DUHOVNO
ŽIVLJENJE
L
IZHAJA MESEČNO
Urednik: HLADNIK JANEZ
NAROČNINA LETNO DVA PESA
BIRM] A
bo 15. maja na Patemalu (Av. del Čampo 1653). Priglasite čimprcje otroke pri gospodui Hladniku.
V BERISSU
bo maša 27. marca 1938 ob 11. uri. — Molitve popoldne ob 4. uri. Povbaljeni ste od blizu in daleč. Iz Capital a bo vožnja sltala tja in nazaj $ 2. Priglasite s Je .	.
Popoldanska služba božja
bo za naprej ob 4. uri popoldne.
CERKVENI VESTNIK 6. marca maša na Saavedri za Nežo Sever.
Molitve na Patemalu.
13. marca maša na Avellanedi za Rastico Kandus. Molitve na Avellanedi.
20. marca maša na Patemalu za Maksa Ukmar Molitve na Patemalu.
28. marca maša in molitve v Beri asu.
Maša bo za Matija Premzla.
la vida espiritual
CONDARCO 4 5 4
B u enos Aires	M A R C
— TJ. T. 63 (Volta) 2435 —
1	9	3
8
Hladnik Janez, slovenski kaplan, (Padre esloveno), stanuje v 'ulici Con-darco 545. Doma je v torek, četrtek in soboto popoldne in zvečer.
Prilika za spoved je ob nedeljah do 9 ure pri Sv. Antonu, kot doslej.
Telefon 63-2435
Opozorite vse znance na spremembo.
(Sprememba se je izvršila zadnjo minuto.
15. MAJA BO NA PATERNALU SVETA BIRMA. Prosim starše in botre, da priglasite čimpreje otroke, in tudi velike, da ne bodo ostali brez zakramenta Sv. Duha, kateri je danes še bolj potreben ker je nevarnost zelo velika, da se zgubi vera in je prav sv. birma zakrament, ki človeka v veri potrdi.
Starost za birmo tu ni predpisana. Lahko se birmajo tudi prav mali o-troci. Potrebuje le krstni list. Otroci čez sedem let morajo iti preje k spovedi in sv. Obhajilu.	'
Na razpolago imam nekaj knjižic o sv. birmi.
Prosim, da se potrudite vsi dobro-misleči, da se ta lepa svečanost čim lepše pripravi in vam jo priporočam v molitev.
Nedelje v aprilu in maju bodo namenjene pripravi na sv. birmo in prosim da takrat prihajajo k puoku.
Za sedaj najprej prosim, da mi pri glasite otroke, nadaljna navodila se bodo dala osebno in v naslednjem Duhovnem Življenjem.
V BERISSO GREMO 27. MARCA.
Maša bo ob 11. uri. Peli bodo pevci iz Avellanede. Popoldne ob 4. uri bodo molitve.
Od 8. ure dalje bo tudi prilika za spoved. Prosim, da nikar ne zanemarite svoje velikonočne dolžnosti.. Izrabite to priliko.
Povabljeni ste v Berisso tudi drugi. Iz mesta bomo šli skupno z omnibusom. Cena bo tja in nazaj 2$, iz Constituciona ali iz Avellanedskega mostu. Prosim, da se preje priglasite.
VELIKONOČNO SPOVED opravite kmalu!! Ni dovolj, da ima človek vero. Tudi ljubezen do Boga mora imeti resnično. In. ravno v sv. Obhajilu, ki nas z Bogom-°drešenikom veže, se pokaže, če je naša ljubezen do Boga iskrena. Priliko za spoved imate v cerkvi sv. Antona vsako soboto zvečer in v nedeljo do 9. ure. Tudi .vse druge dneve med pol 8. in 9. uro dopoldne.
SVEŽI GROBOVI
Umrl je Sebastjan Mozetič, krojač znan vsej naši javnosti. Mladega je nenadno odpoklical Gospod. Pokojni je bil vedno v prvih vrstah v vseh dobrih stvareh in je zelo mnogo žrtvoval za prospeh naših organizacij in časopisja. Duh. Življenje ga imenuje med svojimi častnimi naročniki. Zapušča vdovo in malega sinčka. Zelo lep pogreb je pokazal, kako veliko spoštovanje je užival.	r
•V večnost se je nenadno preselil Premzl Matija, doma iz Šent Lovrenca na Ptujskem. Star komaj 35 let. Umrl je na operaciji. Na zadnjem potu so ga spremili mnogi rojaki. Zapušča vdovo in brata tukaj. Ma&a bo zanj v Berisso 27. marca.
Maks Ukmar je umrl v Cordobi, star 35 let. Maša zanj bo 20. marca na Pa-ternalu.
V Gabrovici na Krasu je umrla 22. januarja t. I. Katarina Bandelj, 98 I. stara. Tukaj zapušča več vnukov, ki žive v San Martinu.
Just Bogateč, doma iz sv. Križa pri Trstu, ni pred mesecem kar nič mislil na večnost, in ni verjel da ga utegnejo poklicati na sodbo. Saj je imel komaj 27 let. Pa je danes že tudi v večnosti. Umrl je na operaciji slepiča.
0 Dragi Rojaki
1. marca sta Tninili še dve leti mojega življenja na tej zemlji. |Če bi hotel polagati račun o svojem delu, bi m-Agel pokazati kaj malo.
Pa to je stvar, o kateri ne gre sodba meni. Menim pa, da sem se potrudil, kar je bilo v moji moči, da bi napravil kaj dobrega.
Našel sem mnoge plemenite rojake, ki so mi, in še ledno izkazujejo ljubeznivost, da me ne oplašijo nevšečnJsti, katere mi tudi nekateri radodarno napravljajo.
Velikih zamer si menda doslej še nisem nakopal, in prosim v nadalje, da moje besede in delo dobrohotno presojate. Zameril sem se bojda ob neki priliki, ker nisem šel pokopat nekega otroka. Bilo je v nedeljo, in jaz nisem imel prav nič svobodnega časa, sicer bi prav iz srca rad uslugo napravil. Baje so močno zamerili . • Ko bi človek zvedel pravi čas! Pž, so mi javili zadnjo minuto.
Sedaj ob obletnici pa prav lepo prosim, da mi vsi dobri pokažete dt-brc voljo in mi pomagate v tehle stvareh:
* *
*
15. maja bo sveta birma. Zakrament je in sveta stvar. Prosil sem ljubljanskega škofa. Toda prevzvišenemu ni mogoče priti sem. Zato bo opravil sv. birmi tukajšnji škof dr. Antonio Rocca,
Prosim vas, da ne pustite, da bi bile moje prošnje do vas glas glas vpijočega v puščavi. Sedaj je na mestu, da se priredi nekaj lepega, ker bo pred očmi tukajšnjih odličnikov, da se pokažemo res kot viredem narod. Potrudite se vsi, starši in botri, nunci in nunde, in ne zanemarite otrok, ki sv. birme še nimajo. Če bo ta svečanost pokazala lep uspeh, bc to velikega pomena za našo kolonijo, meni in vam pa v veliko veselje.
* *
❖
Vsem, ki vam je na roke Berisso toplo priporočam, da gotovo pridete tjakaj 27. marca. Za spoved bo prilika že 'p:z osmi uri dalje. M!aša bo pa ob 11. uri. Prosim, da storite vse, kar je v vaši moči, da bo tudi ta slovesnost
nekaj primernega.	##
*
SMRT pridno žanje med nami. In kdo ve, če ne pride kmalu ponj. In kdo si ne 'želi, da bi imel smrt lepo in tudi pogreb dostojen. Tuja zemlja se zgrinja na mrliča. Da bi bridkost trenutka vsaj mila naša pesem lajšala! Zato prosim vse, kateri imate spremeljiv-i srce, da se zganete in priglasite, da se zloži zbor, ki bo zapel če mogoče na grobu in pri maši za pokojnega. Naj se o tem razmišlja in ob priliki se skliče sestanek, da se kaj določnega sklene.
O vseh teh stvareh se moremo kaj pogovoriti ob priliki službe bUžje. Pridite! Ne vstrašite se, dalje ne zgube časa! Tudi ne glejte na to, klaj bo “kdo rekel”, marveč mislite na tisto, kaj bo rekiri gospod Bog, sodnik našega življenja! Prečitaje vselej cerkveni vestnik.	HLADNIK JANEZ
Kdo si ne bi želel, da sliši našo besedo tudi na radiju. In slišati Jo prav naravnost od doma, čez Šimo morje.
želeli bi poslušati novice od doma vsak dan. čez nekaj mesecev se bo to zgodilo, ko bo otvorjena Listna postaja na kratke valove v Boogjradu. Za sedaj se moramo zadovoljiti le s prenosom čez Berlin.
Naravnaj aparat na kratke valove in na Berlin. Vselej 14. in zadnjega v mesecu, ob 8. url zvečer, pa se bo oblasila jugoslovanske himna in naša pesem in naša beseda. Torej 14. in 31. marca, ob 8. uri zvečer. — Berlinski postaji eta dve.
Skozi argentinsko Pampo
Loma Ne gr a: Črni breg, ali črni vrh... Sredi enakoliene brezkončne planjave buenosaireške Province, katera sama meri več kot za dve Jugoslaviji, a ima vsega skupaj komaj 4 milijone prebivalcev...
300 km daleč od glavnega mesta komaj sreča oko kaj drugega, kot samo ravnino: žitnico in pašnik... sko-ro brez truda daje zemlja obilen sad, če... da, če... ga ne vniči kaka bridka usoda. Teh je pa brez konca: suša, toča, kobilice, mrčes.. in špeku lanti... Zato je tukaj polje kakor loterija: kdor jo pogodi, dobro; če pa zgreši, potem joj.
Tja doli skozi to širno polje je brzel železni konj. Že davno sem se bil namenil, da pohitim v Lomo Negro. Saj doli je tudi naših rojakov na kupu in celo znanci iz domovine so tam.
Pridem v petek, 28. jan., tako sem javil Tonetu Štularju, če moreš pridi na postajo ob pol 3.
Na obzorju se je pojavila temna čr ta. Nizka brda, komaj do 70 m visoka, so nam vstajala gola nasproti. Pa sem mislil, da bo Loma Negra prijazno gričevje, polno zelenega drevja..
Ni črno, rjavo je, tako sem videl, in kdo ve če je sploh kdaj bilo črno, zakaj osat je videti glavno rastlinje tam okoli.
Pa je bilo črno, tako zgodovina po ve; gole kamenite stene, ki so dale kamnolom črnega granitnega kamna, so bile črne, ki so dale kraju to ime. Danes je pa črno vse od grdega dima, ki se noč in dan vali v ogromni množini iz treh tovarniških dimnikov.
Pred 11 leti je le nekaj delavcev vrtalo v kamen, ki je nasipal cesto že leznemu konju. Sicer je pa osat po-
kojno sipal svoje seme po polju na podnožju brda.
Danes je zrastlo obljubljeno naselje tam spodaj. Na dolgo in na široko teko ulice. Hiša ob hiši, vsaka sredi prostranega stavbišča, katero so nekateri spremenili v prijeten vrt, drugim pa zanemarjeno leži... pač živa priča pridnosti ali zanikemcsti hišnih stanovalcev.
Lične, pritlične hišice, zgrajene po načrtu in okusu njihovih stanovalcev, so last tovarne.
No, vsega tega nisem še vedel tedaj, ko sem izstopil v Olavarriji iz vlaka in vprašujoče motril, če zapazim kak znan obraz. Če bom Toneta še prepoznal? Deset let je že minilo celih, ko sva se videla, in niti tedaj ne mnogokrat. Tone je medtem pre-branal že na vse kraje to deželo in mu je nedvomno življenje že popisalo čelo z novimi znamenji, ki obraz včasih kaj temeljito predelajo.
In če mojega pisanja ni dobil? In če priti ni mogel?
Ko sem tiako ugibal, i^včujjem za seboj glas: Bog živ,i gospod Janez!
Tu je zmota pač nemogoča. Obrnil sem se in stal je pred menoj Tone Štularjev. Pravi Tone, ni se veliko spremenil, toda deset let je pa že zaoralo nekaj brazd v njegov obra.
Bog te živi, Tone. Že vidim, da sem danes s pravo nogo vstal. Dobro srečo imam.	i'*fi
Tukaj vam pa predstavim svojo ženo, Malko Žlembergerjevo.
Tukaj pa...
I, saj te poznam. Štularjeva Mirna... Seveda. Saj je že tudi pet let, odkar sem te zadnjič videl.
In Stankota še poznate?
Saj res, glej ga no. Takrat si bil še mal knofek, komaj prvo leto y šoli. Sedaj pa Amerikanec.
Jaz sem pa Vukšinič Jože iz Svr-žak, se je predstavil še eden.
Torej: dobrodošli med nami, tako so me pozdravili in smo sedli v auto.
Ste ga najeli?
Kaj mislite, da smo kar tako. Saj je naš ta konjiček, se je pohvalil Jožic. Sedaj pa tudi vaš! In smo se naložili, si malo ogledali Olavarrijo, ki je bližnja železniška postaja,, mesto kakih 25000 ljudi. Postavlja se z lepimi trgi, dičnim parkom in celo svojo “reko” ima in kopališče.
Loma Negra je 14 km daleč. Cesta tako, kot jo je Bog ustvaril in kot so jo utrla kolesa. Tako je šlo, da se je vse kadilo. Malo smo se tudi prerešetali, pa to je le za to, da človek lažje je.
V Lomi "Negri so nas že čakali.
Pezdirčevi, Mežnaršičev!, Žlogarje-
vi____pa tudi kak tak je vmes, ki se
je srečanja z mano bal— Uh, takale črna suknja nekatere strašno bode. — Malo preveč spominja na — smrt! Pa tudi na dom, na ženo, doma pozabljeno in otroke lačne in raztrgane........
Vest vzbuja taka suknja, zato je nekaterim neljuba... ato se je en tak hitro umaknil pred mojim korakom, in se za zaprta vrata skril in skozi zaprto okno oprezoval, če je... “nevar nost” že minila...
Sedaj pa k “mami”
Da, k mami. To je mama Žlember-gerjeva, ki je “mama” vsem v Lomi Negri. Ne le Slovencem, temveč tudi drugim. Noben je drugače ne imenuje in vsi zanjo vedo in vsi jo cenijo in spoštujejo. In ta naslov mama tudi zasluži, ker je devet otrok lepo odgo-jila, to se pravi: niso še vsi veliki.—-Saj Janezek je še prav kratek, Mleka
pa še manjšla... pa so pridni vsi in zato pač lepo spričevalo, svoji mami.
Tam, čisto na kraju naselbine stoji njihov stan. Prostran vrt! Lahko bi bil polen zrelega krompirja, pese in vsakojake koristne zeli in lepega cvetja. Pa je prišel “bičo moro” —črni hrošč—, malo bitje, ki so ga pa tako velika usta, da je požrl za več prašičev. Kar opustošen je ostal za njim vrt... Golazen ti grda! In je vse zastonj, ker če enega pobiješ, jih še brez števila ostane... In nečedna stvar ta, ravno tisto mu je šlo najbolj v släst, kar tudi prascem najbolj prav pride in tako je ta golazen spravila mamo kar v veliko zadrego, kako vzdržati svinjske živali.
Tam zadaj za hišo je pa tekališče za svinje, za race, za kokoši. Vsega je v dvoriščni družini, kateri seveda predsedujeta petelin in pes ...
Čudna stvar, bo mislil kdo. Kako pa to, da je najprej videPone “nečedne” živali. Kje so pa ljudje.
Kako ne bi vzbudilo moje pozornosti idilično življenje kmetskega dvorišča, kakor ga vidiš na krškem polju
kje. In da je to prvič, ko sem. videl slovensko gospodnjstvo s svinjami v tej deželi. Samo Žlembergerjeva mama se more postaviti s prasci, ki jih je sama vzredla in kako lepe živali....
No pa to le tako mimogrede...
Prijazno me je mama sprejela.
Ne veste gospod, kako sem bila vesela oni dan, ko sem v Slovenskem listu našla, da pridete doli. Takoj sem tekla povedat Tonetu. On je pa ravno tedaj dobil vaše pismo... Zares smo veseli. Kar bo mogoče, bomo napravili, samo da vam pokažemo svoje veselje. Večerjali boste nocoj pri nas.
Prav dobro. Prav veseli me, da me tako lepo sprejemate. Kar nič nisem mislil, da naletim na toliko ljubeznivosti.
In tole so pa naši: Slavica. Ida, Janezek... No, ka jse pa skrivaš! Le daj roko gospodu!
Glej ga no. Tak dečko, pa bi se bal.
In tale je pa najmlajša. Micka!
Tako smo katero rekli, čas pa je tekel in bilo je treba sesti k večerji.
Ne vem, kako vam bo ustreženo, se je opravičevala mama. Petek je danes, pa me je skrbelo, kako ibi, in sem mislila: štruklji so vedno dobri, v petek in svetek...
In jaz se jih seveda tudi ne bom branil, zakaj vedno so mi bili dobri, jedel jih pa že nisem od metuzalemo-vih časov. Od tedaj, ko jih je v Kostanjevici na Krki farovška Rezika prav dobre napravila.
O, ta petek. Pa mama, ni treba ime ti. z njim nič skrbi, kot doma, ko so v petek še zelje z maslom belili, da ni bilo pravo zelje.
Škoda, da nisem vedela, da vam gre v tek zelje.	č
Samo, mama, «e vem, če ga znate skuhati. To je kraško zelje, zmešanim krompirjem in zabeljen z zaseko, te, ali pa celga prašiča.
ne vem če ga bom kje preje pokusil takega, kot na Petkovcu v Rupi... če pa kaka snaha pride v hišk), ki zelje dobro skuhati ny zna, se bom pa še za tistega “pod nosom obrisal”.
Pa zaenkrat se mi zdi, dh bi ne bilo odveč, če vam razložim postno postavo kot je veljavna tukaj, da ne boste še kak petek v zadregi.
Petkovega posta v tej deželi sploh ni. Celega prašiča, s Špehom ali pa tele z lojem, ali pa zajca z mastjo vred lahko v petek pečete in kuhate in cvrete in tudi pojemq ga lahko brez greha. Samo požrešnosti se je varvati treba! Cerkvena postava tukaj ne prepoveduje v petek nobene jedi. Nedelja ali petek je tukaj vseeno v jedi.
Potem pa sploh ni nič posta?
Skoro bi lahko tako rekli. Nekaj ga pa le še je. To je v štiridesetdnevnem postu (Cuaresma). Meso se ne sme uživati na pepelnično sredo, vse petke 40dnevnega posta in na veliko soboto do opoldne. Samo te dneve je strogi post. To se pravi, da se ne sme uživati meso in da si je treba tudi v jedi pritrgati. To se pravi, da se ne sme do sitega najesti le opoldne, zju traj in zvečer pa ne do sitega. .
Meso se ne sme uživati še na dan pred Božičem, pred binkoŠtmi, pred praznikom sv. Petra in Pavla in pred Marijinim Vnebovzetjem (15. avg.).
Pri jedi si je pa treba pritrgati še v sredah 40dnevnega posta, na veliki četrtek in na kvatemo sredo v adven tu.
To se pravi, da je prav malo postov.
In še tistih ljudje ne drže. Potem morajo pa grdo pokoro delati s svojimi bolnimi želodci. Torej le brez skrbi v petek tudi svinjska reber-ca ali pa kremplje v ješprenju skuha-
No, tisto pa res ne. Celega ? Tisto je za nedeljo!
Da, da. V nedeljo bomo pa kar celega na ražnju spekli. Zakaj pa ne bi tudi mi malo piknika napravili. In vse naše bomo povabili, tako je razložil Tone.	J
)	1 y
lila. In smo sedli v auto: Jožic Vuk-šinič, Pepič Mežnaršič in jaz.
Polagoma je začela vstajati zora, ki je dvignila zajca, da nam je pot pretekel in zbudila “čimanga”, ki je zložno plaval nad nemo poljano, kot buden opazovalec,
Takale je žitna shramba v Argentini. — V skupini: Mežnaršič, Adamič in Vukšinie.
NA ARGENTINSKI KMETIJI
Ura je tekla. Mama je še poslala spat otročji drobiž, tudi njene vnučke so že odnesli.. . Tako sem imel spet po dolgem času priliko opazovati idilo slovenskega kmečkega doma, kako je zvečer.
Lepo. Vsak ima svojo posteljico in postelj. Kje bo pa moja? mi je vstalo vprašanje. Saj ni tu nobenega pravega hotela. Le mize imajo za lačne in še več za žejne... toda pod mizo ne bi rad spal!
Tudi ne bo treba. Bomo že našli po steljo, tako je pojasnil Tone.
Kar v njegovo “vilo sva stopila in sva lahko smrčala, kakor naju je bila volja. Le da je bila noč kaj na kratko, kajti tako smo imeli dogovorjeno, da prihodnje jutro že za rana pohitimo v kampo.
Ob 4. uri že, tako smo nakanili in tako smo tudi napravili.
Tone je imel kmalu mate gotov, Me-inaršičeva Bariča je pa še kofeta na-
Ga vidite “čimanga”? To je sveta
Na sliki so: Ciril žlembergar z ženo in otroci, Mežnaršič in žena. Golobič, Pucelj, Pack, bajuk, Jože Vukšinič, mama, hči Ida, Bajuk Marko z Micko. Vzadaj: Malka štu-lareva, Nevenka Mežnaršič, Mirna, spredaj študar Tone in Janezek ž,
žival. Pravijo, da so te ptice za časa osvobodilnih bojev izdale pretečo nevarnost in v spomin in zahvalo tega je čimango priviligirana ptica, ki je nihče ne sme ubiti.
In srake, ali so tudi priviligirane? mi je vstalo vprašanje, ko sem opazil, kako je potegnila svoj grdi rep mimo nas. Te živali pa res ni treba nikoder iskati. Je kot golazen ali postopači. Povsod jih najdeš.
Vrabce pravijo, da so pa iz Europe pripeljali. In brez carine so prišli. — Pravijo, da jih je nekdo celo ladjo pripeljal. Pa so od njega davek zahtevali. On je pa rekel, naj si ga kar od ptičev iztirjajo. In je spustil vrab ee. In še danes jih love, pa jih je vseeno vedno več.
Tako smo drveli skozi polje. Cesta ni poznala ne tlaka ne gramoza. Kadar je dež, takrat niti ganiti ni mogoče. V času take suše kot je letos, pa gre kar dobro. Samo ko bi ne bilo
tolikega prahu! Daleč in daleč ne vidiš nobenega človeka in človeškega bivališča. Samo žične ograje, ki prepletajo polje, sempatja kaka čreda govedi ali konj, ali voz natovorjen z vrečami, ki počiva s svojo vprego. Kar deset ali še več konj so zapregli v čudni stvor, čigar kolesa so čez dva metra visoka.
Samotna stoji okrepčevalnica, kjer lahko dobiš kar rabiš za človeka in za auto. Stopiš v tak almacen. Konjska sedla, jermeni, biči, salame, coklje, vsega visi v izobilju od stropa ob steni zaloga jedi in pijače tam v kotu pa oglje in drva. Polje nima drugega kuriva kot slamo in posušene kravje-ke. Na taki žerjavici pečen prigrizek pa najbrž ne gre vsakemu najbolje v slast...
In čudno. Kako je to, da ni nikjer videti nobene ženske. Niti na cesti, niti v gostilni, ne v trgovini?
So gosposke tukajšnje ženske. Zunaj v polju jih je kaj malo. Živijo le v mestih. Le kaka revna družina si ne more tega razkošja privoščiti in živijo v kolibah sredi polja, v siromašnih podrtijah iz blata. .. Poštene hiše, ki bi bilo človeku zdravo prebivališče, kar nikjer ne vidiš. Gospodarski prostori na čakri so seveda last tistega, ki je gospodar polja. Ta pa živi daleč proč in od svojega polja le najemnino vleče, zato ga pa tudi za poslopje ni nič skrb. Najemnik sam pa spet noče trošiti denarja za popravljanje stav be, v kateri letos je, drugo leto pa bo že kdo ve kje. Zato seveda tukajšnjo podeželje ne pozna nikake vaške idile, kot jih je polna naša domovina.
In tamle, glej! Kak pa mu je?
Auto stoji. Poglejmo!
Nafta mu je pošla. Stvar je kar hitro gotova.
Taka je tukaj navada. Če te vidi da z autom na cesti stojiš, vsak se ustavi,
voljan da ti pomaga. Taka je navada in je res občudovanja vredna1 uslu-žnos,t s katero si pomorejo eden drugemu.
150 km je bila dolga naša pot. Nazadnje smo le obstali pred siromašno podrtijo, ravno tedaj, ko je upravitelj pripeljal domov velik voz z vrečami natovorjen.
Gledal me je, gledal, Lojze Adamič. Seveda me ni spoznal, zakaj ‘gospoda' sem v Lom iNegri pustil, to pa je kar vedel, da moram biti nekak “Janez”.
Takole vidite, sem se sedaj za kmeta napravil, kar cel teden sem tu v “koseči“. Mi trije in upravnik si bomo delili vsak na polovico pridelka. Pa ni, ni... Suša je strašno škodo nare-dla. Pa tudi razna golazen. Pol manj bo kot lani. Cene so pa letos znatno boljše, tako bo vsaj zguba krita. (iOO ha imamo sveta. Ne rečeni, poglejte tamle: lep kupček je ona skladovnica Žakljev. To je pšenica. Sedaj pobiramo lan in repco, toda... 20 pesov od ha plačamo gospodarju, ki v Buenos Airesu lepo v miru živi... Ko bi človek ne bil tako s poljem zrastel, saj bi gotovo tega ne delal. Tako pa imam vsaj nekaj pristnega, če grem po polju med zorečim žitom in po sveži brazdi. Drugo je vse umetno, vse ponarejeno ... Ino tale “asado” pa menda tudi ne bo ponarejen. Ga bomo kar u-griznili. Kar lep košček si vrežite. — Takale je tukaj pečenka.
Tako sem si malo od blizu ogledal življenje. Pa ni nič tistega, kot je slovenski kmečki dom, sredi sadnega drevja, v senci košate lipe, lepa bleste ča bela hiša, z rožami na oknih, z na-gelji, ki vise po ganku doli, s ponosnim dimnikom na strehi______
Spet se je sprožila rnašina. Vroč dan, ki bi bil neznosen, če bi ne vlekel veter in blažil soparino. Pa grdo smo se potili na povratku.
IN K MAŠI BQM;0 TUDI ŠLI..
Da, k maši. Dobro bi to bilo zares, tako so menili vsi. Pa smo se kar odvadili. V Olavarrijo je daleč. Tukaj ni božjega nič. Duhovnika ni tu kar nikoli videti. Za Lomo Negro je vaš prihod nič manj, kot zverinjak za Bue nos Aires. Tako so mi razlagali.
Gospodarji tovarne imajo 4 kilometre vstran estancijo. Tam imajo zasilno kapelo. Morda bi pa dovolili mašo. So zelo verni ljudje. Gospa sama je otroke pripravljala na prvo sv. Obhajilo. In tudi birma je bila tam. Prišli so škof iz Azula.
Torej bomo pogledali. Krasno domačijo imajo. Med obilnim drevjem stoje lični dvorci. Lahko stopa ponosno gospod petelin, tako sem ugotovil, ko smo se peljali mimo krasne kurni-ce.
in “Marija, Mati ljubljena”, in še katero, pa bilo bi kar lepo... No, pa ni bilo nič... Kaj hočemo! Sraka ima dolgi rep, pisano ma perje...
Bomo šli v Olavarrijo. In tako smo tudi napravili. Toda malo se nas je spravilo. Daleč je in vožnja stane. In tovarna ne pozna ne praznika, ne nedelje. Noč in dan se vale oblaki dima iz treh dimnikov in pojo stroji svojo enakomerno pesem. Edina sprememba ki jo moreš opaziti, je, kadar veter obrne dim v drugo smer... drugače pa ni ne jutra ne večera, ne dneva, ne noči.
Zares bi bilo treba ostati kaj dalje časa tam okoli, da bi človek kaj božjega, kaj višjega, spet ljudem dal, ki so se samo v kamen zajedli V Lomi
Negri iz kamenja kruh delajo________ In
so mnogi čisto pozabili na besedo Jezusovo, ki jo je hudobcu takrat pove-
Veliki in mali pri ‘mami* na obedu
Gospoda ni bilo doma. Pa sem že prejšnji večer zaprosil za dovoljenje, da bi smel imeti mašo.
Da ni kapela v stanju, da bi se moglo ugoditi, tako so odgovorili.
Vsa Loma Negra se je že veselila, da bo spet enkrat praznik. Štularjeva Mirna, od doma že pevka, se je zavzela in vadila pevski zbor. I, no, ne mislite si, da bi šli v tekmo z ljubljanskim “Slavcem”. Zapeli bi pa le po naše. Kar “Pred Bogmo pokleknimo”
Takele so samske hišice. Na sliki stojijo: žlobar Jože, Ciril žlembergar, Pucelj Lojze Ivan Kizin, Brata Bajuk, Jože in Marko, Golobič Jože, štular Anton, Žlogar Janez '	in g. Hladnik
dal, da človek ne živi samo od kruha, temveč tudi od božje besede...
In kako pa naj? Če pa ni maše, če ni cerkve, če ni gospoda?
Včasih se pa že lahko vzdignete in se potrudite k maši. Vsako nedeljo veže dolžnost gospodo^ ki ima svoj au-to in svobodo za to. Toda brez božje besede pa tudi vi ne boste obstali do-
bro. In kadar ni mogoče v cerkev, pa si vsaj radio na mašo obrnite. Nekaj je tudi to. Vsaj človek ima bolj pred očmi misel na Boga. Kar mašno knjižico v roke. pa poslušajte in molite. In kako pridigo lahko tudi ujamete.
Tukaj med temi mašinami in med tem kamenjem se mora človek na dušo čisto pozabiti, č enanjo prav posebej ne misli. Prav tako, kot polje ničesar ne obrodi, če ga dež nikoli ne zalije. In če dežja ni, je treba zalivati... Tako bo tudi življenje izgubljeno, če bo brez Boga, brez misli na večnost, brez dobrih del za nebesa. —
Vsaj enkrat na mesec bi lahko stopil vsak k maši. Druge nedelje pa. naj moli doma, pa bo že nekaj pred Bogom vredno.
Zakaj človek ne živi samo od kruha, temveč tudi od božje besede, taka je beseda Jezusova, ki je dobro vedel, kaj je povedal.
Tako smo se peljali v nedeljo 50. jan. v Olavarrijo in sem imel tam mašo ob 10. uri
Popoldne smo pa napravili praznik po argentinski modi. Plačal ga je seveda prašiček, ki je najprej plesal na ražnju, potem se je pa pečen smejal... Zvečer so pa seveda imeli enega manj v svinjaku. In če povem še to, da je imel živ 35 kg, in da ni od njega nič drugega ostalo kot kosti, si že lahko mislite, da je moralo biti precej ust okoli njega. Prav dobro smo se imeli. Bil je spet eden tistih praznikov, kateri se pri “mami” praznujejo, kjer se večina naših zbere in je potem pesem lepa, da je v razvedrilo vsem v Loma Negri.
Nobenega društva nimajo doli Slovenci, pa saj ga jim niti ni treba, ker pri “mami” je lokal, ona je predsed-
nica, pri njej je knjižnica in čitalnica, tam je “slovenski dom“.
Zelo negotov je bil moj korak, ko sem se v Lomo Negro nameril. Pa sem toliko prietnih presenečenj doživel, toliko ljubeznivosti s strani rojakov, da pač ni mogoče, da bi se vsem dovolj zahvalil. Saj sem bil spet kot doma. Po dolgih dveh letih. Tako smo imeli veselje vsi: jaz in oni in bodo med mojimi nepozabnimi spomini vtisi iz Lome Negre in če Bog da, bom še rad kdaj pohitel spet tja doli.
Moja pot me je peljala še dalje. Tudi v Bahiji Blanki sem bil nepričakovano lepo sprejet in bom o tem prihodnjič kaj napisal.
Hladnik Janez
POZDRAV IN ZAHVALO
ROJAKOM NA JUGU.
Od 28. jan. do 3. febr. t 1. sem odšel na daljše potovanje na obisk k rojakom v Lomo Negro in Bahijo Blanko. Kar utrujen sem že bil te dežele in svojega dela. Med rojaki, med katerimi je sicer nekaj mojih znancev že od prej, a po veliki večini sem jih prvič srečal, sem našel toliko ljubeznivosti, da sem v onih dneh doživel dneve nepričakovanega veselja. Naj se zato zahvalim vsem, ki so mi pokazali svojo ljubeznivost in ki so mi tako zelo šli v vsem na roko tako v Loma Negri, kakor v B. Blanki.
Prijetno presenečenje sem doživel tudi v Mar del Plata. Vrnil sem se domov spet z novo voljo za prihodnjost.
Nekatere vtise bom že objavil v Du hovnem Življenju in tudi nekatere slike.	Hladnik Janez
Birma bo...
15. maja bo sveta birma, slišiš Marica? Ali boš šla?
15. maja? Kdaj pa bo to? Saj to je še daleč!.
Kaj bo daleč! 10 tednov je še. Štiri nedelje po Veliki noči bo. Kar pripraviti se bo treba in sedaj boš morala iti prositi botro.
Kako pa je to, mama? kadar je birma.
Lepo je, srček moj, tako lepo, da samo tisti ve, ki sam to skusi. Pridejo škof. Doma smo jih hodili čakat in so se pripeljali in so stopili ven iz voza. Potem smo pa škofa pozdravili. Dali smo jim lepega cvetja in so škof z nami šli in so nas v šolo peljali. In tam smo sedli in smo bili čisto tiho, da bi vse slišali, kaj bodo škof povedali.
Kdo pa je škof? Tukaj se reče “obispo”, kajne mama?
Da, vidiš. Obispo je po tukajšnjo, po naše pa škof. To je višji duhovnik, ki je postavljen čez vse duhovnike v eni deželi. Bog pa ga vodi, da prav uči nauk Jezusov, nauk Zveličarjev, ki je prišel na zemljo zato, da bi nas ljudi podučil, kako moramo živeti, da bomo v nebesa prišli. In škof so tudi zelo učen mož. Zato smo jih poslušali, kot da smo v nebesih. In so nam povedali takole: Le poslušaj. Še danes nisem pozabila.
Ljubi otroci! Prinesli ste mi tega lepega cvetja. Kako so lepe tele rože! In kako sladko diše. Pa veste, otroci, zakaj ste mi jih poklonili ? Vam bom jaz razložil: Vidite otroci, tele rožice ste vi sami. Tale rdeči nagelj ček si ti, — saj si ti Janezek, in tale si ti, Peterček, in tale ti, Jožek... In tale bela vrtnica si ti Marica, so pokazali mene...
Čudno se vam zdi, kajne otroci? — Kako da bi bili yi rožice ? Pa vam bom povedal: Jaz sem škof, vi ste pa moji verniki. To je pa takole: Kot vrtnar goji na svojem vrtu cvetje, ga neguje, zaliva, varuje, tako sem pa jaz dolžan, da vas, dragi otroci, gojim kot lepo cvetje, ki boste nekoč prišli v nebesa, da boste pred Bogom in Marijo na mizi božji kot dehteče cvetje.
—Ali ne bi prišla rada v nebesa ti, Marica?
—Seveda bi rada, tako sem odgovorila.
No, vidiš. To se bo zgodilo, če boš lepo ubogala in spolnila tisto, kar te gospod nune učijo, ki ravno tako u-čijo vas, kot sem jaz gosp. nun-ea naučil in kot nas Jezus sam uči. In jaz sem danes prišel pogledat, če ,ste prav podučeni in da vas navdušim zato, da bi se prav lepo potrudili za lepo življenje in vam bom dal sv. birmo, Jezus vam bo pa dal moč, da boste vedno veri zvesti ostali in je nikoli ne zatajili, čeprav vas bo hudobec skušal in vam bo hotel vero vzeti. Prišel sem torej, kot gre vrtnar po vrtu, in zalije cvetje, kadar ni dežja Dal vam bom zakrament sv. birme, da boste po njem v veri bolj potrjeni in da vas ne bo posušila suša, to se pravi, da ne boste vere izgubili niti tedaj, kadar boste videli na svetu ljudi, ki nimajo vere in se nemara celo norca delajo iz vernih ljudi.
In potem so nam takole govorili: Ti, Janezek, se gotovo veselišl birme, ker ti bo boter kolače kupil, pa nemara še uro, da boš kot velik gospod.
Da glejte otroci, botri so dobri, pa otrokom veliko lepega kupijo. Še več pa da Jezus v duši tistemu, ki sveto birmo lepo siprejme. Ti dfarovi so:
večja modrost, boljša stanovitnost in pa to, da se svoje vere ne boste nikoli sramovali Ce boste prav lepo pripravljeni, potem vam bo Jezus dal toliko svoje milosti, da boste vero lepo ohranili in lepo spravljeni z Bogmo tudi umrli. Tedaj vas bo Jezus vzel iz tega-zemeljskega vrta, kot vrtnar cvetje odreže, da rože potem postavijo na mizo. Jezus vas bo postavil na božjo mizo, če boste njemu zvesti in potem boste z njim v nebesih živeli srečni za vso večnost.
To cvetje, otroci moji, ste vi, in le dajte da nedolžni in pridni ostanete, da bodo vaše duše lepe in vredne, da pohitite v nebesa, kadar boste umrli.
Srečali boste na svetu ljudi, kateri se iz vere norca delajo. Ljubi otroci, tisti bodo nekoč strašno jokali, tedaj, ko bo življenja na zemlji zanje konec, tedaj, ko bo treba v večnost, za katero se niso oni nič brigali živi. Strah jih bo pred sodbo, ker se za Boga, ki jih je ustvaril in jih tudi sodil bo, niso zmenili in ga tajili in se nemara celo prot njemu borili.
Prosim vas, otroci, da nikoli ne pozabite, da je po smrti treba v večnost. Kdor v tem življenju ni zapovedi spolnjeval, tistega čaka na drugem svetu velika nesreča. Vedite, da umrje le telo, duša pa ne bo umrla!
To in .e druge stvari so nam gospod škof povedali in so nam potem dali podobico. Še danes jo hranim.
Kako pa se bo treba za birmo pripraviti, mama?
Najprej moraš imeti botro. Fantki morajo imeti moške botre, deklice pa ženske. Zato sem ti rekla, da boš morala iti prositi teto, da ti bo zavezala birmo.
En trak ti bo zavezala okoli čela potem, ko te bodo škof birmali.
Kako bodo pa škof birmali? Ali me bodo res jako udarili?
Nič se ne boj, srček. Samo roko ti bodo na lice položili in potem te bodo na čelu s svetim oljem mazilili.
Zakaj fpa pravijo ljudje, da škof udarijo?
Tisto ni res, da bi udarili. Le to pomeni, da če bi bilo kdaj treba zaradi vere pretrpeti tudi zaničevanje, če bi bilo za vero treba celo umreti, tedaj ti bo Jezus pomagal, da se ne boš bala niti smrti. Roko denejo škof na lice tako, kot da bi udarili, pa jo čisto na rahlo polože. ato se kar nič ne boj in bodi vesela, da ti bo Jezus pomagal, da vere ne boš izgubila.
Prej kot k birmi boš pa še šla k spovedi in sv. obhajilu.
Koliko pa mora biti otrok velik, da lahko gre k birmi?
Tam pri nas doma je moral imeti sedem let. Tukaj pa lahko nesejo k birmi tudi male otroke. Samo da je krščen, pa lahko neso otroka k birmi. Tisti, ki imajo že sedem polnih let, morajo preje k spovedi, tisti ki so bolj veliko in veliko otrok bo pri biv-vedi.
In škof bodo lepo oblečeni in bodo imeli belo kapo na glavi, katera se imenuje mitra, in še drugih gospodov bo veliko ni veliko otrok bo pri birmi. Boš že videla Marica, kako bo lepo'
Prav kmalu moram iti k gospodu po birmanski list, da bodo vedeli zate in da bodo gospod povedali, kako se moraš pripraviti, kaj se moraš naučiti.
Le glej, da boš sedaj prav pridna. Tako ti bo botra mnogo darov dala. Jezus pa ti bo dal darove Sv. Duha, da boš mogla sveto vero ohraniti tudi sredi nevernega sveta.
Otroški Kotiček
. Umw&aji»...
Pišejo otroci iz Ljutomera, tisti ki so poslali naši šoli v dar album in svoja lepa pisemca, kar se hrani v slov. šoli na Paternalu. ‘‘Duh. življenje“ jim je izreklo zahvalo in tole pismo je odgovor otrok, katerim smo poslali več izvodov naše -revije.
Uredništvu in upravi “Duh življenja“: —
Trara, trara,
pošta peljä . . .
Tako pojemo v pesmi. Kako radi gledamo sliko, na kateri je naslikano, kar poje pesem. Spominjamo se tistih dni, ko smo prejeli prvo pismo. S kakšnim pričakovanjem smo ga odpirali, kako pobirali z očmi besede. Zvesto smo ga hranili, pa ga prečrtali zopet in zopet, četudi smo znali že vso vsebino na pamet.
Pričakovanje prvega pisma smo doživeli, ko smo prejeli vašo pošiljko. Od kod smo jo dobili? — Od daleč, daleč jo pošiljajo. — Iz Amerike? —• Prav iz Južne Amerike, iz Argentine. Iz glavnega mesta. — Iz Buenos Airesa. —
Kako so se nam svetile oči, kako sončna je bila šolska soba. — še mislijo na nas.
Za naš skromni spomin nam pošiljajo tako lep dar. — Vsak drugi učenec je prejel izvod, po dva učenca ga bosta menjaje či. tala in hranila. V vsakem odmoru smo ime li zvezke na klopi in čitali našo besedo, ki je bila pisana tako daleč, a je tako naša. Govori nam o bratih, ki so zvesti domovini. ki jim je materin jezik najlepša pesem.
Prisrčno se Vam zahvaljujemo za to pošiljko in za prvo. — V domovini mislimo ua Vas. — V teh mislih smo ustanovili na šoli Izseljenski odsek z željo, da se sezna njamo z izseljenskim vprašanjem in pomagamo izseljencem. -— Prisrčno Vas in* vse naše rojake v užni Ameriki pozdravljajo učenci in učenke ljutomerske mešč. šole.
V Ljutomeru, 2. novembra 1937.
* *
*
Ljubljana, 23. XII. 1937.
Draga naša mladina -
Božične dni praznujemo. V teh dneh se v duhu vračate v domovino in z nami praznujete svetonočno hrepenenje in skrivnosti.
Tudi domovina misli v teh dneh še prav posebno na Vas. Učenke I. dekl. mešč. šole A. M. Slomšeka v Mariboru so nam poslale več božičnih pisem, katere smo razdelili raznim šolam. "Razen tega so poslale tudi dar 100,— din, katerega Smo namenili za ‘‘Mladinski sklad“, ki ima namen pomagati izseljenski mladini, da pride za počitnice v domovino. Ko se bo ta znesek povečal, bomo mislili tudi na Vas, da pridete domov.
Gotovo boste plemenitim darovalcem napisali nekaj besed o svojem življenju, kar jih bo zelo razveselilo in jim dalo novih pobud za to lepo delo.
želim Vam blagoslovljen božič in obilo uspehov v novem letu. — Prisrčno Vas pozdravljamo za Družbo sv. Rafaela
* *
*
Maribor, dne 15. XII. 1937.
DRAGI BRATJE IX SESTRE
Gospa učiteljica nam mnogokrat pripoveduje o Vas, ki se borite v tujjnl za vsakdanji kruh. Tamkaj v Ameriko, tamkaj v Vestfalijo, ste nam izginili in ne doseže vas več naše oko. Pisale smo šolsko nalogo o izseljencih, čitamo razna berila, izmed katerih je najlepše “Amerikanci“. — Oče je z velikim veseljem pričakoval najstarejšega sina iz Amerike, njegovo ženo z otroci. Ves vesel je bil, ko je ugledal po desetih letih svojega ljubega sina. Prijazno je pozdravil oče snaho in male vnuke.
Toda užalostilo se mu je srce, ko je videl, da mali vnuki govore tuj jezik. S solznimi očmi je dejal sinu: “Moj ljubi sin, zavrgel si torej svoj materin jezik, katerega te je mati učila.'1 Nato je poklical domačega vnuka. Prijel ga je za roko in zavila sta proti gozdu. Nato mu1 je dejal: “Da le, ti Tonček, poznaš svoj domači, materin jezik." Bes je, da tam ni ne slovenskih šol
Maribor, 17. XU„ 1937.
DRAGI BRATJE IN SESTRE
Vsako leto se vas prav posebno spominja vaša domovina na izseljenski dan, prvo nedeljo v adventu.
Mnogo vas je v tujini, mnogo slovenske krvi je gnalo hrepenenje po bogastvu daleč v Ameriko. Daleč ste od nas, zato tudi
POGLED NA MARIBOR
in ne knjig. Zato se je v Jugoslaviji v Ljub Ijani ustanovila “Rafaelova družba“, ki ima namen pomagati svojim bratom in sestram v tujini. Tudi me bi srčno rade pomagale Rafaelovi družbi. Ker smo pa še male, smo darovale dinarček za naše brate in sestre. In kadar boste imeli priliko, pridite in oglejte si naš lep obmejni Maribor, našo lepo domovino Jugoslavijo. Z velikim veseljem vas bodemo sprejeli, ogledali si boste naš lepi Maribor in našo lepo šolo. Zelo rade hodimo v šolo. Vse smo delavne in zavedne Jugoslovanke. Vsaka izmed nas se drži Slomšekovih besed: “Kdor zavrže svoj materin jezik, je kakor zmeden pijanec, ki zlato v prah potepta." Prisrčno nam pozdravljeni. — Učenke III. b. razr. I. dekl. mešč. šole A. M. Slomška v Mariboru.
Verlič Milica.
malo, morda prav nič ne slišite slovenske besede. Mnogo jih je med vami, ki so zapustili domovino in nimajo prilike, se naučiti lepega slov. jezika. Tisti pa, ki znate slovenski, ne zavržite jezika svojih pradedov, ne sramujte se ga, nasprotno, govorite ga kjerkoli morete.
Spominjajte se slovenskih domov svojih dedov, ki jih je sprejela zemlja. Tudi vas bo sprejela z veseljem, kadar se vrnete. Domovina vas kliče — pridite.
Gotovo vas bo zanimalo, kako je v Mariboru. — Maribor leži ob Dravi in vznožja Pohorja. Je ob meji. Nebotičnikov nimamo kakor v Ameriki, pač pa so lepe hiše z malimi vrtovi. Zrak nam čistijo lepi pohorski gozdovi. V mestu je par cerkvä, zelo lepa je bazilika Matere milosti. Na mestnem pokopališču je grob škofa Antona
Martina Slomšeka, velikega slovenskega liči telja. Po njem se imenuje naša šola in trg med škofijo in šolo.
Lepa je naša domovina, zato pridite, da vidite njene krasote. Z velikim veseljem vas bomo sprejeli. Ako nemorete ustreči naši želji v resnici, pohitite vsaj v mislih v domovino. Bog z vami.
Prav prisrčno vas pozdravljajo učenke III. b. razr, I. drž. dekL mešč. šole v Mariboru.	Marija Slatinek
* *
*
Maribor, 16. XH., 1937.
DRAGI BRATJE IN SESTRE
Z bridkostjo in bolestjo v srcu se spominjamo vas, ki ste zapustili domači kraj, zapustili streho očetovo in nam izginili tja daleč, daleč, kamor vas ne loseže več naše oko. — Me pa smo sklenile, da vam pišemo v tujino pisemce, ki naj priča o naši ljubezni do vas, izseljencev, čeprav ste v tujini, daleč od naše ljube domovine, Vas ljubimo iz dna srna.
Gotovo je že marsikateri od vas pozabil kje jo bila očetova rodna hiša, pozabil slo venski jezik, ki ga me tako ljubimo in spoštujemo. Zato vas prosimo in rotimo, da ga ne zanemarjate, temveč ga govorite, kjerkoli morete. Vstopite v razna slovenska društva. — Gotovo se boste razveselili tega pisma, ki je prišlo iz ljube domovine. V srcu se vam bo porodila nova misel: ‘‘Domovina, ti si naša mati.“
Ako vam je mogoče, pridite vsaj enkrat v domovino in glejte tudi k nam v Maribor, kajti učenke, ki vam pišemo pismo, mariborčanke. Morda je tudi med vami kdo, ki je znan v Mariboru ali eel6 ma-
SLOVEN8KA BOLA
Po sadu so pozna dobra stvar. Nihče ne more podcenjevati uspeha, ki ga je dosegi» naša šola. Kolikor veselja je dala otrokom in koliko jih je naučila, koliko zadoščenja tudi sstarfšem.
Letos se je spet začela in sicer s prav lepim številom. Tisti, ki ste nezaupni, le pridite pogledat in prav z veseljem hoste zaupali svoje ljubljenčke slovenski šoli n» Patemalu.
Ob priliki pogreba Premzla Matije.
Pa še ta korak naprej je bil storjen, da se vrši tuidi gospodinjski tečaj. Kako se z majhnim stroškom dobro skuha in kako se v skromnem domu ohrani lepota, tega sle dekleta pridno uče in prav hvaležne so, da se jim je za to ponudila prilika. :
riborčan, ki si gotovo želi videti domači kraj. Z navdušenjem vas bomo sprejele in vam razkazovale naš lepi Maribor.
Prav prisrčno vas pozdravljao učenke 3 b. razr., posebno pa Hilda Fiedier-jeva
LADIJSKE VOZNE LISTKE
ZA VSE PAROBRODNE DRUŽBE PRI NAS DOBITE PO NAJNIŽJI CENI
<	4	KABINO
ZAGOTOVIMO VSAKEMU POTNIKU BREZPLAČNO
Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah CA. CENTRAL EUROPEA 469, San Martin 469
f Bela krajina, Drašiči, 6. XII. 1937 GOSPOD JANEZ
Najprej lepe pozdrave od Drašičke vasi, potem pa oprostite, da vam nisem tako dolgo nič pisal in se zahvalil za ‘‘Duhovno življenje“, katerega redno dobivam. Jako mi ugaja in hranim vse številke, tudi drugi ga radi berejo, samo glede naročnine se bomo poglihali. Kje? V Drašičih pri dobri kapljici, kamor vas povabim, da pridete po kušat, da bomo katero uganili in izmenjali. Ker od vašega odhoda sta prešli že dve leti, in vas gotovo zanima, kako se kaj ima. mo v Metliki, posebno fantje. Družba fantov obstoji dobro in smo letos kupili na zastavo nov trak, ki je stal okrog 500 din, junija meseca smo imeli sprejem. 20 fantov. Prišli so g. Učak k sprejemu, kar vidite iz priložene slike. Načelnik sem zdaj jaz, in je naša družba močna, da so me v začetku novembra, ko sem bil na časnikarskem tečaju, v Ljubljani, (katerega priredi “Slovenec", sam škof vprašali, od kje sem. Ko sem povedal iz Metlike, so nas pohvalili: “Tam ste pa fejst fantje. Dobro se družite v Metliki.‘‘
Imamo tudi “Prosvetno društvo1', lansko leto je bil načelnik J. Nemanič iz želebeja, letos je odložil, in smo izvolili Urha Ivana. Tudi fantovski odsek imamo in smo letos 12. avgusta ob ljudskem taboru v Črnomlju odnesli zmago v štafeti: srebrn pokal, darilo ljubljanskega župana Adlešiea. To je bli dan veselja v Belokrajini, to smo dali duška veselju, ko smo prišli iz Črnomlja v Metliko, in na kolodvoru razvili orlovski prapor in korakali čez Metliko in vzklikali našim voditeljem, potem pa v dvo rano: tam pa ob zadružni kapljici ugibali misli za drugo leto, ko bo tabor v Metliki, na kar vas že sedaj povabim. Tudi Draščani smo se razgibali in nastopili v Črnomelju kar devet telovadcev iz Drašič, zdaj smo
Ko parnik dospe v tujino
Glej, vidiš, v obzorju kjer dan se redi?
Kaj plava po morju?
Kaj vidiš li ti?
Glej, dim se vzdiguje; iz morja prihaja.
Glej, parnik tam pluje, po morju, brez kraja.
In bliža se, bliža Že berem ime,
Se dviga, se niža valov j e vode.
Visoko zatuli, v hvalo, da je čez širno to morje dospel do zemlje.
Od kje pa prihaja ta parnik mi zdaj?
“Iz rojstnega kraja,
Oj, mladi moj raj!”
CIRIL KRE.Y
dobili na mesto učiteljice novega učitelja, ki je “naš" fejst fant.
Kako kaj vi živite v deželi južnega sonca? Dela imate dosti, kakor vidim iz časopisov. Tukaj živimo po navadi. Imamo letos jako slabo letino, gnilo vreme, sam dež celo leto, zdaj je začel tudi sneg. Meseca julija so umrli "čača“ Nemančev št. 3, od Bariče in Markota; septembra bi bili ob. hajali 96 letnico. Ali niso se včakali. Letos po Veliki noči je jetika pokosila Martina Bajuk, Božakovo, Bognarjevega fanta v najlepši dobi. Ker je bil član Družbe, smo ga spremili v polnem številu k Trem faram. — Zdaj prejmite pozdrave od cele Družbe fantovske. Od vasi Drašičke in tudi družine Bajukove.	Jože Bajuk
FOTO SAVA
SAN MARTIN 608 (Križišče Tucuman)
Domov ne moreš. Vsaj verno sliko lahko pošlješ. Oglasi se pri nas! Fotografije vsake velikosti. — Povečave. — Razvijanje. — Hitro in točno. — Govori se po slovensko.
TlšlNSKA
/ Te je bila Tišina še dosta menša ves, lüdje so staniivali v jako siromaš-kih hišica j i Mariji so se najraj pripc-jročali, ne samo zato, ka je bila njuva farna patrona, liki tiidi čiitili so, ka mora biti nekak, ki nas z materinskov rokov mora pelati k presvetomi Bogi, ka smo mi preveč grešni, ka bi sami viipali pred njega . . .
Tisti čas so že par dni s strahom u-gotavlali, da Miira nevarno hitro narašča. Že je tü pa tam zaplivkala prek
Nekaj poznanih avellanedskih obrazov.
striige pa pod sebov skrila vekše falate travnikov. Nikaj jo nej moglo staviti: Lüdje so zobston bürali, vsikdar dale se je razlevala blatna mürska voda, vsikdar vekša je gračdvala, vsikdar hitrejša. Moški pa dečki so delali nasipe, ženske pa deca so pa sklepali roke pred Marijinov podobov v sirmaških hiži-caj. Že so sveče prižgali, sirmaškejši pa olnate lampice. Ali plamen sveč pa lampic je bio čtidno nemiren, kak da bi cüto, da se bliža vekša nevarnost, kak
LEGENDA
lüdje sploh mislijo. . . Naskori so vi-dili lüdje, da je zadnji čas, da zapüsti-jo svoje, četddi siromaške hišice: Moški so poslali glas, da Müra zdaj pa zdaj vdere v prvo hižico v vesnici. S skuznatimi očmi so ženske z decov odhajale iz malih hižic i s sprestrašenimi očmi gledali motno morje, ki se je skrivnostno hitro povekšavalo i vsikdar dale razlevalo. — Kama naj idejo?
Vgrad vseh ne vzemejo, pa tam se niti ne bi prav počbtili. Lüdje dobro znajo, da je cerkev najbole varna: Či tam voda vdere, te je vse zgübleno, Zadosta prostorna cerkev se je napunila z ženskami pa z nevolnov decov, samo malo mesta je še ostalo za moške, ki so šteli do zadnjega s svojimi rokami vse •včinili, ka je v človečoj moči. Gospod plebanuš, seri starec, ki so že večkrat preživeli velke mürske poplave, so klečali pred oltarom. pa naprej molili čislo. Srebrni glasi žensk pa dece so njim jokajoč odgovarjali: ki je za nas krvavi pot potio. . . Sveta Marija. . . prosi za nas grešnike. . . Moški so gospodi plebanoši k oltari pošilali glase, kak voda narašča. Tisti, ki so stali bli že oltara. so opazili, da je kmična senca Zameglila gospodov ovači sveteo obraz, ... “ki je za nas teški križ nošo. . . Vsikdar bole nagosci so prihajale pošte, nešterni so niti nej več šli nazaj iz cerkve, liki so tüdi vzeli v trüdne roke čislo, pa z ovimi vred še bole pobožno molili. ...
Naednok so se pa odprle velke dveri, tisti blüzi d ver so se za hip zgled-
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA GOSTILNA NA AVELLANEDI! DOBRA JEDAČA — IZBORNA PIJAČA — VESELJA POLNA HIŠA PRIDI IN PREPRIČAJ SE!
ŠTEFAN CELEC MANUEL ESTEVEZ 499, Avellaneda
»noti nazaj, pa s strahom opazili, da cela čnpora moškov prihaja, voda pa tak šiimi, kak da bi morje štelo vdreti v zidano cerkev. Zdaj so znali, da
več nega človeče pomoči.----------Velke
dveri so se zaprle za zadnjim moškom, ki je ves zmantrani vstopo. . . "ki je za nas na križ razpeti bio. . .” V še zapreto cerkev je voda vsikdar bole grozotno šiimela. . . "ki si ga Devica od svetoga Diiha poprijela. . .” Ednoj žen ski je gratalo slabo, vsi so znali, da je
na tom, da naskori porodi---------Žen
ske so še bole goreče šepetale: . . .ki si ga Devica pri obiskavanji Elizabete no sila . . Nosečo so popadnoli porodni krči, velke dveri so začnole pokati pod
pritiskom vodnoga navala.------------—
Babica je vsa prestrašena priskočila, pc-kleknola poleg trpeče ženske, pa skriča la: "Marija, zavolo nedužnoga deteta, prosi za nas. . . Čiidno, velke dveri so nej več zaškripale. Voda je nej več
tak močno šiimela. . . Kak zavüpno so zdaj vsi z ednim glasom Marijo slavili: Ki si ga Devica rodila..." Kda je veselo čislo bilo dokončano, je moški ki je bio najbliže dveram, otrzno ne-kelko dveri, pa pogledno, nato pa z veselim glasom nekaj sosidi na vüho tiho šteo povedati — —1 —
Vsi so se pitajoč zglednoli, henjaii moliti pa v velkoj tišini jasno začiili: "Voda odtekali”
Od toga je prej kraj dobo svoje ime. Či ne verjete, da bi Miira gda tak silno narasla, odnosno, da je nekda še ober Tišine tekla, te ite ta, pa pogleni 'te tisto zemlo, pa te vidili, da je zvek-šega sam kamen, takši, kak je tudi v
Miiri najdete.---------Ali pa pitajte na
Krajni kakšega stäroga možaka ali žensko, pa do vam znali povedati, kak so na Kleklovom travniki negda najšli mlinski kamen, gda so zakopali rib njek v "Lötkaj",
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
bodo vaši doma veseli le, ako jim pomagate z
DENARNO POŠILJKO
potom našega špeeijalnega p.blovanja z
ZRAČNO POŠTO brez doklad in po najboljšem tečaju.
Nudimo Vam: HITROST, GOTOVOST in EKONOMIJO, ker ne računamo za to posebnih stroškov.
Na Vašo cenjeno razpolago Vam je Vaš stari prijatelj
SLOVENSKI ODDELEK
CENTRALA: Bme. Mitre 234
FILIALE A.: Corrientes 1900
Franc Dalitxir
ARGENTINSKI
FILMI
XXL FILM
ßpdmini na
NIKOLO BHHANOVIČA
(Nadaljevanje)
Cmogorčevič, najznamenitejši sodelavec Mihanovičev
Pokojni Grga Šarič se mi zdi tako velezanimiv pojav v zgodovini argentinskega jugoslovanstva, da hočem rešiti njegov spomin pozabnosti. Bil je eden tistih značajev, ki se je z vso svojo nadarjenostjo in z vsemi sijajnimi dohodki čutil globoko nesrečnega. — Izvor nesreče pa mu je bila njegovo razrovano rodbinsko življenje. Da ne mislite, da mu je zakonska dru žica uhajala iz vrta zakonske zvestobe. Nič tega. Ali histerična je bila do skrajnosti, to je strašna živčna bolezen, ki se večkrat prenese na vso okolico. Bila je razdražljiva, razsipna do skrajne meje. Daši so bili šaričevi dohodki sijajni, je kot Zagrebčanka venomer sanjala o svojem divnem Zagrebu ter s svojim značajem vplivala na edino hčerko. Za prihranke je ostajalo bore malo, ker so po trikrat na teden večerjali v avstro-ogrskem klubu. Le-ta je imel takrat svoje prostore v ulici Bernardo Irigoyen na 'višini 500. Taka večerja v Klubu j epogoltnila najmanj 15 pesov, posebno ker so Šaričevi ljubili chilensko vino, ki je v Argentini precej drago. Premnogokrat so tudi mene povabili na večerjo v klub. Ko je "Mjihanovič svoje podjetje prodal Angležem, ni bilo Šariču več obstanka v ladjedelnici. Zahvalil se je na službi ter koj nato nastopil službo kot glavni uprvaitelj estancije g. Mujiče. Le ta je bil za časa predsedovanja Irigo-yen-a poljedelski minister. V tem položaju je Šarič
Z Neptunio so prispeli
sledeči rojaki: Cotič Mar garita, Opatič Viktorija, Trobec Andrej z ženo in
2	otrokoma, Kokorovec Marija, Belič Anton, Mi-elej Antonija. Pipan Loj zka, Mavrič Marija, Lisjak Pavla, Kovačič Mir ko, Bajc Margarita, Pur lan Bruno, Plešnar Ivanka s 3 otroci, Skorja I-van, štokovič Ivan, Bandelj Albin, Peršič Marija, Božič Lojze, Godnič Angela, Brumat Zofija, Opatič Pepca, Trdoslavič Anton, Stopar Antin, A-vijan Josip, Špilar Franc Kaluža Franc, Žigon Marija, Markuža Juže, Brun diula Zofija. Rijavec Stanko, Marija Cunja s
3	otroci, Maurič Marija, Bratina R. ustina s 3 o-troei in Toplikar Marija.
Novi patriarh srbske pravoslavne cerkve je po stal črnogorski metropolit Gabrilo Dodjič. Patriarh Varnava je umrl prav ob asu velike napetosti v Jugoslaviji radi pogodbe s Sveto Stolico. O konkordatu se sedaj nič ne govori.
* • *
NENAVADEN SVETLOBNI POJAV NA NEBU. — .Od 24. na 25. .jan. t. 1. je Europa doži, vela noč groze. Nad vso Europo je po osmi uri zvečer nebo nenadno z» gorelo v čudni svetlobi in bilo je opazovati naj-raznovrstr^ejše svetlobne pojave. Ponekod je po. stalo svetlo kot o polnem dnevu, drugod je gorela na nebu čudna rdeča luč in so prepoznali nebo in so prežali nebo mavrični trakovi.
Iz vseh krajev Slovenije so dajali poročila o nenadnem pojavu, le L ju bljana je radi goste me. gle bila prikrajšana na ,tem veličastnem dogodku. Narod je v sitnem razburjenju mislil, da nekje za goro divja stra hoten požar, drugi so pa mislili celo na sodnji dan. Tuljenje tovaren je grozoto še povečalo. Ka. ke dve uri je ta izreden pojav trajal in ki ni i-mel povsod enake oblike.
Ta pojav je zelo redek. Imenuje se ‘severni sij', Iti je običajna dtvar v polarnih deželah. Po na. ših krajih je pa komaj na 50 let enkrat. Leta 1872 se je videlo nekaj sličnega. Ljudje so to vselej sprejemali kot na poved groznih dogodkov. Dejansko pa ima to svoj vzrok v soncu in v ma-gnetičnosti ozračja.
Angleški zvezdoslovci napovedujejo kot posle, dieo zelo mrzlo zimo in viharno in vroče poletje. Pravijo, da je ta doba slična oni iz leta 1760, Nekateri učenjaki napovedujejo ponavljanje te. ga pojava.
* * *
Umrl je G-atyijelčič
Lojze iz Gorice v Čampa ni 18. frebruarja. Star je bil 45 leti Zapušča ženo in 3 otroke. 11 let je služil tujini.

zaslužil dva tisoč pezov na mesec. So ljudje, ki so prav cati umetniki v tehniki, trgovini,, gospodarstvu iu na temelju takih sposobnosti služijo denarja kot pečka, ali glavne umetnosti, to je življenjske umetnosti, ne poznajo. In tako se je godilo Šariču. Ni ga zadovoljevalo — še manj pa njegove žene — da je služil 2000 pesičkov na mesec. Žena je vedno koprnela po divnem Zagrebu. In tako so se leta 1927. odpravili v stari kraj. Ali razočaranje in polom sta jim sledila za petami. Vajeni življenja v Buenos Airesu, ki si ga človek z 200 pesov mesečno lahko dovoli, so se morali v Zagrebu uskromniti na naj večjo mero, ker g. Šarič se je moral zadovoljiti s par tisoč dinarjev na mesec, kaj pa šele 2000 pesov, ki jih v Jugoslaviji zasluži komaj kraljevski minister 1 To je sodu izpodbilo dno. Pri gospej se je iz histeričnosti razvila popolna norost ter je končala svoje dni v blaznici, obupani gospod Šarič pa sije kmalu na to sam končal življenje!
**
* )
G. Nikola Mihailovič je dosegel 81 let. Bil je precej visoke postave —180 cm— plečat, dobro rejen, ven dar ne debel. Nosil je po francoskem načinu pristriženo brado, ki mu je dajala pravcati učenjaški zgled. Imel je uprav gransenjorski nastop, a brez vsake one ošabnosti in prevzetnosti, ki sem jo večkrat opazoval pri tukajšnjih bogataših. Njegov ljudomil nastop si je osvojil srca vseh, ki so imeli priliko z njim občevati. V prijetni družbi je bil polen mičnih anekdot. Nikdar razburljiv, nikdar ni nikogar užalil z besedami, tudi če si je z njim prišel navskriž, si je ohranil sebeprema-govanje. V svoji sodbi pa je bil kruto odkritosrčen ter ni poznal hlimbe. ki se je tolikokrat poslužuje velika gospoda.
Da je pa svoj visok socialni položaj uveljeval v polni meri, kdo bi mu to zameril. V ulici Jun in v Palermu je imel svojo palačo, ki je bila pravcati knežji dvorec, kar se veličastja ter udobnosti tiče. Tu je — ali komaj vsaki dve leti — prirejal soareje, ki so se jih vdeleževali diplomatje ter odličnjaki iz političnih in gospodarskih krogov.
V morskem kopališču Mar del Plata je imel krasno vilo za poletne mesece. Pri njem je bil več let za kuharja gosp. Franko, danes lastnik restavracije na ulici Reconquista. Ta Franko — ki o ran j kem gospo-
daru Nikoli ve povedati mareikojo mično zgodbico je bil evojčaa dvomi kuhar kralja Petra I. ,v Beogradu.
Vsako drugo leto se je Mihailovič odpravil na večmesečno potovanje v Evropo, kjer si je ogromno razširil svoje znanje z obiskom 'velikih mest, industrij, muzejev itd. Obiskal je seveda tudi Dunaj, kjer ga je cesar vselej prav milostno sprejel. Frane Jožef I. je bil uprav ponosen na svojega podložnika. Mihailovič je hranil pod steklom in okvirjem Frane Jožefovo lastnoročno pismo, kjer se cesar Mihailoviču zahvaljuje za gostoljubnost, ki so je od Mihanovičeve strani bili deležni cesarjevi “Deutschmeister”-ji z Dunaja.
Nekateri obrazi iz Slovenske Prosvete
Leta 1910, je namreč Argentina proslavljala stoletnico svoje neodvisnosti in k tej proslavi je tudi Avstrija poslala eno vojno ladjo z nadvojvodo Eivgenom ter 60 godbenikov dunajskgea regimenta “Deutsch-ineiester”, ki so tekom 6 tednov vsak dan koncertirali na razstavi v Palermo ter s svojimi dunajskimi polkami ter valčki vzbudili največje navdušenje Buenos-aireščanov. Ves ta čas je skrbel gospod Mihanovič za telesni blagor godbenikov. Cesar Franc Jožef je g. Mihanoviču poklonil dedno plemstvo barona ter ga imenoval častnim generalnim konzulom Avstro-Ogrske. Mihan-ovič je pa poklonil avstro-ogrsk. zunanjemu ministrstvu lično palačo v ulici Arenales v bližini kolodvora Betiro. Menda je ta palača po vojni prišla zopet nazaj v last Mihanoviča.
Ko pa se je porodila Jugoslavija, se je je Mihanovič oklenil z vso dušo in telesom. Najlepši dokaz je podal s tem, da je jugoslovanski vladi za njeno poslaništvo poklonil palačo v buenosaireški ulici Charcas, kjer še danes ureduje. Na svojih zadnjih potovanjih je
IZREDNO SKRBNI 30
ogrski katoličani v pripra vi za 34. mednarodni Evharistični kongres, ki bo konee maja 1938 v Budimpešti. Za udeležbo se pripravljajo tudi iz inozemstva v tolikem številu, da je pripravljalni odbor samo za ureditev stanovanj, za preskrbo s hrano in za druga gospodarska vprašanja najel po sebej pisarniške prostore s 24 sobami, — Zelo privlačna točka na sporedu kongresa bo nočno češče-nje in polnočnica, kakor tudi skupno obhajilo za može v noi od 27. do 28. maja v mestnem parku in pripadajočem trgu. Pričakujejo 200.000 katoliških mož. — Ta nočna proslava bo javna veroizpoved obenem pa spravna pobožnost ni sijajen protest proti brezbožniškemu gibanju, ki ima svoje gnezdišče v razrvani Sovjetiji. —Med polnočnico bodo i-meli možje, ki bodo razdeljeni v 100 oddelkov, prižgane sveče v rokah. Med svetim obhajilom bo do ostali vsi na svojih odločenih mestih, ker bo za obhajanje naprošenih 1000 duhovnikov. Vojaštvo — okrog 35.000 mož od prostakov do generalov — bo imelo skupno sveto obhajilo 27. maja zjutraj. Enako imajo tudi državni stražniki skupno evhar. pobožnost s sv. obhjailom. — Tudi iz Buenos Airesa odide na ta kongres več skupin. Ena obišče tudi Trst in Postojno.
* * *
Italijanski Almanah,
zelo pomembna Italijan, ska publikacija, priznava da je v Italiji 600 tisoč Slovencev in Hrvatov. To se je prvič zgodilo, da je kaj takega v Italiji zapisano.
* • *
Slovenci in Hrvatje
pod Italijo, je knjiga, ki jo je napisal dr. Lavo črmelj. Zbral je drago, cene statistične podatke.
<
Jugoslovanska narod-
faa centralna zveza med izseljenci na West-falskem v Ntemtčiji je slavila 15 letnico obstoja. Več ib o tvorijo v njej Slovaei, katerih je tam čez 30.000.
* * *
Kranjska '.Slovenska Katoliška Jednojta, pod pomo društ. Slovendev
v Sev. Ameriki je v preteki, letu doseglo lep napredek. Njeni vneti propagatorji *so nabrali 1053 novih članov.
* * *
V Kaliforniji obstoje
tri tovarne ribjih konzerv, ki so last Jugoslo vanov. Glavni •nejitelj je g. J. Kuljiš iz Visa. Te tovarne so med najpomembnejšimi te vrste na Pacifiku.
* * *
Qlov. krožek na Dunaju je praznoval deset letnico svojega bostoja. Proslava se je vršila v Češkem domu.
* * •
Za popravo zagrebške
stolnice, naj večje cerkve na Balkanu, je dovo lila vlada 800.000 Din podpore.
* * «
Družba sv. Jeronima,
ki je Hrvatom to, kar je nam družba sv. Mohorja, je praznovala 70 ■letnico.
* * *
“MLADI KOROTAN",
mladinski list na Koroškem, je bil zaplenjen že s prvo številko. Za. kaj? Tega niso povedali.
Mihanovic obiskal kralja na Bledu ali v Beogradu. Govorilo se je celo, da se je s kraljem pogajal da bi zgradil veliko polikliniko v Dubrovniku, ki bi naj bil zatočišče bolnikov za vso Dalmacijo. Kako da ni prišlo do realizacije teh načrtov, mi ni znano.
* *
*
Kolikor sreče je imel g. Mihanovič v poslovnem toliko nesreče v rodbinskem življenju. Poročen je bil z Argentinko, ki mu je poklonila pet otrok: tri sinove in dve hčeri. Pa jih je pokopal vse 3 sinove. Stoično kakor pravi grški modrijan, je prenašal vse te udarce. Poznal sem 2 sinova: Petra in Nikolaja. Pedro je bil predsednik avstro-o grškega kluba, ko sem jaz prišel v Argentino. Hrust, kot da je ustvarjen za večnost. Pa ga je kmalu pokosilo. Specijaliteta tega avstro-ogr-skega kluba je bila ,da je bil njegov psolovni jezik španski. Naravno: člani smo bili iz vseh avstrijskih, narodnosti. Slovani nismo dopustili, da bi bila prevladala nemščina, še manj pa madžarščina in tako je obveljala španščina. Enkrat na mesec se je Don Pedro vdeleževal klubovih sestankov. Kedar je prišel on v klub, noben člani ni smel plačati svojega zapitka, pa najsi je natakar predložil Pedru račun za 50 ali 100 $.
Nikola je poskrbel, da je bil njegov prvorojenec v Evropi deležen najobširnejše izobrazbe. Milina ga je bilo poslušati, kedar je govoril hrvatski, dasi argentinske matere sin. Mihanovič ga je bil namreč več let dal šolati v Zagrebu.
Sin Nikolasito je pa prav tragične smrti umrl. Nekega večera se je peljal s parnikom v Montevideo, sedel na ograjo na krovu, izgubil ravnotežje, štrbimknil v vodo ter utonil. Soproga je umrla pred sinom Nikolo in danes živita smo še 2 hčerki, poročeni z Argentinci.
LETOV 1ŠČE-RECREO "EUROPA”
v prekrasni legi v Tigre na kanalu Carapachay!
SkXro da bi tega ne verjeli, pa je' le res, da je ... slovensko. Vodijo ga sami naši rojaki iz Šempasa. Postregli bodo ne le z dobro mizo, temveč tudi z
domačo besedo.
VSAK DAN OB 4. URI POPOLDNE ODIDE IZ POSTAJE TIGRE LANCHA —COLECTIVA, KI TE PELJE ZA PESO TJA EN NAZAJ—
NA RAZPOLAGO VSA UDOBNOST IN RAZVEDRILO, KI GA NUDI V IZOBILJU TO SLOVENSKO LETOVIŠČE
ZGODA O ŠIMNU S1R0TMKU
(Nadaljevanje)
“Kakor smrt sediš tam in čepiš!” ga je pokaral Prisojniški.
“Stresi ga, če je živ; saj še ne bevskne!” je svetoval osojniški.
In res ga je stresel prisojniški tako krepko za ramo, da je Šimen omahnil. Nič ni rekel, ker mu je bil je* zik pretežak; le nasmehnil se je in je posvaril biriča z veselmii očmi; oči so rekle:
“To kamenje je moje, zapisano mi je, ne stresaj me na mojem kamenju!”
Birič pa ga je osorno pogledali in mu je ukazal:
<“0e misliš umreti, kakor vse kaže, preloži smrt, dokler se pravica ne razodene, Če si čakal do mraka, boš počakal še do noči. Kajti zapomni si, da zdaj nisi ®e tukaj in ne tam in da tvoja duša nima pravice, pobegniti iz tega kraja brez dovoljenja in povelja! Posta-ya J9 postava, ustanovljena od Boga, ti pa si človek, iz ženske rojen!”
Ko je slišal Šimen take modre besede, je molčal m je povesil glavo.
Birič prisojniški pa ni maral, da bi le sosed njegov razodeval modrost; razodel jo je tudi sam in je tekel:
“Nikar se tako ne drži, kakor bi užival krivico! Zaradi tebe in zaradi tvoje pravice se je danes ta dan Pol sveta zamajalo! Če je grešnik še tako nedolžen, bodi vesel, da se poti pravica ob njegovem grehu, ki ga ni!”
Take modrosti je poslušal Šimen in je molčal; pa si je mislil: '
‘Obešenjak roma pod vislice, pa zaokrene oči pro-(d nebu in moli: Zahvaljen bodi, o Bog, da se je na ubogein mojem telesu razodela tvoja pravica! Da bi zdajle ne stale tam te visoke vislice, da bi pod njimi
Abas Hilmi, stric e-
gipt. kralja, je tako vzljubil nato kraje in ljudi, ko se je lani mudil v Hrv. Primorju na letovanju, da si je pokli cal za kapitana svoje jahte kapitana J. Koso Viča, ki je ponudbo sprejel.
PREKMURSKE
NOVIC Eff
Nova turniška derkev
je še brez orgel j. Ni čudno, ker so dobri farani doprinesli velikanske žrtve za novo cerkev. Sedaj so pa name. nili, da hočejo oskrbeti nove orgije in se ob ra čaj o	za pomoč svojcem
v tujini. Zelo lepo bo, če se tudi tukaj kaj zbere za njihove orgle. Prispevke izročite kar izselj. duhovniku gosp. Hladniku. Iz Sev. Amerike so že dobili nekaj dolarjev.
V	nekaterih krajih Prekmurja se je zelo raz širila sjinavka in je tudi mnogo govedi poginilo.
Za boj proti njej so do bili 45.000 javne podpore. 5000 Din je dal g. minister dr. Korošec.
V	Cankovi je tudi u-Stanovljena kmečka zve za. šteje že 200 članov.
V Murski Soboti jie ■bilo ustanbvljeno c‘Dru-Utvo mlatilničarjev.“
* * *
Mati misijonarja na
Kitajskem, g. Kereea pri sv. Sebeščanu, je praznovtala osemdesetletnico rojstva.
| ČE ŽELIŠ DÖBRO KAPLJICO,
ČE TI DIŠI OKUSNA KLOBASICA
ČE SI KAJ ZAVEDEN SLOVENSKI ROJAK KADAR TE ZANESE POT NA AVELLANEDO, OGLASI SE V
‘Slovenskem baru’ — ‘Restaurant Internacional'
pri KARLU TERPLANU
CHACABUCO 500 — AVELLANEDA F.C.S
V ŠENT VXDU FBI VTPAV je smrt kar na
trdo pograbila. Eden za drugim sta v dveh dneh zapustila to solzno dolino najStarejši slovfenski duhovnki Matej Rebolj in Edvard Žvanut, zna. meniti Gave iz Lozic. — Matej Rebolj je umrl 16. januarja, star skoro 98 let. -— Kakor ob biserni maši v decembru 1. 1929, je vipavsko, zlasti šent-vidsko ljudstvo pokazalo tudi zdaj svoje izredno veliko spoštovanje in lju bežen do blagega pokoj, nega. Umrlemu so peli ne le šentvidski zvonovi, ampak tudi po vseh bližnjih gornje vipavskih župnijah. Na mrtvaškem odru je ležal v župniš. en, v pevski dvorani, ka mor so ga hodili kropit. Slovesen pogreb s pogrebno mašo in cerkvenim govorom je bil 18. janu. arja ob desetih. — Pokoj nik je deloval kot vnet dušni pastir 53 let v Istri med tamošnjimi Slo. venci in Hrvati. Kot ka plia.n v Sovi rij/a k u,1, L0-vrani, kjer mu je bil žir pnik poznejši tržaški škof šterk.
Eduard Žvanut je doživel 17. jan., za smrt lepo pripravljen s sv. sa. kramenti. Žvanut je bil razumen kmetovalec, — Svojčas je imel tudi gostilno in lov. Žvanutov dom v Lozicah je že nad 200 let star. Ko je šel promet še čez Lozice po stari cesti, je bila Gav eova hiša in gostilna slavno znana. V njih hi. ši so še pri sedaj ohranjeni mizi sedeli in bili gostje: Napoleon, cejia,r Frane Jožef,, vojsltovod. ja Radeeki. Pokojni Ed vard Žvanut je bil izobražen in jako družaben lovek, navdušen pevec basist in spreten pevovodja. Vodil je loziški moški zbor, učil po potre bi tudi šentviške fante; nastopal z njimi pri raznih prireditvah, pogrebih itd. Tudi v cerkvi. —
ne stal ta pobožni rabelj, kaj bi bilo s tvojo pravico, o Gospod? — Najpoprej je bila beseda in so bile buk* ve, nato šele je bil človek in. je bila živa kri. Kar je pisano, velja, kar je govorjeno, je prazna sapa. Blagoslovljen sok je tinta sodnikova, a ničvredna dežniea je solza in je kri. Najpoprej je imel človek ime in je imel številko, nato šele želodec in pamet. Kdo bi se prerekal ?”
Tako so se na stara leta in ob pozni uri čudežno razmikale Šimnove misli. Njegovo srce je bilo čisto od nekdaj in se je slavno ubranilo mnogoterim izkušnja-vam; ni se bila zalezla vanj setev dvoma in prešemo-sti, pa vendar se je izkazala žetev, ko bi nobeden svetnik ne razbistril, kako in kedaj.
Kakor se je bližala noč, tako so prihajali občani, da bi slišali pravico in njen evangelij. Na obeh stra* neb kolovoza so polegli v travo; tudi 'vina, kruha in svtinjine so prinesli seboj. Pili so in jedli, kričali in kvantali dokler se ni do dobrega znočilo.
Šimen je vzdignil glavo, povohal je v zrak, ker mu je bilo zadišalo nadvse prijetno. Ali sladki vonj ga je omamil, zazibalo in zatemnilo se mu je pred očmi in je omahnil z vsem životom na kamenje.
“Lačen sem!” je rekel; nato pa ni izpregovoril več, !e ustna so se prijazno nasmehnila.
V.
Zvonilo je angeljfeko češčenje, ko sta se vračala župana iz mesta. Podila sta, da sta se konja penila. Ko sta se peljala v mesto, je bil prisojniški spredaj in prijetno mu je bilo pri srcu, kadar je pomislil, da osojniški razbojnik požira prah za njim. Ko pa sta se vračala, je prvi napregel osojniški in še nalašč neusmiljeno švrkal, zato da bi napravil razbojniku pri-sojniškemu vrhano skledo prašne .večerje. “Le kolni”, si je mislil, “tudi jaz sem klel!” Obadva pa sta gonila kakor dvoje pijanih furmanov.
”Čakaj” je kričal prisojniški zadaj.
“Goni,” je odgovarjal osojniški spredaj, smejal se je hudobno in je švrkal na vso moč.
Župana pa se nista vozila sama, temveč pravica, kakor je bila razodeta, ne pred krčmo, ne pred domom; gonila sta naravnost do meje. Ljudstvo pa je slišalo peket kopit, videlo je prašni oblak, ki se je jaderno bližal, in je vzklikalo:
“Razodela se je pravica!”
“Pravica je izkazana”! je vzkliknit osojniški ves zasopljen in je skočil z voza.
“Ni še izkazana!” je odgovoril prisojniški in je tista vil.
“Naj razložita po vrsti”! so rekli občani.
Nato je izpregovoril osojniški:
“Razodelo se je, da je še pravica na svetu! Ta razbojnik prisojniški se je zvijal in pretvarjal, lagal je in vrtovičil, ampak postava ga je spoznala že po obrazu in je slekla do golega njegovo hinavščino. Še pol ure ni minilo, pa je razglasila: Nadloga je njegova, Bog z njo in z njim”.
Strašno se je ob takih besedah razsrdil prisojniški župan.
“Tisti iblajtar, ki stoji na oni strani in ki pravi, da je osojniški župan, se ne boji greha ter laže Bogu in njegovi pravici v obraz! Nič ni razodeto, ne izkazano in ne osojeno, dokler ne izpregovori vrhovna pravica, ki sem jo poklical na pomagaj!”
Kakor je rekel prisojniški, tako je bilo: pravica se je pomišljala. Z levim ušesom je poslušala na osoj-niško stran, z desnim na prisojniško, pa ni pokimala ne na desno in ne na levo. Človeška pravica je namreč taka, da rada premišljuje. Ne sme se prerekati grešnik, če se mu dozdeva, da je zaradi pravice in njenih besed v črno tinto utopljen, na rjasto pero nasajen; hvali naj Boga, da je pravica na svetu in da se zmeni zanj. nehvaležnega razbojnika.
Šimen je poslušal kakor v sanjah besede župnika; ni se mu hotelo, da bi odprl trudne oči; tako se je bil privadil trdemu kamenju, da ni čutil bolečine, tudi glad se je bil za silo vdal, le žeja ga je žgala v ustih. Poslušal je besede o pravici in je premišljeval v svojem srcu:
“Skorajda bi se lotil siromaka napuh, če pogleda in prevdari, koliko besed, pisanja, časa in truda zapravlja pravica z njim! Blagi ljudje, ki so zdaj prerekajo preko meje, so opustili 'vsako nujno opravilo zaradi mene in zaradi pravice. Stoje so použili kosilo, večerje si ne privoščijo, njih hiše in bajte so tatovom odprte. In ta dva župana se potita od zgodnjega jutra, da bi dognala pravico! Vozila sta se v mesto, tam sta romala od postave do postave, od gosposke do go-
Posebno z veseljem je vodil svoje pevce na Na-nosnos k svetemu Hie ronimu, kjer je vsako leto cerkveni shod na binkoštni ponedeljek. Upal je in izjavil, da bo poskrbel še za pozdravno petje pri morebitni železni maši svetnika Mateja Rebolja prihodnje Leto.
V Bosni v vasi Omar-
ski pri Prijedoru, je bila oni dan pravcata bitka med tamošnjimi kmeti. Vdarili so se tri sto proti sto zaradi nekega spora za 300 din, med dvema vaščanoma. Pretep je bil nekaj strašnega.
*	e *
4. febr. je odpotovala v domovino generalna mati šolskih sester, č.
Terezija Hanželič, ki je obiskala tukajšnje hiše šolskih sestra. Znano je da so šolske sestre (najmočnejši slovenski ženski red, ki deluje doma in tudi v obeh Ame rikah'. Za slovensko samobitnost so delovale že v času borbe z germanizmom. One so vodile ^slovenske eiril-mietodlij ske šole na najbolj izpostavljenih 'točkah.. — Tako pri šent Jakobu v Trstu.
*	* *
Umrla je v Jallietui v
j69 letu starosti šolska idesjtfla Ferdinanda Stal-zer. Njen oče je bil rejenj v Semiču v 'Beli Krajini. Imenovana je bila učiteljica in du-liona mati slovenske mladine v Jollietu skozi 40 let. rojena je bila v Ameriki, v Chicagu.
* * *
BELOKRAJNCI tožijo,
da so njihove ceste zanemarjene, Najbrže bo to res. Kot zvemo, je bil v Bužinji vasi zgrajen betonski most. Dokončana je tudi cesta iz Semiča na postao in popravljena iz črnomelja do Kanižarice.
so v potu obraba, koničili besedo nad besedo. Sirotnik Šimen, kako si zaslužil toliko skrbi in kedaj boš povrnil toliko dobrot?”
Ko je Šimen tako premišljeval o svoji nevrednosti, sta se župana prerekala nadalje in bi se bila morda prerekala do polnoči, da se ni oglasil osojniški birič. Stresel je Šimna za ramo, Šimen pa se ni ganil, še zastokal ni.
-‘Ali se je potuhnil, ali pa je mrtev!”
Prisojniški birič ga je stresel za drugo ramo, pa tudi nič ni opravil.
‘‘Zini, če si živ!”
Pristopila sta župana, obadva sta se močno prestrašila. Osojniški je pokleknil in se je sklonil nad Šimna, zato da bi videl, če nadloga diha ali ne.
“Saj diha, saj mu žila bije!” je vzkliknil ves srdit. “Potuhnil se je, nič dobrega nima v mislih!”
“Popihal bi jo, še preden se izkaže pravica,” je uganil prisojniški. “Biriča, verno pazita, vajinim - rokam je izročen!”
“Da je lačen, je dejal.”
Tedaj sta se župana spogledala in nista vedela, kaj bi; ker pravica je zato na svetu, da sodi človeka, ne p,a da bi pitala in napajala. Zato sta se župana naj poprej razjezila nad Šimnom, ki je pravico vpraševal za kruh, namesto za besedo.
“Nalašč, iz same čiste hudobije bi nam delal sitnosti ! Zdaj, ko je pravica na poti in se bo slavno razodela, bi nam zavozlal, kar je že napol razvozlano! Kaj nimaš ne vesti, ne poštenja!”
Šimen je narahlo odprl eno oko, da bi videl, čemu toliko jeze in odkod; tudi izpregovoriti je nameraval, jezik pa je odpovedal in ludi ustna se niso genila.
'	(Nadaljuje prihodnjič).
BOJ ANJA VAS pri
Metliki je tudi dočakala ustanovitev prosvetnega društva. Ima že nekaj knjižnice in je na Anto. niovo nedeljo priredilo predstavo v soseskini hiši.
* * *
Na Vinci v Beli krajini je nasital ogenj na Perudini pri Flajniku Francu. Ogenj se je razširil še na soseda Medo-ša in še k obema Flajni-koma, Jožetu in Petru... Lieseno je pogorelo vse do tal. Rešili so komaj kaj več, kot to kar so na sebi imeli.
* # *
Francoska vlada je
darovala ljublj. vseučilišču knjig v vrednosti 100.000 frankov. Knjige si je univerza sama iz brala. — Lepo zbirko knjig je daroval naši univerzi tudi “Slovanski ustav’’ v Pragi, ki mu načeluje naš rojak prof. dr. Murko.
Komunističen list
prenehal. — Z decembrsko številko lansk. 1. je preneshal neki komunistični mesečnik, ki je v hrvatskem in slovenskem jeziku izhajal v Belgiji, imel pa je svoje podružnice tudi v Franciji in po drugih dr žavah. V državo sto ga pošiljali večinoma v zaprtih ovojnicah “Svetovnega odbora za bor bo proti tuberkulozi“, ki ima svoj sedež v Parizu. List je natančno poučeval člane komunističnih organizacij, kako se morajo vriniti v vse ‘nefašistične’ in demokratske organizacije, ne da bi se sami združevali v kake sekte in si tako zaprli vpliv na širši svet. Obenem pa je skrival svoje haunene pod borbo za pravico po litičnih kaznjencev, za omiljenje vojnih grozot, itd., in seveda silno ščuvajoče pisal o razme rah v Jugoslaviji.
Ocena “Slovenske krajine“, publikacija ki smo jo objavili lani za obletnico Avellanedske službe božje, se dosti laskavo iz raža. Najdemo je v Kovinah“ 2. januarja t. 1.
Pa je kritika našla kaj pomot, je seveda po vsem naravno. Vidi se pa, da je omen je valeč razumel namen publikacije. Daleč smo pač, in zato ni bilo
mogoče iskati veščakov v vprašanju. Hvala Bogu, da že imamo nekaj literature, ki o tem daj® na razpolabo gradivo. — Zelo lepo se pa naše ured n lat v o priporoča mladi generaciji prekmurski! izobražencev, da bi kaj sodelovali v naši reviji
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Zvemo, da je naš list v novi obliki bil lepo sprejet. Prosim, da z uvidevnostjo spregledate nekatere napake, ld so se urinile, kar je pač neizogibno pri taki izpremembi.
Opozorim na tiskovno pomoto pri slikah. Rajko Nahtigal nima dveh o-brazov kakor bi sledilo iz tiskane besede... Je samo tisti, ki je s častit-ljevo brado na prvi strani. Oni na tretji strani je pa Gojmir Krek.
Dopisniku C. K. iz Dock Suda ča-stitam za dobro voljo. Seveda bo treba prem|aga!ti še nekatere ovire, da se jezik otresi teškoč. Zaenkrat objavljamo prvo pesmico.
Lepo prosim vse, ki list dobivate, da pokažete svojo dobro voljo in poravnate naročnino. Za tukaj je 2 $, za Jugoslavijo in Italijo 3$ (jug. Din 40)
Posebno priporočim, da naročite svojcem v Italiji. Kar priglasite mi.
Iz Cinco Saltos je gospa Mila de Bruger poslala | zabojdek krasnih hrušk. Prav lepa hvala.
Tončič, V. Constitucion, Gergolet Vignaud; Prejel pismo v redu. Bivala lepa!
Naročniki od zunaj, pošljite naročnino kar v priporočnem pismu.
Tistim, ki ste bliže, je najbolje poravnati ob priliki službe božje. Mi ne moremo vseh osebno obiskati.
Naročnikom v Jugoslaviji bomo poslali pozneje čeke za Zadr. G. banko.
Naslov uredništva in uprave je:
“La Vida Espiritual’’ Condarco 545, Capital
ral na iskrene prošnje vseh obljubiti, da bo še prišel. Ko se je visoki gost odpeljal, so se premnogim svetile solze v očeh. Saj ga res ne morejo in ne smejo pozabiti, ko se je vendar zavzel zanje v težki, črni uri.
Nuncij msgr. Pellegrinetti med goriskimi Slovenci
Po izbruhu italijansko-avstrijske vojne leta 1915 so bile številne briške vasi izpraznjene od civilnega prebivalstva. Mnogi Števerjanci in Cerovci so ■bili nastanjeni v mestu Lucca v Toskani. Med temi tako zvanimi begunci so bili skoraj samo starčki, ženske in otroci, ki niso poznali ne sveta ne jezika ter si sploh niso vedeli pomagati. Za te osamele reveže se je v Lucci začel zanimati duhovnik, sedanji nuncij, takratni profesor Pellegrinetti, tamošnji domačin. Ker pa ni znal nič slovenski, ■je bilo njegovo delo zelo otežkočeno, vendar ga to ni oplašilo. Med begunci je bila tudi mladenka Lojzka Klanjšček sedaj soproga zadnjega slovenskega župana v Števerjanu-Cerovem g. Prinčiča. Ta je znala italijansko in to si je izbral prof. Pellegrinetti za učiteljico slovenščine. In šlo je! Ko je g. Profesor po precejšnjem naporu dobil še par slovenskih knjig, med temi tudi slovnico, je znanje slovenščine hitro napredovalo. In je prihajal skromni in dobri g. Pellegrinetti med zaipuištene Brice in jim bil duhovni oče ter jim je tudi gmotno pomagal: bil je v vseh pogledih njihov skrbnik in dobrotnik.
Brici so mu bili hvaležni in so ga vedno prosili, da jih mora obiskati, ko se bodo vrnili v svoje sončne domove. Obljubil jim je in besedo tudi pošteno držal, ko jih je sedaj obiskal in po skoraj dvajsetih letih zbral okoli sebe. Z nasmeškom je pripovedoval števerjan-•škemu župniku g. C. Sedeju, kako so ga njegovi varovanci nazivali “gospod nune" — ‘Vidite, in res sem postal nuncij!"
Ekscelenca Pellegrinetti je vsa leta ^dopisoval s svojimi dragimi Brici. Ko je bil Sv. Oče Pij XI. nuncij v Varšavi, je bil Pellegrinetti pri njem kot avditor in je večkrat pisal iz Varšave v Brda.
Prevzvišeni nadškof se je pogovarjal z ljudmi v lepi hrvaščini in so sc vsi prav dobro razumeli. Seveda je mo-
BLIŽAJO SE
VELIKONOČNI PRAZNIKI
SPOMNITE SE SVOJCEV V EVROPI TER JIM OMOGOČITE, DA PREŽIVE VELIKO NOČ V SREČI IN ZADOVOLJSTVU!
ZA NAVADNA, AVIONSKA IN BRZOJAVNA
DENARNA NAKAZILA
v katerikoli kraj Jugoslavije ali Italije, obrnite se na naš zavod, kjer Vam bomo točno in vljudnal postregli, kakor vedno.
Jugoslovanski oddelek
Banco GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
AVENIDA L. N. ALEM 150 — BUENOS AIRES — 25 DE MAYO 149—59 Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer. — Ob sobotah do 12 1|2. SIGURNOST!	BRZINA!	USLUŽNOST!	POVERJEN JE
KULTURNA KRONIKA
MINISTER Dr. IZ. CANKAR —
je zadnje dni v januarju šel proti jugu republike in obiskal rojake v nekaterih mestih. Posebno lepo so ga sprejeli v Comodoro Rivadavia. Slovencev je le malo našel. Večinoma so rojaki iz Dalmacije. Naša kolonija i-ma doli celo lasten dom.
5. februarja se je vršila večerja, ki so jo priredila gospodu ministru Cankarju mnogoštevila naša društva. — Zbralo se je mnogo odličnih gostov in se je ob tej priliki pokazalo, kako ve-lkia je simpatija, ki jo uživa med našimi rojaki gosp. minister.
13. februarja je šel na obisk k ro-
jakom v Tandil, kjer je tudi naših ljudi zelo veliko. Zbralo se je kakih 300 Jugoslovanov k sprejemu.
Obiskal je g. minister tudi Cordobo.
Vrši se na Patemalu gospodinjski tečaj ki ga vodijo šolske sestre. Vde-ležuje se ga 8 deklet.
Izšel je nov jugoslovanski tednik “Naša Sloga”, katerega je občinstvo sprejelo z velikim zanimanjem.
Društva so živela v času piknikov in trgatev in je bilo tovrstnih prireditev na izbiro.
Hrvajški Domobrtan je skupno a Poljski nacionalisti ustanovil lastno ti ekarno, kjer se sedaj njihov list tiska.
Društvo “Cankar” na Saavedri slavi ta mesec obletnico obstoja.