja temperatura danes v L"jubljani 4.2 C, najnižja 1.4 C.
knpžmce V to svrho ie čitalnica ustavila izposojanje in zahteva vrnitev vseh izposojenih knjig, ki so njena last. Pri tej priliki opozarja odbor na pravilnik, ki določa kazen po 1 Din za vsak dan zamude. Ako bi tudi ta poziv ostal brezuspešen, bo odbor primoran zahtevati vrnitev knjig in nlačilo zamudnih kazni sodnim potom. — Odbor.
SV. MARTIN PRI VURBERKU. Velik del Slovenskih goric trpi cesto občutno gospodarsko škodo zaradi slabe prometne zveze, ki jo ima z Dravskim poljem in Mariborom. Edina vez, ki veže levi in desni dravski breg, je brod v Zg. Dup!eku, ki pa ne more služiti tako velikemu prometu, posebno še. ker brod cb času narastle vode. ^uše in hude zime ne more voziti in je promet s temi lepimi in rodovitnimi kraji m Mariborom često dalje časa popolnoma ustavljen. Da b; se temu odpomoglo, se je že pred vojno z velikim trudom doseglo,
Vreme v Evropi je še vedno neobičajno enolično. Še vedno obvladuje situacijo nad vsem severnozapadniin delom našega kon« tmenta ogromna atlantska depresija. Ka« že pa izredno stabilnost; njeno STedišče je potovalo na vzhod tako počasi, da tekom vsega tedna ni moglo dospeti od Islandije do Skandinavije. Zato je ves teden zrak krožil v ogTomnem skoro konstantnem vr« tincu okrog morja med Skandinavijo in Islandijo ter Škotsko; zapadna Evropa je imela ves čas južno zapadno več zapadno strujo, prav tako tudi večina srednje Ev« rope.
Nad vzhodno in osrednjo Rusijo se je držal tudi v tem tednu visok zračni tlak, ki se je celo ojačil ter že razširil tja do Baltiškega morja in s tem preprečil vpliv atlantske depresije na rusko vreme. Spričo tega se je temperatura nad Rusijo zopet znižala in zavladala je zopet prava zima; v četrtek zjutraj je imela Moskva že 18 stopinj mraza. .Z Rusije se je mrzli zrak širil proti zapadu, prodirajoč proti srednji Evropi čez Poljsko in čez Baltiško morje; vpliv depresijskega vrtinca pa ga | ie pognal proti severu.
ga zračnega tlaka ter atlantskim vplivom tako rekoč zapiral pot do nas. Južno od Alp, nad Sredozemskim morjem, pa se je razvila manjša depresija, ki je potegnila nase hladnejši zrak z bližnjega kopnega. Pod vplivom sredozemske depresije je bi* lo naše" vreme; prevladoval je spričo tega severnovzhodni veter, ki nam je dovajal za toliko hladnejši zrak, da smo ravno imeli še sneg namesto dežja; da bi zmrzo« valo, za toliko pa se ni moglo shladiti. Vrh tega je v višinah, kakor so poročale alpske višinske meteorološke postojanke, gospo« doval še vedno zapadn>i veter, ki je tvoril del vrtinca atlantske depresije. Pod učin« kovanjem sredozemske depresije smo bili samo v nižjih legah, zgoraj, na najvišjih višinah, pa so bui že po vplivom atlant« skega vremena.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Slabotni vetrovi v vzhoda severovzhoda, nebo večinoma oblačno, pozneje spremen* ljivo in končno jasno, temperatura od 5 do 7 stopinj, morje razburkano. Dunajska vremenska napoved za nede' .. Ijo: Večinoma nejasno, od časa do časa l oda mi ves čas nismo prišli pod nepo* padavine, ob vzhodnem robu Alp bo tem* sredni vpliv atlantske depresije. Nad Al« peratura najbrže padla, parni se je držal tudi ta teden pas visoke* i	--
Zane Greys
48
Železna cesta
Roman
Truden, zamišljen in slabe volje je prišel Neale v svojo sobo. Za njim je naraščal in upadal bučeči hrup bentonske noči. Vpraševal se je, kdaj neki spe ti nočni sokolL On sam je le iztežka priklical spanec. Na iztoku se je že svitalo, ko je naposled zatisnil oči
Neale je drugo jutro dolgo spal in se je zbudil s tisto bolestno nejevoljo, ki mu jo je prinesel sleherni novi dan. Vstal je počasi, čemeren, z zoprno zavestjo, da nima nikakega posla. ToBkanj je koprnel, da bi bil sam, a zdaj mu je bila samota v muko.
»Ce bi me bilo vsaj pol človeka, bi jo na vrat na nos odkuril iz tega pekla!« je zamrmral sam pri sebi. Nato je pomislil na propa-lega Angleža, na tega vedrega, mirnega moža, ki je bil videti ves spravljen s seboj. In spomnil se je dekline Ruby, kako mu je vrgla svoj posmeh v obraz. Čutil je, da je dolgo ne bo pozabil To razbrzdano dekle gotovo ni bilo strahopetnica; izgubljeno bitje, toda ponosno v svoji divjosti.
Ko je odhajal iz hotela, je slišal, da žvižga vlak. Brez naglice je krenil proti postaji. •
V Benton sta vozila zdaj po dva vlaka na dan. Prvi, ki je pravkar prihajal, je bil dolg in preko mere obtovorjen. Neale je opazil indijansko puščico, ki je tičala nad oknom enega rzmed voz. Na ploščadkah ravnih tovornih vagonov so se kopičila ogrodja razlož-Ijlvih hiš in živinski vozovi so bili natlačeni s pohištvom. Benton je rasel od dne do dne. Najmanj tisoč ljudi je stopilo iz tega vlaka fn ie pomnožilo prašno vrvenje in pehanje na ulicah. In zdajci je Neale zagledal Larryja Kinga i t oči v oči »Red!« je vzkliknil in stekel proti cowboyu._
»Nu* to ie prav, da te vidim,« je rekel Larry s svojim zategnje-nira glasom. »Kaj vraga 9t to godi?«
Neale je potegnil Urjyja iz gneče; v roki je rtotil majhen v platno zamotan sveženj.
»Red, tvoj obraz je človeku tisto, kar je skttaka dom. Kje pa Ml konje?«
Larry je ncfc&m žalostno pogledal
»Eh, prodani so.«
»Prodani? Tako krasne živali!«
»Da. vraga! Vožnja na tej prekleti U. P* ki smo jo mi zgradili, stane denar — jaz pa nisem imel niti beliča.«
»A zakaj — le zakaj —«
»Tak drži že jezik za zobmi in ne govori mi več o kljusahl«
Še nikoli nI bil videl Neale te sive sence na cowboyevem bronastem obrazu,
»Larry, rekel sem ti, da se začni krotiti!«
»Oh, kdo se pa ni krotil?« je odvrafl Larry.
»Til Le nikar ne laži«
»Če misliš rabiti take besede, nu prav. Kaj pa zdaj nameravaš?«
»Pretepem te,« je togotno odgovoril Neale, ves divji na Larryja, še bolj pa sam na nase, vedoč, da je cowboy samo zaradi njega ostavfl svoje delo in prodal krasne konje.
Larry je mislil, da govori zares, in je bil videti v hudi zadregi; toliko da se ni Neale na glas zasmejal njegovi poparjenostl
»Ho, moje pesti menda niso dosti prida,« je zamišljeno rekel Larry. »Nu, kar dajva se in opraviva stvar.«
»Da bi te zlodej, Red! Ali meniš, da bi se te res dotaknil? Ko sem tako prekleto vesel, da te spet vidim! Mislil sem, da si že pred menoj prišel v Benton.«
Larry je bfl videti zmeden, njegov rdeči obraz je še bolj po-temnel in sinji, bliskajoči sijaj njegovih oči je postal mehak.
»Slišal sem. da je ta Benton vražja luknja — in sem prišel«
Larry je nekam šepavo zadrgnil svoj odgovor, toda kretnja, s katero si je popravil pas, je bila zgovornejša od vseh besed.
»O, Boga ti! Gki kdo prihaja!« je vzklikni) iznenada.
Neale se Je naglo okrenil; zagledal je izvidnika v usnjeni obleki, visoko postavo s korakom hribovca, ki se mo Je zdela čudno znana.
»Slingerland!«
Nastavar je planil k njima, zagoreli obraz mn je zasijal, radost se Je zaiskrila v njegovih mrzlih očeh.
»Vendar že, dečka! Vedel sem, da mi prej ali slej prikolovrafita naproti,« je govoril mečkaje jima roke v svojem žuljavem prijemu.
Neale je hotel nekaj reči, toda strašen krč v grlu mu je zadavil besedo. Način, kako je s*tsnil Slingerlandu roko, }e bil tesnobnejši od prošnje. Veseli izraz nastavarjevega obličja se je izpremenil v železno otrplost
»Dečka, zadelo me je kakor strela z neba,« je hripavo rekel Slingerland. »Leto dni, kolnem se vama, nisem pustil AlHe niti enkrat same doma — in tedaj — prvikrat — me je sama prisilila, da sem šel — in ko sem se vrnil, sem našel pogorišče ... In Allie je bila izginila. Ne, tega niso storili rdečekožd Prekleta sodrga iz Kolifornije! Odpravil sem se po njihovi sledi A tedaj je prišla peklenska nevihta. Sledi so izginile, vse je bilo uničeno! In tako sem se vrnil v hribe k svojim pastem.«
»Le kaj se ie zgodilo z Allie?« je šepnil Neale.
Slingerland je pogledal v stran.
»Ali veste, kakšna je bila Allie, Larry?«
»Da. Vem, da ni preživela prvega dne,« je odvrnil Larry z zastaja jočim glasom.
Tako je Neale izgubil poslednje upanje in živa je ostala v njem samo še želja po osveti. Vsa trojica se je jela posvetovati, kaj bi zdaj storili. Slingerland je bil opustil nastavljene pasti in se je bil lotil lova na bivole, da je zalagal delavce in vojnike s svežim mesom. Neale in Larry sta brez oklevanja sklenila, da z njim vred ostavita Benton.
-p^r&m
1W
n ne igrol? ^ Hi mi \iol]o.
Kadar se zdravo dete svojevoljno oddaljuje od igre. imajo roditelji prav, da se pobrigajo. Dete sicer ni bolno, ali brez sumnje obstoji nekaka nevarnost v njegovem organizma Vzrok temu ie nepravilna prehrana Odkod ap£tiia ali razdražljivost deteta?
Dnevno nekoliko žličic Ovomaltiue v šalici mleka bo zadostovalo, da se kmahi vrne veselje in volja do igre, pomaga pa tudi v rasti in razvoju.
so izvor zdra\ja in moči.
Radi njenega prijetnega okusa Ovo. maltine rada uživa deea.
Dobite lih v vseh lekarnah, drogerijah in boljših delikatesah za ce: on: 100 gi i8.50 Din, 250 gr 56.25 Din in 500 gr 63.25 Din.
Zahtevajte zastonj vzorec, sklicujoči se ca ta list
Dr, A. WANDERS d. d. Zagreb.
Ključavničarji!
Za žaganje vseh vrst kovin rabi« io napredni obrtniki
I^PIll

Atkins žage za kovine
ki režejo hitreje in trajneje od vseh žag za kovine.
Zahtevajte ponudbe od
LJUDEVTT MISNER, Ogulin
Veletrgovino
z mešanim blagom
v zelo prometnem krajo Posavja dam za daljšo dobo
v NAJEM aH EVENTUELNO PRODAM
Vse nadaljne informacije pod šifro »Živahen promet« na oglasni oddelek
»Jutra«.
»	»ORIENT^
S	Prava turška Cista u Dibeku tučena i mlje-
«	vena kava dobiie se samo kod
h 1	»ORIFNT«
g	pražiona i mlievaona kave
|	Sallh Prcič. Tazla. — Jovanovfča al br. 2.
«	Traše se zastupnici za Sloveniiu
S x 2 g
-f r
Jf C
0	C »
2 s
S £
1
n
Kostanjev taninski les
kupuie stalno po ugodnih dnevnih cenah
ERNEST MARINC CELJE
£pin«kega u ice štev 4 Te efon »nterurb*« štev. «36.
3BBI
©
| Celjska mestna hranilnica v Celju
i	razpisu e službo
! uradnika
s
| popolnoma izvežbanega v vseh strokah hranil-| ničnega poslovanja. — Lastnoročno pisane, s potrebnimi podatki in prilogami opremiiene prošnje se sprejemajo do 21'. svečana 1928.
i
s ■
s
*a.6AHOvrc

PUNINKA-
t«k« viim
PLANINKA zdravilni Caj prenavlja, Cisti te isveiale kri. isboljia slabo prebavo, sla botno delovanje tre ves, napihovanje, obolenja mo kračo* kisline, leter. Sotea ia žolču! kamen Vzpodbuja apetit io »zborno učinkuje pri
arteriosklerozi. »Planlnka« Ca) je pristen v plombiranih oakettb po Din 20 i napisom proizvajalca
Lekarna Bahovec Ljubljana, Kong. trg (Dobi se v vseh lekarnah.)
Pozor ženini in neveste!
Žimnice
matrace). pOftetjD. mreir lt>li*nr oo»t«>l}«-otaoaae divane o tapet ailkf tcdeDcv nudi a
Rudoh Radovan
Upetnik
Krekov trg §tev. 7
uotog Mestnega doma. 80
Popolnoma gladko! In kako dišiš? Oa, moja draga, milo za britje
„PAON
to povzroči:
1.	omehča brado,
2.	se go^to peni in se ne p »suši,
3 pr ietno upliva na kužo katera lepo d ši po uoora&i tega mila,
4. katerega ie malo porabiš in ga izdelu;e
Jiir fvornica sapuca 1 i
To milo dobite povsod!
Zvitke
(roie) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh siste mov, >ma vedno v zalogi
Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova al, 6/1.
fricroi. tev

„SP£CTeySHfis d. d.
tež. Kopista. Dubsky )n KrstW. tvornica
ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII. Medvedova ui. 3S. teL 343 Zagreb, Beograd. Osiek. Središnjica Zagreb
Zrcalno steklo, oortalno steklo, mašin-iko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih In oblikah, kakor tudi orušene prozorne šipe. izbočene plošče vsteklevanje v med Pma, navadna ogledala	H/
Lepota lica!
Vreme Kose Centitolia j« sedanji ideal vsaks modne dame ECroma daj« frapanini ljubki io aežm ua. licu postane zam&mljivo, mladem tko ra čarobno, ter i svojim nr.omrinom pobmijujt gploSno MTidaoet Skriva vse creSke. uajboljoa pod ^ ■ .	loga ta puder io aenado
" Kie»tlj'?a sa plen? in pro menado 50 Oia COLD CREAM. originalna anfleika nastaa notna krmo. ki p?o.1ert popolnoma v por> Oea in |rb hrani lw 1o«vdo pomlajuje kolo uapravlja Jod jo ela»ti6ao Nf-jdoknadiva za vsak« damo kei epTetava prerano •'iaroft io odrtranjujf perfpktno v?c nečlstofo lica Din 50 - Ontlfoiia koamrt zavod ^i^rfb, Uica S7. Zahtevajte brezplačne ilustrovane pro
•liKSŠ?
Ueetai pogratal ui«i
posebnega obvectlla.
Fran Medic naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Irice, Minke, Prania Fanči, loža, in Dragice tužno vest, da nas )e naša nepozabna žena, mati, babica in prababica, gospa
Marjana Medic
rojena Klemen
danes, dne 4 t m po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s Svetotajstvi za umirajoče za vedno zapustila.
Pogreb b'age pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 6. februarja 1928 ob 7i4 uri popoldne od doma žalosti, Zrinjskega cesta 5, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 4. februarja 1928,
VELIKO IZBIRO
Izbranih vrst
I N A
po najugodneiš! ceni
PEIMOVAC m
otidi Vam
PIVNIČARSTVO »OPSKRBA« D. D„ Zagreb, Prankopanska al. 12.
Uco potrebujete Izvolite ogledati naSe kleti in	vrste brez obveze za kapčijo
Sol sv. Roka za noge
ozdravljoje noge, rene. vnetja oa nogab!
(R))
Zmrzavanie Zatekline
Strjenie kože. Zncienje rok in nos. Uganutost
Raztopimo manto količino soli sv. Roka t& noge dobili bomo vodo nasičeno z orige-nom. ki izvanredno ublažutoče deluje na bolno nogo ter obustavija boli. povzročene od pritiska čevljev. Ozdravi tudi zastarele ozebHne ier trganje, povzročeno od uzeblin in vsako rano na nogi. Po dolgotrajnem umekšavanju postanejo kurji očesi in trda koža tako mehki da iih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma ie sigurno, da sol sv. Roka naizapuščeneiše noge popolnoma spravi v red. Tesni novi čevlji Vam bodo udobni kakor da ste lih nosili It več let. Morete hoditi, kolikor Vas ie volja, morete stati ure in ure na enem mestu, brez da občutite nahnank) bol afl utrujenost. Veliki omot soli sv. Roka za nožne kopeli stane Din 16.—.
Dobite io v vsaki lekarni in drogeriji.
Jfilroitla, in, w« dopw* U-£o£<, n* malih, oglasov, f*, poAabu ruu OgLcutu, oddeUk J&TRA, LjuHfCuiOf PrvUrtiova, ui.4 Cdunmo ralon,
parlAA. Lrajubuc*- IjuNjOAaJt rt £42
Tilefort Stajilka, 2492
lici li y Ici^s i
JLah. opLasi, iu slu£yo v posredovalna, tn, socialni hcutum. občinstva.. viaka btseda. 50par. tfajtiLanjjrL zn*stk Vin, 5 v Pristojbina. zahfroVin,y-. Zenitov, dopisovanja, in, oglasi
trgovskjtga. alt rakUurute^a. zsui^a^v vsaka, bisida Vui r-Hapuutjft, z/ustk Vui. ter-. Pristofbuia za šifro Vui 5 - Ust prtsiojbi nt ft vpoflatz obsmm, z naro-edomsictrst ogiasL/u, pnobcifo-
Sortf4JtLa/y4. malih, oglasov za, pn. hodnjo sUoUko- JUTRA ti zxzkL^co dasv prod vzx<Loitl Lurios ob // ust, P&zsit^c sprtjih, oglasi, bodo pru oboesu, ix naslednjo s Umiki, luctcu
Talnfcm, sbuulka, 24 92
P5PPHPMI	
	
Vabilo
T nedeljo r« r gostilno Kančič na Selu, na veliko pl«ano veselico i ialjivo pošto bd.	8860
Vnlkaaiziram
ni mtf irto|(D< ler
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolen m mo torje p Skalar, Ljubi lan m Kl»«t> mti IL	13
Slamnike
h mehke klobuke sprejema v čiščenje P. Magdi«, ŽJsbljana.	2363
Snežne čevlje
|s galoie vulkanizlra stro-tevnjaško « strojem, u kar ima tnk, todi z detel e priliko, ker je hitro gotovo. Popravila sprejema tmdi po poJtd Z a 1 o k a r, Ljubljana, Gosposvetaka 8.
Najfinejša vata
v«lna, svila, pah. odele — izdelovanj« in popravila. UvMjana. Roina ulica 19.
89-42
Ključavničar
dobi stalno sluibo kot mostojen, kateri posodi podjetje 8—9000 Din. Denar zavarovan. Prednost Imajo speci jaltet« za poljedelske »troje, 6e mogoče * nekaj tvojega orodja. Ponndbe na poStni predal 6. Ptuj.	8891
Trg. pomočnika
stare jSega, izvežbonega v trgovini mešanega blag* — pooehno le v Seleznineki stroki, sprejme 25. t. m., event. 1. marca t. 1. Anton CadeJ. Slovenjgradec. 8S42
Kuharico
ki bi opravljala tudi druga Mina dela, sprejmem k majhni družini. Zgladiti se Je v Vrhovčevi ulici 14,1, levo.	8771
Samostojno pletiljo
spretno in Cisto, po mogočnosti i lastnim strojem, katerega eventnelno odkupim, sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. Pismena ponudbe i zahtevkom plače na naslov: 0. Pick, Zagreb, Dugs ulica 6.	8840
Vrtnarja
ln sadjarja — popolnoma veščega te stroke, takoj sprejmem. Naclov v ogla«, oddelku «Jutra*. 8784
Gornjih delov
Malovanje ter popravila vseh vret Čevljev sprejema X. Peternel, Bv Petra e. K. S.	8979
Strojepisca (ko) mlajšega, popolnoma veščega za vsa pomožna dela sprejmem takoj. Pismene ponudbe pod šifro •Ljubljana« na ogl. oddelek eJutra*.
8737-a
Gostil, kuharico
f dolgotetnimi sprite val i, #WO 30—40 let, sprejmem. Vfcfe fO doj»VT>ra. Naslov » IglMiim oddelku Jutra.
8906
Praktikanta
7a tehnično izobrazbo v V«ni stroki sprejme lesna
"ndustrija Josip Javornik, Straža-Toplice. — Pismene ponudbe na poStni predal St. 153, Ljubljana. 8659
Kontorlstinjo
perfektno knjigovodinjo — veičo srbohrv. in nemščine v govoru in pisavi, s prakso, sprejmem takoj. — Ponudbe z referencami na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Knjigovodinja R*. 3923
Učenca
z meščansko šolo sprejme trgovina F. Pungartnik, Lukovi, ca.
3358
Učenko
takoj v trgovino s Mapam H. Drek, Cankarjevo na-S779
Oskrbnika (šafaiia)
M nadzorovanj« vinogradov, dobrega strokovnjaka • vettetoe prakso takoj ore^oea v stalno slulbo. maudbe na poštni predal MU 8, Ljutomer.	8875
Pleiljo
popolnoma samostojno — sprejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogiafnem eddelku <Jutra ». 3741
Boljše dekle
sprejmem k dvema, S in 4 leta starima otrokoma. — Biti mora po&ena, lepega vedenja in telo zanesljiva. Prednost imajo z znanjem nmnžčine ter šivanja. — Jeiica Boeak, Trli«. 3859
2 dekleti
eno za pospravljanje sob in k otrokom, drugo ki zaa kuhati, sprejme zdravnikova obitelj na Hrvaškem. — Ponudbe na ozlae. oddelek tJutra> pod »Cimpreje 814: 3814
Zastopnika
samo dobro vpeljanega, ti potnje zlaeff po Primorju in Dalmaciji ki bi mogel
vzeti tudi naž predmet (galanterijske »troke) proti proviziji, sprejmem — Po. □udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro «TUia> 2366
Zastopnike
vestne in zanesljive, »prejme pod ugodnimi pogoji za prodajo obveznic vojne odškodnine Hrvatska banka d. d., Zagreb. Margaretska ulca 4. Marljivim osebam zasiguran stalni zaalulek 3179
Manufakturo
v komisijo želi sosliden in dobro stojei trgovec Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod €Ambicijozen> 3483
Stalni zaslužek
pri sposobnosti tudi stalno službo dobijo resni gospodje za brezkonkurenčno lahko delo, izven službe. Oddam tud okrajna zastopstva. Ponndbe pod »Resno in pridobitno delo« na ogl. odd. <Jutra», Maribor
S997-a
Agilnega zastopnika
krajevnega za Maribor, ki
bi od časa do fasa obiska-val tudi Celje in Ljubljano, išče mariborska tovarna. Ponnibe na ogl. odd «Jntra>, Maribor pod »Takojšnji nastop*.	4000
Zlatar, pomočnika
sprejme Janko Dermota — zlatar v Litiji.	3S54
Slugo ia sobarico
s kavcijo sprejme botel »Mariborski dvor* v Mariboru.	3306 !
Dober zaslužek
dobi vsakdo (moški in ženske), ki je poSten in hoče delati Priložiti 2 Din. — Brezalkoholna produkcija* ' Ljubljani, Poljanski nasip 10 b.	3807
Postranski zaslužek
nudim damam in gospodom — predvsem primerno za ml&aino, zajamčen dnevni zaaiuiek £0 Dm. Brez posebnega znanja. Pouk, navodilo in pojasnilo stane 10 Din. Kdor se zanima, naj požlje cenjent ponudbe na poštni predal 8, Ptuj. s prilogo 10 Din Nobena prevara. Oblastno dovoljeno. Na ta naslcv se ne sprejemajo priporočena pisma in nakaznice. 3892
Stopanje nogavic
sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
8920
Za pouk srbohrv.
ielim goepoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3853-b
Učiteljiščnik
daje instrukciie in pripravlja tudi za Izpite Dopdse na oglaeni oddelek »Jutra* pod »NemSčina*. 8935
Angleščino
»e telim učiti par bt tedensko Cenjene ponudb« na oglasni oddelek »Jntra* pod »Zmerni honorar*.
Inštrukcije
dajem iz matematike in fizike po nizki ceni. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Akademik*.
3816
JpcHnn'0
se temeljito in trajno odvadite Najboljš* priznalni-ce in reference Prijave za novi tečaj vsak dan od 2—3 v Ljubljani, Beethovnova ulica 4. priti., d t.-no Pavla Kovač. Specialistinja za govorilno gimnastiko
84
Šoferska šola
daje pouk in IzobrazuJe praktično in teoretično
kandidate za samostojni šoferje Pouk je temeljit in uspeh siguren Kandi date sprejemamo vsak dan Prospekti srrati* Natančne informacije v avto Soii Zagreb Kaptol 15. telefon 11-95	220
Inštruktorja
prvovrstnega, s primerno srčno izobrazbo, sprejmem takoj za realnega četrto-Solca. Biti mora dober v francolčini, matematiki in trbohvaSčini. Pismene ponudbe pod »Inštruktor 4» na oglasni oddelek »Jutra* 3622
Prodajalka
meSane stroke, želi preme-niti sedanjo službo Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Dobra postrežba*.	8703
Absolviran
eksportakademik
mlajši, v comer financ, in tujih jezikih dobro izobražen represent. strogo zanesljiv, z najboljšimi referencami. želi služI« sekretarja pri disting.i gospodu ali dami. Ponudbe na oglasni dddelek »Jutra*. Maribor za dr. Rou-gon Wilds.	3684
Izkušen mož
nekaznovan. 86 let star. perfekten v slovenščini, s !4!etno pisarniško prakso, strojepisec in z 121etno vajo telesnih del, zdrav in brezhiben, s dolgodobnimi spričevali, želi službe za takoj Dopise prosi oa podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Izkušen mož*
3188
Trg. pomočnik
mlajši, dobro izurjen * mešani stroki, z 8 razr osnov Sole. želi službe s 1 julijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	3409
Šofer
star 23 let, iSče službe. — Naslov v glasnem oddelku »Jutra*.	8811
Trg. sotrudnik
mešane, posebno pa manu-fakturne stroke, ieli pre-menitj službo, bodisi na deželo ali v mesto. Cenj. dopise na oglaeni oddele »Jutra* pod šifro »Mlad*.
3620
Mlada dama
gre za gospodinjo ali kuharico. Poizve m> Rakovnik 5
Trg. pomočnik
izurjen v usnjarski stroki, želi »lužbe za takoj Gre tudi na deželo Vojaščine prost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	8596
Prodajalka delikatesne stroke
dobro izurjena in zmožna samostojno voditi trgovino, ki obvlada slov., nemščino, češčino in knjigovodstvo, želi službe Ponudb« nroei na oglasni oddelek »Jutra> pod »Poštena in veSča*.
Z-T.
Samostojen mlinar
l večletno prakso v valjčnem. umetnem in kmetskem mlinu, izurjen tudi trgovine mlevskih izdelkov, ki razpolaga z 10.000 Din. ieli službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
Krojite«
perfekt-en v najnovejšem inozemsikem moškem in damskem kroju, z lastnim obrtnim liptom. ieli službe. Ponudbe na oglas, oddelek ♦Jutra* pod značko »Tako; nastepim*	3886
Brivski pomočnik
mlad, vešč tudi v striženju »bnbi*, želi stalne službe ( 15. februarjem. — Cenjene ponudbe prosim na oglasni cddelek »Jutra* pod Šifro »Vesten pomočnik*. 8843
Vajenca
za krojaško obrt, pridnega in poštenega takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3645
Vajenca
•prejme Ivan Biteno, mi-»arttvc in izdeloratelj Čolnov, Streliška ulica it. 24.
3732
Strojevodjo
kvalificiranega, sprejmemo aa ozkotirno železnico Pre-v»lje — Žerjav. Stanovanje m Prevaljab si mora pre-»krbeti sam. Piamene po-Mdbe na Rudnik Mežica 3410
Siužinčad
kaharice, sobarice, natakarice, hišne itd dob« najlažje službo v Beogradu — ako se oglas« v birou Ekonomija — Beograd. Vasina ■lica II	3183
Stroj, ključavničarja
popolnoma izurjenega samostojnega delavca, ki se ra-tume pri delu na strojih, sprejmem za obdelovanje ieleznih strojnih delov. — Prednost imajo taki. ki ra-aomejo popravljati stroje •a lesno industrijo in opekarno. Nastop takoj. Re-flektanU naj pošljejo prepisana spričevala. Ponudbe na tvrdko Fr. Kotnik. Verd, poŠta Vrhnika. 8588
Kontoristinjo
■motno sprejmem ta pisarno v Stubici Donji. Obvladati mora popolnoma slovensko, hrvatsko in nem-Uco korespondenco. Bteno-grafistinje imajo prednost. Začetnice ne sprejmem 2e-im, da lepo in brzo piše. Stanovanje event. v hiii. Lastnoročno pisane ponudbe v najmanj 8 jezikih, z navedbo zahtevkov, spri-(evali. sliko in mogočim nastopom na naslov: Evgen V. Feller, Zagreb, Jurjev-•ka 31 /a
Izurjeno pletiljo
•prejme Marija Pretnar —
Podbrezje.Podnart, Gorenj, •ko.'Plača po dogovoru. " .	8579
Krepkega vajenca
i&rega od 16 let dalje, tprijme za kovaško obrt , Krtrjnik, kovač. Sv. Jjjr phr juž. Jel. 8845
,.< JŽ--------'
Soferja-mehanlka
■pfejmem t- »1	marcem k
osebnemu avtu.	Ponncfbe na
oddelek	<Jutra* pod
n>k»*.	8884
Dobrega Žagarja
takoj sprejmem k veneci-janki. Kamene ponudbe na F. Leben, valjčni mlin in žaga, Skcfja Loka. 3893
Pletiljo
dobro izvežbano za nogavice na stroj št. 10, sprejmem takoj na Celovški c. St. 107.	3895
Šivilja
gre šivat na doia. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
3853-a
Učenke
za za strojno pletenje sprejmem ao maja, proti plačilu za 4 tedne, ki se sigurno nauči vsega dela, od lemparjerv do nogavic, da lahko nastopi takoj sluibo. Stanovanje Ima v hiii. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3896
Kuharico
srednjih let, sprejmem poleg p9etreinice k majhni druiini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3971
Učenko
močno, z dobro šolsko na-obrazbo, poŠte nih staršev sprejme Jos. Divjak, trg. meSanega blaga v Ribnici.
3976
Celodnevno službo
z vso oskrbo, razen prenočišča, z dobro plačo (po dogovoru) dobi dobra in poštena •luiklnja (postrežnlca) stara 25—35 let, ki se razume na kuho. Vstop 15. do 20. t. m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena 33*.	3728
Strojepisca (ko) mlajšega, popolnoma veščega za vsa pomožna dela sprejmem takoj. Pismene ponudbe pod šifro »Ljubljana« na ogl. oddelek »Jutra«.
8737-a
Knjigovodinja
samostojna — perfektna v slov., nemiki m srbohrv. korespondenci, velča strojepisja in občevanja s strankami, dobi takoj stalno sluibo. Z veseljem ia tna-njem glasbe imajo prednost Starost ne pod 25 let. Želim boljšo, ki bi sčasoma nadomestovala iefa — Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod značko »Onl-Ttml 1928»,	8772
Dunajska trgovina
blaga in podlog odda svoje zastopstvo zastopniku že drugih predmetov, za Ljubljano in vso Slovenijo. — Dotičnik mors biti strokovno naobražen ter imeti zveze s prvovrstnimi detajlnimi trgovinami in večjimi krojaškimi podjetji. — Interesenti naj se javijo osebno v nedejo 5 febr v hotelu »Slon* soba 9, med 9. in 10. uro dopoldne in 1. popoldne ali med 3. in 5. uro popoldne. 8835
Izurjena pletilja
sprejme delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Pletilja* 8907
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*
8978
Postrežnico
kdor jo rabi v popoldanskih urah, naj pošlje ponudbo na oglasni oddelek »Jntra* pod »Pridna 34*.
3968
Kdor je priden
lahko zasluži letno 35.000 Din. — Pišite oa podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Novo* in priložite 20 Din za vzorce in navodilo
3996
Fina šivilja
ki Šiva lepo in hitro, se priporoča po nizki ceni na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3944
Krpanje perila
sprejmem na dom. Rimska cesta 24, pritličje, 2. vrata desno.	'	8937
Vpokojence
reducirano« tn brezposelne
sprejmem za prodajo vrednostnih papirjev, Svicarekih ur in drugih predmetov, na majhna odplačila. Dobe visoko fiksno plačo in provizijo Kavcija ni potrebna. Zumbulovič, Ljubljana — Aleksandrova cesta it. 12.
3985
Velik zaslužek!
V vseh mestih 81 o veni je ižčemo samoprodajalce t gotovino 8—30.000 Din. — Eksistenca zasigurana vsa-kemu. — Vprašanja na: Holand-Amerika, Ljubljana, Dunajska cesta 88. 8815
Dojilja
zdravniško dokazano zdrava. ieli službe Informacije v zavo Iu za so*, hig za šftito dece, soba y, Ljubljana, Lipičeva ulica 3503
Šivilja
izočena na deželi, želi službe. kjer bi se izpopolnila v šivanju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3960
Mesarski pomočnik
dobro izurjen in pošten, želi službo za takoj. Na-4'ov pove oglasni oddelek »Jutra*.	S951
Pletilec nogavic
ieli zaposlenja. Nekaj časa gre tudi brezplačno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod »Priden in zanesljiv*.	3961
Železničarja sin
se želi izučiti mehanične obrti, če mogoče z oskrbo pri mojstru, kjerkoli. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	3902
čevljar, pomočnik
kvalficiran rs razna dela, išče službo za takoj Ponudbe ns naslov: Hietzl Konrad, Trnovo, Mala Čolnarska 13.	8813
Priv. nameščenec
vešč knjigovodstva in strojepisja. želi za popoldanske, event. tudi večerne nre postranske "Inžbe. Honorar postranska zadeva Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod »K. R.»	8824
Dekle
pridno in pošteno, ieli službo sobarice ali ket samostojna gospodinja Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. "	3987
Plačilna natakarica
vajena restavracije in kavarne, želi službe v bližini Celja ali Maribora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
3955
Trg. pomočnik
mešane stroke, star 23 let, vojaščine prost, želi premeriti službo s 1. marcem. — Ponndbe Da oglas, oddelek »Jutra* pod »Zvest 3540».
3964
Orožniška kuharica
že'i prtmeniti sluibo k
Razglednice
za	Saijivo pošto, 100 kom
. . orožnikom. Ponudbe po	25 Din nohavlja trgovi
na oglasni oddelek »Jutra* na	M Hi-ar. Ljubljana pod »Orožniška kuharica*. 8349
3833
Trg. pomočnik
mlad, izurjen v meš. stroki, želi službo v trgovini, trg. sluge, skladiščnika ali kaj ■»ličnega, s 15. februarjem. Cenjene dopise na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 873*. ' 3988
VVanderer
avtomobiL trisedežen, t Baschevo razsvetljavo, v brezhibntm stanju, takoj naprodaj — Triampt avto garaža. Ljubljana VU — Ceiovška cesta	2271
Auto Fiat
509, luksus. odprt, štirise-dežen, v brezhibnem stanju, radi nakupa večjega voza naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod ♦A. V *	3847
Motorno kolo
s prikolico, angleške znamke, 5 HP, O H. V., dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3880
Auto
Isotto Fraschini, najboljša evropska znamka stroja — šestsedežen. zaprt, že rabljen. prodam. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Avto 20.000*. 3927
Mali avto
malo rabljen in v dobrem stanju kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Soliden 55*.	3973
Opoldne, ko so palčki spali, j« skrivaj ▼iela sulico enega izmed Bradivojevih y«j-nikov in se je splazila k štorklji. Drezala je s sulico v vozel, dokler ga ni razvozlala. Štorklja je telebnila na tla. a na 8reeo se ni prehndo pobila.
cAli boš še kdaj zalezovala Hrkobrkove žabe?» je vprašala Cvetka. _ cNe, nikoli ▼ečl> je zaklepetala štorklja. <In če mi raz-vežeš tudi noge, poletim iskat tvoje mamice^ Ko je Cvetka ustregla njeni prošnji, je štorklja razprostrla peruti in je odletela. Toda zvečer se Cvetka skoro ni upala pogledati kraljn v oži.
Kralj je kaj srdito pogledal, ko mu je sluga javil, da je štorklja izginila Udaril je s pestjo po migi, rekoč, da je to vele-izdaja. Cvetko je bilo strašno sram in vpraševala se je. ali je prav storila, ko je bil kralj vendar tako prijazen t njo. Na srečo je oi bil nihče videl pri njenem dejanja
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, suokovno naobražen. dobro situiran, odlične reference spričeval, zmožen tudi pisarniških poslov, iela takojšnje namestitve. Cenjene dopise na oclasni oddelek »Jutra* pod šifro »Agilen — taikoj*.
3770
Kavcijo založim
»ko dobim stalno službo hišnika, vratarja ali kaj sličnega. Star sem 29 let, imam 6 razr. ljudske šole in za vsa dela upotrebljiv. Za pošteno in vestno delo janič.fli. Ponudbe n;i og'as. oddelek »Jutra* pod šifro »Kavcija 10*.	3710
Samostojna gospa
ki govori slovensko, srbohrvaško in nemško, izurjena \ kuhi in šivanju, želi službo gospodinje ali k otrokom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra moč*. 3705
Motorno kolo BSA
3 % HP, skoro popolnoma novo. poceni proda Muho-vič, Rečica ob Savinji.
S722
Pozor, trgovci!
Prodam ugodno in v najboljšem stanju avto prvorazredne znamke »Lancia Russo*, event sem pripravljen za protivrednost istega zamenjati za meni odgovarjajoče blago. Cenj. vprašanja na oglas, oddelek »Jutra* pod »Lancia*.
3318
Reduciran uradnik
išče mesto hišnika ali upravitelja v boljši hiSi. Cenj. ponndbe na oglas, oddele. »Jutra* pod »Uradnik*
3967
Laborant
za lekarno, ■ večletno prakso, zanesljiv in popolnoma verjziran ori vsakem delu v lekarni, ieli službe Ponudbe pod »Praktičen* na podružnico »Jutra* v Celju 8846
Strojnik
ieli stalno službo v kakšni manjSi tovarni ali pa večjem umetnem mlinu. — Je dobro izvežban vsak« vrste strojev, popravil in montaže, električne naprav«, kovaških. ključavničarskih in kleparskih del Ima večletna »pričevala Naelov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Pisarniški uradnik
zanesljiv, ieli začasno ca posl en je, največ za 2 meseca. Doslej bil v driavnl službi. Zmožen popolnoma srbohrvaščine in nemščine. Nastopi takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
8905
Trgovski pomočnik Izložbeni aranžer
(po berlinski metodi) ma-nufakturne. modne tn galanterijske stroke, s prvovrstnimi referencami, ieli službe pri večji tvrdki. — Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro
»Prvovrstna trgovska moč«.
8909
Uradnik
absolvent trg. Sole t nekaj prakse ▼ lesni Industriji, veič slovenskega, ltaHjan-sfcega ln nemškega jezika ter tudi drugih uradniških poslov, ieli slvibe. — Prijavljen je »prejeti tudi cakrfnokoH drugo primerne slttibo Dokumenti na rae-Mlago Zahteve skromne, 'onudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Skromen*.
8915
Čajno maslo
najfinejše prodaja po 35 Din za kg. franko. ;>o pov-zftju od 4 kg dalje Fraa Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni.	35
Drva
.ir*8tova ^arfcHtn* oripadke >■1 lagf tet mrt-ks irv» po rnzkl ?en> (iostavijs o» lotr •arna tag* V Scagnettt Ljubljana t« toreniskun kolodvorom	8£
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarua Šinkovec. Grosuplje.	261
Premog, drva, koks
ln ogl)« nudi tružbn »Ilirija* Dunajska aesta 46 .poleg Iv Zakotnika) le lefon 2820	a«
Tračno žago
s cirkularko na ročni in nožni pogon, na krogličnih ležajih. proda po ugodni ceni Ferdo Laznik, kolar, Radeče.	8573
Analistično tehtnico
proda Fr. P. Zajec. Stari trg 9.	3563
Bakrene elektr. žice
popolnoma dobre proda 100 kg po 18 Din R Jakelj — Slovenjgradec. S723
Najlepša drva
Cebin, Wolfova oiica 1/11.
U
Okenj
novih in rabljenih, raznih dimenzij, prodam večjo množino po ugodni ceni. Naslov v ogUsnem oddelku »Jutra*.	S862
Frak in 2 klaka
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3850
Veliko ogledalo
starinsko, proda Herkov v Zeleni jami 217.	3879
Hlodov
orehovih, čečnjevih in lipovih nudim več vagonov. Pismene ponudbe z najvišjo ceno na c glasni oddelek »Jutra* pod »Sigurno plačilo*.	3841
Konjski gnoj
droban. iz hleva naprodaj v Slomškovi ulici štev. 6.
3885
Radlo-aparat
tricevni. zelo dober, proda za 750 Din Hišek. Ljubljana VIL	3S94
Stensko uro
omaro, jedilno mizo, sliko, luster, nočno omaro, salonsko eukno in cilinder, prazne steklenice ter Leibkuhl naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	3910
Starinsko ogledalo
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. " S901
Lepo damsk*D masko
posodim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	3&&1
Več mask
posodim. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*.	?T64
Pletflni stroj
osemključni »Dnbied*, 8,60, tri četrt leta rabljen, naprodaj za tretjino cen« — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	873«
Otroški voziček
dobro ohranjen in nekaj perila za novorojenčka poceni prodam. Naslov pove oglasu oddelek »Jutra*
3826
Frak in 2 telovnika
skoro novo. proda M Ca-serman. Ljubljana, Kette-Murnova cesta 9 382S
Radio - aparat
tricevni. popolnoma nov, nevBrzetno dober sprejem, ugodno prodam za 1400 Din Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra*.	3919
Lepo masko
črno-belo, prodam na Tržaški cesti (Stan in dom\ vila Primožič.	3768
Elektromotor
(Dvnamo). istomerni tok, 9 HP, 220 volt. rabljiv ra pogon ali luč. proda M. Mišvelj. Vodmat pri I.jnH-ljmi.	S758
Sladko seno
kupi in proei ponudbe Josip Lah, Osluševci pri Ptuju.	3714
Sladek mošt
in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani. Poljanski nasip 10 b.
Trboveljski premog
ln drva dobavlja Pogačnik. Bohoričeva 5. Telefon 2059 8682-a
2 maski
ena črno-bela, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8502
Smuči
ceno naprodaj pri Pravarvk — Stari trg 32.	Š991,
Moko
pSenlčno, rženo in ajdovo Vam nudi najceneje F. Juvan. valjčni mlin, Sr. Gajn<jljne, pošta St Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik.	3904
Vino
najfinejših vrst, iz lastnih goric, prodaja v steklenicah po 11, 12 in 14 Din A. Sušnik, Ljubljana. Zaloška cesta.	3924
Masko turkinje
proda za 800 Din Arhar v Kolodvorski ulici Stev. 18.
8763
Čajno mizico
onurico in polico poceni proda Kovač. Vodmatska ulica St. 7 (od 1.—5. ure).
3740
Frak in smoking
poceni naprodaj. Naslov v opravi »Jutra* v Mariboru.
3995
Moških čevljev
10 parov dobro ohranjenih, St. 40—41, lepe, skoraj nove moške obleke za visoko postavo ln otroški Športni voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
c990
Fotoaparat
»Veiglander*, 9 X 12 in ne-kaj utenzilj, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3977
Poročnih daril
leptb.	v velik' izbi« ln po
nizkih	cenah nudi A Fuchs
zlatar	v Selenburgovi ulici
St «	19
Razne stroje
za obdelavo železa, in sicer: « t r u i n e rezkače ;Fr&ssmasch ) vrtalni, bru se in več drugih strojev ter predmetov prodam — Reflektanti naj poSljejo naslove takoj na oglasni od delek »Jutra* pod »Zelo ugoden nakup*	8428
Nogavice
najceneje in aajtrpeineje nudi M Gostinčar — Sv Petra cesta 38	917
Naprava za sesani plin
rabljena, garantirano pripravljena ta pogen 20—-22 H P fn 40—45 HP, izredno poceni naprodaj. Motoren-fabrik Plewa, Wien XVD. Wattgasse 78.	2167
Creme Vlvandou Puder Vlvandou
Idealno neino polt dese-vstrajno uporabo
dobite v
pariumerl.il Strmoli LJubljana, Pod Trančo 1.
žete
Šivalni stroj
dobro ohranjen in posteljo z iimnico na vzmetih ter nočno omarico prodam t Krojaški ulici »tev. 6/IO
«m
2 omari
umivalnik z marmornato ploščo in najboljši šivalni stroj za krojače, vse poceni naprodaj na Mestnem trgu it. lSlu.	3931
Spalnico
kompletno, poHtiruano, iz črefnjevega lesa. takoj prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3999
Orehe
in orehova jedrca razpošilja v večjih in manjših množinah po 7 in 26 Din kg franko Novo mesto Janko Kariovšek, trgovec, Smarjeta pri Novem mestu.
37 86
Nar. enciklopedije
vse iiile zvezke prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
385«
Citati in Aforizmi
slov izdaja, L izvor) kupi Albin Novak, trg., Maribor — Glavni trg 18 3938
jf&Mxim
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih 'enak
černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3
Smoking
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3932
Lepega hrasta
v hlodih razne dimenzije, prodam več vagonov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hrast 25*.
3956
Posteljo
iimnico. mizo. stole in umivalnik proda Gogala. Miklošičeva 11 IU Na ogled med 2. in 8. uro popoldne.
3941
Veletrgovci!
Tererno dvigalo, skoro novo, ta 800 ks teie, 1.60 X 1.10 velika »Fahrstube*. zelo poceni prodam. Vprašanja na ogl. oddelek Jutra pod »Dvigalo*.	8946
Stavbeniki
Dvigalo ta popolnoma kot. ceni prodam. Vp. "asal oddelek »Ji 47».
oolhove foo?e
In vse druge od divjačine
kupuj« in zanesljivo dobr« plača D Zdravit, Ljubljana. Florijanska ulic* St 9.
47
Srebrne krone
kupuj« F Čuden. Ljubljana. Prešernova ulica št 1.
200
Moško kolo
kupim Ponudbe na ogiai. oddelek »Jutra* pod šifro »Tabor*.	S799
Hmelovke
5000—8000. franko Celje — kupim Ponudbe na poštni predal St. 7, Slov Konjice 3715
Reglstr. blagajno
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Register* ______ 2081
Pisalni stroj
rabljen, a dobro ohranjea, kupi Kozlevčar, Šoštanj.
Kredenco
ko,' kupim. Naslov m oddelku futra.
8918
Preprosto posteljo
In nočno omarico iz trdega' lesa prodam ta 150 Din. — M v Grajski kleti.
m
ku. oddt
■b*va
■v ogla«. * iifre
Star svinec
po najvišjih dnevnih cenah
it«
iupujt puškarna J. Pošia-ger t Kranj«.
2069
Hlode
ohkuvf la i» Hrastove M
cfD naprej k a p o j e * vsaki množim parna iaga V Scagnetti. Ljubljana
862
Žago venecijanko
dobro ohranjeno, komplet no ali samo oe io leiiMa 90—100 nun premera, kupim Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 85
Kotle
ia vzidanje (perilo) ter kotle ta štedilnike, tndi pokvarjene kupim. Pisma peti »Kotel* aa oglasni oddelek »Jutra*.	9991
Izložbena vrata
za trgovino, rabljena, kupim Pismena vladanja aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Vrata*.	8974
Zeiss-Trieder
8 X ali & a, i notranje podelo (vojaški), kupim. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra* pod »Trieder*
Srebrn pribor
ia 12 oseb kupim Pismene ponudbe na ogla« oddelrft »Jutra. pod Šifro »F. M.»
8831
13
Posestvo
t S Vi orala zemlje, t lepim senčnatim in sadnim vrtom. gospodarskim poslopjem. kletjo in stanovanjem 1—8 »ob in kuhinjo oddam na periferiji Ljubljane ob e lavni cesti Pripravno tndi za gonilno ali k.iko drugo obrt Cenjene ponudbe z naslovom reflek-tanta na ogasni oddelek »Jutra.* pod »Lepa lega* 3757
Pozor, obrtniki!
Obširno go»podar>ko poslopja obftojfčf- iz 2 lepih prostorov (skladišč), še posebej ene shrambe, velikega hleva in poda oddam v n:ijem event tudi prodam v Zg Šiški, gostilna Bur-ger Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	3752
Enorodbinska hišica
nova. z eno sobo in kuhinjo ter velikim vrtom, pripravna za vpokojenca ali male obrtnike, je v Ložnici št 17 pri Celju za 20 000 Din naprodaj Kupec se lahko takoj vseli Vprašati- A. Crešnar, Maribor. Orožnova ul 3-1.
3685
Poslopje z vrtom
pripravno za manjšo tvornico ali za vpokojenca. v bližin^ trga in železnice podam po zelo ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8436
Hišo v Celja
novo. visokopritlično, s 6 sobami pralnico, kopalnico, električno razsvetljavo, pro-=tij vt£ let davka itd., prodam Izpraznim jo takoj Prodam jo radi preselitve Cena izka. plača se po dogovoru Ponudbe na naslov F Kok-nc, Celje, Aškerčevi ulica 9.	3630
Vilo ali hišo
dvo- ali večdružiibko ' Ljubljani ali okolici kupim Ponudbe z navedbo cene iti plačilnih pogojev na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dom 1928».	3591
Posestvo
t Gor Ložnici pri Slovenski Bistrici, cea. 9 oralov njiv in travnikov, oddam poceni v najem ali prodam Viljem Abt, eksport. Maribor.	8|57
Veliki mlin
Iri žago, industrijsko podjetje, dobro uvedeno v ugodni legi in kraju bogatem aa leeu je zaradi rodbinskih razmer naprodaj. event sprejmem družabnika s 500.000 Din. -Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, Maribor pod »Številko 435».	3994
Vinogradno
posestvo
t hišo in 1 in pol orala
zemljišča pri farni cerkvi ▼ Framu prodam. Naslov v dgl. odd. »Jutra«. 4001
Baraka
t 8p. Šiški (bivša stara cerkev), krita z eternitom, naprodaj Informacije daje Ivan Mežek. objekt št. 3.
S861
Nov hotel
r lepem trgu, s 6 orali zemlje, novo poslopje, takoj proda Dragotin Korošec v Šinartnem ob Paki.
8844
Hišo z njivo
tretje od postaje Kaadtja pri Novem mestu štev 68 proda«.	MM
Hišo
m IHSBO - T vrednosti
okrog 100.000 Din, kupim Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod •Gotovina*.	8912
Hišo
t itirisobnlm stanovanj« ta hlevom posebej, o4J»» takoj v najem na Ilovici »t. 87. 880»
Hišo z vrtom
zidano, rfeokoprftlitno, enodružinsko, 4—5 sob, priti-kline, elektrika, vodovod, kopalnica, kapim r Ljubljani. Ponadbe na oglaeni oddelek »Jutra* ped šifro »Celoten kup do 100 000 Din takoj plačljivo*. 8025
Enodružinska hiša
visokopritlična, t vrtom, ▼ Kandiji pri _ Novem meetu, ob cesti proti Božjemu grobu, bo prodana v ponedeljek 20. febr. ob 4 pop. na prostovoljni javni dražbi Natančneje v pisarni dr Ivaaetiča, odvetnika v Novem mestu.	8856
Hišo
kupim na Sv Petra eeeti. Ponudbe na oglae oddelek »Jutra* pod »Mala hiša*
8940
Posestvo
dobičfcacoeoo. četrt ure od
Maribora, v najlepši le^i, vinograd, saidooosniki, njive, travniki in gozd, vsega 12 oralov, arondirano Hiša vWkoprit!iČna. solidno zidana steklena veranda, gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanju živ* in mrtvi inventar, naprodaj »elo ugodno ta 295.000 Din — Pojasnila daje radi odsotnosti lastnika Milan Markovi S. Petnica.
8662
Pritlična h?ša
v prometnem trgu na Dolenjskem, pole« cerkve — pripravna za obrtnika pen-zijonista 1 dr, s prostim
stanovaniem. ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Trgovski lokal
na ugodnem in prometnem mestu Ljubljane oddam s 1 aprilom Naslov v ogl. oddelku »Jutra*.	3782
Gostilno
z lepimi lokali ter zelenjad-nim vrtom, pripravno tudi za kako drugo brt, na telo prometni točki prodam radi odhoda y inozemstvo, po jako ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod »Prometna*.	3701
čedna trgovina
v prometnem industrijskem kraju, pripravna za samo stoječo osebo, naprodaj — Potrebno 30 00( Din Po-"udbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lahek posel* 3488

Stanovanje
t teb, kuhinje in pritiklin žeti Mirna stranka 4 oseb ta Mj Ponadbe na oglas, oddelek »Jutra* ped iifro »Odrasle osebe*.	8801
Za maj
leli vpokojenec brez otrok sobo in kuhinjo. J. Gregorčič, Kobartdeka 4. VII.
S707
Mirna stranka
8 oeeb fel) »U no vanje 8
sob za maj Ponudbe pod »Cisto stanovanje* na ogl oddelek »Jutra*.	8464
Stanovanje 2 sob
s souporabo kopalnice in vrtom aa Brinju ob Du najski cesti odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani Gledališka ulica 8.
2132
Tričlanska rodbina
teli T stari hift dvosobno stanovanje za maj Plača za eno' leto naprej — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod »8 osebe*
8679
Stanovanje
8—4 »ob	» pritiklinamt m
kopalnico	v l nadstropju,
event v	bližini Tivolija
želim s 1	majem Ponudbe
na poštni	predal 127. Ljub
ljaaa	8480
Stanovanje
2—8 sob t priti klinami, v mestu teli profesor, mirna strtnk« bret otrok — Ponudbe t navedbo cene in kraja pod značko »Za maj* aa oglasni oddelek »Jutra* 3874
Stanovanje
U sobe in kuhinje 11 6 e miren zakonski par — Ob prostm času sem hišnemu gospodarju na razpo^go Ponudb* na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Avto-mehanik*.	8863
Za maj
želi vpokojenec bret otrok «obo in kuhinjo F Gregorič, Kobariiska 4. VII 8707
Stanovanje
z lokalom zamenjam za stanovanje Cena ugodna Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*	3897
Pekarno v Mariboru
dobro idočo, oddam v najem Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Pekama*	3805
Gostilno
vzamem takoj na račun ali v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod Šifro »Prevzamem takoj 999*.
8709
Modni salon
v sredine Ljubljane oddam takoj v najem starejši, dobro izurjeni, samostojni šivilji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodni pogoj"i*. 3873
Mlinar
zanesljiv, leli službe ali mlin v najpm Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mlinar 86*.	8864
Skladišče
v bližini kolodvora oddam v najem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 3913
Primerne prostore
najmanj 150 m1, t električno vpeljavo, vzamem v najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Industrija*
Hiše
poees«tva. vile. grašfiine, gostilne, trgovine, mlin. žago in kavarno proda po zelo ugodni ceni pisarna Zagorski. Maribor, Tatten-bachova ulica 19. 8883
Lesni trgovec
Prodam lepo, zidano hišo v eozdnem kraju, z nekoliko zemljišča V hi« je bila doslej trgovina gostilna in trafika brez konkurence in jo kupec lahko nadaljuje Tik hiše stalna vodna moč. ki se lahko izkoristi Oddaljeno 1 uro od železniške postaje ob d0-bri cesfi Posebno priprav no ža trgovca ali gostilni-čaria. ki bi se bavil tudi z le°no trgovino Cena sa mo OOn Din: takoj p'ač-ljivo tO.OOO Din na ostanek se počaka Reflektanti na-i -»e osebno zglasiio pri M HAiMInfu. trgovcu -lUftfttetf.	BooS
Trgovino
s špecerijskim blagom dam takoj v Ljubljani v najem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Krasen lokal* 3933
Pekarno
oddam v najem z inventarjem in stanovanjem. Naslov pove oglaeni oddelek
»Jutra*.	3729
Štiriletno deklico
daft za svojo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
3871
Otroka
3—S let starega vzamem na rejci na Dolenjski cepfi 50. (prva vrata) — Ljubljana.
Abonente
sprejmem	na dobro domačo
hrano po	zelo solidni ceni
Naslov v	oglasnem oddelku »Jutra* 3551
Graiska klet
sprejme abonente n« dobro domaČo kras«.
Stanovanje
1—2 sob. kuhinje in pritiklin. s po«ebnitt vhodom, želi zakoniki par brez otrok za maj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stara hiša*	3903
Stanovanje
3 sob z vsemi pritiklinamt za 2 osebi, v ientrv mesti želim za maj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* (»d »Centram mesta*	8916
Komfortno
stanovanje
4 sob ta vsota pritiklin, s kopalnic«, elektr razsvetljavo. plinom, t razgledom na Kralja Petra trg Oddam s i majem Pismene ponudbe t navedbo najemnine pod »Mirna stranka S* na oglasni oddelek »Jutra* 8958
Mlad gospod
želi prazno ;obo v neposredni bližini cestne železnice — Ker je bolan, želi sobo pri samostojni gospodinji. ki se bo zavzela za njegovo zdravje Dopise oa oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Nega*.	3795
Opr^ <jeno sobo
z 2 posteljama, v novi vili na Podrožniku takoj oddam Sob« velika, parketi-rana, poseben vhod. elektr razsvetljava in solnčna lega. — NasloT pove oglasni oddelek »Jutra*.	8791
Sobo
lepo in solnčno. s posebnim vhodom oddam eni ali dve-ma gospodičnama Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8762
Veliko sobo
parketirano z elektriko in »oupo'abo kuhinje takoj o d i a m zakoncema bret otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	87Ž1
OoremMeno sobo
z elektr razsvetljavo takoj oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8712
Sobo
t vso oskrho ali brez oddam 2 gospodoma na Aleksandrovi cesti Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
Separlrano Sobo
lepo m veliko t električno razsvetljavo oddam bret al' s štedilnikom in souporabo kopalnice • 15 febr Nemeth. Kodeljevo 269
3872
Prazno sobo
oddam na Kodeljevem 248 S865
Opremljeno sobo
lepo oddam poleg elektr. Iele7n'ce Naslov v oglas, oddelku »Jutra*	3851
Opremljeno sobo
!■ posebnim vhodom oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	3848
Stanovanje
8 sob. predsobo, kuhinje kleti, pralnice, kopalnice, t balkonom in vrtom v novi b<ši oddam • I majem stranki, ki plača eno ali dve lett naprej Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje blizu pošte*.	8574-«
Stanovanje
dvo- ali trisobno, v šent-peterskem. kolodvorskem ali poljanskem okraju' želim za maj Ponudbe na ogla-*ni oddelek »Jutra* pod šifro »Učiteljska družina* 8963
Stanovanje
dvosobno suho, zračno ITI mirno takoj oddam Pisma na oglasni oddelek »Jutra, pod »Glince*	3993
Stanovanje
tli- aH štirisobno. v Sent-peterskem koldvorskem ali oljansikem okraju želim za maj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Učiteljska družina* 3963
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam « 1 majem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brez otrok*	3950
Stanovanje
obstoječe Iz 3. event 2 soh. kuhinje in pritiklin želim za maj ali preje Sem ože. njen. brez otrok Ponudbe pod »Doktor prava* na ogl oddelek »Jutra*	3943
Leno tanovanje
2 veliki sobi velika kuhinja in pritikline. I nadstr blizu pošte oddam za maj po zmerni ceni Nekaj plačati naprej — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepo stanovanje* 3928
Stanovanje
S sob, kuhinje, poselske sebe in pritiklin oddam z jnajem poles sodnije Natančne ponudbe pom šifro »Mesečno 2000 Din* na oglasni oddelek »Jutra*
H'šnik
ki bi obd»leval vrt. doM stanovanje. — Naslov pov» oglaeni oddelek »Jutra*.
3769
Zamenjam
lepo so'nčno stanovanje z 2 parket »obami in priti-Minami. z elektr razsvetljavo in vrtom, tik tramvajske »tahice. ž enakim, no možnosti v bližini Sv Petra Na-«l0v v oglasnem oddelkn »Jutra*.	3803
Stanovanje
2 sob. kabineta in knhinie z vsemi prifiklinami želi tričlanska rodbina za maj*, v stari hisi Ponudbe na o«r'»sni oddelek »Jutra* pod »Mirna stranka št. SO*
Sobico
« posebnim vhodom in	električno razsvetljavo	takoj oddam v Florijans<ki	ulici it 501	3878
Sobo
zelo veliko, prazno ali opremljeno, t elektr rac-rretljave ta posebnim vbodom oddam. Naslov pove oglasni odditek »Jutra* ped St. 89.	S98C
Snažno sobo
solnčno in svetlo, ta dve osebi, teli gospod, po motnosti v sredini mesta in s souporabo klavirja Ponudbe pod Iifro »Zelo nujno* aa orlaeai oddelek »Jutra* *	8970
Separlrano sobo
prijazno opremljeBO oddani gospodični na Rimski eesti št ŽS. pritličje.	8981
Separlrano sobo
v centru mesta sprejmem z vso oskrbo gospoda »li dijaka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3982
Separirano sobo
oddam gospodični s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8972
Sobo
prazno ali opremljeno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3812
Opremljeno sobo
blizu pošte oddam takoj gospodu Naslov v ogla« oddelku »Jutra*. 3352
Sostanovalko
s zajtrkom za 850 Din
sprejmem v Rožni dolini 5/19.	8785
Gospodična
išče sobo » oskrbo blizu -odisča pri boljSi roibim Ponudbe na oglae oddelek
ogl!
»Jutra* pod »Čimprej*
8810
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam v mestn Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 8819
Sobo
lepo z elektr razsvetljavo ln posebnim vbodom oddam s 15 boljšma »oldnlm- gospodoma v »redtal mesta Naslo\ v oglasnem oddelku »Jutra*.	8834
Sostanovalko
sprejmem Naslov v oglas oddelku »Jutra*.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Na»Iov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8827
Sobo
oddam mirnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Mladenka
krasotica, stara 17 let, teli dopiso7Ui t boljšim gospodom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.'
Boljša dama
Nemka, teli poznanstva a inteligentnim murikalno na-obratenim gospodom — tndi
dražbe ta priuiitve slovenščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Drntabna*.
Ponudba
Katera samostojna dama bi vsota t najem 471etnega dri uslužbenca, čedne zunanjosti, nesrečnega v zakon«, ve« po dogovoru — Tajnost tajamčsna Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
8719
Svarilo
8varim vsakogar, da nisem plačnica ta dolgove, napravljene na moj račun — Marija Ferlan, hišna pocestnica na Vrhniki
Resnega znanja
teli inteligentna šivilja z dobro sHutranim gospodom od 27—34 let - Prednoet uradniki ali dober damski krojač po motnosti Četa — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Turist* 8817
Poslano.
Podpisana izjavljam, da g Gruden Vinko ni identičen t gospodom, kojega sem iskala pri neki tvrdki na Dunajski ceeti. tet obžalujem storjeno pomotoJ — Marija Berdajs. Bežigrad št 13.	8917
Osebo
ki mi je pisala 25 jan 1928 anonimno pismo na naslov A P., Zvezda, prosim. da se javi s polnim imenom, ali otebno radi nadaljnjih informacij — V nasprotnem, ste obrekova-lee.	8708
Sostanovalca
sprejmem takoi v lepo orrem'jerio sobo na Rimski cesti 2/II	3837
Solnčno sobo
' centru oddam event z lobro domačo hrano Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	3838
Kot sostanovalka
grem takoj k preprosti mir ni gospe 8»m večinoma fn dan od=otna in plačam 100 Din Imam svoje posteljno pe-ilo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
3878
Sobo
lepo opremljeno, oddam takoj ali s 15 februarjem 2 gospodoma Kotar. Rimska cesta 24/11	8887
Prazno sobo
solnčno in veliko oddam v Majstrovi nlici 14.
Sobo
s popolnoma separiranim vhodom telim T centru me sta Pomene ponudbe na ojlasni oddelek »Jutra, on i «F K *	3914
Sobo s Stedslniknrr
oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	3911
Prazno sobo
oddam Naslov pove oglas oddelek »Jutra*	3921
Prazno sobo
« posebnim vhodom ln elektriko oddam v Novem Vodmatu 62.	3926
Prazno sobo
veliko, v pritličju, vhod iz hodnika, pripravno za pi sarno v sredini mesta oddam za maj Ponudbe pod »Prazna soba* na oglasni oddelek »Jutra*. "
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo v Škofji ulici 13. pritličje — desno	4002
Sobo
s centralno kurjavo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8952
Prazno sobo
podstrešno — s posebnim vhodom oddam samo solidni gospodični Ponudbe na crlasni oddelpk »Jutra, nod »Valvazarjev trg* 39-19
Sobo
parketirano ;n snažno oddam v centru gospodični. Na»lov v oglasnem oddelku »Jutra*	3939
S^novanie
novoopremljeno. oddam takoj. Naslov pove og'asnl odelek »Jutra*.	8980
Opremljeno sobico
- posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddani Nasiov pove oglas, oddelek »Jntra*	3881
Družabnico
s 25- 30 000 Din želim za pričetek gostilniške obrti na prometni in izletni točki morskega kopališča v Crrk-venici Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	3577
Kapital 150.000 Din
vložim pri podjetju ali trgovini proti obrestim na varnem kraju, kjer dobim stalno službo najraje pri lueni eksportni trgovini — kot nakupovalec. oziroma prejemalec rezanega blaga, event prevzamem zastopstvo v domačen kraju, kjer «o velike množine lesa — 1'udi pristopim k dobro idočem podjetju ali trgovini kot sodelujoč družabnik Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »150.000»
Žirantu
za 150.000 di dobro pod jetje plačam mesečno 1000 Din Ponudbe pod značko «Žira nt 1000* na oglasni oddelek »Jutra*.	8958
2000 Din mesečno
lobi tisti, ki vloži za 5 let 150 00(1 Din v dobro podjetje Event se mn podjetje odstopi Prijave pod »Sijajen zaslužek* na ogl oddelek »Jutra*	8959
Franca Kaltnikarja
naslov želi Josip Kaltnikar krojač. Boh. Bistrica 8954
Podčastnik
želi znanja z inteligentno gospodično radi posets kina. Šifra »Sablja*. 3983
31. januar
Zelo srečna sva bila nekdaj, žal. nisva sreče obdržala	3965
Minuli
a prihajajo še lepši — zaupam in stegam roke v objem	8856
16. avgust
Pridem 4. Prosim, 8e mogoče sviden? Plačam vse.
3713
Simpatična dama
mlada, želi poznanstva s inteligentom visoke srčne kulture. Dopise na podružnico »Jutra* v Celju pod »Original*	3857
Katera dama
premožna hoče podpirati akademika da dovrši štu dije in se pozneje z njo poroči Ponudbe pod šifro »Srečen dom* na oglasni oddelek »Jutra*.
Veletrgovec
27 tet star. želi poročiti gospodično s primernim pre-moženiem Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Simpati&en*	8606
Trgovec
srednjih let, t lastno trgovino v svoji hiši, se teli poročiti s trgovčevo hčerjo ali tlične, s premotenjem Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovec 3?.»
3544

i. tfardlan. SlsaK 54. Hm.
■nporoto kot stara isdelv mini ca svoje najboljše tam nurice vseh vrst Ceniki na 'atpolago	184-»
J. Stjepušin, Zagreb
Jnrjevska ulica 57
priporoča najbolje tamburice strune, partiture. šole ta
oetate potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pa ritki Izložbi
z zalogo ali brez v prometnem kraja
kupim ali vzamem v najem.
Ponudbe na Premelt Župelevec, Brežice.
TERROT
^ -JAP- mul
FMdji
550 ccm
VitoM
G^o° MOTOR IMP0RT Cie
Naznanilo«
Pričel sem obratovati na paral Žagi V Trnovem (ljubliana, Jeranova ulica št. 14) ter »prejemam raznJ les v žaganje po zmernih cenah«
Priporočam se zlasti lesnim trgovcem
Matko Cork, Mirjt 1-3.
Sodna dražba*
na kateri se proda razno špecerijsko in kolonijalno blago, prodajalniška oprava pohištvo, vozovi, konjska oprema itd. se vrši dne 9. februarja 1928 ob '/a l5-	Rudniku št. 31 pri
Ljubljani (Zebal). Izklicna cena znaša l/, cenilne vrednosti.
Spre'mem
detajltsta in skladiščnika
v špecerijsko veletrgovino v Ljubljani. — Oziram se le na izvežbane, solidne in zanesljive z večletno prakso. Ponudbe na oglasni oddeleK „Jutra" pod šitro: „Ti*ajna> služba11.
v Mariborski zastavljalnici. Gosposka ulica 46, bo 8. februarja 1928, efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14 do 16. ure popoldne.
Znižane cene
bi največie skladišče ukrako dvo koles motorjev, otroških vozič kov Šivalni strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov pneumatike Posebni oddelek za popolnr nopravo eroajliranje to poniklanje dvokoles. otroških vozičkov. šivalnih stroiev Itd — Prodaia na obroke — •TRIBUNA. F, B L. tovarna dvoko1e<= in otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št 4
razne moške kamgarne io Stoto, belo io rujavo kotenino po Milanih cenah dobke edino pri tvrdki IVAN KROSEU
v Uubiianl Cette Murnova cesta IS (Martinova)
Velik Jazz-boben
s pritiklinam kupimo Pis mene ponudbe z navedbo cene na oglasni cddelek »Jutra* pod »Jati 606*.
8546
Čelo
yt ln celo vijolino. majhen elektr. motor, šest-predalno omaro, 2 stojala za obleko, nočno omaro, mize in več stenskih podob prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
8738
Koncertni pianino
črn, tvrdke Laubvrsei & Gloss, nov, naprodaj v Sv. Forijana ulici U. 5IU med 10. in 12. uro. 8877
Pianino in klavir
in moderno spalnico kupi Vodeb. Maribor. Gosposka ulica 21.	8997
Kratek klavir
skoraj nov, poceni naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	3945
Kfevlrffl
lovarna in zaloga klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov — Poseben oddelek za popravila Oglaševanje ia popravila za kon-*ervatorij in druge inštitute izgotavlja moja tvTdka — ločna postrežba ln zmer-ae cene — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev
R. VVarbinek. LJubljana
Gregorčičeva nllca štev 5/1.
3890
Violino
s škatlo prodam za 600 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8830
hirubtunc
Psica dobermanka
ki sliši na ime Astra, se je utekla Najditelj naj jo odda Privoz 17.
Konj
5 let star in 2 voza Eapro-daj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3881
Nemški ovčar
lep pes, 2 leti staj, dober čuvaj, poceni naprodaj. — Joe. Divjak, Ribnica 8675
Belega petelina
s kosmatimi nogami, kupim Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra* pod »Čistokrven*.
8745
Kanarčka
rumenega (Edelrollerja) kupim. Naslov z navedbo cene na oglas oddelek Jutra pod šifro »Harzer* 8744
Nemške doge
čistokrvne. 6 mesecev stare, po očetu odlikovane s prvim darilom. " ~ Maribor, Kor
m. proda Pora, irofta o. 91 n.
«07
Za hisiieno
ost in grla rabite l>astil|e
H
ft
Prodajalo vse lekarne
in drogerije. Zahtevajte jih v škatlicah z natiskom imena
VALDA.
STANOVANJE
3—5 sob z vsemi pritiklinami išče mirna stranka. — Ponudbe pod «Nagrada» na oglasni oddelek «Jutra».
Alojz PUPPIS, šolski upravitelj Marija PUPPIS, roj. KAVČIČ,
učiteljica — poročena 1. februarja 1928 — Nedelica —— Gomillca
Svarilo.
Opozarjamo, da g. Justina Lukek že od
28. decembra 1927 ni več naša prov. potnica. Radi tega ni upravičena sprejemati naročila ali naplačila. Eventualno ji plačanih zneskov nikakor ne pripoznamo. Ponovno opozarjamo na ,to, da se morajo naš) potniki izkazati z našim pooblastilom ter da odgovarjamo pri naročilih za slike samo za naplačila do največ 25% kupnine.
SPEC1AUMPORT SLANOVEC & Co. Ljubliana. Vegova 8.

cGaffet, £ame, Crepe de Chin*> Crepe cSatin, 9il de Chine, SPaillette, £opelin, Silk, Carnevcd l* t d. za maske.
A. & E. SKABERNE
L 1 P S K I
pomlinl mirnim
19 2 8
Splošni vel esejem od 4. do 10. marca; tekstilni, čevljarski in usnjarski velesejem od 4. do 7. marca; tehnični in stavbna ve« lesejem od 4. do 14. marca; prvi mednarods ni velsejem avtomobilov od 4. do 14. marca
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi.
Znižane vozne cene, brezplačni vizumi. — Pojasnila daje:
Častno zastopstvo Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8.
je najboljši RAZPRSEVALEC na svetu. Generalno zastopstvo:
Mrzel d. d., Subotka
Zahtevajte cenik! Dobite ga povsod.
Svetovno znane original EM A J LIR ANE
£
Lutzove.
prvovrsten fabrikat tvornioe Wwe LUTZ & SOHNE BLUDENZ
IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM
ima v Jugoslaviji v zalogi samo inž. MATE GUZELJ, Ljubljana, Šiška, Jernejeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv. Jerneja), na dvori* šču pod hišo Celovška cesta 58.
Naznanjamo —
Novi, močnejši
in elegantnejši oakland
„6osmopoIitan SIX
Oreko pol milijona vozov v prometu * je dokazalo končno vrednost Oak-landovih temeljnih načel.
Vsa izkustva ogromne organizacije General Motors-a utelešena so v novem OAKLAND-u. »COSMOPOLITAN SIX« je krasnejši in elegantnejši v opremi in linij. — Povečana moč in sigurnost delovanja. — Plemenite, elegantne linije in barve. —
Rezultat je OAKLAND »COSMO-POLITAN SIX«, katero ime si jc pridobil vsled splošnega priznanja povsod, kjer je bil pokazan.
Eleganten močan
Brze linije Oaklandove karoserije harmonizirajo z nedosežno akceleracijo novega močnega motorja. Vsled daljšega razstoja med osmi in nižje grajeno chassis je povečana udobnost in varnost v vožnji tudi pri najvišjih brzinah.
Novi OAKLAND motor
Kompaktna, precizna in skrbna izdelava izključuje vsako motenje. Opremljen je s čistilcem za zrak, filtrom za olje in benzin. Pri polnem številu obratov razvija 60 -konjskih sil. V direktni prestavi vozite istotako 5 km tempo kot najvišje brzine.
COSMOPOLITAN SIX je sedaj izležen ter vam istega radevolje razka-žemo.
V. & M. BAREŠIČ & CO Zagreb	Ljubljana
Kukovičeva ul. 30 Dunajska cesta 12 Zastopniki v vseh mestih države.
KOMERCMALNA BANKA D. D.
PODRUŽNICA 4.JUBLJAKA (Afilacija banke Ceho-Siovaški Legiji v Pragi)
se je preselila v novo urejene prostore
na Siesfnem fi®gu šietr* 5.
KRANJSKE KLOBASE
zajamčeno prvovrstne kakovosti nudi tvrdka
M\i Popovič, Ljubljana.
*	stalno vsako množino kostanjevega
Rupi m \mftm it« ss
smrekove hmeljeve droge, rabljene sode od strojnega in jedil-nega^olja, v dobiem stanju, po najvišjih cenan. Akreditivno
plačilo.
FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol.
Industrijsko podletle
Išče za pisarno in obiskovanje odjemalcev praktičnega, agilnega in organizatorično se udejstvujočega gospoda s trgovsko naobrazbo. — Starost ne pod 28 letom. — Reflektanti s tehničnim znanjem imajo prednost. — Reflektira se samo na serijozno prvovrstno moč z lepim nastopom.
Ponudbe s curriculum vitae pod »Stalnost/90« na oglas, oddelek »Jutra«.
Pozor, trsovcl popust!
Brisollce za mn
mreže za kanale, stojala za dežnike, sobne ventilatorje z ž aluzijami in železna presibljiva korita za svinjake
i zd e1u i e MALENŠEK. splošno ključavničarstvo
BOH. BISTRICA. Slovenija.
3rSSBBSBnaaaHSSUBBSB3CTBBMBBB!ra9MS»aW3&nei
i Vaša obleka bode izgledala zopet kakor
nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni f/os. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-t) Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
b n
POZOR. GOZDNI DELAVCI I
^tTf^rr MOŠSm&i*:
ji ■■
zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovskih časov pravi Fellerjev milodišeči Elsafluid. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in svežosti, oživljuje živce, jača mišice in tetive, ter deluje na vse ostale dele telesa.
Masiranje in drgnenje z Elsafluidoin pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Pranje z Elsafluidom jača trudne oči, deluje umirjeno na živce ter ubla-žuje boli. V zunanji in notranji upora bi je najbolja zaščita proti kihavici, in fluenci, gripi in drugim nalezljivim boleznim in prehladu. Raztopljen je izvrsten za pranje u?t, grla in goltan ca. Elsafluid je že 30 let tako priljubljen le zato, ker je vsestransko upo rabljiv zunanje in notranje kot najzanesljivejše domače sredstvo in kozme-tikum. JaH je kot francosko žganje.
Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših krajih izrecno »Fellerjev« pravi Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 Din, dvojne po 9 Din ali speci-jalne po 26 Din. Drugače naročite direktno po pošti, potem je ceneje čim večjo količino naročite naenkrat, ker stane z omotom in
poštnino vred: 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 spe-cijalni steklenici ...... 62 Din
18 poizkusnih ali 12 dvojnih ali 4
specijalne steklenice.....102 Din
5* poizkusnih ali 36 dvojnih ali 12 specijainih steklenic..... 250 Din
Naslov označite jasno: EUGEN V. FELLER. Stublca Don.ia Elsatrg 245 Hrvatska.

iM
Zavržite vaše stare žage in nabavite si pravo amerikansko »ATKINS«-ŽAGO s patentnimi ročaji in boste z njo v polovici časa naredili dvojno delo. Ako cenite čas, delovno moč in denar, kupite to najostrejo žago na svetu. — Zahtevajte ponudbe pri
UUDEtflltl MIS
veletrgovina z železom v Ogu?!ny.
V-? ''A
nepotrebne
c**
po licu, rokah, nogah, žensko brado Ln brke odstranjuje za vedno «RAPIDENTH Nr. h> od dr. Dorraine & Cie. Pariz To, skozi 30 let preizkušeno sredstvo ne samo da odstranjuj je momentano dlačice, nego jih počasi za vedno uniči s korenino. — Garnitura 60.— dinarjev. — »tRAPtDENTH No. 11» služi samo za odstranjevanje velikih površin ob= raslih dlačic. — Garnitura Din 80.— «TAR» NA» lotion ima to dejstvo, da dlačice po> beljuje, ter one počasi same odpadejo sta» ne Din 40.—. — «CENTIFOLIA», kosmet. zavod, Zagreb, Ilica 37. — Zahtevajte za» stonj ilustrovane prospekte!
GLAVNO JE. DA SE IMENUJE
„PUB!"
ker to lahko zapomnite in zahtevete povsod. Vi recite v lekarni samo dve besedi: »PUBI ELFENBEIN« ali »PUBI TRANSPARENT« in dobili boste ono. kar Dotrebuiete. »PUBI« je najnovejše in ie najboljše!
Za krojače! HOVB, ve Sika Za krojače!
niiga
za samouke o prikrojevanju moških oblačil.
A. KUN C, Llnbljami, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis knjige!
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob prerani smrti našega preljubega ata
Ivana Urfoasa
izkazali sožalje, kakor vsem, ki so mu ob času njegove bolezni s tolažilnimi obiski lajšali gorje — naša najiskrenejša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, čestiti duhovščini, gasilnemu društvu Unec-Ivanjeselo, pevskemu zboru za lepo petje in vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremiii na njegovi poslednji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna najiskrenejša zahvala.
Na Uneu, 4. februarja 1928. Elev, Viko, Janko, Slavko otrcci in vse ostalo sopcms^o
Najpopolnejši
Stoewer
šivalni stroji
tč. šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite
stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Luci. Baraga, Ljubljane
Šelenburgova ulica 61.
irezrlačen oouk o-ietiu gorantiji Telefon št. 980. &
VAN ZAK0TNIK SK
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Telefon št 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cetkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L L d. Gi&dba lesenih mostov, jezov ia mlinov.
♦
o +
♦
«
Parna Saga«
43*
Tovarna furnirji. ♦
Zahvala.
Vam vsem, ki ste mi ob teh težkih urah s sočutnim sreem skušali lajšati neznosno bol; ki ste spremili mojo nepozabno Nušo k večnemu počitku, posuli njen grob s cvetjem in jej posvetili svoje solze in svoje ljubezni polne besede: Vam vsem, izkrena, prisrčna zahvala.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1928.
Dr. Ivan Robida.
■t41'- ■ i ■ ~ .	v
HERMINA MEGUŠARJEVA, učiteljica, javlja vsem znancem, da je umrl danes ob 13. uri po dolgi težki bolezni, v sarosti 29 let, njen bivši najdražji učenec, g-ospod
JANEZ ČER NIČ
profesor I. moške državne gimnazije v Kragujevcu.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 6. februarja ob 14. uri iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
KamnikiLfublfana, dne 4. februarja 1928.
Urejuje Davorin Ravljea Izdaja za Konzorcij »Jutra* A doli Ribuikar. Za Narodno tiskamo dd kot tiskarnama Fran Jezeršek, Za in sera trd del je odgovotfca Alojzij Novak, Vsti » Ljubljani,