BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% «Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 28 (623) • Čedad, četrtek, 9. julija 1992 MOJA BANKA URADNA OTVORITEV SREDNJEEVROPOSKEGA FESTIVALA BO 18. JULIJA Mittelfest v duhu Kafke Čedajsko manifestacijo bodo uvedli z razstavo grafikov Čedad se pripravlja na enega največjih kulturnih dogodkov Srednje Evrope: Mittelfest. Festival gledališča, glasbe, plesa, lutk in filma, ki ga bodo oblikovale skupine srednjeevropskega prostora, stopa v svojo drugo sezono obogaten z izkušnjami prejšnje in ob prepričanju, da je bila ubrana pot pravilna in dalekosežna. Letošnja izvedba, ki se bo uradno pričela v soboto, 18. julija, bo namenjena delu in življenju misleca Franza Kafke. Mittelfest pa ne predstavlja le enega največjih kulturnih dogodkov srednjeevropskega prostora. Gre za otipljiv dokaz večnarodne integracije ob spoštovanju specifike posamezne sredine. Gre za izraz spoštovanja tisti srednjeevropski kulturi, ki je svojčas pomenila veliko ne samo za ta prosotor, marveč širom v svetu. Mittelfest pomeni tudi priznanje večjezičnemu Čedadu, ki je svojo zgodovinsko bogatost znal povezati s sedanjostjo- Rudi Pavšič MittelFest Prosa, musica, danza e marionette dalla Mitteleuropa • | • | • Cividale del Friuli 18-31 luglio 1992 Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia Con il patrocinio dell’Iniziativa Centroeuropea D I * u* : : t fV*- -< -■ VERSO IL VARO DI UNA NUOVA LEGGE ELETTORALE Slovenia: due seggi per le minoranze 11 quotidiano sloveno "Deio" spesso pubblica i risultati di sondaggi d'opinione, realizzati dall'istituto specializzato “Stik", che gode giustamente di buona fama dal punto di vista scientifico. Questa volta non si è trattato di una ricerca basata su interviste telefoniche, bensì di un'indagine condotta su un campione di oltre I.000 sloveni, scelto in base ad un criterio scienti fico-statistico. Il risultato è sorprendente. Alla domanda per chi avrebbe votato la domenica successiva, il 45% degli intervistati ha risposto per il partito liberal-democratico di Drnovšek. Tutti gli altri partiti invece perderebbero di molto. Il risultato è il seguente: i socialdemocratici di Pučnik prenderebbero il 3,5%; i verdi il 5,8%; il partito nazionale di Pirnat lo 0,7%; il partito democratico (Bavčar, Rupel, Bučar, Kacin) 5,4%; il partito popolare 2,1%; i democristiani II,7%; il partito del rinnovamento socialdemocratico 3,5%; il partito socialista lo 0,8%. Seguono alcuni partiti minori. Il 7,9% poi non andrebbe affatto a votare, mentre gli indecisi ammontano al 10,9%. In base a quest'indagine i rapporti politici in Slovenia si sono completamente modificati. I libe- Profughi bambini: l’emergenza continua L’Unicef chiede aiuto ai comuni - Intanto il centro Efa-Oda di Rubignacco ospita 123 orfani A jì", ■ t Ha soltanto cinque anni questo bambino ferito dalle granate dei serbi. Al suo arrivo in ospedale ha chiesto al personale infermieristico se all’aeroporto di Sarajevo erano arrivati i caschi blu. La guerra che continua a infuriare a qualche chilometro da noi gli ha tolto l’infanzia. Questo è solo un caso, ma quanti bambini si trovano nella sua stessa situazione? Si parla di circa 830 mila mamme che coi loro bambini hanno attorno a se il vuoto e cercano disperatamente aiuto. Per cercare di dare corpo a un piano nazionale di soccorso si sono incontrati a Udine l’onorevole Roberta Breda, componente pe- rii PSI del comitato parlamentare deH’Unicef, il sindaco di Udine Piero Zanfagnini e l’ingegner Verri responsabile della Protezione civile regionale. E queste sono alcune cifre illustrate dall'ing. Verri: in Slovenia ci sono 63 mila profughi dalla Bosnia e 3 mila dalla Croazia, per questi la neo-repubblica spende 300 milioni al giorno circa. In Croazia le persone ospitate sono 500 mila. Noi potremmo fare qualcosa per loro - ha concluso Verri - portare oltre confine generi di prima necessità e ospitare temporaneamente presso le famiglie i bambini. Proprio per questo l’on. Breda confida molto nella collaborazione delle amministra- raldemocratici hanno aumentato di molto i loro consensi e sono attualmente gli indiscussi protagonisti politici. Politicamente coprono lo spazio dei liberali, dei democratici di sinistra e una parte della sinistra. Il partito che si richiama a quello socialista italiano è l’attore principale del cambiamento del governo di centro-destra di Peterlè con quello di centro- sinistra di Drnovšek. Quello liberal-democratico è d'altra parte un partito pacifista, molto dinamico ed articolato, un partito di giovani, nato dalla trasformazione dell'ex organizzazione giovanile in un importante partito politico. Perdono consensi tutti gli altri. Il partito del rinnovamento socialdemocratico (ex partito comunista) è stato sempre molto solido con un'alta percentuale di consensi, stavolta è sceso al 3,5%, toccando la sua punta più bassa. Gli altri partiti di sinistra sono quasi scomparsi. Non è diversa nemmeno la situazione a destra. I democristiani e gli ex contadini, ora partito po Bogo Samsa segue a pagina 2 zioni comunali, soprattutto di quei sindaci nominati tutori per l'Uni-cef dei diritti delTinfanzia. Intanto a Rubignacco è arrivato il gruppo dell'orfanotrofio di Dubrovnik che dal novembre scorso era ospitato a Lignano. Sono 123 bambini tra i sei mesi ed i 18 anni e 19 istruttori. L'Efa ha messo a loro disposizione le strutture della scuola di formazione professionale e fornisce loro il vitto. Ma ci sono diverse difficoltà, soprattutto di ordine finanziario. Inoltre manca vestiario estivo, biancheria intima, scarpe, pannolini, matite colorate... E Rubignacco è così vicina. Srečanje GO Skgz V ponedeljek, 13. julija, se ob 19.30 v Domu Alberta Sirka v Križu na svoji prvi seji sestane novoizvoljeni Glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na njej bodo predstavniki iz treh pokrajin izvolili Izvršni odbor, ki udejanja sugestije in načrte organizacije, ki je na junijskem občnem zboru izpostavila svoje poglede za bodočnost, tako v odnosu do naše nacionalne skupnosti kot tudi v odnosu do Slovenije in same italijanske države. Caso Martinis: per il dibattito in Provincia Provincia "segreta ”, lunedì, per dibattere sul caso Martinis, il funzionario deH’amministrazione provinciale arrestato il primo luglio per abuso in atti d’ufficio in esecuzione di un provvedimento disposto dalla magistratura. Quando il consiglio si é trovato a dover discutere due interrogazioni sulla vicenda, il presidente Venier ha invocato l’articolo 6 del regolamento, che prevede la seduta segreta in caso di dibattito su questioni riguardanti persone. Stampa e curiosi a casa, dunque, ma qualcosa alla fine é trapelato. Nei confronti di Mario Martinis non é stato preso alcun provvedimento, ma é stato deciso di richiedere alla magistratura i capi di imputazione che lo riguardano. Un’eventuale sospensione avverrà di conseguenza. L’ombra delle vicende di Milano e Venezia ha comunque lascia- to il segno alTinterno dell’ammi-nistrazione provinciale. La discussione su Martinis é stata infatti preceduta da un dibattito sulla cosiddetta "questione morale" innescato dall’ex sindaco di Gemo-na Sandruvi, che ha informato il consiglio riguardo una propria condanna per abuso di potere riferita alla bonifica di un'area del gemonese. E’ stato l’assessore democristiano Pelizzo il mattatore del dibattito, con una precisa presa di posizione all’insegna del "tutti hanno il dovere di difendere le istituzioni", chiedendo "una precisa presa di posizione del consiglio di fronte a coloro che vogliono fare di tutt’erba un fascio", aggiungendo una propria censura nei confronti di quella Michele Obit segue a pagina 2 La Lega Nord per le tabelle Continua con successo la sottoscrizione per le tabelle bilingui di S. Pietro al Natisone, danneggiate alcuni mesi fa dai soliti ignoti. La raccolta di fondi per l’acquisto delle nuove tabelle riserva a volte qualche piacevole sorpresa, come, in questa occasione, il contributo della Lega Nord Friuli, per mezzo di Valentino Filipin, di 50.000 lire. A questo versamento si sono aggiunti negli ultimi giorni quelli di: Aldo Gus - Gorica, 20.000; T.P. - Srednje, 25.000; Renzo Zanutto - Skruto-ve, 10.000; N.N. in M.N. - Preserje, 10.000. Ricordiamo che i contributi possono essere depositati sul conto corrente 12408/09 "Pro tabelle bilingui - Za dvojezične table” presso la filiale di Civi-dale della Banca di credito di Trieste. Mlada brieza je zaživela Poletno letovanje beneških otrok bo letos v špetru V ponedeljek se je začelo v Špetru poletno letovanje beneških otrok, ki bodo 2 tedna poglabljali znanje o kulturni, jezikovni, zgodovinski in ekonomski podobi Benečije Sovodnje: že 4. srečanje osnovnih šol Nadaljuejo se srečanja med učenci osnovne šole iz Livka in Sovodnjega. Ob koncu šolskega leta je bilo v Sovodnjem že četrto srečanje, ki je tokrat potekalo v znamenju tekmovanja v športnih igrah. Prisotna je bila tudi didaktična ravnateljica iz Svetega Lenarta Rosaria Stella Car-dillo, ki je pozitivno ocenila pobudo. Na srečanju, ki je potekalo v prijateljski in sproščeni atmosferi, so vsi izrazili željo, da bi se taka srečanja nadaljevala, saj konkretno prispevajo k utrjevanju medsebojnega spoznavanja in prijateljstva. Sedaj je na potezi livška šola, ki bo prijatelje in vrstnike iz beneške šole gostila v jeseni. V programu je srečanje v naravi z željo, da se bolje spozna okolje v katerem živimo. Organizirali so tako pohod iz Livka na vrh Kuka. Skrb za utrditev naše ekonomije Trije so osnovni pogoji, brez katerih si je zelo težko pričakovati utrditev furlanskega gospodarstva. Gre za vprašanje stabilnih in trdnih uprav, za moralizacijo in poštenost v poslovanju ter za uspešnost gospodarske organiziranosti. Tako je na skupščini videmskih industrijcev povedal predsednik Carlo Melzi, ki je podal dokaj razčlenjeno poročilo o zdajšnjem stanju gospodarstva v videmski pokrajini. Brez zgoraj omenjenih pogojev, je bil mnenja Melzi, bo Furlanija zelo težko ohranila status gospodarsko trdnega območja, ki si ga je zagotovila v osemdestih letih, ko je nastalo tudi geslo »model Furlanija«. Predsednik videmskih industrijcev je prepričan, da dogodki zadnjih mesecev mečejo temno senco na celotno gospo- darsko stvarnost, tudi na tisto, ki je doslej delovala pošteno in v skladu z zakoni. Ob tem je treba skrbeti na stopnjo organiziranosti in pripravljenost na zahtevne izzive časa in prostora, ki je postal središčni v Evropi. če so bili podatki za zadnja leta dokaj zadovoljivi, z večjo zaskrbljenostjo pa je treba brati številke prvih šestih mesecev tekočega leta, ki beležijo določeno nazadovanje. V nekaterih sektorih je občutiti prve znake krize in prisotna je nevarna stagnacija. Za premostitev položaja pa je nujno, da se aktivizirajo vsi družbeni dejavniki, ki ne smejo za nobeno ceno »zaupati slučajnosti«. Brez usmerjenih in pametnih potez ne bo uspeha. (R.P.) Provincia in seduta segreta dalla prima pagina stampa 'che dà notizie di violazioni di norme identificando la persona con il partito di appartenenza". Per Ruffino, del Pds, "la stampa interpreta o tace, e questa é democrazia", e comunque "occorre fare chiarezza, dare garanzie sulla nostra onestà". Sono intervenuti anche i consiglieri Longo, Bertos-si, Cudrig, Pezzetta, Cum, Calderari, Fontanini, Rosenwirth, quest'ultimo, a sorpresa, affermando di non essere stato a conoscenza del fatto che Martinis, addetto all'assessorato alla cultura dell'am-ministrazione provinciale e consi- gliere Psi a Povoletto, appartenesse al suo stesso partito. Dai banchi della maggioranza sono giunte in sostanza testimonianze di stima e solidarietà nei confronti di Sandruvi, dalla minoranza un preciso invito alla trasparenza ed al rinnovamento. Michele Obit La scuola vuol superare i confini Ragazzi provenienti dalla vicina Slovenia frequenteranno il CAP di Rubignacco ■ Ha partecipato circa un'ottantina di persone, tra genitori e ragazzi, sabato scorso ad un incontro informativo al Centro addestramento professionale di Rubignacco. Un incontro di routine? No davvero, tenuto conto che provenivano dai vicini centri sloveni di Caporetto, Tolmino e Plezzo. Non è la prima volta che fanno vista al Centro. Questa volta però si è concretizzato con l'iscrizione di ben 33 ragazzi per il prossimo anno scolastico. Gli indirizzi professionali scelti sono quello meccanico, per elettricisti, muratori, scalpellini e pasticcieri. Particolare interesse ha risvegliato il corso di informatica. ■ Le lezioni si svolgeranno in italiano, tenuto conto però dell'alto numero di iscritti, il centro organizzerà per i ragazzi sloveni an- Un gruppo di ragazzi In vista l'anno scorso al Centro di Rubignacco che un corso di italiano. J Slovenia: due seggi per le minoranze dalla prima pagina polare, ottengono assieme appena il 14%, mentre alle elezioni di 2 anni fa ebbero il 25% dei consensi. Entrambi gli altri due partiti laici di destra non raggiungono nemmeno l'l%. Naturalmente non si tratta di risultati definitivi. Dal punto di vista metodologico e statistico due sono gli "errori'' possibili: il partito è legato al suo leader ed essendo ora il presidente Drnovšek al centro dell'attenzione, è lui la logica calamita, rappresenta la speranza di una soluzione dei problemi economici e di quelli sociali, ad essi connessi, che sono quelli che interessano in primo luogo gli sloveni. Le grandi questioni dell'indipendenza sono risolte, ora sono all’ordine del giorno quelle economiche e sociali. Nonostante tutti questi dubbi, i risultati del sondaggio determinano indubbiamente una forte pressione sulla predisposizione delle elezioni e sul collegamento dei partiti. La commissione degli affari costituzionali del parlamento sloveno ha preparato una bozza di legge elettorale che prevede una ripartizione dei voti in qualche modo simile a quelle delle elezioni provinciali in Italia. La Slovenia è divisa in 88 circoscrizioni elettorali, i voti vengono ripartiti 2 volte: la prima volta vanno al candidato, che prende il 9% dei voti, successivamente tutti i voti, anche quelli già attribuiti, vengono divisi in modo proporzionale. In questo modo vengono avvantaggiati i grandi partiti, oltre a ciò c’è una soglia del 3,5%. Se il partito non lo ottiene, non elegge nessuno. Riguardo a questa legge ci sarà già nel corso di questo mese una nuova battaglia parlamentare, tuttavia sarà probabilmente approvata senza grandi modifiche. La crisi politica ed economica è seria, la fiducia nei partiti si attenua e nessuno osa mettere in discussione pubblicamente le elezioni e con ciò spingere lo stato in una stretta giuridico-costituzio-nale senza via d'uscita. Per questa ragione si giunge alle coalizioni. Formalmente ciò si è verificato a destra. Già questa settimana ci sarà un'assemblea comune tra democristiani, partito popolare, liberali e partito nazionale. Si dice che si presenteranno alle elezioni insieme. A sinistra e al centro la situazione è più complessa. Sembra che ci siano delle consultazioni tra liberaldemocratici e democratici. Insieme costituirebbero indubbiamente il partito di centro più forte sia riguardo le personalità del partito, sia per numero di voti. Tuttavia molte sono le cose che dividono i due partiti anche di importanza fondamentale. Più complessa ancora é la situazione a sinistra. 1 socialdemocratici di Pučnik hanno già dichiarato che si presenteranno da soli. La soglia non li spaventa, possono rimanere anche un partito relativamente debole, tuttavia in ogni coalizione di governo saranno necessari e ciò rappresenta una forza particolare. La sinistra, quella classica, è divisa in una moltitudine di piccoli partiti e partitini, tra i quali primeggia il partito del rinnovamento socialdemocratico che ha attualmente in parlamento il gruppo più forte, un'organizzazione di base solida e molte personalità di rilievo. Su di loro pesa tutta la storia del dopo guerra, d'altra parte ciò dà loro anche un fascino ed una reputazione particolari. Ci sono molte discussioni sulla coalizione tra il partito del rinnovamento e tre partiti di sinistra extra parlamentari: l'unione socialdemocratica che ha nelle sue file molte persone stimate, il partito operaio che pare abbia 10 mila membri, i cristiano sociali ed una parte dei pensionati organizzati. Gli accordi e le trattative vanno avanti, ma l'esito non è prevedibile. Finora abbiamo parlato di elezioni e delle coalizioni sulla base delle quali verrebbero ripartiti gli 88 seggi parlamentari. In totale saranno però 90. I rimanenti due sono destinati ai rappresentanti della minoranza italiana ed ungherese che verranno eletti direttamente. Nelle aree ufficialmente definite bilingui, gli elettori infatti avranno, oltre alla scheda normale, una scheda in più per votare il rappresentante della minoranza. Questo viene candidato dall'organizzazione degli italiani o degli ungheresi e viene eletto su questa base nazionale. In Parlamento naturalmente avrà gli stessi doveri e gli stessi diritti degli altri parlamentari. Questo sistema, introdotto già dal precedente regime socialista, è stato adottato pari pari anche dall'attuale repubblica slovena, pluralista da punto di vista politico e partitico, che ha inserito questo principio tra gli obblighi costituzionali fondamentali, visto che rappresenta il più alto standard possibile di difesa delle minoranze. Che bell'esempio per tutti! Quando qualcosa di simile nella repubblica italiana, che é allo stesso modo profondamente democratica? Bogo Samsa Letošnje poletje v Sloveniji bolj vroče kot lansko? Nova Gorica, 6. julija - V slovenskem novinarstvu označujemo poletno mrtvilo s "sezono kislih kumaric". Ni še dolgo tega, ko je šla julija-avgusta celotna "politika" na počitnice, s tem pa je tudi odpadel osnovni vir informacij. Zadnji dve leti ni več tako. Po eni strani nimamo več družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, združenega dela in podobne terminološko-institu-cionalne navlake, ki je imela nekoč mesto na prvih straneh časopisa, po drugi strani pa se nam kar najprej dogaja toliko stvari, da prav zares ni časa za poletno spanje. Lani smo v tem času odstranjevali barikade po desetdnevni vojni, preverjali vlogo pozamez-nih politikov v kritični fazi osamosvajanja Slovenije, spremljali delo prvih evropskih opazovalcev in se čudili nerazumevanju vodilnih svetovnih diplomatov za nastajanje novih držav na ozemlju Jugoslavije. Letošnje poletje se nam obeta celo še bolj vroče kot lansko. Sedaj je že skoraj gotovo, da bomo uspeli ujeti z novo ustavo določen zadnji rok za volitve, za pravzap- rav prve volitve, ki nam bodo dale naši novi državnosti vstreza-jočo skupščino. Poslovili se bomo od kardeljanske ugotovitve, da je človek politično bitje, ki nekje živi in ki nekje dela in ki zato potrebuje tridmoni parlament z družbenopolitičnim zborom, zborom občin in zborom združenega dela. Pravzaprav je nelogično, da se nismo takšni ureditvi odpovedali pred letom, ob razglasitvi državnosti: skupščino bi lahko s skoraj nepomembnimi posegi spremenili v dvodomno, le da bi tako takratna opozicija izgubila "svoj" zbor združenega dela, če pa bi to naredili na primer sedaj, bi nova opozicija izgubila "svoj" zbor občin. Tako pa vlečemo za seboj ogromno breme, ki v dokajšnji meri ovira poslovanje skupščine. Če namreč posamezen zbor kakega zakonskega osnutka ne da niti na dnevni red, potem ne more priti do skupnega glasovanja vseh treh zborov in do končnega sprejetja ali zavrnitve tega zakona, kar se je in se še kar rado dogaja. To kaže na trenutno stanje naše politične zavesti, ki je do skraj- nosti preračunljiva, (pre)pogosto intrigantska in često tudi naivna. V fazi priprave volilne zakonodaje poslušamo vse mogoče o dobrih in slabih lastnostih dveh alternativ večstrankarskih volitev, proporcionalne in večinske in vseh mogočih kombinacij, ki dajejo prevlado enemu ali drugemu sistemu. Ponudniki posameznih rešitev hvalijo zgolj svojo enačico kot najbolj (če že ne edino) demokratično, hočejo z njo celo na referendum in seveda napadajo vse ostale variante in njihove zagovornike. Povsem jasno*je, da vsakdo preračunava samo in zgolj to, kateri sistem bi kar največ prinesel njegovi stranki ali koaliciji strank. Politični boj se seveda ne omejuje na potegovanje za tak ali drugačen volilni sistem, ampak dobiva (pričakovane) razsežnosti hvaljenja potez lastne stranke in blatenja nasprotnikov. Skoraj ne mine dan, ko ne bi ta ali oni politik sklical kakšne tiskovne konference in opozarjal na tuje napake, tuje zlorabe položaja, tuje laži ali kaj podobno nevrednega. Toda: kakor roka roko opere, tako jo tudi umaže in iskanje neomadeževanega politika je enako hvaležno opravilo kot brskanja za iglo po senu. Dodaten čar dajejo letošnjemu slovenskemu političnemu poletju predstavljanja predsedniških kandidatov: zaenkrat so to sama imena z dna lestvice priljubljenosti ali pa politični neznanci oziroma neznanke. Čakajoč na bolj "zaresne" pretendente za predsedniški stolček pa imamo te dni zanimivejšo kost za glodanje: sicer dokaj resen časopis DELO si je privoščil objavo rezultatov dvomlivo zastavljene projekcije političnih volitev. Da bi se izognili neopredeljenim odgovorom so anketirancem kazali slike političnih liderjev posameznih strank in tako so dobili podatek, da bi kar 45,6% od več kot tisoč povprašanih Slovencev in Slovenk glasovalo za Liberalno - demokratsko stranko (Drnovška). Objava takega podatka bi seveda bila prvovrstna sensacija, če bi bila anketa izpeljena kolikor toliko profesionalno, ne pa da je dala kvečjemu sliko priljubljenosti strankarkih vodij, med katerimi pa je Drnovšek dejansko (še vedno) na prvem mestu, čeprav mu po prevzemu premierskega položaja priljubljenost pada. Objava takšne volilne projekcije je vse prej kot dobrodošla liberalnim demokratom samim, saj je dokaj verjetno, da jim bo na dejanskih volitvah bolj škodila kot koristila. Gre torej za namišljeno potezo delovnih urednikov, ki niso bili nikoli posebej naklonjeni Školjču, Zlobcu, Šetincu in tovarišiji? Sploh pa - čigavi so posamezni mediji? Letošnji poletni meseci nam bodo bolj kot s podatki o vlaganju kumaric odgovorili na te vprašanje. Pri zapisih o posameznih predsedniških kandidatih in pri ocenjevanju njihovega nastopanja, pri posredovanju in ustvarjanju (pred)volilnega vzdušja in pri vsem, kar sodi zraven, bo kar težko ohranjati nepristranskost. Nekateri, časnikarji in mediji so sicer zlahka prepoznavni, kar je po svoje škoda, saj ne gre za klasična strankarska trobila, ampak za nestrankarska (nadstrankarska) glasila. Če so sploh možna. Toni Gomišček n tempo ebraico di Franz Kafka Jedkanice za čedajski Mittelfest Mostra di incisori per il Mittelfest Za uvod v letošnji Mittelfest bodo jutri, v petek, v čedaj-skem kulturnem centru odprli razstavo kakih osemdeset jedkanic (acqueforti) sedmih najvidnejših umetnikov iz držav, ki bodo sodelovale na drugi izvedbi srednjeevropskega festivala. Rzstavo, ki nosi naslov "Znak in sanje — Il segno e il sogno" in so pripravili na pobudo združenja Triennale Europea deU'Incisione, bodo uradno odprli ob 18.30. Svoja dela bodo predstavljali Giuseppe Zigaina (Italija), Janez Bernik (Slovenija), Andrej Pietsch (Češkoslovaška), Albin Brunovsky (Poljska), Alfred Hrdlicka (Avstrija), Miroslav Šutej (Hrvaška) in Gàbor Zàborszki (Madžarska). Razstava, ki jo je z umetnostnega vidika pripravil Enzo Di Martino, želi izpostaviti najvidnejše umetnike, ki se s to likovno zvrstjo ukvarjajo v sedmih državah, članicah Mit-telfesta. Pobuda želi v bistvu nadaljevati umetniški pogovor, ki so ga pričeli lani in ga nameravajo nadaljevati tudi v bodoče. S tem želijo ponuditi obiskovalcem celovit prerez sedanje umetniške ustvarjalnosti srednjeevropskega prostora. (R.P.) Nell'ambito del Mittelfest si aprirà domani, venerdì, alle ore 18.30 presso il Centro civico di Ci-vidale la mostra intitolata II segno e il sogno, alla quale con una ottantina di acqueforti partecipano sette dei maggiori artisti dei Paesi che partecipano al Mittelfest. La rassegna presenta opere di Giuseppe Zigaina (Italia), Janez Bernik (Slovenia), Andrej Pietsch (Cecoslovacchia), Albin Brunovsky (Polonia), Alfred Hrdlicka (Austria), Miroslav Šutej (Croazia) in Gàbor Zàborszki (Ungheria). Come sottolineato da Enzo Di Martino, curatore delle scelte artistiche, il titolo stesso vuole signi- ficare un modo di essere. Il segno intende essere la testimonianza di una cultura, il sogno, invece, rappresenta un progetto che intende scavalcare le divisioni e sottolineare la comprensione e l’amicizia tra i popoli. La mostra offre una selezione rappresentativa della ricerca più significante che nei sette Paesi del Mittelfest viene condotta nel campo dell'incisione calcografica, uno dei linguaggi più espressivi nella storia dell’arte europea degli ultimi cinquecento anni. Nella foto: Miroslav Šutej, particolare Pridi v gledališče v Oblico 17. julija Slovensko stalno gledališče predstavi “ Prebrisano vdovo” Liep dogodek za Oblico an vse Nadiške doline se parpravja za petak 17. julija. V tisto vasico srie-denjskega kamuna, kjer bo v saboto 18. an v nediejo 19. že tradicionalni an parljubljen senjam "Dan po starem ", pride zvečer Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Ob 21. uri nam predstavi na od-partem lepo an veselo komedijo Carla Goldonija "Prebrisana vdova". Režija in scene so Mete Hočevar. Po nekajletnem premoru se torej Slovensko stalno gledališče v poletni sezoni vrača v Benečijo, kjer je bilo vedno toplo sprejeto. Po predstavi v Oblici bo naslednji dan, v soboto 18. julija, gostovalo tudi v Kanalski dolini, v žabnicah. Alla fine dell'Ottocento Praga é una città ceca con una esigua minoranza tedesca, più o meno 30.000 persone, composta per altro per l'80% circa da ebrei. E' in questo mondo variegato, ricco di diversità culturali e di contrasti, che nasce Franz Kafka, lo scrittore al quale é dedicato il Mittelfest '92. Quale influsso ha avuto questo mondo sulla sua psicologia? Ne ha parlato venerdì scorso, in una conferenza tenutasi nella chiesetta di S. Maria di Corte, a Cividale, il prof. Reininger, dell'Università di Udine, che ha così risposto ad un invito rivoltogli dall'Associazione per lo sviluppo degli studi storici ed artistici civi-dalese. Il primo dei due incontri previsti, il secondo avrà luogo venerdì 10, verteva sul tema "Kafka e Praga". Il relatore ha avvertito però il bisogno di aggiungervi, come premessa, una terza parola: ebraismo. L'origine ebrea di Kafka é stata infatti determinante per la sua formazione, in un periodo in cui l'antisemitismo non aveva ancora preso completamente corpo, restando un fatto puramente culturale e non economico e sociale, mentre sugli scrittori ebrei pesava l'assenza della tradizione, della conoscenza del passato. "Devo guadagnarmi tutto: non solo presente e futuro, ma anche il passato" scriveva Kafka, quando era ancora da dimostrare che gli ebrei non erano solo una somma di individui accomunati da una convinzione religiosa, ma un popolo con una propria cultura, una mistica che li qualificava, al pari dei tedeschi, come creatori e poeti. Con estrema chiarezza il prof. Reininger ha delineato così la problematicità esistenzale di Kafka, scrittore ebraico di lingua tedesca, passando attraverso il suo difficile rapporto con il padre prepotente, rappresentante di quella generazione che voleva spezzare ogni legame con la tradizione ebraica, e la frequentazione di una compagnia teatrale di yiddish. Kafka rimase folgorato dal loro messaggio: l'ebreo, sradicato, doveva ripercorrere a ritroso il proprio cammino per tornare alle origini. Ma il miraggio di una comunità ebraica orientale in cui realizzarsi diventò per lui un rimprovero, perché mai disposto a compierlo nella sua pienezza. Anche quando, nel 1914, allo scoppio della guerra, i profughi ebrei occidentali si rifugiarono a Praga, provocando un acceso dibattito con quelli orientali sull'origine della cultura ebraica, Kafka rimase nel contempo entusiasta e sospettoso, continuando nella sua ricerca d’identità. Dello scrittore, della sua crisi, di un mondo lontano perché distrutto dalla persecuzione antisemita del nazismo, ma presente e attuale oggi che il bisogno di una nuova coscienza mitteleuropea si avverte sempre di più, il prof. Reininger ha gettato, destando grande interesse, soltanto le basi, le brevi ma intense premesse per un approccio alle opere kafkiane che avremo modo di conoscere (riconoscere) nel corso dell'ormai imminente edizione del Mittel- fest• Michele Obit Il prof. Reininger (a destra) presentato dall’aw. Picotti Arhitekt Kregar še vedno živi v našem spominu Prva obletnica smrti strokovnjaka, ki nam je med prvimi priskočil na pomoč po majskem potresu leta 1976 Leto je naokrog, odkar smo se zadnjič poslovili od kolega in prijatelja Jožeta. V letu dni, je misel, na izgubo človeka, ki je ugasnil nenadoma, nepričakovano, sredi ustvarjanja, sredi vojne vihre, jasnejša. Zavedaš se, da življenje teče naprej le, da nekaj ni več tako, kot je bilo prej in nikoli več ne bo. Odšel je od nas na dan, ko je bilo razglašeno premirje, med pravkar rojeno Republiko Slovenijo in divjaško, okrutno in surovo jugoslovansko armado, na dan 8. junija 1991. Arhitekt Jože Kregar je bil med prvimi, ki so se odzvali za pomoč od potresa razrušeni Benečiji. Zbral je ekipo in z njo križaril neutrudno po Nediških dolinah in pomagal z dejanji in besedo. Oboje je rodilo stoteren sad. Ni se zadovoljil samo s konstrukcijsko sanacijo, vedno je želel tudi z novo zasnovo bivališča, omogočiti višjo raven življenja človeka. Njegovo delo je vgrajeno v mozaik razvoja in vzpona Nediških dolin. Na proslavi, ob deseti obletnici popotresne obnove, leta 1986, je bil neizmerno vesel in ponosen na svoj, kot je sam dejal, skromen delež pri ustvarjanju boljšega življenja. Ljudje so se ga takoj spomnili, kajti z delom, še bolj pa z besedo, je lajšal skrbi ob porušenih domovih. Z neposrednostjo in prevdarnostjo je takoj pridobil, do nas dokaj zadržane benečane. Stkal je vezi, ne glede na politične stranke, njegov moto pa je bil: "Kadar je potebno pomagati, med nami ni nikakršnih razlik "! Ob srečanjih smo vedno obujali spomine na Benečijo, kar ga je raznežilo in z neizmerno ljubeznijo se je spominjal ljudi, ki jim je po svojih močeh pomagal prebroditi nesrečo. Jože Kregar je bil rojen 10. septembra 1921 v Vižmarjih, pri Šentvidu nad Ljubljano. Po končani gimnaziji se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, v arhitekturno šolo arhitekta Jožeta Plečnika. Po diplomi je odšel najprej na delo v Koper, od koder, pa so ga zaradi razmer poklicali nazaj v Ljubljano. Bil je vodilni projektant na "Slovenija projektu ". Jože Kregar Njegove realizacije so bile vseskozi odsev novih kompozicijskih spoznanj in ekonomske opravičenosti, vezanih na naš čas in prostor. Uveljavil se je tudi v tujini. Nagrajen je bil z vsemi najvišjimi arhitekturnimi odličji domačimi in tujimi. Zvesto se je držal načela velikega učitelja Plečnika, da mora arhitekt prevzeti vsakršno nalogo, veličastno in tudi najpreprostejšo. Ustvaril je veliko število šol, hotelov, družbenih in stanovanjskih zgradb. Najraje pa se je posvetil obnovi slovenskih cerkva in izgradnji novih. Ustvarjal je celostno, od temeljev do najmanjšega detajla opreme prostora. Ko je nastopila upokojitev, ni odnehal z delom, ampak je končno delal tisto, kar je hotel, ne kar je moral po službeni dolžnosti. Posvetil se je cerkveni arhitekturi z vsem svojim bitjem in žitjem. Kolega Jožeta, ki nam je vsem prijateljem, znal neskončno potrpežljivo prisluhniti, že leto in dan, ni več med nami. Ob takih izgubah, se človek šele zave, da je potrebno skupinsko delo, kjer vsakdo, po svojih zmožnostih doda svoj kamenček v mozaiku, eden pa je, ki delo nevsiljivo in neopazno vsklajuje, do zaključene celote. Jože je to znal. Najprej bo živel v spominu ljudi, ki jim je pomagal in delih, ki jih je ustvaril. Črtomir Mihel) V Ljubljano na 28. seminar Na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je v ponedeljek začel na Filozofski fakulteti v Ljubljani je letos 140 udeležencev. Prihajajo iz 15 držav, največ seveda iz Evrope, nekaj pa tudi iz drugih celin (iz Združenih držav Amerike, Avstralije in Argentine). Največ udeležencev je iz Italije in med njimi je tudi skupina kakih 10 Slovencev iz Benečije. Osrednja tema letošnjega seminarja, ki je 28. po vrsti in bo potekal od 6. do 18 julija je "Pot do slovenske samobitnosti". Delo na seminarju je dopoldne razdeljeno na lektorske vaje, izbirne tečaje iz jezika, kulture in literature in dve predavanji na dan. Sodeluje 20 rednih predavateljev, 17 lektorjev in 6 predavateljev na izbirnih tečajih. V popoldanskem delu so za udeležence seminarja organizirane različne dejavnosti, dva literarna večera in ena okrogla miza. V nedeljo bo pa študijska ekskurzija na Kras. ZA SV. MARIJO ZDRAVJA SE JE V BARDU PONOVILA CERKVENA TRADICIJA Poljubljanje križev V Bardu se je prejšnjo nedeljo obnovila stara verska tradicija, ki se je prav v tem kraju ohranila med ljudmi: poljubljanje križev. Tudi za to priložnost so na nedeljsko mašo ob sv. Mariji Zdravja prišli zastopniki z bližnje okolice, vsakdo s svojim križem. Prišli so, da bi potrdili staro prijateljstvo in si zaželeli zdravja in uspeha, kot je pred samim bogoslužjem izrekel domači župnik Renzo Calligaro. "Križ iz Barda pozdravlja križ iz Prosnida, križ iz Barda pozdravlja križ iz Zavrha, križ iz Barda pozdravlja...'", se je slišalo v oblačnem nedeljskem jutru v gornji Terski dolini. Težko je ugotoviti, kdaj se je pravzaprav to začelo, odkod navada poljubljanja križev. Stari vaščani vedo povedati, da spomin sega že v njihovo mladost, ko je bilo v vasi veselo razpoloženje, saj so prišli znanci in prijatelji iz sosednjih zaselkov in tudi iz bližnjih dolin. Po vsej verjetnosti je bilo to v navadi tudi v drugih dolinah, ohranilo pa se je le v Bardu. Oglašanje zvonov je naznanjalo prihod križev, ki so jih takrat nosili peš po več ur, iz vasi v vas, iz doline v dolino. Tudi takrat je bilo ob prazniku svete Marije Zdravja. T* "Poljub križev" prejšnjo nedeljo v Bardu Po pozdravu in poljubu (dvakratnem dotiku) križev in samem blagoslovu verske znake pripe-ljelo v cerkev, kjer ostanejo do konca cerkvenega obreda. Ob koncu sledi ponoven pozdrav v znak prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Tako se v Bardu, iz leta v leto, ponavlja stara cerkvena tradicija, ki je v teku časa zadobila tudi nekaj posvetnega. Ohranila se je kljub morečemu tempu življenja, kljub večkrat lažnim vabam sodobnega Župnija v Bovcu praznuje Letos je Bovec v znamenju praznovanja 800-letnice svoje župnije. V sklopu te častitljive obletnice je bila s pomočjo krajevne skupnosti in tukajšnjega župnišča že 20. junija odprta razstava "Sledovi bovške preteklosti" v cerkvici Device Marije, ki datira v 15. stoletje. V tej cerkvi, ki je bila v prvi svetovni vojno močno poškodovana, saj je bila fronta v njeni neposredni bližini, so nam na ogled kamniti rebrasti obok v prezbiteriju, freske mojstra Jerneja iz Loke iz leta 1530, tu so novi vitraži in tudi druge umetniške dragocenosti: ostanek portala nekdanje cerkve sv. Trojice v Bovcu, gotska plastika Marije Kraljice iz leta 1490, Cebejeva oljna slika sv. Štefana in še veliko zanimivih dragocenos- ti. Razstavo si bo mogoče ogledati vse do septembra. Osrednja slovesnost ob 800-letnici se bo začela v soboto 11. julija s slovesno mašo v župnjiski cerkvi ob 10. uri, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit doktor Alojzij Šuštar. Somaševali bodo videmski nadškof Alfredo Battisti, celovški škof Egon Kapellari, koprski škof Metod Pirih in škof Janez Jenko. Civilni del proslave pa se bo začel po končani slovesni maši na trgu pred kulturnim domom, ko bo odprta tudi razstava slikarke kolonije Rudija Kogoja. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki predsedstva in vlade republike Slovenije, kot tudi predstavniki iz zamejstva. Vladi Volarič Senjam Folkest bo tudi v Bovcu V okviru mednarodnega sejma etnične glasbe bojo dva koncerta tudi v Bovcu: parvi v saboto 11. luja, ob 21. Pred publiko se bo predstavila furlanska skupina Furclap. Drugi koncert bo pa v sriedo 22. luja, le ob 21. Tisto vičer bo gostovala skupina iz Irlande Tamalin. Per un errore tipografico nell'elenco dei ragazzi promossi presso la Scuola media di S. Pietro al Natisone in classe 3. A e pubblicato sul numero scorso del Novi Matajur è sfuggito il nome di una ragazza, Dorbolò Adriana, diplomatasi con “buono". Ce ne scusiamo con Adriana e cogliamo l’occasione per augurarle altri successi sia a scuola che nella vita. Mokar senjam v Topoluove Škoda, de v nediejo je paršla taka plota an tle po naših dolinah. V Topoluovem so se na-pravjal za njih liep domači senjam. Nič posebnega pa lohni pru za tuole liep: maša an pre-cesja, an potlè ta pred šuolo pas-tašuta, griljata an druge dobruo-te, ki topoluške žene so naprav-jale za vse tiste ki so se parpejal do njih vasi. Daž je ustavu vse, samuo maša se je rešila. Mašavu je monsinjor Silvano iz Ločnika (Lucinico), ki pogostu parhaja tle h nam, sa" njega koranine so v Flegarjovi družin. Piel so pa pieuci iz Koz-ce. Po družinah je biu vseglih senjam an topolučan, ki so arz-streseni dol po Laškem so se še ankrat zvestuo uarnil v njih rojstno vas, kjer domači j udje so jim ponudli dobre poguojke. časa. Ohranila se je, ker tako želijo predvsem občani Barda in okoliških krajev. Ohranila se je, ker tudi mladi znajo še ceniti navade in šege svojih očetov in dedov. In to so dokazali tudi s prevzemom odgovornosti v Centru za ohranjevaje domačih kulturnih značilnosti, ki prav letos slavi svojo 25-letnico. Tudi to pomeni nedeljska priljubljena navada poljubljanja križev. Rudi Pavšič Anche la Benecia ha i suoi mafiosi E' pacifico che tra il nord ed il sud italiano ci sono grandi differenze di mentalità e cultura. Tuttavia qualche cosa noi della Benecia l'abbiamo in comune col meridione. Domenica 28 giugno si sono adunate a Palermo più di cento-mila persone per protestare contro la mafia. Cortei> discorsi, striscioni e lenzuola bianche alle finestre. A questa manifestazione, come alle precedenti, partecipavano certamente anche i mafiosi. Non è pensabile che se ne stessero in disparte magari dietro ad uno striscione con su scritto: "Noi siamo i picciotti della mafia". Di questi picciotti o militanti agli ordini dei "padrini" ce n'è, dicono, da 15 a 20 mila che, sommati alle loro famiglie, raggiungono una notevole cifra e tutta questa gente desidera mangiare ogni giorno senza troppa fatica. Per loro queste pittoresche manifestazioni sono una bella carnevalata a cui prendono parte con grande spasso, tanto, in caso di bisogno, saranno i loro padrini — spesso eletti coi loro voti ai posti di comando — a proteggerli. Terminata la carnevalata, avviseranno bottegai ed imprenditori a preparare il pizzo ed a tenere la bocca chiusa, che altrimenti è pronta la bomba o la lupara: fa ciò che vuoi, ma guai a te se non paghi! La Sicilia ha i suoi mafiosi e noi abbiamo i nostri italianissimi. Ognuno ciò che si merita. Puoi dire o scrivere sul loro conto tutto ciò che vuoi, ma non cercare di distruggere la loro opera di snazionalizzazione. Se pertanto collochi una lapide ricordo scritta in sloveno, te la troverai imbrattata,-se i nostri circoli culturali sloveni organizzano un incontro o festa di carattere locale, questa verrà sabotata con scritte ingiuriose e con spargimento di chiodi sulle strade. Essendo degli esperti piromani useranno anche il fuoco. Molti li conoscono, ma tengono la bocca chiusa come nel meridione, e poi ci sono i loro padrini che li proteggono, come nel meridione. Vorrebbero una chiesa italiana tutta di un pezzo come Jan Huss che 400 anni fa voleva una chiesa boema e fu arrostito vivo su una catasta di legna secca. Perbacco! Mentre gli adulti si recavano nelle mine del Belgio a prendersi la silicosi, il governo spese un sacco di milioni nella costruzione di asili infantili in ogni nostro pae-setto, affinchè le nuove generazioni dimenticassero la loro lingua madre e parlassero soltanto l'italiano: non si può rendere vano tutto questo s/orzo. Io stesso fui impedito di consigliare la gente ad usare la propria lingua coi minori ed in chiesa. Bene, nel meridione i bottegai si lasciano spennare come polli dei loro guadagni per paura della lupara, da noi i nostri capponi vengono spennati dei loro diritti-doveri per mancanza di adrenalina. Pasquale Guion CONFERENZA A LUSEVERA PER I 25 ANNI DEL CIRCOLO CULTURALE I drammi di ieri e oggi 25 anni fa nasceva a Lusevera il Centro ricerche culturali di Lusevera e Micottis. Già allora qualcuno decise di costruire, di adoperare la propria operosità, di esprimersi in modo diverso ovvero più libero. Ddecise di non essere uguale a tanti altri per non "disturbare"’ e soprattutto di agire e non di autocompiagersi, sfidando il successo ed il plauso. Sabato 4 luglio sono stati ricordati 25 anni di costituzione del centro ricerche culturali assieme a Silvano Tarondo, presidente del-l’ALEF e Francesco Micelli, docente universitario. Tarondo ha esposto alcuni interessanti eventi dell'emigrazione passata, i drammi, le discriminazioni, l'assorbimento totale in alcuni paesi; il lavoro più umile ed il distacco della propria terra. Il dramma dell'emigrante non finisce qui. Lavora sodo per potre tornare, ma come fare con i figli? Loro soo nati in quella terra che ha ospitato e nutrito i padri e che ha dato ai figli un’istruzione ed una cultura. Potranno i figli adattarsi al rientro? Costruire un futuro sulla terra paterna? Questi sono i drammi ed i quesiti dell'emigrante oggi. Il dr. Micelli ha esposto in alcuni significativi punti il problema della montagna, la sua crisi demografica che si agrava ancor di più in Slovenia, in Carinzia ed in Cadore, traducendosi in crisi di identità, nell'incapacità di darsi un luogo d'origine preciso, di scegliere o rifiutare un concreto modello di vita. La difesa delle differenza culturali, ha detto, si è gravemente indebolita con la fine dell'agricoltura tradizionale anche perchè questa non poteva reggere vantaggiosamente il confronto con l'industria, ma soporattutto perchè l'emigrazione è stata la scelta unica dei montanari, perchè (non inevitabilmente) il processo di trasformazione sociale è stato deciso per intero da altri. In termini di passaggio il collasso di una comunità e dei suoi valori si può esemplificare nello scempio della Val canale. Come spiega Riccardo Querini in un coraggioso, recente \ Da sinistra Tarondo, terno, Calligaro e Micelli scritto sui problemi della "Carinzia italiana" (l’espressione è però di Olinto Marinelli), appena oltre Pontebba, dove ancora la valle del Fella resta stretto "Canale"', si addensano enormi svincoli autostradali, una superstrada, lo scalo dei treni, i vecchi e nuovi binari ferroviari, due solchi di oleodotti, mentre i cantieri dismessi ostentano l'abbandono di calcine e bitumi (SAF 1992). Nella pianura nessun comune avrebbe consentito un simile ingorgo e avrebbe contratto ogni metro concesso alle esigenze del progresso. I membri di una comunità disgregata invece non sanno reagire e guardano unicamente l’intersse individuale nella prospettiva del reve periodo. Se dunque le risorse della grande viabilità transalpina sono state DOMENIE 19 LUJ se čjatin a SIET soresere ad AQUILEE par fa insième la feste dai Sans Ermacure e Fortunat. O prein e o cjantin par furlan e par sloven. Domenica 19 luglio alle 19 ad Aquileia festa SS Ermacora e Fortunato alienate senza contropartita di sorta, sarebbe troppo pretendere un attegiamento più deciso nelle Valli del Torre, da tempo sottoposte agli effetti dell'"etnicità diffusa". L'estraniamento dalla propria identità, il fatto che l'intera fascia confinaria orientale riconosca con troppi distinguo l'affinità con gli altri sloveni entro e oltre il confine statale, limita ovviamente il sorgere di movimenti organizzati, la difesa della comunità e del suo territorio con danno (sia chiaro) per lOintero sistema regionale. Il fattore che più di ogni altro è responsabile dellOindebolimento demografico della comunità slovena nella zona confinaria tra stato italiano e stato sloveno rimane l’emigrazione. Lo spopolamento e la dispersione dsella propria creatività non serve neppure alla grande pianura friulano-veneto-padana. il nostro tempo cerca differenziazione, modi originali di essere in quanto collettività, incontri forti tra culture diyerse in spazi comuni. Più forti qui si intende destinati al successo e perciò con precise convergenze attorno alcuni valori e al loro ordinamento gerarchico. Il rapporto con la Slovenia ritornerebbe vitale per tutto il confine orientale, per le sfide del secolo che viene. Luisa Cher Se prestora če želta iti na kročero Če niesta še pomislili kam iti lietos na počitnice, al pa želta podujšat telo poletje, se moreta še vpisat na kročero, ki Novi Matajur s pomočjo agencije Aurora taz Tarsta je organizu za miesca otuberja. Za tiste, ki na vedo še, kročera bo od petka 9. otuberja zjutra do petka 16. otuberja zvičer. Iz Čedada se puode s koriero v Nizzo, tam nas bo čakala ladja Dalmacija an z njo puodemo okuole sredozemljskega muorja (mare Mediterraneo): Barcellona, Palma di Majorca, Ibiza, Tunisi, Malta, Bari an Tarst. Vserode se ustavemo za pregledat lepote telih kraju. Nas je že na liepa skupina tle od nas, okuole petdeset, pa vič nas bo, buj lepuo bo. Sevieda, želta viedet tudi ki dost pride koštat: okuole an miljon. Pohitita, zak je ostalo še malo pre-storu! OD PETKA 17. DO NEDIEJE 19. LUJA VSI NA DOMAČI SENJAM V OBLICO Tri dni po starim V petak 17., saboto 18. an ne-diejo 19. nas čakajo v Oblici (Sriednje) za vsi kupe pokušat kar so ankrat naši te stari kuhal tle par nas. "Dan po starim", ta-kuo so dal ime telemu sejmu, se je rodiu 'no malo liet od tega, ko 'na skupina judi telih kraju je poštudierala ponudit judem naše stare jedila. V Oblici so že vse žene, posebno tiste buj par lieteh, par-pravljene za skuhat tiste dobru-ote vsiem nam, ki tiste tri dneve puodemo v njih vas. Bomo mogli pokušat pinco an batudo, šni-te, štrukje kuhane an ocvarte an še puno puno drugih reči. Na bo manjku kulturni program, sa’ v petak 17. bojo na sred vasi igrali igrauci Stalnega slovienskega gledališča taz Tarsta z igro od Carla Goldoni "Prebrisana vdova" (La vedova scaltra). Drugi dan, v saboto po-pudan, vsi tisti ki imajo mounta- in bike se ušafajo gore an prelo-ve na duzim an šarokim hosti an senožeta srienjskega kamuna. V nediejo popudan bojo pa j^seb-ne igre od nona an none ža te male an za te velike. Sevieda, na bo manjkala naša domača rimo-nika. Za tel domači senjam so parskočil na pomuoč Obličan v parvi varsti, nje pomuoč je dala tudi Gorska skupnost Nediških dolin an srienski kamun. Al bojo tudi lietos Milja an Nadja ponujale kolačef V Sriednjem ku ank Kako je življenje brez soli an poprà? Niema po niču. Zatuo vam konveni se pobrat an iti v Sriednje, kjer Teresa Piščakuova an Franco Juracu so spet odparli njih tratorijo, ki se kliče pru takuo: "Su an popar -Sale e pepe". Odkar so jo bli zaparli nomalo miescu od tega, se je kieki zgodilo: sala je nomalo buj velika, an kuhinja tudi. Dobruote, ki nam jih parpravjajo so pa glih take ku priet, dobre dobre, de človek na vie ki vebrat. Ben nu, če želta pokušat dobruote naših dolin, jedila, ki so jih ankrat kuhal tle par nas, pa tudi druge stvari, pridita v Sriednje. Še no rieč: v sriedo je za- tle par nas parto cieu dan. Je pa še buojš, če priet telefonata an prenotata (0432/724118). Per rompere il tran tran quotidiano ci vuole ogni tanto un po' di sale e un po' di pepe, non credete? Per questo vi invitiamo ad andare a Stregna, dove Teresa e Franco hanno riaperto, dopo alcuni mesi di "vacanza", la loro trattoria che, guarda caso, si chiama proprio così, Sale e pepe. Allora, per assaggiare le bontà tipiche delle Valli del Natisone, la cucina dei nostri nonni, venite a Stregna. Ah, ancora una cosa: il locale rimane chiuso il mercoledì e poi, per non restare a bocca...asciutta si consiglia di prenotare (tel. 0432/724118). Gino Štefanu iz Barda je biu zaries Mu ni dostkrat potukla sreča na vrata v njega življenju. Vič-krat je biu nesrečen kot srečen. Sada pa imamo dokaze, prove, da so se reči obarnile na buojš. Lietos je dobiu ne dva penziona, ne bo muoru vič skarbiet an se bat, kaj bo skuhu v kotlu. To bo poseben užitak, saj je naš Gino dobrih ust. Pa Gino, čepru je zaslužu dva penziona, ne more stat par mieru. Grebe in išče, išče an grebe. Posebno rad išče an bere gobe, seveda, ne te strupenih. Samuo če vepaha adna sama goba, tista je njega, ker jo vesledi, kot ja-garski pas. Tudi letošnjega meseca junija jih je on narvič pobrau, babe (jurčke) an lesice. Pa pride nie-kega dne, zadnje dni miesca junija, v vas trudan, prepaten an zasopen. "Zakaj se takuo trudiš, sa nie-maš potriebo. Imaš dva penziona, Gino." So mu jali vasnjani na Gorenjem Bardu. "Kaj penzioni, kaj? Tiste ni nič. Poglejte,kajšno debelo babo sem ušafu!" Uzdigne gobo nad glavo an jo s ponosam pokaže. Potle jo je znižu an se usednu. Tajšnega je ujeu na fotoaparat njega kužin, Mario Vanacu, po preimku Vogrig, kot Gino. srečen lietos Goba je bla težka an kilo an 40 gramov. Gino, ki prehod skor vsak dan doline, potoke, kotline, hosti in senožeta od brega svetega Martina, se ne nikdar utrudi. Hod an lieta, sada pa leti proti 66. letu starosti. Gino je di-elu vsega. Kopu je tudi karbon pod belgijansko zemjo. Biu je tudi jagar, pa tak, da žvina se ga ni bala. Sada je kuhar an maškot od jagarske družine garmiškega kamuna. Vsi ga imajo radi. Voščimo mu na vseh poteh, ki jih bo prehodu, še puno sreče. Dorič Guidac jih prave... Zanet je zmieram sieku darva na ruoke: s skiero an z žago. Zaviedeu je, de so paršle von nove žage, s katerim se posieče posebno dost darvi na dan. Pobrau se je že zguoda v Kararijo, kjer strojejo an prodajajo vsake sort žage. - Dajtemi 'no dobro žago - je jau - ker imam 'no veliko host za posieč. - Oh ja, glih učera mi je paršla 'na špetjal, grozna žaga; z njo posiečete obiu-nih dviestuo kuintalu darvi na dan. - Dobro, kupim jo - je hitro odguoriu Zanet. Drugi dan je ustu že kar je petelin za parvo pieu, an se pobrau v host. Začeu je sieč pru z dobro vojo brez se nič oščajat. Ustavu se j' samuo pu ure kar je zvonilo pudan tam v Kravarje, za sniest an kos siero an salama s pulento, an popit an fiašk noštrana. Kadar se j' začelo runat tamneno, je pogledu dost darvi je posieku. Jih je šacu okuole 15, 20 kuintalu. - Ries malo - je pogoder-nju Zanet, kar se j' zmislu na moža du Kararifi, ki mu je biu garantiu 200 kuintalu na dan. Drugi dan je ustu le buj zguoda an začeu sieč na vso muoč. Zvičer je pregledu lepuo darva, ki so ble po tleh, pa jih ni sacu vič ku 30 kuintalu. Se ni mu dat meru, zakaj mož du Kara-riji mu je biu zašiguru de s tisto žago posieče obiu-nih dviestuo kuintalu darvi na dan. Je ničku naba-su žago na rame an se pobrau v Kararijo. - Ka' ste mi dau za 'no prekleto žago - je protestu Zanet - še trideset kuintalu na dan jih na rivam posieč, altroke 200, takuo, ki ste mi biu zašiguru! - Pogledam subit ka' ji je - je jau mož. Parieu je žago, potegnu majhano vrčico, an s par-vim žlagam je začela bar-liet: brum, brruum, brrrrr-ruuum... Zanet vas ustra-šen je začeu arjut: - Ka' ste naredu moji žagi, zaki je začela takuo šumietmimm Brez mej na zemlji an v naši mikeni glavi V Podboniescu so imiel praznik solidarnosti Se jih je zbralo puno, čeglih je bla garda ura an daž se je liu ku iz škafa v nediejo 5. luja v Podboniescu, kjer so praznoval ‘Dan karvodajalcev" (tisti, ki dajejo kri), praznik solidarnosti. Ob danajsti je bla sveta maša v cierkvi v Briščah, kjer so piel Nediški puobi. V imenu kamun-skega aministracjona je spregu-oriu an par besied podžupan Carlo Marseu, potlè 'na čeča je prebrala moliteu karvodajalca. Na koncu, ta pod velikim da-žam, so šli v Podboniesac, kjer so položli venec ta pred monu-ment za tiste, ki so padli v uej-ski. Kosilo pa je bluo go par Špe-huonje an tle so dal rikonoši-mente, priznanja tistim, ki so vič krat dal njih kri. Zlat distintivo je prejeu Flaviano Birtig, drugi so prejel bronaste an drugi pa diplome. Gor h Sveti Luciji (Most na Soči) smo šli za. preživiet veselo sloviensko nuoč na jezeru, kjer domači taz tolminskega kota, jo že dvajst liet napravjajo. Saj' vemo, tle par nas v Benečiji stari slovienski sejmi so se zgubili zaki slovienska besieda nie vic usec snuovam, ki pa so se jo na-vadli rauno od njih mater, kar jih je u buojštvu, sama dojila. Naši šindaki demokrištiani pa, še posebno, oni more bit darže tako materne mlieko za narhujši strup, čene bi na takuo zvestuo samuo alpinsko-fašistične "feste paesane ", runali an napravjali. Nič, bi imeu poviedat kuo je lepuo plesat, piet an se poguar-jat u maternim iziku, po sloviensko, kakuo je bogato poznat vič iziku an se navadit nove slovi-enske besiede, današnje, ki tle tode na moremo jih poznat, kar nas nieso pustil se šuolat u svo- jemu iziku (frigorifero, elefante, magma, gnosi, introspezione, lottizzazione, snazionalizzazione, violenza, ignoranza, nazionalità, cittadinanza, autorità, universo, coscienza,... sindaco, ecc.). Bi imeu še vam ree kakuo te pravi slovienski senjam je pun veselja an vriskanija, kjer domači ljudie lahko ponudijo zastonj an kos siera an kruha an tud kozarec sladkega vina, glih kot je bluo tle par nas, lieta nazaj, po naših vaseh, priet ku smo ratal “moderni ", bogat an farda-mani uoharni. Ob jezeru, čeglih je močno deževalo, Slovienji, u njih prostosti so bli veseli an radi, so pi-eli an jedli, so se močili an plesali kar na golim šfaltu s pomočjo sladke kapice ardečega ali bi-elega, brez se bat poglodat nove čerieuje drage 500 taužent lir ali pa umazat židano zlato srajco. Kaj bi vam mu še poviedat za vam se stuort posmejat. Tenčas, ki tle tode par nas tu usakemu piču desničarij, fašisti an nacionalisti parfliskavajo talijanske papirne zastave s pohvalo suda-dom, vojakom an fašistim morilcem... Tenčas, ki naši šindaki an administratorij brišejo taz cieste an sanožet slovienski duh, ki do sada je preživeu usaj okuole an notar u brejarje, za ples, za domači senjam... Tenčas, ki tam u Špietre šleuti nacisti an racisti so targai dol sloviensko zastavo ob nega parijateliskega srečanja, ki pru tam je biu med dviema sosiednima daržavama... V Slovenji, nebogati an prosti, veseli domači Slovienj so na gribi suo-jega jezera plesali an se zabavali (divertii bojo pravli naši kaštro-ni) (difendiamo il noštro diale-to!). V Slovenji, gor par Sveti Luciji, so brez obednega strahu tudi piel an guoril taliansko (ne za se predat, na buojmose) an ta-lianska zastava, mimo auštriške an slovienske, je gor u luhtu u vaškim duoru plahutala, brez obednemu bit na pot. Duo je sada buj buozac, na za-mierta. Te miken, prost, nebogat an veseu človek ali pa te velik, pun zlata u gajufah an gnoja u možgenju, bolan. Srečno Slovenija! Pokaži nam an organizaciji združenih narodov, kjer si tudi paršla, kakuo je lepuo bit kar se je; zdravi, pošteni an živi. Ozdravi stare, bogate marlicije, ki vič na znajo sanjat an se smejat s čistim sarcam an... varse nao-barnosti nove poti, bodi nimar buj pametna an dieli takuo, de an dan, na sviete, bomo usi nomalo buj fraj, brez političnih mej na zemlj an notar u naši sami mikeni glavi. Adriano OPIS KUMETUŠKEGA DIELA ZA MOJO VAS Prispevale so darila številne ustanove in organizacije 19. Moja vas je že za nami. Radi pa se na pobudo vrnemo, saj nam daje zanimiv vpogled v otroški svet naših naj mlajših, ki so se letos res potrudili (preberite tu zgoraj, kako zanimivo delo je naredil Simone Qualizza iz Sriednjega, 2. razred osnovne šole). Zato je tudi letošnji "Var-tac", kjer je zbranih nekaj spisov in risb najmlajših, bogat in pester. Še bolj bogato, in ne le iz jezikovnega in sociolingvistič-nega vidika, je torej tudi vse gradivo, ki se je na študijskem centru Nediža zbralo v teh 19. letih. Tudi letos so k uspehu prireditve prispevale številne ustano- ve, organizacije, občine, podjetja in drugi. Med njimi naj omenimo Bančno Sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je omogočila, da so vsi otroci dobili knjigo in kaseto pravljic ...ANTADA..., torej delo, ki je letos dobilo literarno nagrado Laštre Landarske banke. Lepo število uporabnih predmetov je prirediteljem od Študijskega centra Nediža podarila tudi čedajska filiala Tržaške kreditne banke. Zveza slovenskih izseljencev je podarila knjigo Pinokjo, nekaj otroških knjih je podaril tudi Švet slovenskih organizacij. Njih Šenk otrokom na lietošnjem praznovanju Moja vas sta nardi-la an Franco an Guido Pridnim otrokom dosti lepih nagrad Un bel successo per Moja vas anche grazie al contributo di enti ed istituzioni Buon lavoro ragazzi Sono 36 i ragazzini che da lunedì partecipano a Mlada brieza. Per il tradizionale soggiorno estivo dei nostri ragazzi si sperimenta quest'anno una formula nuova, quella del centro vacanze estivo. La base "operativa" è a S. Pietro al Natisone, presso il centro scolastico bilingue. Da qui ogni mattina i ragazzi partono alla scoperta della Benecia, delle sue caratteristiche naturalistiche, storiche, culturali ed economiche. A far loro da "guida" è un gruppetto di ragazzi più adulti, che hanno essi stessi preso parte a Mlada brieza in passato. Poi ogni sera tutti tornano a casa. Le attività sono quelle solite: in mattinata sono previste passeggiate ed escursioni (alcune per tutta la giornata), il pomeriggio invece è dedicato alle attività espressive, come canto e pittura, al corso di sloveno ed alla stesura del giornalino. Ma in concreto i ragazzi che faranno? Martedi sono andati a visitare il paese abbandonato di Pi-con, dove hanno organizzato anche una ex-tempore, mercoledì invece è stata la volta dell’escursione al riparo di Biarzo. Una giornata della prossima settimana sarà dedicata alla visita guidata delle nostre chiesette votive. Una giornata la trascorreranno sul Matajur. In programma sono anche diverse visite ad attività produttive, da quella alla latteria di Azzi-da, a qualche produttore di gubane, dal laboratorio di ceramica a qualche azienda della zona industriale. Il materiale raccolto, le conoscenze acquisite e le osservazioni verranno poi raccolti nel giornalino. Buon lavoro, ragazzi! Ci si ritrova ancora una volta tra vecchi amici E' il primo giorno di Mlada brieza e per noi inizia una nuova avventura Par starin so nucal rodje drugač ku donas Nagrade šolam Scuole premiate Osnovna šola Njivlca-Bardo Scuola elementare di Vedronza-Lusevera Knjižni bon, darilo občine Bardo Buono libri, dono del Comune di Lusevera Dvojezični vrtec Špeter Centro prescolastico bilingue di San Pietro al Natisone Velika budilka, darilo lekarne Strazzolini Grande sveglia, dono della farmacia Strazzolini Dvojezična šola-Špeter Centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone Knjige, darilo Cooperativa libraria iz Čedada in Tržaške knjigarne Libri, dono della Cooperativa libraria di Cividale della libreria slovena di Trieste Vetje nagrade posameznikom Premi importanti ai singoli Raissa Iussig - radiomagnetofon, darilo podjetja Benedii / radioregistratore, dono della Benedii Valentina lussa - wolkman, darilo občine Špeter / wolkman, dono del comune di S. Pietro Simone Qualizza - fotoaparat, darilo tovarne Veplas / macchina fotografica, dono velia Veplas Christian Willeit - magnetofon, darilo Zveze slovenskih kulturnih društev / registratore, dono dell'Unione dei circoli culturali sloveni Michele Predan - kmečko orodje, darilo Kmečke zveze iz Trsta / attrezzi agricoli, dono dell'Alleanza contadina Daniele Trinco - fotoaparat, darilo papirnice Cernetig / macchina fotografica, dono della cartoleria Francesca Cernetig INIZIATA LUNEDÌ A S. PIETRO AL NATISONE “MLADA BRIEZA” Par starin, kar je biu mlad muoj nono, tle v Sriednjin za dielat so nucal rodje drugač ku donàs. Za orat so nucal no drevuo an uole, ki so vliekli. Drevuo je bluo nareto uoz hlodu an samuo malo želieza je imielo du koncu. Kjer je bluo garduo za orat, so pa z lopato an kopačo kopal. Za nagnojlt razorje so nucal gnuoj. Vesta, kuo so ga pe-jal du puoje? So ga pejal du puoje na zimo, kar je biu sni-eg, z ulako z mriežo. Kar se je nucalo gnuoj za sadit kompier-je, pa z uozam an žajo. Uoz je biu naret vas hloden, an kola so ble hlodene vse, samuo oku je bluo želiezo. Go na uoz so diel žajo, ki je bla ku na zibiela dost velika, nareta uoz lesu od driena an lieske, ple-denà. An grepa je bla lesena an samuo cevile so ble želiezne. Za pejat damu senuo so nucal saldu tist uoz an go na varh so ložli ščelar, ki je biu ku an velik kuadar z dost ku-adriči buj minenimi notar, an kjer se nie moglo iti z uozan, so šli z žbrinčo go na glavi. Za vrieč dol drievje so nucal velike žage počeriežince an klin. Dost ur so muorli dielat na dva, de je padu dol drieu, kar je biu dost velik an debeu! Riepo vesta, kuo so jo nesli damu? So jo nesli damu s košo go na ramani. An koša je bla nareta ku žaja, vsa pledenà, samuo ki je bla nareta za jo nest go na ramani. Sada van čen poviedat, kuo so nardil, kar so šli z uolan an tazad uoz z žajo. So vklenil uole an diel jarme, potle so Ma/a Manuela Garlup iz Špietra se veseli s sestro Eriko Matteo Braidotti - magnetofon, darilo kulturnega društva Ivan Trinko / registratore, dono del Circolo culturale Ivan Trinko Mattia Cendou - kmečko orodje, darilo občine Sovodnje [ attrezzi agricoli, dono del comune di Savogna Pamela Pielib - miza za pik-nik, darilo občine Rezija / tavolo da pie nic, dono del comune di Resia Ivan Cicigoi - žoga, darilo mesnice Beuzer / pallone, dono della maccelle-ria Beuzer Giulia Crisetig - zapestna ura, darilo zlatarne Strinqher / orologio, dono della gioielleria Stringher Erika Floreancig - nahrbtnik, darilo študijskega centra Nediža / zaino, dono del centro studi Nediža Eva Golles - računski stojček, darilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja / calcolatrice, dono delrUnione regionale economica slovena Majda Clodig - hladilna torba, darilo trgovine Piccoli / borsa frigo, dono della gerramenta Piccoli Massimo Liberale - ščitniki, darilo Beneškega gledališča / parastinchi, dono dell’Associazione teatrale della Benecia Elena Postregna - bombažni pulover, darilo trgovine Madotto / felpa, dono della profumeria Madotto Michela Liberale - punčka, darilo trgovine Vidussi bambola, dono del negozio Vidussi Pietro banchig - avtomobilček cross-boss, darilo iste trgovine / zaino in pelouche, dono della stessa ditta Matteo Slega, Gloria Moro, Majda Wedam, Sara Ehrlich, Tanja Mis-chkot naročnina-abbonamento Novi Matajur Caruzzi Roberta - očala-occhiali Foto Ottica Daniela Braidotti diel žajo go na uoz an so jo napunli gnoja. Adàn je mandru uole pa te drug je sedeu tazad an je žlajfu, kar so bli podse, de nie lettelo samuo an de nie ubilo uole. Kar so šli v brieg, so pa gonil uole. Tuole je, kar san ču od moj-ga nona pravt od rodja za dielat tu moji vas dost liet nazaj. Simone Qualizza E Lusevera si fa sentire Anche quest'anno ha partecipato al concorso Moja vas un gruppetto di ragazzi della Val Torre. Qui ritira il suo diploma Maura Marchio! di Lusevera. VSE O ŠPORTU BEL GIOCO MA SCARSA AFFLUENZA DI PUBBLICO AL TORNEO DI CALCETTO S. Leonardo non tira C'é il nuovo campo (preparato in tempo record grazie all'appoggio incondizionato deH’ammini-strazione comunale), ci sono ottime formazioni che praticano il calcetto, l’organizzazione della società Clark club di Udine é quasi perfetta, ma l’affluenza del pubblico é scarsa e certamente inferiore alle attese. Il torneo di calcetto che si sta giocando a S. Leonardo aveva lo scopo di sostituire quello organizzato gli scorsi anni dall'As Grimacco a Liessa. Purtroppo sembra che agli appassionati non interessi più di tanto, almeno in questa prima fase, ricordando la concomitanza del torneo di Purgessimo, che certamente allontana in quella direzione tanti appassionati. "Liessa era un'altra musica!" -così venerdì sera si é espresso uno sportivo - "Era un altro ambiente, più familiare. Le squadre portavano al loro seguito parenti ed amici per passare serate in compagnia, all'aria aperta, dopo una giornata di lavoro". Prendiamo atto di questo sfogo: certamente il nostro amico ricorda ancora con piacere le serate trascorse gli scorsi anni, dove pur assistendo a gare a volte tecnicamente inferiori a quelle di quest’anno, rimaneva ugualmente soddisfatto. Ma Liessa non c’é più, come tante altre feste e tradizioni locali che con il passare degli anni vanno scomparendo. Le cause? Non vanno mai ricertate da una parte sola. Vediamo ora il cammino delle squadre fino alle gare eliminatorie disputatesi venerdì 3 luglio. Nel girone A c'é un enorme divario tecnico fra Trattoria Florio, Salone Luisa e Friulmatic (che hanno praticamente staccato il bi- glietto del passaggio alla fase successiva) e le altre tre, mentre manca da designare la quarta promossa. Questi i risultati e la classifica provvisoria: Friulmatic-Cre-dito italiano 21-3; Salone Luisa-Bar Ado 9-2; Trattoria Florio-Hap-py tenda 16-1; Bar Ado-Trattoria Florio 3-15; Salone Luisa-Credito italiano 14-1; Friulmatic-Happy tenda 7-2; Trattoria Florio-Credito italiano 16-1; Salone Luisa-Friul-matic 10-6; Happy tenda-Bar Ado 4-0 (a tavolino). Classifica: Salone Luisa, Trattoria Florio 6; Friulmatic 4; Happy tenda 2; Credito italiano 0; Bar Ado -1. Nel Girone B, a parte gli udinesi sponsorizzati dall’Edilvalli di Cemur, che sembrano avere una marcia in più, le altre tre elette dovranno sudarsi la qualificazione di questo equilibrato girone. Cal- cetto Udine-Usl Cividale 5-5; Elet-tropneus-Clenia 7-6; Edilvalli-Sor-zento 5-3; Sorzento-Usl Cividale 7-7; Edilvalli-Elettropneus 9-1; Calcetto Udine-Clenia 10-3. L'Edilvalli guida la classifica con 4 punti. Seguono: Calcetto Udine 3; Usi Cividale, Elettropneus 2; Sorzento 1. Chiude Clenia a quota 0. In questo girone sono tre le formazioni che schierano calciatori delle Valli: Clenia, Sorzento e Usi, contro l’unica del girone A, il Salone Luisa di Cividale. Al termine delle qualificazioni saranno promosse 4 squadre per girone: la prima e la terza del girone A, assieme alla seconda e quarta del B, formeranno un primo girone, mentre nel secondo giocheranno la prima e la terza del B e la seconda e la quarta del girone A. Il club bianconero chiama a raccolta Si é chiusa positivamente la stagione calcistica con la promozionr dell’Udinese nell’Olimpo del calcio, la serie A, ma in casa dell'Udinesi club di S. Pietro al Natisone si pensa già al futuro del sodalizio. Presso la sede sociale Locanda al Giardino, la presidente Loredan. Novello ha aperto le iscrizioni ai soci per la stagione 92/93. Il primo ai iscriversi, con tempestività, é stato Giovanni Caffi, appassionati di cal ciò e tifoso bianconero da sempre. Spesso, assieme alla moglie Helen da Wettingen, in Svizzera, approfitta delle trasferte dei bianconeri in terra piemontese e lombarda, per seguire le zebrette. Purtroppo, pe cause di forza maggiore, non ha potuto gioire sul traguardo ottenuto d bianconeri, rifacendosi prontamente alcuni giorni fa, quando ha offerto una bicchierata, con l’augurio di un buon campionato di serie A senz assilli. Il direttivo dell'udinese club ricorda che chiunque desideri iscriver: può farlo presso la sede, tutti i giorni escluso il sabato. Potrà così ave le delucidazioni necessarie per quanto riguarda la campagna abbon menti dell'Udinese calcio. Con l’inizio delle gare di campionato pres la sede saranno messi in vendita i biglietti delle gare interne dei biai coneri. La squadra di Sorzento che partecipa al torneo Maria Paola Turcutto in azione ai campionati italiani Minicalcio a Purgessimo Successo del torneo a sei organizzato dalla Polisportiva locale Dal calcetto al calcio il passo é breve. La Polisportiva di Purgessimo ha sostituito il torneo amatori, che gli scorsi anni vedeva in lizza le squadre paesane del Cividalese e delle valli del Natisone, con un torneo a sei giocatori su campo ridotto. Buon fiuto degli organizzatori con ben 20 squadre che hanno dato la loro adesione. Ogni sera, escluse le domeniche, sino a mercoledì 15 luglio, si gioca alle ore 20.30 il primo incontro, seguito alle ore 21.30 dalla seconda gara. L'affluenza del pubblico é sempre più massiccia con il passare delle gare, un successo meritato perché delle squadre partecipanti la maggior parte é del Cividalese e delle Valli, con calciatori della categoria amatoriale e FIGC ben conosciuti nella zona. Ci sono anche gli striscioni, che fanno bella mostra sulla rete di recinzione del campo di gioco, e gruppi di giovanissimi che durante le gare con qualsiasi mezzo (nacchere, tamburi, bidoni) tifano per la loro squadra. Non ha voluto mancare all'appuntamento anche la formazione slovena del Cežar (gli scorsi anni ha mietuto successi difendendo i colori dell’Apicoltura Cantoni nel torneo di Liessa) che da anni scende per passare alcune serate in compagnia, ma soprattutto in allegria. D’altronde questo é lo spirito giusto con cui vanno affrontate queste manifestazioni. Da rilevare il buon inizio della squadra Beppo automobili di Azzida, che annovera fra le sue file Cristiano Barbiani, Caporale ed Urli. Ecco i gironi ed i risultati ag- Cividale preolìmpica per le cicliste azzurre La Polisportiva Valnatisone di Cividale organizza per domenica 19 luglio due gare ciclistiche riservate alle categorie femminili juniores e seniores. Le juniores si cimenteranno su un circuito da ripetersi quattro volte per un totale di 56 chilometri. La partenza sarà data alle ore 12.30 da viale Trieste per proseguire verso Spessa, Sant'Anna, bivio Prepotto, Fornalis, Cividale, dove é previsto l'arrivo, per le ore 14, in viale Europa. Più impegnativo e selettivo il percorso riservato alle seniores, che prenderanno il via assieme alle componenti della nazionale italiana reduci dalla trasferta ciclistica in Belgio, prima della conclusione del ritiro preolimpico. Il tecnico azzurro Mario De Donà sarà presente per controlla- re lo stato di forma delle ragazze da lui scelte per le Olimpiadi di Barcellona ed i Mondiali su strada che si disputeranno a Valencia. Del gruppo fa parte anche la cividalese Maria Paola Turcutto, che dopo la cocente delusione patita ai campionati italiani cercherà la vittoria sulle strade di casa. Il via della gara seniores é previsto per le ore 15.30. Le atlete copriranno lo stesso percorso delle juniores, ma con un giro supplementare da Cividale verso Spessa, quindi toccheranno Sant’Anna, bivio Prepotto, località Bucovizza, bivio San Pietro Chiazzacco (gran premio della montagna), bivio Barbianis, Fornalis. La gara si concluderà verso le 18 a Cividale, sempre in viale Europa. Foto d'archivio del torneo di calcetto: Apicoltura Cantoni giornati a sabato 4 luglio: Girone A: As Grimacco, Bar Valdo Bottenicco, Trattoria Rinascita Azzida, Spessa. Grimacco-Bar Valdo 3-3; Gri-macco-Spessa 2-1. Girone B: Bulldogs Udine, Trattoria da Ugo Udine, Trattoria al Postiglione Campeglio, Rubignac-co. Bulldogs-Da Ugo 2-3; Postiglio-ne-Rubignacco 2-2; Rubignacco-Bulldogs 2-2. Girone C: Beppo automobili, Mi-fap Udine, Azzurri Cividale, Pizzeria alla Salette. Beppo automobili-Mifap 8-1; Az-zurri-Salette 7-1; Beppo automobi-li-Salette 7-3. Girone D: Carrozzeria Matajur S. Pietro al Natisone, Rodda club, Emporio dell’edile Cividale, Il Dolce freddo Cividale. Emporio dell’edile-Rodda club 4-0; Carrozzeria Matajur-Dolce freddo 2-2. Girone E: Cežar Slovenija, Bar Daniela Rubignacco, Spartacus, Impresa Safip Premariacco. Cežar-Bar Daniela 4-4; Bar Da-niela-Spartacus 8-2. Nulla é ancora deciso per le formazioni che approderanno ai quarti di finale in programma per i giorni di lunedì 20 e martedì 21 luglio. Il torneo proseguirà quindi con le semifinali previste per giovedì 23 luglio. Le finali concluderanno la manifestazione sabato 25 luglio. Non ci resta che augurare un buon torneo a tutti: vinca il migliore. ŠPETER Smo imiel noviče Tele zadnje cajte se tle v našim kamunu niekam pogostu ženejo. Telo zadnjo saboto (4. luja) sta jala njih "ja" Raffaella Zanello iz naše vasi an Fabrizio Fuccaro, ki je iz Kluž (Chiusaforte), diela pa kot financ v Gorici. Poročila sta se na kamune. Mlademu paru želmo puno sreče an veseja v njih življenju. de, sestro, kunjade an vso drugo žlahto. Netač je v naši vasi pustu zaries veliko praznino, manj-ku bo vsiem nam, ne samuo družini. PRAPOTNO SVET LENART Ošnije Zapustu nas je Oreste Osgnach V čedajskem špitale je umaru naš vasnjan Oreste Osgnach -Pieružove družine. Biu je še mlad mož, sa’ je imeu 71 liet. Oreste je ostu uduovac zlo mlad. Njega žena je bla Marija Mohorinova iz Hlocja, umarla mu je lieta 1966 an mu pustila dva otroka, dva puoba za zredit. Seda še on je zapustu tel sviet an deštin je teu, de so ga položli glih v tisti grob, kjer 26 liet od tega so bli podkopali njega ženo. V žalost je pustu sinuove Dina an Gianna, ki je zlo poznan kot slikar, nevieste, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Podutani v sriedo 1. luja. Sinu Giannu, pru takuo vsi družini, naj gredo kondoljance od Društva beneških likovnih umetnikov. Podutana Pogreb parlietnega moža V nediejo popudan smo šli na pogreb našega vasnjana, ki je malo dni priet umaru v čedajskem špitale. Klicu se je Emilio Giovanni Terlicher, vsi pa so ga poznal kot Netač. Imeu je 81 liet. Na telim svietu je zapustu hčere, zete, navuode, pranavuo- Obuorča Smart mladega moža V Obuorči smo imiel žalostno nediejo. V našem domačem bri-tofu smo v zemjo položli našega vasnjana, ki zaries premlad je zapustu tel sviet. Ugo Lesizza, takuo mu je bluo ime, je imeu samuo 48 liet. Umaru je na svojim duomu an v veliki žalost je pustu ženo, sinuove an vso drugo žlahto. PODBONESEC Landar Zbuogam Rosalia Dol blizu Vidma je umarla naša vasnjanka Rosalia Succo. Bla je mlada žena, imiela je samuo 47 liet. V življenju pa ni bla srečna, saj ni bla dobrega zdravja. Za venčno bo počivala v domačem britofe tle v vasi, kjer smo jo podkopal v pandiejak 6. luja popudan. PIŠE PETAR MATAJURAC Ali je Kristus paršu zastonj tarpet? Paolo Gallo ni imeu denarja, ni znu brat ne pisat. Ni imeu žlahte, da bi mu pomagala, če pa jo je imeu, so bli vsi buožci, analfabeti, kot on. Biu je riešen od štampe, italijanske in internacionalne. Sodniki in sodišča so z raznimi ovitki in zavitki, z zakonskimi dlakocepstvi (cavilli), zavlačevali izpustitev na trajnost buozega pastirja. Nastal je škandal. Domača in svetovna štampa je o tem pisala, natuo je muoru intervenit sam predsednik republike, da so spustili nedužnega pastirja na svobodo. Mi se zdi, da je biu takrat predsednik republike Antonio Segni. Tajšnih primerov, kot so bli bratje Gallo, jih je na stuojke, čene na tavžente, doma in po svetu. Ni nujno, da so bratje. Mislim novi matafur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USP1 / Associato all'USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 18987 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 32.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 -601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 — Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20. SLT OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% na vse tiste, ki so bli po nadu-žnem obsojeni, obešeni, na tiste, ki so jim odsekali glavo s skiero, z giljotino. Mislim na tiste, ki so jih ustrelili, sprav li v plinsko celico (camera a gas), na električni stol (sedia elettrica). Tem dvema sort usmartitve, delajo v Ameriki veliko reklame, po štampi, radiu in televižionu, pa je zmeraj vič Amerikanov, ki so proti smartni obsodbi. Kjer je smartna obsodba, je na-stilstvo, violenca. Tudi, če je obsojen kriv, s tem, da mu država (stato) s silo odvzame življenje, si vzame nase, na svoje rame, na svojo vest vse griehe kriminalca, ker nobeden človek, nobena ustanova, ne država ne sodišče, ne more in ne sme odvzeti človeku življenja. Tudi delinkventu je trieba dat možnost, da se griva, da se skesa in da z dielam, dobrim obnašanjem, z grivanjem plačja svoj dug do ljudi in družbe. Če pa se takuo ne obnašamo, podperjamo tiste, ki zagovarjajo Mojezesov zakon, ki ga beremo v Svetem pismu stare Zaveze: glavo za glavo, oči za oči, zob za zob. Se zdi, da tele Mojezesov leč ni biu všeč niti Bogu, Očetu nebeškemu, če je muoru pošjat na sviet svojega sina, Jezusa Kristusa, da odreši griehe sveta. Bog, sin nebeškega Očeta, se je, s pomočjo Svetega duha, učlovečil. Ratu, postal je človek z brezmadežnim spočetjem v telesu Marije Device. Z njega božjo mal-tro je odpravu Mojzesove zakone: nič vič zob za zob, pač pa ljubezen tudi do nasprotnika in sovražnika. To je bluo njega parporo-čilo. Nič vič zob za zob, pač pa: "Če te udarijo na eno lice, nastavi še drugo!' Kadar je umiru parbit na križu, je odpustu svojim križarjem z besedami: 'Oče, ne zameri jim, saj ne vedo, kaj delajo." Al je paršu Kristus tarpet božjo maltro, za odrešiti grehe sveta, zastonj na sviet? Upam, se troštam, da ne. Nasilstvo in sovraštvo še širita med ljudmi, kot rak, tumor, ki je neozdravljiva boliezan. Za sada mi narbuj storijo tarpi-et uejske, vseh sort uejske, posebno pa bratomorske vojne, kjer brat ubiva brata, sin očeta in oče svojga sina. U takih uejskah umirajo nadužni otroci, onemogli starši in mladi puobje. Nasilstvo-violenca so mamila-droga, ki zastruplja mladino. Za drogo ti narkomani ubijejo očeta in prijatelja. Nasilstvo je tepenje malih otrok s strani mladih staršev. To je gardo, ker otrok je nemočen, brez obrambe. Nasilstvo je mladih sinov do svojih staršev. Vičkrat muora buogi penzion staršev služit, za de si mladi kupijo mamila-drogo, čene so pa pake. Še dobro, da ni dost takih mladih, pa vendar so. Drugo garduo nasilstvo, ki se me od blizu tiče, ker sem ga pravd, je tisto, kjer ne puste govoriti otroku u maternem jeziku, ker ne puste, da bi se naši otroci učili u slovenskem maternem jeziku po šolah naše Benečije. Že nad trideset liet od tega so storli učitelji plačevat našim otrokam na šoli, od 5 do 10 lir multe za vsako izgovorjeno slovensko besedo! Kakšno veliko nevarnost so predstavljali z domačo slovensko besedo za Italijo naši nadužni otroci! Kljub temu (nonostante tutto) vierjem v utajenje pravice. Troštam se in sem prepričan, da bosta ljubezan, toleranca in medsebojno spoštovanje premagala nasilstvo, nestrpnost in sovraštvo na svetu. Zatuo se muoramo zavzeti vsi, tudi vi, moji dragi bravci. V tem duhu vam voščim veselo poletje, prav tako vesele in srečne počitnice. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Umiki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.30 Trinko: v četartak ob 11.30 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak ob 10.30 v četartak ob 9.30 v petak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 13.00 v petak ob 14.30 Lombai: v sriedo ob 14.00 PODBUNIESAC doh. Giorgio Brevini Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 9.00 do 11.00 v torak od 16.00 do 17.30 v četartak od 9.30 do 11.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, an petak od 8.30 do 10.00 v torak an četartak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 11.45 v sriedo ob 10.45 Oblica: v sriedo ob 11.15 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 11.30 Gor. Tarbi: v torak ob 12.30 v četartak ob 12.30 Oblica: v torak ob 13.00 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 in od 17.00 do 18.00 v četartak od 8.00 do 9,00 v petak od 8.00 do 10.00 in od 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin (723393) Gor. Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Genova, v četartak od 15. do 17. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. JULIJA Špeter tel. 727023 — Corno di R. tel. 759057 OD 11. DO 17. JULIJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD FILIALE Dl CIVIDALE CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda Tel. (0432) 730314 - 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 8. 7. 1992 valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan Slovenski tolar SLT 14,25 15,00 Ameriški dolar USD 1100,00 1140,00 1130,60 Nemška marka DEM 745,00 766,00 755,60 Francoski frank FRF 221,00 227,00 224,56 Holanski florint NLG 662,00 676,00 670,35 Belgijski frank BEC 35,50 37,25 36,70 Funt šterling GBP 2165,00 2215,00 2181,30 Irski šteriing IEP 1990,00 2015,00 2014,70 Danska krona DKK 194,00 198,00 196,46 Grška drahma GRD 6,00 6,75 6,18 Kanadski dolar CAD 880,00 945,00 944,10 Japonski jen JPY 8,80 9,30 9,11 Švicarski frank CHF 832,00 848,00 842,20 Avstrijski šiling ATS 105,75 109,00 107,36 Norveška krona NOK 190,00 194,00 192,80 Švedska krona SEK 206,00 210,00 209,00 Portugalski eskudo PTE 8,50 9,25 9,01 španska peseta ESP 11,25 12,50 11,95 Avstralski dolar AUD 780,00 840,00 839,00 Finska marka FIM — — 277,00 Jugoslovanski dinar YUD 0,00 0,00 — Hrvaški dinar HRD 4,25 5,00 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1547,15