PoUnina plačana v gotovini.
Štev. 1.
a v/.
cosamezna Stev. Din V—
V Ljubljani, dnfe januarja 1935. <X Aj-	Leto XVIII.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta tuzemstro: četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Dla, polletno 2« Din, celoletno «1 Dla. Amerika letno I dolar. —Račun poštne hranilnice, podrnžnlce » Ljabljani, JL 10 711.
Prijateljem in prijateljicam
«Domovine»
Naročnina na «Domovino» je majhna: samo 36 Din letno.
Ta mali znesek zmore in lahko pogreši pač vsakdo, ki ga ni zadela huda nesreča brezposelnosti. Zato s prvo številko v novem letu ponovno pozivamo in prosimo naše prijatelje in prijateljice, da bodite redni plačniki naročnine, kakor zmerom tudi redno dobivate »Domovino®, s katero ste zadovoljni, kakor lahko sklepamo iz pisem številnih naročnikov. Smatrajte vsi za častno dolžnost, da ne boste niti za teden dni zaostali z naročnino, od katere edino izhaja «Domovina».
Prosimo vas pa tudi, da nam pridobi vate še novih naročnikov. Z«kr~Te že razširjenJiaš	vse] sluvcnslozemlji in med
našimf rojaki daleč po svetu, a še vedno jih je mnogo, ki niso v naših vrstah. Marsikdo pa bi se gotovo naročil na «Domovino», če bi ga eden ali drugi naš stari naročnik s primernimi besedami izpodbudil in pridobil za to.
Najboljše sredstvo za razširjanje je, če jim daste č i t a t i «D o m o -v i n o».
List, kakršen je «Domovina», je potreben slovenskemu ljudstvu, saj noben drug tednik na Slovenskem ne prinaša tako obsežnega pregleda tedenskih dogodkov, toliko poučnih člankov in toliko zabavnega štiva. Pa še slike po vrhu. S tem vrši «Domovina» veliko prosvetno nalogo, ki ima še svoj poseben poudarek v tem, da ne izkuša slepiti ljudi s političnimi mamili, kar tako radi store neresni tedniki, da bi se z glas-ropotanjem prikupili ljudem. Resnica je božja hčerka in povedati jo je treba, četudi je včasih grenka. Vsi ljudje, ki trezno mislijo, so nam hvaležni za našo odkritosrčnost.
Stqj;i prijatelji in prijateljice, ostanite nam zvesti Kako* doslej, a to svojo zvestobo še podčrtajte s tem, da svojemu listu, kjer se le da, pridobivate novih prijateljev in prijateljic!
Narodno delavstvo je zborovalo
—X <TTOranri)elavske zbornice v Ljubljani se je v nedeljo vršilo veliko zborovanje, na katerem je narodno delavstvo polagalo račun o preteklem letu svojega dela in borbe. Nabito polna dvorana je pričala, da se naši delavci resno zanimajo za svoje društvo. Zborovalce je najprej pozdravil g. Varšek, potem pa je predsednik Narodne strokovne zveze g. .luvan podal obširno poročilo o položaju delavstva.
V	začetku je govornik zlasti poudaril dejstvo, da naše delavstvo zaključuje račune preteklega leta v znamenju borbe za evropski mir. Prvi borec za to misel je bil naš kialj Uedinitelj, ki je padel sredi borbe za mir med narodi. Zborovalci so stoje počastili njegov spomin z vzklikom «Slava!»
V	fčS4pbi stiske in brezposelnosti se je javnost privadttu gledati v delavcih nevarne delo-mrznike. V reshici pa se delavci ne bore za ničesar drugega, nego da terjajo svojo pravico do dela. Brezposelni se ne pehajo za podporami, nego vsi soglasno zahtevno, da se omogočijo velika javna dela, pri katerih bi lahko našli zaposlitve vsi.
Tu dr sredstva bednostnega sklada so za to, da bi delavci dobili delo. V ta bednostni sklad plačujejo prispevke samo delavci, ki sami niti toliko ne zaslužijo, da bi mogli v redu živeti. Po vrhu pa se jim godi še ta krivica, da oni, ki prispevajo vanj, nimajo nobene besede pri gospodarstvu z zbranim denarjem. Samo v Ljubljani so delavci vplačali okrog dveh milijonov tega bednostnega davka, iz sklada pa je mestna občina prejela samo pol milijona podpore. Nihče ne ugovarja, da se iz teh sredstev zaposlujejo tudi uradniki, med katerimi je prav tako občutna brezposelnost. Krivično pa je, da bi samo delavci žrtvovali za bed-
nostni sklad, saj mnogo ljudi služi stotisoče na leto, a ne plačuje ničesar v ta sklad.
Na dnevnem redu so povsod odpustitve osebja in nižanje plač, čeprav je to mnogokrat nepotrebno. Zato je najglasnejša zahteva delavstva zahteva po zakoniti zaščiti meje za mezde. Zakonodaja seveda ne sme plače, do katere se je priboril naš delavec, izenačiti s stanjem v južnih krajih, kjer vladajo v tem pogledu tako žalostne razmere, da se z našimi ne dado primerjati.
Prav tako je nujna rešitev vprašanja o zavarovanju za brezposelnost in starost. Pred kratkim se je v Beogradu vršil o tej stvari posvet, a delavstvo je bilo premalo pripravljeno, da bi s svojimi zahtevami moglo prodreti.
Borze dela so bile ustanovljene zlasti zato, da bi brezposelnim posredovale delo. A ta opravek je skoro povsem prenehal, tako da so borze dela dandanes samo še nekakšne podporne naprave za brezposelne. Nujno je, da se borze dela pri-lagode živim potrebam časa.
Eno izmed najbolj učinkovitih orožij proti brezposelnosti bi bila brez dvoma uvedba štiri-deseturnega delovnega tedna. Delovni čas pa bi bilo treba seveda urediti tako, da se zaslužek ne bi znižal.
Važno je tudi vprašanje tujih delavcev in nameščencev, ki jih je okrog 32.000 v naši državi. Vsa ta mesta bi lahko zasedli domači ljudje, ki so prav tako dobro izučeni; tujci po navadi prejemajo za enako delo še po dvakrat večje plače.
Osnovni pogoj za vsako izboljšanje položaja delavcev pa je uvedba obveznih kolektivnih pogodb. Delodajalci so proti kolektivnim pogodbam začeli borbo. Prav tako pa mora tudi delavstvo skupno nastopiti, da prepreči njihovo namero.
Delo je pod zaščito države, vsak delavec ima pravico do dela in do poštene mezde. Stara resnica je, da je država srečna, če je srečno njeno prebivalstvo, a prebivalstvo je srečno le, če vlada socialna pravičnost. Narodni delaVci verujejo v svojo državo in hočejo samo izboljšati razmere v nji, zato pa tudi smejo terjati, kar jim po božjih in človeških postavah gre. V dravski banovini imajo narodna društva včlanjenih okrog 14.000 delavcev in nameščencev.
Delo Narodne strokovne zveze v Ljubljani s© je v 1934. letu živahno razživelo in število članov je naraslo za blizu 100 odstotkov. Delavstvo v Ljubljani zmerom bolj spoznava, da je samo v narodni organizaciji njegova rešitev. Danes ni več podjetja v mestu, kjer narodna organizacija ne bi imela svojih zastopnikov. Mestna občina ljubljanska prav po očetovsko skrbi za one, ki so zabredli v bedo. Želeli bi samo, da bi se za brezposelne in siromašne enako pobrigale tudi vse druge ustanove, ki so poklicane za to. Prav obžalovanja vredno pa je dejstvo, da se regulacija Ljubljanice, od katere je toliko družin za trdno pričakovalo dela in kruha, tako dolgo odlaša. Če pomislimo, da je podjetje Dukič, ki je izlicitiralo dela. znižalo uradni proračun za 12 odstotkov, bomo vedeli, da je šlo to znižanje lahko samo na račun delavskih mezd. Prej so delavci zaslužili v Ljubljanici po 3.75, 3.50, 3.25 Din na uro, v zadnjem proračunu pa je podjetje določilo za mezde samo 3.05 Din. Že takšna ponudba je sra-motna* še bolj sramotno pa je, da se je našel v Ljubljani nekdo, ki je znal sestaviti še nižji proračun in ki je mezde znižal na 2 Din, da je s tem izigral izvedbo dela.
Pri tej priliki se je govornik dotaknil tudi razmer v Strojnih tovarnah in livarnah, kjer se delavci pravkar bore proti novim obsežnim odpustitvam. Strojne tovarne že nekaj časa sem tako delajo, da stalno nekaj delavcev sprejemajo, nekaj pa odpuščajo. Takšnih razmer pa so v veliki meri krivi socialisti, ki imajo vodstvo delavstva v tem podjetju v rokah in ki so tudi pri teli najnovejših odpustitvah izkušali doseči, da noben narodni delavec ne bi več ostal v službi. Vse te spletke pa dosezajo le to, da bo kmalu vse delavstvo Strojnih tovarn v narodnem taboru. Ob koncu govora je predsednik g. Juvan naglasil potrebo, da prav vsi delavci sodelujejo v svoji organizaciji. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom: «Cuvajmo Jugoslavijo, čuvajmo delavski razred!»
Nato je strokvni tajnik g. Bučar obrazložil še nekaj vprašanj, ki režejo v življenje našega delavstva. Proti znižanju mezd lahko uspešno nastopi samo enotna narodna delavska fronta. Zavrniti je treba osnutek zakona o mezdah, kakršnega so izdelali socialistični voditelji. Pred kratkim je neki posvetovalni sestanek, na katerem so sodelovali tudi zdravniki, ugotovil, da je potreben za štiričlansko družino mesečni dohodek najmanj 1830 Din. V Skoplju pa je izračunal neki socialist, da za štiričlansko družino zadošča na mesec že 650 Din. Zakon o minimalnih mezdah mora upoštevati življenjske potrebe po posameznih krajih, zlasti pa mora zagotoviti tudi obvezno kolektivno pogodbo. O sklepu nedavnega socialističnega zbora v Sarajevu, da naj borze dela še to zimo razdele med brezposelne vse svoje reservne sklade, je govornik izrazil
zahtevo, da se ta denar ne upoiabi za podpore, temveč za izvedbo velikih javnih del, pri katerih bi bilo lahko zaposljeno delavstvo.
Na koncu je g. Varšek prečital kratko resolucijo, sestavljeno v smislu izvajanj obeh govornikov, ki zahteva med drugim tudi izenačenje mezd za delavce in delavke in pa, da naj se pri
zaposlitvah iz sredstev bednostnega sklada plačujejo enake mezde, kakršne so sicer običajne v kraju, prav tako pa se mora poskrbeti tudi za socialno zavarovanje zaposljenih delavcev. Resolucija posebej zahteva tudi izboljšanje socialnega položaja obrtniškega naraščaja. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Tudi Mežiška dolina postavi spomenik velikemu kralju
Odbor za postavitev spomenika kralju Uedini-telju v Mežiški dolini nam je poslal:
Ves narod tekmuje, kako bi se dostojno oddolžil velikemu kralju, ki je v ljubezni in očetovski skrbi zanj živsl in umrl. In če kdo, čutimo to potrebo »lasti mi, ki s svoje svobodne zemlje gledamo svoje rojake onstran meje umirati narodne smrti.
Zato smo se 8. decembra sestali, da svojo zamisel izvršimo. Udelažba na sestanku je pokazala, da znamo podrediti svoja politična naziranja in strankarske strasti veliki narodni misli. Kadar je treba, znamo trdno tavati narodne svetinje in zvesto služiti narodu in domovini.
Na tem sestanku smo sklenili postaviti v spomin našega blagopokojnega kralja Ahksandra I. liedi-nitelja spomenik v obliki mladinskega doma v Št. Danijelu, ki naj bi služil v človekoljubne svrhe in bil še poznim našim potomcem spomin nanj, ki je hodil za svoj narod dolgo trnjevo, a slavno pot od Kumanovega preko Kajmakčalana do Mars?illa.
Za izvedbo tega načrta je bil izvoljen odbor, ki se zdaj obrača s proŠDjo do narodnih ljudi, da ga po svoji moči podpro in pomorejo do uresničenja te zamisli. Vsa društva ali posameznike, ki se doslej iz kakršnegakoli vzroka še niso javili k sodelovanju, prosimo, da to v uajkrajšem času store. S polnim zaupanjem kličemo: Čuvajmo Jugoslavijo!
Gibanje za vzajemnost med ameriškimi rojaki
Cleveland, decembra. Mučeniška smrt kralja Aleksandra je tudi naše rojake v Ameriki pretresla. V Clevelandu se je 14. oktobra brala maša zadušnica za pokojnim vladarjem, ki se je izpremenila v veličastno počastitev bratske in domovinske ljubezni. Iz vrst elevelandskih Slovencev je bil tedaj sestavljen odbor, ki je pripravljul veliko narodno zborovanje za nedeljo 21. oktobra. V razglasu tega odbora je stalo med drugim:
Slovenci imajo svojo državo Jugoslavijo, po kateri pa se ves čas stegujejo tuje roke, ki imajo tako že nad pol milijona naših rodnih bratov v svoji oblasti. Dokler je bič nad nami, smo složni, ko pa ga ni več, je konec lepe sloge vso dotlej, dokler ne pridemo spet pod tuj-
čevo peto. Tudi v tujini smo razkosani na množico stiuj. Umestno je zaradi tega vprašanje, ali smo sploh dovolj veliki v svoji duševnosti. da enkrat pozabimo vse razlike ter enotno nastopimo za skupne koristi. Pokažimo, da smo tudi mi, kakor so drugi narodi,->^elika#strnjena edinica, v kateri se sicer goje razna prepričanja, kakor je to pri drugili narodih.
V tem duliu je poteklo veliko zborovanje 21. oktobra, še lepši izraz vzajemnosti naših rojakov in vseh ostalili Jugoslovcnov in tudi slovanskih izseljencev pa je bil jugoslovenski dan, ki so ga priredili 25. novembra v prostorih Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Slavuost so priredili bivši jugoslovenski vojaki, ki so se borili za Jugoslavijo ali pa so
služili v ameriški vojski. Ker so se slavnosti udeležili tudi mnogoštevilni Čehi, Poljaki, Slovaki, Rusi in Ukrajinci, je bil jugoslovenski dan tudi svečano naglašanje slovanske vzajemnosti. Člani jugoslovenskih in drugih slovanskih društev so nastopili tudi v narodnih nošah. Ko je bil izčrpan dnevni red zborovanja, so se vrstili pestri nastopi raznih slovanskih društev. Že pred napovedano uro se je zbralo v veliki dvorani nad 1200 oseb. Med zborovanjem pa so prihajale nove trume. Na zborovanju so govorili Jože Grdina, načelnik Društva bivših jugoslovenskih vojakov, jugoslovenski konzul dr. Kolombatovie, češkoslovaški konzul dr. Kalda in zastopniki češkoslovaških, ruskih, poljskih in ukrajinskih društev. Govorniki so poveličevali spomin pokojnega jugo-slovenskega kralja Uedinitelja in je zlasti konzul dr. Kolombatovič globoko ganil poslušalce, ko je opisoval zasluge pokojnega kralja za veliko in nerazdružljivo Jugoslavijo.
Ta veličastna prireditev bo pač najmočneje podprla misel vzajemnosti, ki se v zadnjem času tako močno širi med našimi rojaki. O moči te misli priča tudi članek, ki ga je te dni objavila elevelandska «Nova doba>. Iz članka posnemamo:
Leta 1912. se je porodila med Slovenci v Ameriki misel, da bi se naša slovenska podporna društva v novem svetu združila v eno veliko in močno društvo. Mnogo se je pisalo v našem časopisju o tem.
Leta 1916. se je pojavilo spet nekaj ljudi, ki so naglašali potrebo združenja naših podpornih društev, ker je bil dotok našega slovenskega življa omeien. Pisalo se je precej o tem, toda uspehov ni bilo. Našega naroda se je držala še vedno ista lahkomiselnost, ki ga je spremljala, ko je-ustanavljal svoje zveze tako, da je vsakdo hotel svoje podporno društvo.
18 let po ustanovitvi prvega slovenskega podpornega društva se je začelo govoriti o združenju, a danes je že 22 let od tistega časa, pa smo skoro še nu istem mestu, kakor smo bili pred 40 leti, ko je bilo ustanovljeno prvo slovensko bratsko društvo.
Poglejmo nekoliko Tazvoj slovenskega bratskega zavarovanja v Ameriki, kaiti danes imamo med seboj 9 slovenskih, delno krvatskih društev, a skupno 14 jugoslovenskih podpornih društev.
15
H FARAONOV DEDIČ
»Moj oče bo plačal odkupnino za oba!» pravi Neli in se ponosno vzravna. «Toda ali veste, kje ga boste dobili?»
«Da, dobro vemo. Išče vas, a moji tovariši so mu za petami!*
Ta odgovor zelo pomiri Neli. Zdaj vendar ve, da je ušel njen oče s tovariši Beduinom in da je .vsa* za nekaj časa varen.
< Spet se ji vrne pogum in obrne se k Sodniku: ' «Ne obupaj va, dragi prijatelj! V treh dneh bova prosta. Prepričani bodite, da bo tako!»
Sodnik tega ne verjame. — Beduiui zavlečejo oba tja, kjer sta bila prej. Vodja položi svinčnik in papir na kamen, ki je služil namestu mizo in ukaže Neli, naj napiše pismo za očeta.
«Fof.!ušaj!» ji reče in jo meri z očmi. »Jutri bo tvoje pismo v rokah tvojega očeta. Zabiči mu. naj se hitro odloči. Če ne pošlje v treh dneh denarja, umre tvoj prijatelj, ti pa postaneš moja žena — moja sužnja. To piši svojemu očetu!»
Neli prebledi in se strese, ko pogleda temu človeku v obraz. Na trm obrazu bere, da misli Be-duin svojo grožnjo tudi uresničiti. Toda preponosna je, da bi pokazala svojo bojazen in ga sjuio za-ničljivo pogleda:
«Denar dospe zanesljivo ob določenem času!» Ko spiše pismo, ga izroči SoJu;ku, da ga prebere in doda nekaj vrstic.
Neli opiše svoj položaj na kTatko in roti očeta, naj ne trati časa, sicer je ne bo videl več žive. Pa tudi Sodnika ne.
Sodnik pa pripiše spodaj nemški:
»Pridite nama z oborožono silo nasproti. Ne zaupam tem roparjem in bom skušal z vašo hčerjo pobegniti!®
Neli zna toliko nemški, da razume to pripombo. Ni zadovoljna z njo in mu skrivaj reče:
«Tega ne bi smeli napisati. Saj ne moreva več misliti na beg. Ne bodo naju pustili izpred oči!»
«Naposled nama le ne bo preostalo nič drugega kakor beg!» ji odvrne.
Voditelj ali šejk, kakor so ga imenovali Beduiui, vzame pismo, ga zgrne in ga izroči selu, ki na pisanje že čaka.
Pismo je le površno pogledal. Razume sicer nekaj angleških in francoskih besed, a pisati gotovo ne zna; nemško opombo razume seveda še dosti manj.
Sil skoči s štirimi spremljevalci na konja. Kmalu izginejo v daljavi, zaviti v oblak pralni.
Beduini lahko prejezdijo na svojih hitrih in ne-utrudljivih konjih vsak dan prccej dolgo pot. Torej bc pismo že zvečer v rokah njenega očeta.
Neli sc boji samo tega, da je ne bi ločili od prijatelja. Toda zaenkrat jo pusta pri miru.
Dado jim zajtrk, seveda zelo skromen. Namreč nekaj dateljnov in kos koruznega kruha. Ttidi odej jima prinpsojo, da si lahko napravita ležišče v kotu ob zidu.
Sodnik opazuje vsako kretnjo svojih sovražnikov.
Koliko je Beduinov, tega ne more ugotoviti, keT leže razkropljeni med razvalinami. Sodi pa, da jih n.ora biti najmanj petdeset.
Tam. kjer sta jetnika, jih je le malo. Toda bolj daleč je vse polno sovražnikov, ki so razpostavljeni na vseh straneh.
Kamorkoli bi se hotel obrniti, povsod bi na koga naletela. Torej je vsaka nusel na beg izključena.
Če bi hotel drugič pobegniti, bi plačal to predrznost z življenjem.
Neli se zavije utrujena v odejo in nekaj časa molčita oba.
Sodnik pa vendar še premišljuje, kako bi se dalo obrniti položaj v njun prid in prihaja do prepričanja, da utegne ujeg-i samega rešiti le beg.
Mislil je, da bi se lahko skliceval tudi na to, da je rešil njihovega poglavarja gotove smrti.
Toda Bnduini mu tega ne bodo šteli v zaslugo, čeprav so istega rodu. Njihov vodja se je po tihem zaradi tega celo jezil, ker sta mu bila moč in vpliv drugega šejka že davno trn v peti. Ce bi bil oni umrl, bi zdaj že on zapovedoval vsemu rodu.
Tako je Sodniku to plemenito delo samo škodovalo. Zaradi njega ni mogel od sovražnega šejka
Jugoslovanski Almanah, ki je bil izdan v Ne* 1'orku leta 1931., navaja lele podatke:
Leta 1S94. je bila ustanovljena Kranjsko-slovenska katoliška jednota, ki je imela leta 1931. okoli 34.000 članov. Leta 1898. je bila ustanovljena Jugoslovenska katoliška jednota, ki je imela okoli 21.000 elanov; leta 1903. Slo-vensko-hrvatska zveza, ki je imela okoli 2000 elanov; leta 1904. Slovenska narodna podporna jednota, ki je štela okoli 63.000 članov; leta 1908. Zapadna slovanska zveza, ki je imela čez 3000 članov; istega leta Jugoslovenska podporna zveza «Sloga>\ ki je imela okoli 2300 članov; leta 1909. Slovenska svobodomiselna podporna zveza, ki je imela okoli 11.000 članov; leta 1910. Slovenska dobrodelna zveza, ki je imela okoli 10.000 članov; leta 1915. Družba svete Družine, ki je štela okoli 2000 članov.
Leta 1931. so imela naša slovenska podporna društva skupno s petimi drugimi hrvatskimi i ii srbskimi društvi (skupno 2~62 društev) 184.709 članov v oddelku za odrasle, 87.158 članov v mladinskem oddelku, a v obeh oddelkih skupno 271.867 članov, ki so bili zavarovani za 179.862.368 dolarjev. Vsa jugoslovenska bratska društva so imela v istem letu skupnega premoženja čez 18 milijonov dolarjev.
Letno plačajo jugoslovenska bratska društva okoli dveh milijonov dolarjev bolniške podpore in okoli milijona in pol smrtnine.
Iz podanih številk je razvidna slika našega slovenskega, odnosno nekoliko tudi jugo-slovenskega zavarovanja v Ameriki. Na podlagi teh številk se vidi, kaj bi nam združenje prinašalo, ako bi se moglo vsaj delno izvršiti.
Politični pregled
Me 3. januarja se v Atenah
sestane gospodarski svet Balkanske zveze. Pred dnevi je bila v grškem zunanjem ministrstvu seja, na kateri so določili dnevni red zasedanja. Na tem sestanku so Jugoslavijo, Rumu-nijo in Turčijo zastopali njihovi poslaniki v Atenah. Zasedanje gospodarskega sveta bo otvoril grški zunanji minister Maksimos.
Rimski «Corriere dela Sera» se ponovno bavi z Italljansko-abesinskim mejnim sporom
in izjavlja med drugim, da abesinski vladi ne preostaja drug izhod, kakor da Italiji da zahte-
vano zadoščenje, nato pa takoj do konca izvede pogodbo iz leta 1908., po kateri sta se obe državi obvezali, da bosta čimprej natančno določili meje med Abesinijo in italijansko kolonijo Somalijo.
2e dolgo napovedovana
kriza nemške vlade je prišla do izraza v razrešitvi ministra za prehrano dr. Darrea,
ki je nastopil dopust, s katerega se ne bo več povrnil. Obenem z njim so bili razrešeni vsi njegovi najožji sotrudniki. Kmetijska politika, ki jo je izvajal Darre, je že dolgo zbujala splošno obsojanje in je naletela zlasti tudi r.a odločen odpor gospodarskega diktatorja Nemčije dr. Schachta. Dr. Schacht je odklonil ves nadaljnji denar za Darrejevo kmetijsko politiko, ki je po mnenju nemških politikov brez uspeha požrla ogromne milijone. Kakor se zatrjuje, bo ministrstvo za prehrano ukinjeno in spojeno z gospodarskim ministrstvom, tako da se bo vpliv dr. Schachta razširil zdaj tudi še na kmetijsko politiko Nemčije.
Te dni je bilo uradno objavljeno, da je vojno sodišče v Moskvi, ki je sodilo Nikolajevu in tovarišem zaradi atentata na Staljinovega prijatelja Kirova, spoznalo vse obtožence za krive ter jih obsodilo na smrt. Sodba je bila takoj izvršena. Doslej je bilo
v zvezi z atentatom na Kirova izrečenih 119 smrtnih obsodb.
Policija v Odesi je aretirala 12 oficirjev generalnega štaba ter jih odvedla v Moskvo. Vzrok aretacije je menda v zvezi z umorom Kirova. Po uradno še nepotrjenih vesteh sta bila boljševiška veljaka Zinovjev in Karnenjev, ki sta baje podpirala atentatorje, obsojena na pregnanstvo v Sibirijo, ter ocjpreinljena na neki severnosibirski otok.
Kakor zatrjuje vest iz Pariza, je dospel odgovor Mussoliniia na poslednje francoske predloge, oll katerih sprejetja
jo v glavnem odvisno potovanje francoskega zunanjega ministra Lavala v Rim.
Mussolini francoskih predlogov sicer ni načelno in v celoti odklonil, pač pa je predlagal takšne izpremembe, da jih v Parizu tolmačijo kot popolno odklonitev francoskih predlogov. Zaradi tega je nameravano potovanje Lavala v Rim znova odgodeno. Pariški «Echo de Paris» potrjuje to vest in pravi, da Mussolini ne odklanja samo francoskih predlogov, nanašajočih se na Srednjo Lvropo, marveč tudi najvažnejše pred-
loge, ki se tičejo kolonialnih vprašanj v Afriki. Italija zahteva velike ugodnosti v francoski koloniji Tunisu, ki pa jih Francija odklanja. Prav tako pa odklanja Italija na drugi strani osnovni francoski pogoj za sodelovanje v Srednji Evropi, to je priznanje neizpremenljivosti državnih meja in sedanje državne ureditve v Srednji Lvropi.
Po neki vesti iz japonskega glavnega mesta je prišlo
tokijsko orožništvo na sled vojaški zaroti,
ki jo je že čisto razkrilo. Javnost o tem ne more še ničesar izvedeti. V zaroto je zapletenih več mladih oficirjev.
Predsednik senata dr. Totnašič je
sklical sejo senata
za četrtek 3. januarja popoldne. Na tej seji se bo predstavila senatu nova vlada g. Jevtiča, ko so bo pred tem že predstavila narodni skupščini. V ostalem bo na dnevnem redu seje senata samo določitev dnevnega reda prihodnje seje. V četrtek 3. januarja bo imel sejo tudi poslanski klub JNS.
Tedenski tržni pregled
SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile nastopne ceue: prascem, 7 do 9 tednov starim, po 90 do 110, 3 (lo 4 mesece po 130 do 150, 5 do 7 mesecev 220 do 250, 8 do 10 inesjccv po 300 do 360, 1 leto po 500 do 680; 1 kg žive teže po 4 do 5, 1 kg mrtve teže po 6.50 do 9 Din.
HMELJ. V Savinjski dolini ncizpremft-njeno mirno razpoloženj?. Le prav majhni nakupi cenejšega blaga. Cene neizpremeujene od 10 do 33 Din za kilogram. Boljšega blaga že ni več. Neprodanega je še menda kakih tisoč stotov- letošnjega pridelka. — Tudi v Vojvodini je lnnelj-ska kupčija zelo mirna. Redki nakupi manjših partij. Cene se drže od 8 do 28 Din za kilogram. — V Žatcu na češkoslovaškem je položaj spa bolj čvrst. Nakupuje se blago za domačo rabo in tudi za izvoz. Ponudba pa yi pičla in ne krije povpraševanja. Cene za žateški pridelek se gih'jejo od G!> do 70 Din za kilogram, a za blago iz Ušteka in Koudnie po 58 do 66 Din za kilogram. — V N e m -čiji je kupčija ra.zmerno mirna. Za hallertausko blago se plačuje 02 do 100 Din, za her«bnrško 77 do 83 in za badensko 79 do 85 Din za kilogram.
pričakovati ničesar dobrega. To je slutil, čeprav mu je bil vzrok neznan.
Zato se ne zfmaša na odkupnino. Tudi če bi mister Barnum zbral skupaj to ogromno vsoto, ni zanesljivo, ali bi ju roparji izpustili.
In sploh ima Američan premalo časa, da bi si preskrbel iz bližnjih bank dovolj denarja. S seboj ga pa toliko ne bo imel.
Ko vpraša Neli o tem, mu ta smeje se zatrdi, naj bo brez skrbi.
»Moj oče je bogat. Lahko bi plačal dvakrat toliko, n^.da bi prišel v zadrego. Le ne bojto se, prijatelj!« ,
«Da bo val oče plačal za vas — edinega otroka — vsako ceno, o tem ne dvomim. Mislim pa, da bi bilo neumno zahtevati, da bi vaš oče plačal tudi zame!»
«0, pač! Storil bo to!* mu zagotavlja Neli z neomajnim zaupanjem. »Pisala sem mu in on ve, kaj vam je dolžan. Prijatelj, kar se tiče mojega očeta, bodite brez skrbi!*
«Kaj pa, če mu ne bi bilo mogoče zbrati tako hitro toliko denarja? Pomislite, da nismo v domovini, gospodična Neli, kjer bi poslal vaš oče po denar kar v kakšno banko. No verjamem, da bi imel toliko denarja pri sebi!»
«Dva milijona dolarjev ima s seboj v bankovcih in v zlatu!* pravi Neli hladno, kakor bi bilo to malenkost.
Zdaj Sodnik noče veg ugovarjati. Pri tej priložnosti se zdi Neli umestno, da našteje razna po-se.-tva mistra Barnuma. Sodnik spozna, da je njen
oče eden onih srečnih ameriških bogatašev, ki razpolagajo s težkimi milijoni. Torej je pol milijona za edinega otroka zanj res malenkost.
«T i cigani bodo dobili obljubljeni milijon*, doda ponosno. »Oče bo lahko utrpel ta denar in ga preprosto prirafunal k potnim stroškom. Seveda bi bilo bolje, če ne bi bilo treba vreči milijona stran. Toda ko bova prosta, si bova že olajšala dušo z bogastvom v zakladnici!«
«Bojim se, da se to ne bo tako hitro zgodilo!* se zasmeje Sodnik. «Kakor rečeno, jaz ne zaupam tem roparjem. Odkupnino bodo pač vzeli, potem pa bodo storili z nama. kar se jim bo poljubilo.* «Kaj? Ali mislite, da naju ne bodo potem izpustili?;) se razjezi Neli. «To bi bila nesramna za-hrbtnost in goljufija!*
«S tem je treba pri tem ljudstvu računati. Kaj pa veže romarja, da izpolni dano besedo? Zvestobe in vere ne pozna. Kristjani v teh deželah nimajo nobene pravice. Vsakdo jih lahko ujame in pobije! No pozabite tega!*
»Ali mislite še zmeraj na beg?* vpraša Neli, ki se je precej streznila pri tem pogovoru. «Gotovo! čakam samo še na pripravno uro!» Američanko pomiri Sodnikova odločnost. Občuduje- njegoio brezmejno srčnost in gleda tega pogumnega moža, ki mu jo nevarnost skoraj v zabavo.
Zdi se ji, da je zraven njega varna, čeprav je sredi nevarnosti. Nič več se ne zanaša na očeta in njegov denar, ampak na moč in pogum svojega prijatelja. Nasloni se nanj in zaspi brez skrbi.
Tako mine ta dan in drugi dan se že nagiba proti zatonu, ne da bi se jima bila ponudila kakšna priložnost za beg. Tako pride tudi tretji dan.
Danes se morajo vrniti seli in izročiti šejku denar. Do solnčnega zahoda mora biti zadeva urejena.
Ali bodo prišli?
To vprašanje mori Sodnika, še bolj pa Neli. Popoldne že poteka in solne,e bo kmalu zašlo.
Neli se čedalje huje razburja. Stopi iz obzi la-nega dvora in pogleda daleč tja po peščeni ravnini.
Sodnik gre za njo. Odločitev se bliža: življenje ali smrt.
Kljub temu ostane na zunaj miren. Daleč naokoli šatore Beduini, konji se pasejo ob znožju, kjer je nekaj trave.
Solnce je tik pred zatonom. Čez pol ure pride noč. Neli se začne tresti in njen strah postaja >koraj mrzličen.
»Moj Bog! Ce ne pridejo!* se izvije bolestno iz bledih in drgetajočih ustnic.
«Se!i pridejo,* pravi Sodnik mirno, »čeprav ne prinesejo s seboj odkupnine. Dotlej »e nama ni treba bati ničesar!*
«In če ne prinesejo denarja s seboj?* Njen pogled se upre na voditelja čete, ki se jima temnega obraza bliža.
«Rok poteka. Če ne bo mojih ljudi nazaj, če so ujeti, bosta vidva trpela!*
Mrzličen strah strehe prestrašeno dekle. Sodnik pa ostane, miren. Šejka ne smatra vrednega odgovora in ga sploh ne pogleda.
stom dobrodošlico v imenu solunskih borcev do-brovoljcev in nacionalnih organizacij v Ljubljani g. Jeras. Končal je svoj pozdrav z vzklikom: »Živeli borci s solunske fronte!* V imenu mestne občine je pozdravil francoske bojevnike podžupan profesor Jarc, nato pa je v imenu Narodne odbrane nagovoril francoske bojevnike g. dr. Jug, ki je rekel, da je skupno prelita kri za vedno zapečatila bratstvo obeh narodov. Za govore in prisrčen sprejem se je ponovno zahvalil g. Marc Heraut, ki ^e izjavil, da se s svojimi tovariši počuti spričo tako bratskega sprejema srečnega. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da se bodo na povratku spet ustavili v Ljubljani in prebili nekaj ur med prijatelji z bojnih poljan. Svoj govor je zaključil s slovenskim vzklikom »Živela Jugoslavija1.* Ob neprestanem vzkli-kanju množic, ki so sestavljale francoskim gostom gost špalir, »Živela Francija!*, »Živeli borci od solunske fronte!* so francoski gostje šli v pripravljena prenočišča. Francoski bojevniki so nosili s seboj nad sto praporov svojih organizacij. Zjutraj v ponedeljek so se odpeljali v Zagreb in dalje v Beograd, odkoder so se napotili na Oplenac. Danes popoldne se za dve uri spet ustavijo v Ljubljani, ki jim pripravlja prisrčen sprejem.
•	Vsem društvom, včlanjenim v ZKD v Ljubljani. Dne 6. januarja ob 9. dopoldne bo redni občni zbor ZKD v Ljubljani v zvezini predavalnici, Kazino, II. nadstropje. Popoldne se bo vršilo delo v odsekih.Vsako društvo, ki je reden član ZKD, ima pravico poslati na občni zbor enega odposlanca, ki ima en glas. Pristop k občnemu zboru in pravico glasovanja imajo vsi člani, ki sp poravnali do občnega zbora članarino za leto 1934. Zato opozarja ZKD vsa društva, ki še niso izpolnila svoje dolžnosti, da to čimprej store.
*	Nov ban savske banovine. Na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra zunanjih zadev je kraljevo namestništvo imenovalo za bana savske banovine vseneilišcnega profesorja v Zagrebu in bivšega ministra dr. Marka Kostrenciča.
♦	Navodila glede prijav k izpitom za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre. Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 6. januarja 1933. pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, ki bo s posebno rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnja kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Diu. Izpitno takso v znesku 450 Din je poslati po pošti. V prijavi se mora navesti točen na-
slov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih šest mesecev, ali je izpit že, in sicer kdaj in kje opravljal ali ponavljal. Vlogi je treba priložiti; 1.) kratek, svojeročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba; sešteti je vso dobo zaposlitve kot pomočnik); 2.) krstni (rojbtni) list; 3.) dokazila, da je: a) ali v svoji obrti praktično delal najmanj štiri leta. potem ko je uspešno dovršil srednjo tehnično ali njej enako drugo šolo; b) ali v svoji stroki ali kot gradbeno-tehnični risar v poslovalnicah graditeljev, inžeujerjev ali arhitektov delal najmanj pet let praktično, potem ko je z uspehom opravil predpisani zaključni izpit iz svoje stroke na šoli za gradbene poslovodje (pollrje), pripojeni srednji tehnični šoli, ali na drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo; c) ali se je učil svoja obrti najmanj tri leta in praktično delal v svoji stroki najmanj šest let (delavska knjižica) ter pri posebnem izpitu dokazal občo izobrazbo in znanje (kandidati, ki se prijavijo za opravljanje izpita, a nimajo listin, navedenih pod 3., smejo dokazati čas o svoji zaposlitvi s kakršnimkoli drugim verodostojnim dokazilom); 4.) izpričevala o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov; 5.) potrdilo, da je plačal pri zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zborniške blagajne, odnosno poštni od-rezek, če je bila taksa poslana po pošti); 6.) izjavo pristojnega združenja o kandidatovih usposoblje-nostnih dokazilih. Pismeni izpit (klavzuma, naloga) se bo bržkone pričel 15. januarja 1935. ter bo trajal pet dnu Pri izdelovanju naloge sme uporabljati kandidat vse knjige, ki vsebujejo samo formule, dalja gradbeni zakon in osnutek gradbenega pravilnika. Ustni izpit bo po opravljenem pismenem izpitu. — Navodila glede prijav k izpitom o obči izobrazbi in znanju, potrebnili za pripustitev k izpitom za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre so: Prijava za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 6. januarja 1935. pri Zbornici za TOI, ki bo s posebno rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijave je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku 300 Din je poslati po pošti. V prijavi je navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje ja delal, odnosno bival zadnjih šest mesecev, ter ji priložili: 1.) kratek, svojeročno na posebnem listu popisan opis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomoč-
Sejmi
j .7. januarja: Nova cerkev, Krka, Novo mesto (za
živino), Šmarje pri Jelšah; 8. januarja: Metlika;
11.	januarja: Planina pri Brežicah;
12.	januarja: Ljutomer (za živino).
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah (prišteti je premijo v znesku 28.50 odstotka): 1 holandski goldinar za 23.09 do 23 20 Din; 1 nemško marko za 13.66 do 13.77 Din; 1 angleški funt šterling za 166.98 do 169.58 Din; 1 ameriški dolar za 33.82 do 34.10 Din; 100 francoskih frankov za 225.37 do 226.45 Din; 100 češkoslovaških kron za 142.49 do 143.35 Din; 100 italijanskih lir za 291.74 do 294.14 Din.
Avstrijski šiling v zasebnem kliringu je stal 8.10 do 8.20 Din. Vojna škoda se je trgovala po 335 do 340 Din.
DOPISI
HRASTNIK. V nedeljo 23. decembra popoldne je obdarovala podružnica NSZ ubožne otroke svojih članov v spomin rojstnega dne blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Prostori Roševe gostilne so bili polni otrok in ostalega občinstva. Obdarovanih je bilo 150 otrok. Najlepša hvala plemenitim darovalcem, ki so pripomogli do obdarovanja.
domaČe novosti
i * Ugankarjem. Prihodnjič objavimo imena onih, ki so uganke pravilno rešilL
* Prisrčen sprejem francoskih borcev s solunske fronte v Ljubljani. Te dni je prispelo v Jugoslavijo večje število bivših francoskih borcev, ki so se z našimi vojaki ramo ob rami borili med svetovno vojno, da se na Oplencu poklonijo spominu velikega kralja. Že pri prihodu v našo državo na Rakeku v nedeljo je bil sprejem prisrčen, a še pri-srčnejši je bil v Ljubljani ob pol ene zjutraj. Prvi je drage goste pozdravil general gosp. Pekič v imenu vojske. Za francoske bojevnike se je zahvalil gospod Marc Heraut. Nato je izrekel francoskim go-
»Ne», jo miri Sodnik, ko šejk odide. »Prepričan sem, da vaš oče ni bil tako nespametsn in vele selov ujeti. Dobro ve, <la je najino življenje jamstvo za varnost in svobodo odposlancev.*
»Gotovo so se morali kje ustaviti. Morda so trčili na sovražne Beduinc, toda nedvomno se ta ali oni vrne v šotorišče!*
Ko pa zaide zadnji rob solnca in leže mrak na okolico, poide Neli poslednje upanje.
tO Bog! Izgubljena sva!* potoži iu vzdigne roke proti nebu. »Zdaj. sva prepuščena maščevanju teh razbojnikov. Pokoriti se bova morala, kakor nama je zapretil šejk, za grehe naših tovarišev!* Sodnik ostane še zmeraj miren. Pazljivo meri okolico in sovražno četo. Medtem si je že ustvaril predrzen načrt za beg.
Neli je padla na kamen in zakrila obraz z roko. K Cisto brez moči in podporo sedi kakor prava slika obupa.
Tudi pri Bedninih narašča razburjenje, ker se tovariši tako dolgo ne vrnejo. Sodnik vidi, kako se posvetujejo v posameznih gručah; živahni po-menki in sirovi klici ne pomenijo za oba jetnika nič dobrega.
Že se slišijo kletvice in pretenje. ' Vsa četa se zbira pri ognju, kjer se mislijo Beduini posvetovati. Sodnik jih napeto opazuje.
Vse naokoli je zavito v nepredirno temo. Petdeset korakov odtod ja glavna četa. Samo pet ali šest mož varuje jetnika.
»Kaj ko bi se vrgel zdaj nn prvega stražnika, ga pol il in poskusi! z Neli pobegnili?« si misli Sodnik.
Da se tamkaj posvetujejo o njuni usodi, ni nobenega dvoma. Ali naj čaka tako dolgo, da bo že vsaka pomoč odveč?
Beduini so čedalje bolj razburjeni. Ogenj obseva divje iu robate postave, ki se prepirajo in mahajo živahno okoli sebe.
Tudi stražniki se zanimajo za glasno vpitje1 tovarišev. Da bi bolj slišali, odidejo drug za drugim proti zborovališču.
Samo še dva moža sta zraven jetnikov.
»Zdaj ali nikoli!* se odloči Sodnik.
Skloni se k Neli in ji šepne:
»Pokoncu! Beživa!*
Neli piane kvišku in se ozre naokoli. Že se Sodnik pripravlja, da bi se vrgel na prvega stražnika, ko nastane iznenada nov trušč. Veseli klici se za-čujejo.
Vsi, ki so bili zbrani okoli ognja, zdirjajo proti ravnini.
Jetnika ne vesta, kaj bi bilo zdaj najbolje. Tudi njuna stražnika tulita kakor besna. Nekaj posebnega se je zgodilo.
»O, prav gotovo so dospeli odposlanci!* kliče Neli vesela.
«Vseeno! Rešiva se, dokler je še čas!* pravi Sodnik.
«Ne, ne! Uiti jim ne moreva. Čakajte vendar! Za božjo voljo vas prosim, potrpite!* ga milo prosi Neli in se proseče oklene njegove roke.
Četa se že vrača. V sredi jezdita dva sela, ki skočila s konj. Biez dvoma sta. to odposlanca. Toda kaj jima prinašata? Smrt ali življenje?
Preden es utegne Sodnik odločiti, pristopi dvanajst Beduinov k njima iu šejk stopi korak naprej. V roki ima papir, ki ga pokaže Neli.
»Seli so tu!* pravi. »Tu je tudi odgovor tvojega očeta!*
Neli odpre pismo in zagleda ob svitu plamcniro dobro znano očetovo pisavo:
»Moje ubogo, ljubljeno dete! i Bolan sem od skrbi in ne morem priti sam, da bi te rešil. Gospod Bri»sak vama pride z oboroženo silo naproti. Bog daj, da bi te lahko kmalu pritisnil na srce. Odpotuj takoj s prijateljem in pohiti k ljubečemu te očetu!* Solze ji pridejo v oči, tako so jo to besede ganile.
Molče poda pismo Sodniku. Strašna muka in negotovost sta s tem pri kraju. Nepopisno hvaležno se ozre N«li proti nebu.
Sodnik preleti z očmi pismo njenega očeta. Tudi v njegovi duši se porodi občutek prostosti, a samo za trenutek.
»Odkupnino ste torej prejeli?* se obrne na voditelja, čigar bliskajoče se oči naravnost požirajo lepo dekle, ki je v tem trenutku še lepše kakor prej.
»Da*, pokiraa in njegov rjavi obraz se spači v zaničljiv izraz.
»Okupnina je tu! — A prišla je prepozno!* »Prepozno? Kaj za to, če so se seli zakesnili za pol ure? Ali hočeš prelomiti dano besedo?* zagrmi Sodnik.	(Dalje prihodnjič.)
niška doba); 2.) krstui (rojstni) list; 3.) da se J3 učil svoje obrti najmauj tri leta in praktično delal . svoji stroki vsaj že štiri leta (delavska knjižica); 4.) potrdilo, da je plačal pri zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zbornične blagajne, odnosno poštni odrezok, če je bila taksa poslana po pošti); 5.) izjavo pristojnega združenja o kandidatovih usposobljenostnih dokazilih. Ti izpiti se bodo bržkone vršili 25. in 26. januarja 1935.
*	Sestanek strahovalcev v Gradcu. Zagrebške «Novosti* so prejele iz Murske Sobote vest, da se je v Gradcu v neki kavarni 28. decembra sestalo okrog 30 ustašev. Na sestanek so prišli z avtomobili in po možnosti zakrinkani. V kavarno so vstopali skozi stranska vrata. Sestanka so se udeležili zastopniki strahovalcev ne' le iz Avstrije, marveč tudi iz drugih držav. »Novosti* so objavile tudi vest o skrivnostni plavolaski, ki jo zaradi marseille-skega atentata še vedno zasleduje francoska policija. Tajinstvena plavolaska se je pred atentatom sestala z dr. Paveličem v Opatiji. Njeno dekliško ime je Horvatova in je doma iz Karlovca. Poročila se je z bančnim uradnikom Jurijem Absatzom ter se je z njim pred desetimi leti izsilila v Ameriko. Živela sta v Chieagu. Pozneje se je vrnila v Lvropo in se nastanila na Reki. nato v Opatiji. Po sestanku s Paveličem je neznano kam izginila. Njen mož je veiik sovražnik Jugoslavije ter je zadnje čase v službi Italijanov. Horvatova prav za prav ni plavolaska, nego si je bržkone lase prebarvala.
*	Samomor ali nesreča. V petek zvečer je šla z doma 221etna posestnikova hči Neža Smoličeva iz Knežje vasi. Ker se naslednjega dne ni vrnila, so jo domači pričeli iskati in jo popoldne našli utopljeno v domači luži. Domnevajo, da je šlo dekle prostovoljno v smrt. Ni pa izključena nesreča.
*	Prepoznanje utopij«««*. iTnl (Tnevi so potegnili iz Ljubljanice pri Fužinah neznanega utopljenca, ki so ga pozneje prepoznali za leta 1897. na Tcpanjskem vrhu, občina Tepanje v konjiškem sre-zu, rojenega Miroslava Bezuika, po poklicu krojaškega pomočnika. Bcznik je bil poročen in je živel s svojo ženo v Ljubljani v Krojaški ulici 1. P>il je živčno precej razrvan, zaradi česar je bil lani štiri mesece v umobolnici na Studencu. Zadnje čase ni imel posla in je verjetno, da je storil obupen korak v duševni zmedenosti.
*	Samomor. V Stari vasi pri Vidmu se je ustrelil naravnost v srce 2Hetni sin sodnega kanclista Maks Ivačič, ki j3 šele prišel od vojakov na dopust. Mladenič bi se bil moral usodnega dne vrniti nazaj k vojakom, zaradi nesrečne ljubezni je pa obupal nad
življenjem. Iludo ranjenega fanta so prepeljali v bolnišnico v Krškem, kjer so ga operirali. Bilo pa je vse zaman in je priljubljeni mladenič za poškodbami umrl.	c
*	Samomor, ker ga je gospodar okaral. Na Melj-skeni hribu v Mariboru je gospodar pokaral svojega hlapca, lGhtnega Vladislava Stergarja. Hlap-čič si je to karanje tako vzel k srcu, da se je obesil.
*	Požar v Spodnjih Jablanah. V petek ponoči je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ekarta Štefana v Spodnjih Jablanah in uničil poslopje <3o tal. Ogenj pa se je prenesel nato še na gospodarsko poslopje posestnika Medveda Antona ter ga upepelil z vsemi poljskimi pridelki. Obe poslopji sta bili s slamo kriti. Pretila je tudi nevarnost trgovskemu poslopju trgovke Kmetčeve Koze. kar pa so gasilci iz Cirkovc pravočasno preprečili. Njim in gasilcem iz Šikol in Mihov se je zahvaliti, da ni prišlo do še večje katastrofe. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Po osmili mesecih najdeno truplo obešenca. Lovski čuvaj dvornega lovišča v Kamniški Bistrici Lojze Kemperle jo na pohodu po revirju prišel nad Konjsko in je pod Kozjo potja, ki drži proti Veliki planini, naletel na žalostno najdbo. Na drevesu je viselo že napol razpadlo truplo starca, v katerem je spoznal posestnika Jožeta Kr^garja iz Stahovice, ki je pomladi izginil. Vse iskanje ;e ostalo brezuspešno in šele v nedeljo je bila po naključju pojasnjena skrivnost pokojnikovega zagonetnega odhoda od doma. Posestnik Jože Kregar je štel že 69 let. Vzrok samomora je neznan.
*	Sleparja Poderžaja bodo sodili v Ameriki. *G1as naroda*, ki izhaja v Neto Yorku, je objavil ^d^cembra naslednje poročilo z Dunaja: Avstrijska vlada je sklenila, da ustreže zahtevi Zodinjenih držav o izročitvi Ivana Poderžaja, osumljenega krivde, da je newyorška odvetnica Tufversonova brez sledu izginila. Proti Podcržaju so Zediniene države »dvignile obtožbo bigamije, kar je po ame-riško-avstrijski izročilni pogodbi vzrok za izročitev zločinca. Poderžaj je bil v dunajskem zaporu že j od junija. V nekaj dneh I o Poderžaj izročen dunajski policiji, ki ga bo odved a do nemške meje. Od tam ga bodo nemška oblastva spremila do Hamburga, kjer ga bodo na ameriškem parniku sprejeli v svoje varstvo ameriški detektivi.
*	Vlom v mariborsko gledališče so neznani vlomilci izvršili na prvi božični praznik pri belem dnevu ter odnesli precej denarja.
*	Napad na orožnika. Na božični dan je odšel orožniški kaplar Žibert Rudolf v st. Rupertu na
Dolenjskem po privatnih poslih v neko gostilno. V njej je sedelo troje domačinov, med njimi tudi zloglasni štrukelj Jože. Takoj, ko je Žibert vstopil, so se zagnali oni trije v njega in Štrukelj mu je zadal od zadaj v bližino tilnika nevaren vbod z nožem. Pred časom je namreč ta orožnik aretiral Štruklja zaradi tatvine, zavoljo česar se je hotel ta maščevati nad njim. K sreči j 9 bil vrez tik poleg žile odvodnice in ne bo imel hujših posledic. Štrukelj, ki je šele tistega dne prišel iz preiskovalnega zapora, šteje 32 let, je močne postave in nevaren tip. Po dogodku sta bila njegova pajdaša aretirana, sam pa je izginil neznano kam, vendar ima orož-ništvo že sled za njim. Okolica Št. Ruperta je v stalnem strahu pred sličniml elementi, proti katerim bi bilo uporabiti vse zakonite mere ter nuditi organom javne varnosti zadostno zaščito.
*	Nevarna sejniska tatica za zapahi. Na decembrskem sejmu v Litiji so aretirali orožniki Hrvatico Jožefo Hajdinjakovo, ki je osumljena, da j i izvršila več tatvin pri kramarjih iu sejmarjih. Z aretiranko so dobila oblastva v roke pretkano sejmsko srako, ki je imela tudi nekaj pomagačev. Dosedanja preiskava, ki se je vršila pri našem okrajnem sodišču, je pokazala zanimivo sliko, kako ravnajo taki dol« goprstueži Zdaj so prepeljali Hajdinjakovo v ljubljanske sodne zapore. Večina okradenih kramarjev je doma iz Ljubljane. Kaže, da njeno ime ni pravo.
*	Aretacija nasilneža. Na Štefanovo je prijavila orožništvu v Trebnjem neka služkinja iz Gorenjega Medvedjega sela, da jo je na sveti večer na poti med vasema Rodinami in Primštalom ustavil neznanec in jo hotel posiliti. Vračala se je iz vinograda v Lipnikii in je nosila za gospodarja vino. Na samotni stezi med potjo pa se je za njo pritepel neznan moški, ki jo je prijel od zadaj za roke. Ker ga je na prigovar janje odločno odklonila, jo je podrl na tla in ji pretil z nožem. Borba je trajala kake pol ure in se je že posrečilo nasilnežu, da ji je razrezal nekaj spodnjega perila, nato pa je, ker se ga je krepko branila, pobegnil. Orožniške poizvedbe so dognale, da je v času, ki ga navaja napadena sluškinja, šel po isti poti Leon Miglič iz Rovišč. Miglič je spočetka dejanje tajil, nazadnje pa je napad priznal.
*	Sedem tisočakov v govejem mehurju. Pre-kajevalec pri tovarnarju Tavčarju v Maribora 601etni Ivan Leonhartsberger je prijavil policiji, da so mu neznani kradljivci vlomili v kovčeg ter odnesli 7100 dinarjev v gotovini,
Soteščan:
RAZBOJNIK
(Povest iz starih časov.)
I.
Na Močiljah so popisovali vojaške novince. Komisija, sestoječa iz župana, občinskih mož in vojaškega, uradnika si je izbrala prostor pod košato vaško lipo; kamor so postavili mizo in stole. Na-vzočna sta bila tudi graščak in domači duhovnik.
Na vasi se je oglasil boben. Biriči so klicali fante, naj se predstavijo naborni komisiji. Dolgo časa ni bilo nikakega odziva.
Potem so začeli prihajati. Stari očanec iz Hudega loga je privedel sina, ki je šopal od rojstva. Matiček s Klanca je predstavil svojega bebca, kateremu je gledal iz žepa kos kruha. Logarjev Luka je prišel sam; fant je škiiil ter je imel pokvarjene prste. Skratka — sami pohabljenci, taki, ki niso bili sposobni za vojako.
»Kje pa so drugi?* je vprašal vojaški uradnik.
Župan je bil v zadregi. Trdil je, da je dal popisovanje javno razglasiti. Svojo dolžnost sta izvršila tudi občinska očeta. Duhovnik se je zagovarjal, da že več tednov opominja svoje ovčice, naj izvajajo ukaze.
Biričem je bilo zapovedano, naj odidejo po hišah. Toda fantov ni bilo doma in gospodarji niso vedeli, kam so se poskrili.
Biriči so pritiskali in grozili: «Vi ste odgovorni za svoje sinove. Nikar se ne upirajte oblast vu!»
Toda Močiljci niso nikogar izdali. Rotili so se, da so storili vse, kar jim je bilo naročeno. Tožili pa so, da jih mladina ne posluša.
Pri Medvedu so biriči strogo nastopili. Domači sin Gašper jim je nagajal žo dolgo časa. Povsod ga je bilo dovolj, kjer ga ni bilo treba; a kadar so ga iskali, tedaj ga niso mogii najti. Biriče je imel očitno za norca. Najrajši jih je izvabil v hosto, kjer je našel hitro kako skrivališče. Tu je počakal, da so se razkropili. Potem se je spravil na najbližjega biriča ter ga neusmiljeno nakiestil.
Medved je dokazoval z vso resnobo, da Gašperja ne prikriva. «Ako ga ujamete, vam boin še hvaležen*, je dejal biričem. »Pri vojakih mu bodo že navili uro. Moja beseda pa pri njem prav nič ne zaleže.*
Medvedov Gašper je bil silno razposajpn. Pri delu doma ni mnogo pomagal. Ker je ponoči rogo-viKl, se je moral podnevi naspati. Posebno rad se je pretepal. Kadar je zahteval: »Spat!*, tedaj se je moralo poskriti vse na vasi. Nihče se mu ni upal upreti.
Grajski biriči so imeli Gašperja posebno na piki. Nakopal jim je že mnogo sitnosti in niarsikako nepotrebno delo. Zato bi se ga bili radi odkrižali. Na vso moč so si prizadevali, da bi ga vtaknili v vojaško suknjo.
Gašper pa se jim je vodno izmuznil. Popihal jo je tudi na dan popisovanja. »Morda pa je pri svojem dekletu*, se jo spomnil nekdo izmed birieev.
Na Bregu, nedaleč od Močiija, je stala siromašna koča. Tu je životarila Srakarica z dvema hčerama. Mana, tako je bilo ime starejši hčeri, je bilo krepko in postavno dekle, kakršnih ni mnogo na deželi. Bila je pridna terica in pri kolovratu je imela gibčne prste.
Z Medvedovim Gašperjem sta se dobro razumela. Vedela je, da fant res ni tak, kakor bi moral biti; a je upala, da se bo poboljšal. Verjela je svoji materi, ki je trdila, da Gašper ni slab človek, četudi ima kako napako, brez katere ni nihče na svetu.
Oče Medved pa Mane ni mogel videti. Ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi se njegov sin poročil z dekletom, ki nima drugega kakor krilo. Rad bi mu jo bil izbil iz glave, toda fant ni maral za njegove opomine. Zaradi tega je vladalo med njima hudo nasprotje.
Mana se ni ustrašila biričev, ko so prihrumeli pred Srakarjevo kočo. »Gašperja iščemo*, so jo hitro obstopiii.
»Ali ga še niste našli?* se je pošalila.
«Kje pa je?* so poizvedovali.
»Tukaj ga nimam*, je pokazala v predpasnik.
»Bo pa kje drugod*, so menili.
»Pri nas ga ni*, je trdila.
Biriči so vdrli v klet in pretaknili vse kote. Potem so pregledali shrambo in podstrešje. Mana jih je spremljala ter se norčevala.
Komisija pod vaško lipo je čakala in godrnjala. Vojaški uradnik je sedel za mizo z resnim obraz.>m. Graščak ga je tolaži! z biriči, ki bodo skoro polo-
Suati 6
«DOMOVINA» št. 1
ki jih je imel spravljene v govejem mehurju. Goveji mehul* z dragoceno vsebino je bil skrit pod perilom. Tata še niso dobili.
*	Pred poldrugim letom je izginila. Oiož-niška patrola postaje na Škofeljci je privedla v Ljubljano dva kmečka moža, enega starejšega, drugega mlajšega, ki sta osumljena hudega zločina, zlasli starejši. Pri starejšem posestniku vdovcu je bila v začetku januarja 1931 vzela v službo kol glavna dekla 25letna Pepca Tnrnškova iz Zagoriee nad Temenico. Pri gospodarju vdovcu je bila dve leti. Med njima se je razvilo razmerje, ki je pokazalo posledice proti koncu leta 1932. Pepca je na to opozorila gospodarja. Ta pa ji je odpovedal službo in jo izplačal, češ da se boji sramote, a da bo že zanjo in za otroka skrbel. Pepca se je vrnila na materin dom v Zagorico ter je dobivala večkrat pisma, s katerimi jo je bivši gospodar vabil na sestanke. Vabilu se je nekajkrat odzvala. Maja leta 1933. je prejela prav tako pismo. Šla je, a se ni več vrnila. Pred dnevi pa je prejelo državno tožilstvo ovadbo proti starejšemu gospodarju, da je ta Pepco Turnškovo umoril in zakopal v neko jamo v golovških hribih. Orožniki na Škofeljci so na zahtevo državnega tožilstva uvedli poizvedbe Pri starejšem gospodarju so napravili hišno preiskavo, ki pa ni odkrila nič posebnega. Mož je zanikal vsako krivdo. Njegov tovariš, mlajši ]X>sestnik. je z njim ovaden, da sta skupa j nagovarjala sedanjega kaznjenca Jevšaka k roparskemu umoru trgovke Černetovo v Dobru-njuh. Preiskava se nadaljuje.
'Nasilni postopači. Hči nekega posestnika iz 1 »r?zij nad Kamnikom, ki služi blizu Ljubljane, je prišla zn novo leto na obisk k domačiui. V Kamnik je dospela z večernim vlakom. Namestu da bi šla po cesti skozi Mekinje in Zdušo, je krenila po bližnjici za zidom tovarne »Vesne«. Na samotni in temni poti jo je dohitel neznan moški in se ji ponudil, da ji bo pomagal nesti ročni kovčeg. Dekle je odklonila ponudbo, češ da sama lahko nese prtljago. Nato pa je neznanec pograbil njeuo ročno torbico in ji jo s silo iztrgal iz rok in pobegnil. V torbici je bilo okroy 200 dinarjev. Dekb je zadevo prijavilo orožnikom.
*	Roparski napad v hiši. V Srakovljah v občini Predosljah pri Kranju je prišel neznan človek v hišo posestnika Tomaža Štularja. Ko je neznanec stopil čez prag, je brez ovinkov zahteval denar. Cvenka je seveda na deželi še manj kakor v mestu
in tako Štularjevi samopašnemu neznancu niso mogli ustreči. Neznan človek je pri tem potegnil iz žepa revolver in ga naperil na gospodarja, ki pa je pogumno stopil proti napadalcu in mu hotel z roko zabraniti strel. Pri tem se je revolver sprožil in Tomažu Štularju prestrelil desno dlan. Nasilni neznanec je pobegnil, štularja pa so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.

Pozor na priložene položnice!
Današnji številki smo priložili položnico za vsakega naročnika, da lahko takoj plača naročnino za leto 1935. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, naj .10 plačajo že prve dni meseca januarja po možnosti za vse leto naprej. Tako ns bodo med letom imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti z opomini in tudi pota na pošto jim bodo prihranjena. Naročnina ostane neizpremenjena in znaša:
' i/emstvo: vseletno 35 Din, poluletno četrtletno 9 Din;
/i ir ,i3m?tvo: vseletno 48 Din, poluletno 24 Din. četrtletno 12 Din.
Kdor po pomoti ne prejme položnice ali komur se pokvari, naj piše unravništvu, da mu pošlje drugo. Oni naročniki, ki so plačali naročnino za leto 1935. že pred koncem leta 1934., naj izroče položnice znancem, ki še niso naročeni na naš list, in naj jim prigovarjajo, da se na »Domovino*, ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najpriljubljenejši list, naroče za novo leto.
Kdor je v minilem letu zaostal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico tudi zaostanek hitro poravna, da ne bo presledka pri pošiljanju lista.
UPRAVNIŠTVO «D0M0V1NE«.
* Huda borba orožnikov z aretirancem. Pred
telje, ki so ga na nevarnosti pravočasno opozarjali. Tako se je zločinec srečno skrival do božičnega večera, ko je ponoči okrog 22. skrivaj dospela v Velike Bane orožniška patrulja in se postavila v zasedo pri hiši posestnika Jožeta Jev-nikarja. Orožniki so biii prepričani, da bo Brdik na sveti večer prišel v domačo vas. In niso se motili. Okrog 23. je zasledovanec res prišel in stopil v Jevnikarjevo hišo. Takoj za njim sta šla v hišo tudi vodja orožniškg postaje v Kostanjevici narednik Matija Gregorinčič in kaplar Franc Štilec. Pri vstopu orožnikov v hišo je bil Brdik pri peči. Narednik mu je takoj napovedal aretacijo, toda Brdik se je orožnikoma z vso besnostjo postavil v bran. Z vso močjo je zagrabil narednikovo puško in mu jo hotel iztrgati iz rok. Oba sta se dejansko spoprijela in pri tem padla na tla, tako da je Brdik klečal na naredniku. Kaplar štilec je priskočil tovarišu na pomoč s tem, da je hotel Brdika potegniti z narednika, kar se mu pa ni posrečilo. Zato js udaril nasilneža s puško po glavi, da reši svojemu vodji življenje. Od udarca omamljen je Brdik sicer malo odnehal, toda nnrednikove puške ni hotel izpustiti iz rok. Kaplar je Brdika tedaj opom-j nil, da bo rabil orožje, če Brdik ne izpusti puške I in če ne bo miren. To je Brdika sicer oplašilo. Toda ko je spustil narednikovo puško, je zagrabil za na sajeni bajonet kaplarjeve puške in ponovno sepel po narednikovi puški. Pri tej borbi se je posrečilo Brdiku dobiti v roko neki oster predmet, s katerim jo prebodel roko kaplarju Štilcu, nato pa pograbil narednika za opasač, hoteč tako priti do samokresa. Ko je videl kaplar ponovno nevarnost za narednika, je še enkrat pozval nasilneža, naj miruje. A ker vse skupaj ni nič zaleglo, je v trenutku, ko jc le ta malo popustil narerhritrnr žaTiodel nasilneža dvakrat v levo stegno. To ga pa še ni iztrez-nilo. Loviti je pričel narednika za vrat, da ga zadavi. Kaplar, vi leč, da bi pri ponovni rabi orožja lahko ranil tudi narednika, je pri neki Brdnikovi kretnji izkoristil pozicijo in Brdika pri tem zabodel v tretjič. Ker se je Brdik med prerivanjem z nared-
; nikom sklonil, ga ni kaplar zadel v nogo, kakor je obsojen zaradi nasilja Brdik Franc iz Velikih B^ik ! nameraval, temveč v trebuh. Šele pri tem zadnjem občina Št. Jernej. Kazen bi moral fant nastopiti; vhodu j • Brdik odnehal in sedel na posteljo. Orož-
novomeškim sodiščem je bil lani na daljšo kazen |
ih Ban, astopiti
meseca marca letos. Ker pa se pozivu za nastop kazni ni odzval, jc okrožno sodišče odredilo, da se Brdik privede v zapor s silo. Orožniki iz Kostanjevice ob Krki, ki so ta nalog dobili, so Brdika zaman iskali. Brdik >'■ ' varno zatočišče v prostranih Gorjam "	pa še dobre prija-
iiika sta takoj pozvala domačine, naj prineso potrebne obveze, da ranjenca cbvežeta, in poiskala sta voz, s katerim naj bi bil ranjenec prepeljan v kandijsko bolnišnico. Vsega tega pa ni bilo treba, zakaj Brdik, ki je dobil hudo rano v trebuh, je kmalu umrl.
vili nepokorno svojat, in duhovnik jc obetal, kako bo ropotal na prižnici nastopno nedeljo.
Uradnik je bil z obljubami zadovoljen. Poučil pa je gospodarje, naj ne prikrivajo skrivačev, sicer bodo morali iti sami k vojakom ali pa bodo kaznovani. Pozival je starše, naj vplivajo na sinove, da se 1 odo pokorili postavam. Tistemu pa, ki pomaga ujeti ubežnika, je obljubil dvajset goldinarjev nagrade.
Lisec, ki je stal med vasčatii, se je zadovoljno obliznil. Graščak je opazil njegovo zadovoljstvo ter ga je poklical k sebi. Kaj sta se menila, drugi niso razumeli. Samo to so videli, da mu je Li-ec poslušno prikimal.
Kmalu po razhodu komisije so se prič"li vračati fantje na svoje domove. Največ "ih j-; pobegnilo v gozd, kjer so splezali na goste smreke Priigi so prilezli iz raznih skrivališč, katerih Uiriči niso poznali. Reber nad vasjo je bila polna votlin, kjer so .<•■ skrivale lisice.
Medvedov Gašper je prišel šele o mraku. Vedel je, da ga imajo biriči prav posebno v želodcu. Nihče ga ni videl, kam je odšel in odkod jo je piimnhnl.
Lisec ga je opa/.il. ko je bil fant ■/.>■ na dvorišču. ♦ Nocoj jim ne uideš«, je sklenil po tihem in odšel proti graščini.
(■'rad Močilje je stal kake pol ure od vasi i--tega imena Zidovjo je bilo starinsko brez kakega okrasja. Lastniki pa so sloveli po btgastvu.
Ob poti med graščho in va-jo je ~hi!o staro znamenje, l.i-ec se mu je bližal z uaglimi koraki Med potjo je račui.al, koliko lo znesla nagrada
Mož je imel	posestvo, a stiskač.
kakršen je bil, si je prihranil mnogo denarja, katerega je posojal za visoke obresti.
Pred znamenjem s«; je hotel odkriti. Telaj je stopil preden možak z zakritim obrazom ter vanj nameril pištolo.
Lisec se je zdrznil in obstal kakor kamen.
»Poklekni!* Neznanec je govoril tiho, toda zelo csorno.
Skopuh je padel na kolena.
»Dvigni roke!» se je glasilo povelje.
Vzdignil jih jt: kakor spokornik, kadar pričakuje odpuščanja.
Neznanec mu je povezal roke z močno vrvico. Nato mu je za povedal: »Vstani! Pojdiva! Gorje ti. ako zineš kako besedo!«
Krenila sta nazaj proti vasi. Napadalec ga je držal za roko. Preden sta dospela do prve hiše, nru je zavezal oči; kmalu nato ga je nekam posadil. Nastalo je votlo ropotanje, kakor bi nabijal obroče. Li-ea so našli drugi dan poj podom v zaprtem sodu.
'i ako j" Gašper kaznoval izdajalca in reši! sebe in svoje tovariše grajskih preganjalcev. Ti.-to noč se je poslovil od Mane. Vedel je, da mu gre za kožo
♦	Mana. zdaj pa pojlem>>, je rekel skoro brez žalosti ti r ji stresel desnico.
«Ali res pojdešV* Mani je I i!o hudo, a mu tega ni mogla pokazati. Nekaterim ljudem je menda prirojeno, da se v bri Ikosti ne morejo razjokati.
♦	Greni*, je ponovil. »Več ne smem ostati tukaj »
♦	Kam pa pojdeš?» je poizvedovala.
♦Ne vem. Boš že izvedela. Kadar najdem varno zavetje, ti pridem povedat...»
♦	No, le pridi, Gašper »
♦	Ampak molči, da sem izginil...»
♦Oh, saj veš, da bom molčala ...»
♦	Reci, da sem doma. Tako me drugod ne bodo iskali...»
Zavriska! je. da je odmevalo po vasi, in zapel:
♦ Ena, dve. tri... Meni je zares hudo, zapustiti Manico. Upam pa, da spet se^f?fiva.»
Gašperja je vzel^tloč. Za njim se je zgrnila tema...
II.
Nedaleč od Močilia se je dvigalo gorovje, katerega strmi vrhovi so zapirali ozko dolinico. Tukaj je stalo več razdrapanih koč, zgraje?iih iz lesa in neobdelanega kamenja. Pokrite so bile s čroslom n'i s suho gozdno travo. Pod visokimi pečinami je bilo nekaj votlin, kjer se jc dalo za silo stanovati. V kotlini med skalovjem pa je izviral studenec.
Kdo je prebival v tej samotni gorski sot-ski, nam ne bo hudo uganiti. Tu so skrivali ljudje, ki se drugod niso upali pokarati. Največ je I ilo vojaških uhajačev, ki s0 -o bali biričev. Preživljali so se z lovom, pa tudi z ropom in tatvino. Pošteni kmečki sinovi se se izpreminjali počasi v razbojnike in rokovnjače.
«DOMOVINA» št. 1

*	Stroga obsodba za ponarejanje kovancev. Mali kazenski senat v Ljubljani je izrekel strogo sodbo proti ponarejevalcem kovancev po 10 in 20 Din. Avgusta letos so se v Ljubljani in po raznih krajih dravske banovine pojavili taki ponarejeni kovanci. Varnostna oblastva so nato ob koncu avgusta na prijavo oškodovancev prijela v Ljubljani tri po-narejalce, v Velikem Mraševem pri Krškem pa posestnika, njihovega sorodnika, ki je po njihovem zgledu skušal ponarejati denar. Ponaredili so vsega 35 kosov po 10 Din in sedem po 20 Din. Obsojen je bil čevljarski mojster France Lajkovie. doma iz Velikega Mraševa, na tri leta robijc in 210 Din denarno kazni, odnosno še šest dni zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Drugi obtoženec, ki je prvemu pomagal ponarejati kovance, ključavničarski pomočnik Edvard Longo, je dobil eno leto in šest mesecev strogega zapora in izgubil je častne državljanske pravice za dve leti. Tretji obtoženec, ki je razpečaval ponarejene kovance, je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ali dva dni zapora. Posestnik France Žara, ki je samo poizkušal ponarejati denar, je dobil tri mesece strogega zapora. Vsi štirje so sodbo sprejeli in se jim v šteje preiskovalni zapor od 31. avgusta. Žaru je bil takoj izpuščen na svobodo, ostali trije pa so nastopili kazen.
*	Oče je ustrelil zalezovalca svoje hčerke.
Zgodba se je obravnavala pred mariborskim velikim senatom. Med 631etuim preužitkarjem Janezom Ko-ltdnikom iz Trnca pri Rogatcu in delavcem Ga-Lrielom Brusarjem, ki je zalezoval Kolednikovo hčerko Ano, je nekajkrat prišlo do prepira. Ko-ledniku ni bilo všeč, da sta Brusar in njegov hčerka Ana večkrat skupaj in ieJii^i^-^^Tajanje z Brusarjem prepovedal, musarpa je pridobil Ano ua svojo stran, da ni upoštevala očetovih opominov. Pri Kolednikovih je zato prišlo večkrat do nesporazumljenja. Ko je Brusar vse to izvedel, je zagrozil staremu Koledniku, da bo z njim obračunal. Septembra se je Brusar vrnil iz Avstrije domov, kjer je bil na sezonskem delu. Frišel je pijan pred hišo, kjer so stanovali Kolednikovi. Pričel je kričati in klicati starega Kolednik.i na ko-rajžo. Kolednik je v razburjenosti vzel puško s stene in jtopil pred hišo. Pozval je Brusar ja, naj se odslrani, sicer da bo streljal. V Brusarjf vi roki je tedaj zablisnil nož, iz Kolednikova puške pa je počil strel. Brusar se je v naslednjem trenutku zrušil mrtev na zemljo. Na razpravi je bilo zaslišanih v jceloti osem prič, ki so po vrsti ugodno iz-
povedale v prid obtoženemu Koledniku. Zatrjevale so druga za drugo, da je bil Brusar nasilen in da je rad pil. Tudi je bil na glasu kot nevaren tat. Silno razbremenilna za obtoženca je bila izpoved 41 letnega posestnika. Jožefa Mlakarja, ki je pred velikim senatom trdil, da je rajnki Brusar celo leto grozil Koledniku, da bo že z njim obračunal. Po izčrpnih govorili državnega tožilca dr. Deva in zagovornika dr. Senčarja so v dvorani navzočni bili priče nenavadnemu prizoru, ko se je osiveli starček skrušil na kolena in z dvignjenimi rokami vzkliknil: »Usmilite se me!» Šele, ko mu jo predsednik prigovarjal, naj vstane je obtoženec omahujoče vstal iu sedel na zatožno klop. Ob grobni tišini je predsednik Lenart razglasil soibo, v smislu katere se obtoženec oprošča obtožbe umora in je obsojen zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem na šest mesecev zapora. V kazen -o nm šteje preiskovalni zapor od 7. oktobra dalje. Na prošnjo je bil obtoženec takoj izpuščen in bo preostanek kazni odsedel po 15. januarju.
*	Kihanje vzrok uboja. V bližini Ploderšnicc se j e izvršil uboj ki mu je bil malenkosten razlog. 401etni oskrbnik Anton Greifoner iz Selnice ob Muri je šel vabit brata iu svaka <• Ščavniei.na koline. Med potjo so se ustavili na Veliki ter se oglasili pri tastu Keglu, pri katerem so potem izpili nekaj jabolčnika in žganja. Poslovili so se ter nadaljevali pot proti Selnici. Mrak je že legel. V bližini Ploderšnice je Greifoiierjeva skupina srečala dva neznana moška, eden od teli je bil 301etni vini-čnr Ivan Horvat. Prav v lislein času, ko sta bili obe skupini blizu, je Greifoner, ki je bil prelilajen. nekajkrat kihnjL kar je povzročilo, da sta oba ne-
posvetila Greifonerju pozornost, misleč, da hoče s kihanjem izzivali. Tedaj je Horvat posvetil Greifonerju s cigareto pod nos, kar je Gveifonerja takoj močno razdražilo. Segel je v žep po nož in zasadil ostrino Horvatu naravnost v žilo odvodnico na vratu. Horvat je naglo izkrvavel. Greifoner je skesan odšel domov, naslednji dan pa so prišli ponj orožniki in so ga odpeljali v šentlenartske sodne zapore. Greifoner dejanje priznava, zatrjuje pa, da ni imel niti najmanjšega namena usmrtiti Horvata. Ubiti Horvat zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Dogodek je med ljudstvom povzročil razburjenje, še posebno pa poinilujejo Horvatovo ženo in otroke.
*	Priznanje pol lela po umoru ljubice. V samotnem gozdu blizu Boštanja je junija letos neki nabiralec gob naše] razpadajoče žensko truplo. Ves prestrašen je mož tekel do orožniške postaje v
Radno, kjer je orožnikom javil najdbo. Orožniki, ki so se z možem takoj napotili na kraj razpadajočega trupla, so pozvali komisijo, ki je ugotovila, da je truplo ženskega spola in da je bila ženska umorjena z nekim topim predmetom. Udarec je bil tako močan, da ji; žrtvi počila lobanja. Kmalu po odkritju strašnega zločina je dospela na orožniško postajo v Radno Marija šinkovčeva iz Krškega, kije spoznala obleko neznanke za last svoje sestre. 381etn3 Neže Zalokarjove iz Leskovca. Orožnikom je tudi povedala, da je njena sestra Neža odšla nekaj dni prej v Savinjsko dolino okopavat krompir in koruzo, in to v družbi svojega ljubimca 361etnega Valentina Pismen, ki je služil v Krškem za hlapca Na podlagi teh okoliščin in pa po podatkih nadaljuje preiskave je bil Pisane« aretiran kot nujno osumljen dejanja. Privedli so ga v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Pisanec, ki sedi v zaporu že skoro pol leta, ni hotel ničesar vedeti o umoru Zalokarjeve Neže. Priznal je le, da je z umorjenko imel ljubavno razmerje, ni pa maral dosti zanjo, češ da ga je nadlegovala. Zdaj po tolikih mesecih pa >o se Pisancu odprla usta. Priznal je. da je v resnici on morilec Neže Zalokarjeve. Pri tem je izpovedal tudi vse druge okolnosti. ki so dovedle do zločina.
Klin s klinom.
Soseda Kajfež in Fimfar se nista mogla videti. Sovražila sta se zato, ker je Kajfež ukiadel Fim-farju uro, ta pa Kajfežu kozo. Tožarila se sicer nista, pač pa sta dejanje drug drugemu vedno očitala.
Nekoč sta se srečala na poti iz cerkve. Fimfar. ki je bil poleg zbadljivosti še muhast, je podražil soseda: »Hej, Kajfež, koliko pa je ura?*
«Ne vem*, mu je odgovoril hitro. »Menim pa, da bo skoro že čas, da ženeš kozo na pašo *
Tolpa, ki se je potikala po gorovju, je štela nad osemdeset krepkih mož iz raznih krajev. Nekateri so že odslužili vojake, kjer so se odvadili dela. Vmes so bili tudi cigani, tihotapci in pobegli zločinci. Vsak je imel kaj posebnega na svoji kosmati vesti.
Sodrga je bila dobro urejena; imela je celo svojega poglavarja. Temu so se morali pokoriti vsi do poslednjega brez ugovora. V odmerjanju kazni je imel poglavar veliko pravico Smel je izreči celo smrtno sodbij. Sam je hodil na rop le v izrednih primerih. Tedaj se je postavil roparjem na čelo.
Doma ni imel poglavar posebnega opravila. Ležal je ob ognjišču v svoji koči terase masti! s pečenko, ki mu jo je pripravljata umazana deklina, njegova priležnica. Vrč ob njegovi strani je bil napolnjen z vinom ali z žganjem. Za zabavo se je po-igtaviil s p»om ali z mačkom, ki sta se trgala za njegove ostanke.
Ves dan pa tolovaj ni ostal na svojem ležišču. Kadar se mu je zljubilo. je šel tudi na lov ali pa Nadzirat stražo na gorskem prelazu, kjer je bil e]lni vhod v dolino.
Ob straži na gorskem prelazu se je ustavil nekega jutra postaven fant in prosil, naj ga povedejo Trči', poglavarja. Straža je bila vajena takih prizorov, zakaj »zeleni gorski kader* je stalno naraščal. Skoro vsak dan je bilo treba sprejeti ka-k»ga novega člana.
Prišlec je poglavarju silno ugajal. Močna postava, debele pesti iu pogum, ki mu je bil zapisan
na obrazu — vse te lastnosti so ga usposobljalc za nevarno službo.	i
«Kdo si in odkod?* jo poglavar začel poizvedovati.
»Vojaški uhajač iz Moči'j.» Prišlec je moral povedati resnico. »Ime mi je Gašper in pišem se za Medveda.*
»Torej Gašper Medved«, je ponovil roparski poveljnik ter si ga ogledal od nog do glave. »Všeč so mi tvoji rjavi lasje, zalo te krstim za .Rjavega medveda'.*
Tako je bil Medvedov Gašper sprejet med tolovaje. Strah pred vojaščino in biriči so ga privedli do tega usodnega koraka.
Nekaj dni je bil poglavarjev gost ter mu ni bilo treba nikamor hoditi. Seznaniti se je moral s tajnostmi razbojniškega življenja. Rogač, tako j,-! bilo ime poglavarju, ga je poučil o vsem natanko. Vadil ga je napadati in sukati orožje.
Obenem se je Rjavi medved učil spoznavati tudi svoje nove tovariše. Zapomniti si je moral porasle, napol divje obraze in čudno izmišljena imena. Ro-kovnjači so imeli tudi svoj poseben jezik, ki se mu je bilo treba privaditi. Stanovanje mu je bilo od-kazano v votlini pod pečino.
Krokar, ki je prebival v isti votlini, ga je kmalu navdušil za rokovnjaštvo. Učil ga je, kako je treba krasti in bežati s plenom. »Mi prav za prav ne be žimo, ampak odhajamo*, je popravil. »Tako tu li ne hodimo na rop, marveč na potovanje. Spoznavamo se z dogovorjenimi znamenji. Ako boš imel kda' smolo ter jo boš dobil po glavi, tedaj glej, da jo
boš hitro popihal. Obvezani smo, da pomagamo drug drugemu v nevarnosti. Toda če to ujamejo, ne smeš nikogar izdati. Take skrivnosti moraš strogo čuvati ter jih odnesti s seboj v ječo ali če je trel a tudi na vešala.
Gašperja je nekoliko pretreslo. Ke-al se je, ker si je izbral tako nevarno .-.'užbo. Vet ga je svarila, naj se vrne nazaj s poti v pogubo. Pred očmi so mu rasle vislice in pod njimi se je režal rahelj.
Sklep, da bo zapustil brlog, je bil čedalje glasnejši. Toda pesem, ki se je oglasila iz bližnje kolibe. ga je premotila. Roparji so se drli: »Kadar šuma zeleni, rokovnjač se veseli, ker povsod se lahko skrije, t ud če sonce sije .. .* »Poslušaj!* ga je opozoril Krokar »Prišli so s potovanja ter so dobro opravili... Pojdiva! Tudi midva imava usta in želodec . *
Tolovaji so čepeli na tleh okrog ognjišča ter se gostili s preknjeno slanino. Pili so žganje iz prstenega vrča. Mehovi za vino so viseli prazni na okajeni steni.
Pijana roparska drhal je Gašperja veselo po-zdiavila. »Pij!* so ga milili s pijačo « \li imaš že ime? Kako te bomo klicali?*
»Rjavi melved!* «e jj odrezal novinec. »Prav, prav'* —Sodrga se je krohotala. «Torej. Medved, le pogumen bodi! Za potovanje ne boš potreboval drugega ka^or hitre noge in nekoliko pognin-i. Srca pa ne jourji s sel oj. zakaj usmiljenja ne boš smel poznati.*	(Dalje prihodnjič)
Gospod Brencelj kot pisatelj
Gospod Brencelj, veletrgovec z metlami, je zelo siten možic. Ima grdo navado, da sitnari in dela zgago, kjer le more. Vrhu tega pa ima še to lepo lastnost, da svoj nos vtakne v vsako reč, če je naprošen ali ne. Tako se je možic lotil peresa, z drugimi besedami, postal je pisatelj.
Nemudno je začel iskati primeren dogodek, ki bi ga mojstrsko opisal in tako dokazal svoj pisateljski dar.
No, sreča mu je bila mila.
V	vasi je nastal požar. Velik dogodek vsekakor.
In gospod Brencelj, novopiečeni pisatelj, je brez obotavljanja sedel, prijel v desnico bridko pero, odnosno peresnik, ga pomočil v tinto ter začel na beli papir staviti krilate stavke. V potu obraza je skoval naslednje vsega občudovanja vredno poročilo:
V	naši vasi je nastopil požar, združen z ognjem in dimom. Gorela je hiša posestniku Brdavsu. Rdeči petelin je skočil na streho, ker je gospodar uporabljal otroke za kurjavo peči. Objava požara se je izvršila s klenkanjem zvonov in trobentačev. Gospodar požara ni mogel sam napraviti gasilskih poizkusov, ker je bil brez vode in ni vedel, kje je njegova glava.
Reševalno akcijo je vodil poveljnik gasilcev g. Gobec, kajti načelnik se je prav tisti dan udeležil poroke s svojo ljubico, ali z drugo besedo povedano, oženil se je.
Ročna brizgalna se je najprej napajala iz vaške mlake, potem pa je dobivala vodo od žensk z zlivanjem v brizgalno kakor tudi s sesanjem gasilcev pri hidrantu. Bila je temna noč, a k sreči je pri požaru gorelo, da so ljudje videli gasiti. Gasilec Pinkelc je zlezel na drevo in z vso močjo brizgal svojo vodo v ogenj. Rešili so en lonec, gospodinjino kikljo, staro mater in še eno staro kravo. Domača hči Urša si je rešila golo telo v sami srajci. Otroci so neprestano silili v ogenj, ker so bili zaprti.
Popisani prizor je dokazal, da se mora Gasilski dom prestaviti v neposredno bližino požara.
Brencelj, veletrgovec z metlami.
Gospod Brencelj, vaški veletrgovec z metlami, je svoje poročilo o požaru poslal uredništvu nekega dnevnika. Ali je bil ta umotvor kdaj objavljen, mi žal ni znano.	M e 1 h i j o r.
^ako
je hodil duh dediščino
(Resnična zgodba.)
po
Stara Mica iz koče je bila pridna in skrbna ženica. Vse življenje je zbirala kakor čebelica, čeprav ni imela otrok, katerim bi morala kaj zapustiti. Ko je opešala, ji je stregla sosedova Meta, zakaj sorodniki se niso brigali zanjo. Po Micini smrti pa so se takoj oglasili in zahtevali zapuščino.
Najbolj siten je bil Brdar iz Potoka. Mica mu je bila teta, zato je menil, da ima vso pravico do njenega premoženja. Meta pa mu je povedala, kako se glasi oporoka, narejena pred pričami, katero je Mica sama podkrižala.
«Tedaj boš ti vse pograbila«, ji je oponesel. «Bomo videli, kdo bo izrekel poslednjo besedo.»
«Kar sem dobila, ni dediščina, marveč zaslužek. Pet let sem ji stregla, kakor bi bila moja mati. Vas pa ni bilo blizu, celo v bolezni je niste obiskali.«
Brdar je izvedel resnico. Molče ji je obrnil hrbet, vedoč, da zgovornici ne pride do živega. Preden je izgovoril eno besedo, je ženišče že petkrat obrnilo jezik.
Meta ni bila plašljiva, kakor so rade ženske. Nastanila se je v koči, ko so odnesli mrliča. «Še žive se nisem bala», se je odrezala, kadar ji je kdo omenil, da jo bo strašilo.
Prva in druga noč po pogrebu sta potekli mirno, tretji večer pa jo je prebudilo trkanje med enajsto in dvanajsto uro.
Potegnila je odejo čez glavo, toda ropotanje ni hotelo utihniti. «Vstani!« je čula med brnenjem šipe.
«Križ božji!* Vstala je in stopila k oknu. Zagledala je sključeno postavo v belem oblačilu.
«Odpri!« je velela bela žena.
Meta je odprla okno.
«Trpim zavoljo oporoke«, je govorila prikazen. «V večnosti so dolge ure, katere mi lahko okrajšaš ...»
«Oh, kaj naj storim?« je javkala Meta.
«Reši me!» jo je prosila.
«Kako naj te rešim?*
«Tako, kakor je zapisano na listku, ki leži na oknu...»
«Saj nisi znala pisati...» jo je zavrnila.
«Tamkaj znamo vse, o čemer se vam tukaj niti ne sanja...»
Meta je našla res na oknu listič, na katerem je bilo zapisano, kam naj položi v mraku obleko, perilo in posteljnino. To bo Mici v pomoč na onem svetu. Zapovedano pa ji je bilo molčati, ker tudi tamkaj velja pravilo, naj ne ve levica, kar odda desnica.
Opravila je naročilo, a duh še ni bil zadovoljen. Spet je hotel imeti še čevlje in denar. A tudi to še ni zadostovalo. Vedno je bilo treba kaj prinesti na določeno mesto.
Naposled se je le naveličala dajati. Izvedela je, da nosi Brdarica njeno obleko. Obrnila se je na Urbana, katerega je med sosedi najbolj cenila, ter mu zaupala skrivnostno zadevo.
Mož se je našemil ter se skril za kočo. Okrog enajstih je prilezla bela žena. «Meta!» je pričela klicati. «Nisem še rešena trpljenja,®
«Pa tudi ne boš!» Urban je posnemal Mico. «Tako počenjanje je grešno in poniževalno ...«
Prikazen je zbežala. Toda sosed jo je dohitel. «Lenča, sram te bodi!« jo je poklical po imenu.
Brdarica ga je prosila: «Urban, molči! Koliko ti dam, da bo ostalo tajno?«
«Meni ničesar. Toda Meti boš vrnila, kar si ji odnesla.«
Žena je obljubila in držala besedo. Od tistega časa ni bila več zdrava. Prestrašila se je Mice, ki jo je razkrinkala pred kočo. «Strah se je bal strahu«, so se smejali sosedje, ko so izvedeli, kako je hodil duh po dediščino. Soteščan.
Žalostnoveseli dogodek človeka brez duše
Gospod Brencelj, veletrgovec z metlami in z vsem, je bil čez mero dolga prikazen. Čeprav je svoje manj vredno blago prodajal ko blago najboljše kakovosti, je bil vendar deležen splošne pozornosti in spoštovanja, kamor se je prikazal. Če je po naključju stopil v hlev, so ga celo krave in telice pozdravile s «Slava mu». Ker pa so krave še slabo podkovane v rabi človeške govorice, zato so izgovorile besedo «Slava» bolj tiho, skoro neslišno, toliko bolj glasno in razločno so pa klicale besedo «mu».
Bil pa je gospod Brencelj zelo svobodnomisel-nih nazorov, ki so nasprotovali pisanim cerkvenim zapovedim in prepovedim. Mnogokrat je izjavil: «Jaz ničesar ne verujem; še tega ne, da ima človek dušo!«
Zgodilo se je nekoč, da so gospoda Brenclja klicali nujni opravki nekam na Gorenjsko. Na potu pa ga je v neki vasi brez gostilne dohitela noč. Bil je prisiljen potrkati na vrata neke kmet-ske hiše in prositi za prenočišče. Gospodar ga je prijazno sprejel in povedel v prostorno družinsko sobo, kjer so bili zbrani domači in nekaj sosedov. Medtem ko je dekla šla, v zgornjo sobo, da bi gostu uredila prenočišče, se je gospod Brencelj zapletel v pomenek z gospodarjem in navzočnimi sosedi. Beseda je dala besedo in kmalu se je pogovor sukal okoli življenja onstran groba.
«To so bajke, možje!» je rekel gospod Brencelj kakor navadno ob takih prilikah. «Jaz ne verujem v posmrtno življenje. Človek nima duše!«
«Po vašem prepričanju ste torej vi brez duše kakor moj prašič, ki ga nameravam jutri zaklati!« je menil gospodar hudomušno.
Nadaljnji pogovor je prekinila dekla, ki je vstopila in naznanila, da je prenočišče za gosta gotovo. Gospod Brencelj, ki ga je smeh kmetov nje-
govemu modrovanju spravil v zadrego, se je zdaj naglo dvignil, zamrmral nekaj v slovo in šel za deklo. Sledil ji je po stopnicah v podstrešje, kjer je bila pripravljena zanj prijazna sobica.
Ko mu je dekla v kratkih besedah pokazala vse potrebno v sobi, ga je pustila samega. Gospod Brencelj je naglo odložil obleko in obutev ter smuknil pod odejo. Kmalu je zasmrčal in čudoviti so bili glasovi, ki so zdaj tiše, zdaj glasneje uhajali iz njegovega nosu.
Zdajci pa se je gospod Brencelj zbudil. Na uho mu je prihajalo zamolklo govorjenje moških glasov. Polastil se ga je strah, kajti bil je eden tistih junakov, ki pokažejo vsaki senci hrbet.
«Gotovo so kakšni tatovi«, ga je mrzlo spre-letelo. Skočil je iz postelje in se splazil do odprtega okna. Boječe je pomolil glavo ven. Hiša je bila tik ob cesti. Prav pod oknom so stali štirje možje in se polglasno razgovarjali. Ko je gospod Brencelj spoznal gospodarja hiše in one tri sosede, s katerimi je govoril prej v družinski sobi, se je nehote globoko oddahnil. Ker pa je bil silno .firbčen' človek, je začel napenjati ušesa, da bi ujel kakšno besedo iz pogovora.
«Torej jutri?« je pravkar vprašal eden izmed sosedov.
«Da», je odgovoril gospodar. «Le zgodaj pridite možje, pa mu bomo upihnili življenja luč. Nož sem že nabrusil, oster je, da bo sam od sebe zlezel pod kožo!«
«Greha ne bomo imeli,« je rekel tretji, «saj nima duše!«
Možje so se zasmejali, toda gospodu Brenclju je kar srce zastalo. Zona ga je obšla od nog do glave. Zaradi silnega strahu bi se bil skoro sesedel na tla. Bil je trdno prepričan, da g a namerava gospodar s pomočjo sosedov umoriti in oropati.
«Joj meni, v kakšen lopovski brlog sem zašel!« se je zgrozil. «Ker sem rekel, da ne verujem v dušo, me hočejo zaklati. Toda ne bodo me dobili. Pobegniti moram!«
Umaknil se je od okna in tresoč se po vsem telesu čakal, kaj bo. Glasovi mož so kmalu utihnili, zaprla so se vrata in nastala je tišina. Zdaj je gospod Brencelj vzel svojo vrhnjo obleko, jo zvil v sveženj in ga vrgel skozi okno, za njim pa še klobuk in čevlje. Potem je hotel še sam skočiti na cesto, a ko je nekajkrat z očmi premeril razdaljo od okna do tal, ga je minilo vse veselje do skakanja.
«Saj bi si gotovo razbil glavo!« se je zgrozil.
Hitro je zapustil sobo in se po prstih splazil do onih vrat, onkraj katerih so se pričenjale stopnice, držeče v pritličje. A zaman je pritiskal na kljuko, vrata se niso hotela odpreti. Dekla jih je (bila zaklenila za seboj.
Brenclja se jfe polaščal obup:
«0, devet sto škratov v svetih nebesih!« je zaječal v smrtni grozi. «Kako naj zdaj utečem morilcem? V pasti tičim ko miš!»
V tistem trenutku pa ga je razsvetlil duh modrosti. Stopil je nazaj v sobo in pogledal še skozi drugo okno. Videl je doli velik kup gnoja, ki ga je bila morala dekla menda prav tistega večera zmetati iz svinjakov. Brez obotavljanja, a ne brez truda se je dolgi gospod Prencelj splazil ma okno in pogumno skočil na
Z glasnim štrbuskoHi je priletel gospod Brencelj na kup gnoja, skoro plavajočega v mlakuži, in se pogreznil malone do vratu. Napeti je moral vse sile, da je svoje telo izvlekel iz duhteče kopeli.
«Zdaj sem rešen!« se je globoko oddahnil ter pomislil škodoželjno, kako grdo bodo razočarani morilci, ko bodo našli posteljo prazno, a njega nikjer.
Toda gospod Brencelj je delal račun brei krčmarja. Čakalo ga je novo razočaranje. Dvorišče dotične domačije je namreč bilo obdane z visokim, kamenitim zidom, a dvoriščna vrats so bila zaklenjena. Gospod Brencelj se je celo uro zaman trudil, da bi jih odprl. Zaklel je v svetein ogorčenju in se ves upehan sesedel na tla. Z nemajhnim nemirom je mislil, kaj bo, če mu kakšen poštenjak odnese njegovo novo, lepo obleko in še listnico zraven. Kako se bo potem zagovtfial
pred svojo ljuto ženico, ki ga bo pestila na žive in mrtve, če se vrne domov brez obleke in brez denarja.
In gospoda Brenclja je neprijetno zamrazilo po hrbtu. Skočil je na noge in se začel obupno truditi, da bi preplezal zid. Toda vsi poizkusi so se mu izjalovili.
Zdajci je v kokošnjaku mogočno zapel petelin in gospod Brencelj se je tega nenadnega glasu spet zelo ustrašil. Hkratu je opazil, da so hišna okna že razsvetljena. Videl je temne sence, ki so hodile mimo oken sem in tja.
«Kmalu me bodo začeli iskati«, je pomislil v smrtni grozi. »Moram se jim skriti. Ako me dobijo, me pobijejo na mestu!«
Na mah je pozabil svojo obleko, listnico in celo svojo boljšo polovico. Vse njegove misli so se sukale okoli tega, kam naj se zateče, da ga morilci ne bodo mogli najti.
«K prascem se skrijem!« se mu je posvetilo. :«Tam me gotovo ne bodo iskali!«
Sklenjeno, storjeno. Brez oklevanja je gospod Brencelj zlezel v enega izmed svinjakov ter se stisnil v kot. V svinjaku je bil velik in tolst šče-tinec, ki je sprejel tujega vsiljivca z grdim kru-ljenjem.
«Le tiho bodi, pujsek, tiho,« mu je prigovarjal gospod Brencelj, «saj si priden, priden!«
Toda pujsek se ni zmenil za take ljubeznive
«Duša krščanska, mi smo nameravali zaklati prasca, ne pa vas!« je pojasnil gospodar.
Trgovca je bilo pošteno sram. V mučni zadregi je rdel v obraz in pokašljeval. Slednjič se je obrnil h gospodarju in ga prosil, naj poišče njegovo obleko, ki jo je vrgel skozi okno na cesto. Gospodar je šel in se kmalu vrnil s hlačami, suknjičem, klobukom in čevlji gospoda Brenclja ter vse skupaj izročil lastniku. Ko se je gospod Brencelj prepričal, da tudi listnica ni izginila, je bil tako zelo vesel, da je gospodarju podaril nov sto-dinarski bankovec.
Medtem je hlapec Jaka napolnil korito za napajanje živine s svežo vodo in gospod Brencelj se je temeljito očedil od nog do glave. Nato je zlezel v vrhnjo obleko. Njegovo perilo je pa bilo seveda povsem zamazano in gospodar ga je zakopal v gnoj.
Gospa Nana Brencljeva je kmalu potem, ko se je mož vrnil domov, ugotovila, da je možu izginilo najlepše perilo. Nekoč se ga je odločno lotila in zahtevala od njega, naj ji pove, kam je zapravil perilo. Hočeš, nočeš je gospod Brencelj odkritosrčno priznal ženi, kako in kje je bil prišel ob svoje perilo. Toda gospa Brencljeva je bila dokaj nejeverna in sitna in trditvam svojega možica kratkomalo ni verjela, pač pa je bila prepričana, da je mož perilo prodal in zapil. Posledica tega krivega sumničenja je bila ta, da je po hrbtu
besede. Z vedno gršim kruljenjem je izražal svojo; gospoda Brenclja zaplesala metla zakonske pra-nejevoljo nad prisotnostjo gospoda Brenclja. Zdaj j vičnosti.	Edvard,
pa je hudobno zakrulil in šavsnil z zobmi po ve- i likem palcu na levi trgovčevi nogi, ki je zdaj še bolj skrčil kolena k ustom in pomislil: «Joj, krvoločna mrcina me bo gotovo požrla s kostmi in kožo vred!«
Zdajci je posluhnil in lasje so mu začeli vstajati na glavi. Zunaj na dvorišču je nastal hrup. Culo se je moško govorjenje in t«li koraki so se bližali naravnost proti onemu svinjaku, v kate
PREGRETA JED NI ZDRAVA.
Neki profesor je bil, ki je prvi na podlagi po-
| izkusov postavil to trditev. Začelo se je prav običajno: Pri svojem delu je često pozabil na kosilo
dobivale poizkusne podgano v prvi vrsti. Ali se dado ti izsledki brez nadaljnjega prenesti na človeka? Ni še s poizkusi dognano, da mu takšna jed škoduje v enaki meri kakor podganam. A že stara praksa sladokuscev, ki v gostilni najprej poizvedo, ali ni naročena jed že »od včeraj«, to se pravi danes pogreta, nam kaže, da morajo biti uspehi isti.
Nouoletni pozčraui
Djakovica. Slovenski fantje v podoficirski šoli želimo čitateljem in čitateljicam srečno novo leto: Godec Franc, črpič Franc, Žlender Ferdo, Prešiček Ivan, Bizjak Ivan, Mežnerak Ivan, Boznik Franc, Škvarč Jožef, Opalk Janko, Žnidaršič Rudolf, KrošI Janez, Ivanšek Janez, Zorko Franc, Adam Franc, Ocvirk Avgust, Mastek Anton, Kostevc Janez, Lopuh Josip, Privršck Ivan, Pogelšek Karlo, Lorger Karlo, Drobnak Anton, Lorger Leopold, Uranjek Henrik, Dvoršak Alojz, šarlah Rok, Grobel-šek Franc, Jug Janez, Kramer Franc, Potočnik Alojz, Veber Alojz.
Nievenhagen (Holandija). Društvo sv. Barbare želi vsem bralcem in bralkam veselo novo leto: Alojz m Alojzija Gričar, Jožef in Elizabeta Mešiček,' Franc in Ema Smorke, Ignacij in Francka Pete, Anton in Micka Gračner, Josip in Uršula Malenšek,1 Alojz in Jožefa Žnidaršič, Anton in Renata Žagar, Pilih, Kurent, Povh, Janez in Berta Žnidaršič, Jožef in Alojz Roth, Karel Serčič, Jožef Vider, Avgust Cebm, Ivan Koprivšck, Jožef Zagorc, Leon Čebin, Stanislav Gričar, Milica Škraberjeva in Elizabeta Cebinova.
IS, Rne Lafayette, PARIŠ
remje^ gospod Brencelj trepetal od strahu in in j0 skor0 dosledno prihajal dve, tri ure pozneje'odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po
i	-j _i	i .....z i kakor drugi lačni gostje v gostilno, kjer je stalno najboljšem dnevnem kurzu. "Vrši vse bančne posle
obedoval. Pri tem je počasi opazil nekaj nepriča-; P0^!8."1"*'!5 Pof(ni ura<li T Beljiji. Franciji, llo-i	v ji u j i i	-u -„i „i ^ • itondiji in Lokseinburgu sprejemajo plačila na naže
kovanega. V redkih dneh, ko je prihajal ob pravi čekovne račune. Belgija: št 3064-64, Bruxelles;
Pa.......
groze. Vrata hleva so se odprla in v notranjost je planil medel žarek svetlobe.
«Presneto prase, kako vražje smrdi!« je za-klical hreščeč glas.
«Smrdi pa, smrdi!« so pritrjevali sosedje.
«Prasec ni še nikdar lepo dišal!« se je smejal gospodar. «No, Jaka, le ti prvi poprimi ščetinca!«
V svinjak je pokukala razkuštrana glava ši-rokoplečega hlapca. Njegove mišičaste roke so segle proti gospodu Brenclju ter ga popadle naravnost za ušesa.
«0, tri sto zelenih!« se je začudil hlapec. «Zdi se mi, da se je prasec čez noč zelo izpremenil. Včeraj je imel mnogo daljša ušesa. Ej ruš, da jih je imel!«
«Menda se ti blede!« je zaklical gospodar. «Pijan menda nisi? Le privleči prasca nekoliko bliže, da ga bomo lahko vsi zgrabili!«
Hlapec je še trdneje poprijel za ušesa dozdevnega prasca in ga tako silovito potegnil proti odprtini, da se je ubogi gospod Brencelj z glavo naprej prekopicnil iz svinjaka.
«0, sveta Monika, to je pa čuden prašič!« je zaklical hlapec Jaka.
Med navzočniini je zavladalo nemajhno presenečenje, ko je hlapec namestu prasca privlekel iz hleva človeka. Z odprtimi usti in debelimi očmi so buljili možje v nepričakovano pojavo.
Gospod Brencelj se je hitro pobral s tal, pogledal okrog sebe, kod bi jo mogel pobrisati, in se zadri:
«Pustite me, lopovi, rokovnjači!«
«To je vendar oni tujec, ki prenočuje pri nas!« se je oglasil domači sin.
«Clovek, kako pa pridete sem? Kaj za vraga iščete po mojih svinjakih?« je zaklical gospodar. «Kakšni pa ste? Kod ste se valjali?«
«MisIil sem... da me nameravate zaklati... sa sem hotel pobegniti... Ker nisem mogel priti 2. dvorišča... sem se zatekel v ta svinjak«, je jecljal gospod Brencelj.
«Da vas hočemo zaklati, ste mislili?« je str-mei gospodar. «Saj nismo razbojniki.«
Gospod Brencelj je začel pripovedovati možem svojo žalostno zgodbo. Ničesar ni zamolčal. Kmetje so se krohotali in tolkli po kolenih.
uri na kosilo, je bil od jedi dalje časa sit kakor v
Francija: št. 1117-94, Pariš; H.landija: št. 1458-66,
dneh, ko jo je zamujal. Ne bi bil pravi učenjak, Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxeml>ourg. — če ne bi začel takoj premišljati o tem pojavu in; {JpoJljeUK) br«Plaimj na5e čekovne na-mu iskati vzroka.
96
PREKMURSKI GLASNIK
Domislil se je, da bi utegnilo biti vzrok to, da dobiva zaradi pozne ure jed, ki se je veliko dalje kuhala in grela, kakor če bi prišel ob pravem času. Predolgo kuhanje njeni vrednosti prav tako škoduje, kakor če bi jo napravil iz prestanih živil.
Profesor je začel djlati poizkuse. Nabavil si je	_
nekoliko podgan in jih razdelil v več skupin. Eno v Lendavi je imela pred dnevi občni zbor. je hranil s sirovimi, drugo z mehko kuhanimi, tretjo J Večina članov je za razdružitev, češ da imajo s trdo kuhanimi, četrto pa z jajci, ki jih je pre-, od zadruge le bremena in nobenih koristi. Raz
Vodna zadruga za izsnševanje ledavske do-
kulial do skrajnosti. V drugi vrsti poskusnih živali je eno skupino hranil s sveže napravljeno, drugo pa z dolgo pogrevano jedjo. Izid je bil takšen, kakršnega je pričakoval: živali, ki so dobivale presno kuhano hrano, so dobro uspevale, čeprav so jedle zmerno; živali, ki so dobivale preveč pogreto jed, pa so hujšale, čeprav so neprestano žrb.
Profesor je na podlagi teh opazovanj objavil naziranje, da za dobro prehrano ne zadostujejo samo dovoljno število kalorij, zadostna količina beljakovin, maščob, ogljikovih vodanov, rudninskih soli in vitaminov, temveč da gre tudi za to, kako dolgo jedi kuhamo. Pozval je gospodinje, naj upoštevajo njegove izsledke. Toda kakor pri mnogih resnicah, ki jih izrekajo učenjaki, tudi ta ni predrla v splošnost. Gospodinje so jodi pripravljale prav tako brezmisclno kakor prej. Morda pa s3 bodo poboljšale zdaj, ko je do podobnih ugotovitev kakor naš profesor prišla neka Dunajčanka.
Ta je opazila, da kaže mast, ki jo je večkrat pogrela, čudne izpremembe. Te se očitujejo žo v načinu, kako se peni pri zavretju. Pripovedovala je o tem nekemu znanemu dunajskemu učenjaku. Ta je takoj začel poizkusa z živalmi in pregreto mastjo. Kmalu jc dognal, da so se naredile v njih črevesja neke strupene snovi, ki škodujejo jetrom. Prekuhana in pregreta mast jc tedaj prav tako škodljiva kakor po poizkusih prvega profesorja predolgo ali ponovno kuhana beljakovina, ki so jo
družitev pa ni mogoča, ker ima zadruga še neke stare obveznosti.
Odpust iz občinske službe v Lendavi. Na
zadnji seji občinskega odbora Lendave jei bilo med drugim sklenjeno, da se odpove služba občinskim uslužbencem tajniku Tivadarju, pomožnemu tajniku Nagyju in redarju Bratkovi-ču. Službeno razmerje bo prenehalo po treh mesecih. Ta sklep občinskega odbora je izzval v Lendavi dokaj negodovanja.
Pretepi. Prazniki tudi v tukajšnjih krajih niso minili brez pretepov. Hujši pretep je bil v Črensovcih. O teli pretepih, ki očitujejo veliko sirovost moške mladine, rajši ne poročamo podrobneje. Vsekakor bi bili potrebni najstrožji ukrepi, da se ta grda razvada odpravi. Pred prazniki je bil hud pretep v Turnišču, ki se ga je udeležilo staro in mlado. Spoprijeli sta se dve močni skupini zaradi bodočega turni-škega župnika. Z zadevo se bo bavilo sodišče.
Strel v šolo. Pred dnevi jc bil oddan pozno ponoči strel v stanovanje šolskega upravitelja g. Erkerja v Petešovcih. Doslej se še ni ugotovilo, kdo je storilec.
Listnica uredništva
Deseldinarski bankovci h leta 192G. so še veljavi.
Goričanovi spomini
PEŠ PO ITALIJI.
(Konec.)
Preko Pavije—Binasca sem prišel v Milano, t.ier je bila velika kmetijska razstava, katero sem si dodobra ogledal. Glavna milanska cerkev je tako krasna in čudovita, da si je sploh ne moreš predstavljati, če je ne vidiš na lastne oči.
Z gostilnami je povsod po svetu enako. So prav dobre, dobre in manj vredne. Tu v Milanu sem dobil v neki gostilni slabo vino za eno liro liter, nedaleč proč v drugi gostilni pa dobro vino liter po 30 čentezimov. Razlika v ceni čez 300 %.
Preko Crescenzoga—Gorgonzole—Casale— Treviglia—Brescie sein dospel v dveh dneh in delno nočeli na večer v Desenzano ob Gardskein jezeru. Prenočil sem v izvrstni gostilni pri «Treh kronah». Razgovarjal sem se v gostilni z nekimi vojaki. Eden izmed teh je bil sin gospodarja, pri katerem sem stanoval v Rimu, in brat mladeniča, ki mi je razkazoval Rim. Zelo sem ga bil vesel. Tu sem zaključil svoje popotovanje po Italiji. Poprej sem nameraval iti peš do San Michela, a sem imel popotovanja dovolj. Drugo jutro bi se moral odpeljati s parnikom. Pa je bil vozni red izpreinenjen in sem moral čakati do treh popoldne. S parnikom sem se peljal do Rive, od tam pa z železnico naravnost v San Michele.
Vrnil sem se domov zdrav in tudi zadovoljen, ker sem bil pot srečno prestal. Suh pa sem bil kakor trska in od solnca ožgan kakor cigan.
Začelo se je drugo šolsko leto. Tovariš Francoz me je poučeval v francoščini. Bil je pa silno nestrpen iu siten. Nobene besede mu nisem prav izgovoril. Vedno me je ošteval, da sem sploh nesposoben za ta jezik. Nazadnje mi je bilo preveč in sem prenehal. Kupil sem si francosko slovnico in se sam učil naprej. Obenem sem nehal z njim občevati. On je bil prav tako trmast kakor jaz. Stanovala sva še vse šolsko leto v eni sobici, ne da bi se pogledala. Na koncu šolskega leta je odšel v Rusijo, a jaz v Francijo. Rad bi se bil vendarle od njega poslovil, pa se je odpeljal, ko me ni bilo doma. Tako sva šla narazen, ne da bi kdaj kaj več slišala drug o drugem.
Profesor Porbeie, poznejši načelnik v kmetijskem ministrstvu na Dunaju, je predaval kemijo. Delal sem v laboratoriju predvsem vinske analize. Kadar je šlo za kakšno tožbo, je bilo treba napraviti natančno analizo. Večkrat je profesor imel sitnosti, ker mu je kakšen učenec napravil površno analizo. Te mi je rad zaupal, ker sem mu vedno povedal, če nisem čisto zanesljivo napravil, čeprav me je vedno oštel za to. Stranke so pošiljale za preizkušnjo po pol do poldrugega litra vina. Rabili smo ga samo malenkost. Ostanek ja bil moj. Zato sem tako rad delal v laboratoriju.
Pozimi sem delal v mlekarni in videl tri nove obraze, ki so govorili po slovensko med seboj. •Neizmerno sem bil vesel. Fden je bil iz Boštanja, .drugi od Sv. Urbana pri Ptuju in tretji s Koroškega. Povabil sem jih za nedeljo, da jim raz-4cažern okolico. Zvečer sem jih spremil v šolo, kamor drži ozka strma ulica. 2e blizu šole nam pride nasproti moški, očitno vinjen, in hoče treščiti v mene. A ker sem bil pripravljen, je padel vznak. Ko se pobere, začne zmerjati. Korošec ga prime in vrže ob tla. Zgodilo se je tako hitro, da tega nisem mogel zabraniti. <-Fantje,» sem rekel, «hitro domov!« Ko sem jih Spravil tia varno, sem šel nazaj v stanovanje. Nekaj korakov od šole sem dobii kamen v hrbet. Videl sem bežati majhnega paglavca. Tekel sem za njim, pa mi je ušel v neko hišo, ki ie imela dva izhoda. Ko sem na drugi strani stopil na ulico, me je že obkolila skupina ljudi.o"il sem v kot, ki sta ga tvorili dve hiši, da sem imel hrbet zavarovan. Bil sem v zelo mučnem položaju, ker se nisem mogel odločiti, kaj naj storim. Če jih napadem, me gotovo drugega dne izključijo iz šole. Suvali so rne. Odbijal sem sunke z nogo in roko. V tem pride Man-sueto, sin hišnega gospodarja, kjer sem stanoval, in me reši iz zagate. Vse skupaj je trajalo nekaj
minut, a meni se je zdelo cela večnost. Suknjič in hlače sem imel na več krajih prerezane. Najhujši je bil neki stari čevljar, ki nam je večkrat krpal čevlje in bil sicer pasje ponižen. Prvikrat sem bil v rokah sodrge, ki je hujša od živali.
Mož, ki ga je Korošec vrgel ob tla, je tožil mene pri ravnatelju in zahteval, da mu moram i kupiti novo obleko. Ravnatelj Mach me je zaslišal in povedal sem mu vse po pravici. Poklical je tistega moža, ga hudo oštel in nagnal, meni pa je rekel: «Varujte se dihali, poznam jo!»
Šolsko leto je šlo h koncu. Premišljal sem, kam in kaj zdaj z menoj. Odločil sem se, da poj-dem v Francijo. Trsna uš je tedaj uničevala evropske vinograde. Najprej je nastopila v Franciji. Tam imajo torej že izkušnje, ki mi bodo koristile. Vinograde bo treba prenoviti. V tej panogi sta torej bodočnost in kruh. Odpotoval sem 30. julija 1895. iz San Michela v Francijo. Tri mesece sem hodil peš, preden sem dobil službo.
iz Zagreba; 22.15: radijski orkester (Musorgskij: Slike z razstave).
Sobota, 12. januarja: 12.15: narodne od blizu in daleč na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, narodne od blizu in daleč na ploščah; 18.00: radijski orkester; 18.15: Aktualnosti (Ludovik Mrzel); 18.30: radijski orkester; 18 50: francoščina (profesor Prezelj); 19 20: francoske arije na ploščah; 19.30; nacionalna ura; 20.00: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.20: čas, jedilni list, program za nedeljo; 20.30: Makso Reš poje ku-plete, vmes harmonika solo (Rdvard Kovač); 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
OD 6. DO 13. JANUARJA.
Nedelja, 6. januarja: 7.30: O kaktejah (Virant Anton); 8.00: V nedeljo zjutraj vstala bom (revija narodnih na ploščah); 8.30: poročila; 8.50; Men-delssohn: Cuj molitev mojo (plošče); 9.00: orgelski koncert (profesor Matija Tome); 9.45: versko predavanje (dr. Regalat Cebulj); 10.00: prenos iz stolnice: 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, radijski orkester (po željah); 16.00: Sv. Trije kralji (Vombergar), božična igra; 17.00: tamburaški orkester, vmes plošče; 19.30: nacionalna ura: Prva številka «Hrvatskega lista« (iz Zagreba); 20.00: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: pester večer, vmes opereta «Sreča pred vrati»; 22.00; čas, poročila; 22.15: radijski orkester.
Ponedeljek, 7.januarja: 12.15: Florent Schmitt: Tragedija Salome (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, operni zbori na ploščah; 18.00: operetni venčki na ploščah: 18.20: Moji spomini na prva leta našega radia (Marjan Tratar); 18.40: plošče; 19.00; pravna ura (dr. Knaflič); 19.20: čas, jedilni list. program za torek; 19.30: nacionalna ura: Pravoslavni božični običaji in pesmi (iz Beograda); 20.00: plošče; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila.
Torek, 8. januarja: 12.15: zbor donskih ko-zakov na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, harmonika in citre na ploščah; 18.00: otroški kotiček (Makso Simončič); 18.20: Kako naj se opremi nevesta (Minka Krofta); 18.40: radijski orkester; 19.30: nacionalna ura; 20,00: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10: slovenske božične'pesmi v duetu (Rudolfova in Korenčanova); 21.10: radijski orkester, vmes čas in poročila; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 9. januarja: 12.15: pesmi iz operet (plošče): 12.50: poročila; 13.00: čas, havajske kitare na ploščah; 18.00: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.00: Sokol; 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila.
Četrtek, 10. januarja: 12.15: orgelski koncert na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, lahka solistična glasba na ploščah; 18.00: koračnice na ploščah; 18.20: smuška ura Ljubljanske zimsko-športne podzveze; 18.50: radijski orkester; 19.25: čas, jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20.00: mandolinistični sekstet Samarin bo igral božične narodne, vmes Fantje na vasi; 21.30; čas, poročila; 21.50: radijski orkester.
Petek, 11. januarja: 11.00: šolska ura: Prenos vaše prisege na Oplenac (Vekoslav Mlekuž); 12.00: Pozimi pa rožce ne cveto (revija plošč); 12.50: poročila; 13.00: čas, Dvorakovo kompozicije na ploščah; 18.00: Iz filozofije (dr. France Veber); 18.20: radijski orkester (Leopold: Jugo-slovenski biseri); 18.40: literarna ura: Oogolj ob lOOletnici (dr. Nikolaj Preobraženskij); 19.C0: radijski orkester; 19.25: čas, jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos
Goveja pečenka. Tri četrtine kile govejega mesa od stegna prerezi, a samo do polovice, nato meso stoki, da dobiš precej velik zrezek (pač od celega kosa) in ga osoli pa drobno sesekljaj 10 (lek slanine in dve sardeli, potem primešaj žlico drobtin, malo inajarona in ščep ingverja. S tem nadevaj meso, ga zvij skupaj in s sukancem pov ži, da. dobiš obliko kiobase. V kozi razbeli mast, prepraži malo čebule, korenčka, peteršilja in zelene. Nato položi meso noter in ga peci, da porjavi, potem prilij osminko litra, belega vina in pokrito duši do mehkega, Ko je meso mehko, ga deni na topel krožnik, na sok pa potresi žlico moke in ko moka malo porumeni, zalij sok z vodo. Ko prevre, pretlači tok skozi sito in ga zlij nazaj v kozo ter primešaj še dve žlici kisle smetane. Ko prevre, položi meso v sok, in ko zopet prevre, deni meso na krožnik, odstrani sukanec, meso zreži, zloži na topel krožnik in ga s sokom oblij. Daš s cmoki in solato na mizo.
Narastek iz makaronov. Skuhaj v slanem kropu četrt kile makaronov. Kuhane ocedi, polij z mrzlo vodo in jih spet ocedi. Potem naj se shladijo. Obenem ko kuhaš makarone, skuhaj tudi eno cvetačo. Kuhano ra/.reži po posameznih cvetih. Zdaj pa kozo dobro namazi in potresi z drobtinami. Na dno koze daš najprej makarone, da je dno pokrito, nato daš eno vrsto cvetače in po cvetači potuješ drobnp sesekljane gnjati, nato spet makarone, cvetačo, gnjat. Na vrhu morajo biti makaroni. Zatem pa zmešaj dva rumenjaka in četrt litra kisle smetane ter stolci sneg dveh beljakov in ga narahlo zraven primešaj. S tem polij narastek, po vrhu pa potresi naribanega bohinjskega sira. Nato narastek speci. Daš'kot samostojno jed na mizo.
Orehov puding. Mešaj v skledi osem dek sirovega masla, štiri rumenjak • in 14 dek sladkorja. Potem primešaj od pol limone uaribane lupiuice, dve stolčeni žbici, noževo konico cimeta, 14 dek '/mletih orehov in nazaduje še sneg štirih beljakov. Model dobro namazi, potresi z moko, stresi testo vanj, zapri in v kropu kuhaj poldrugo uro. Ko je puding kuhan,, ga prevrni na topel krožnik. Model pusti še nekaj minut na pudingu, da se raj.-i in dobro odloči. Medtem ko se je puding kuhal, pa zmešaj dve žlici marelične mezge (tudi druga mezga je dobra) iu dve žlici sladkorja, nazadnje primešaj še sneg dveh beljakov. S tem oblij kuhani puding in ga daj hitro mizo.
Praktični nasveti
Kako peremo črne obleke. Goveji žolč damo v mlačno vodo in namočimo v njem obleko. Potem obleko položimo na mizo in jo /. ne preostro krtačo krtačimo, pri tem pa krtačo vedno pomnkamo v vodo, pomešano z žolčem. Če ima obleka stare mastne madeže, jih je treba namiliti in v žolču i vodi z roko z drgnit i. Nato obleko v mlačni vjdi dobro izperemo in neovito obesimo, da se odoedi. zatem pa jo zavijemo v staro rjuho, še vtožno obleko zlikamo, seveda jo likamo narobe, ker bi ' se sicer obleka svetila.
j Madeže od oljnatih barv spravimo iz volnoie
obleke s terpentinom, in sieor: pod madež po/o-
žimo krpo, na madež vlijemo malo terp?ntina in z drugo krpo zbrišemo. To ponovimo večkrat, da madež izgine. Ce je madež že zastarel, ga poizkusimo čistiti še z etrom, ki ga dobimo v drogeriji. Če js pa madež še viden, operimo obleko v guilla-jevi skorji.
Žametaste obleke, ki sc žc svetijo, spet osvežimo, če jih z razpolovljeno čebulo drgnemo proti dlaki.
Madeže od črnila namažera 3 z limono in potem dobro izperemo blago. Madeže od črnila na lesu pa odstranimo, če jih polijemo z razredčeno solno kislino (kisliuo moramo vedno vliti v vodo, a nikdar ne narobe!). Potem madež še z nožem ostrgamo in z lugom itmijemo. S kislino moramo zelo previdno ravnati, da nam ne razje rok.
| ZANIMIVOSTI
X Španska bolezen v New Yorku. V New Yorku se je pojavila hripa, za katero je v enem dnevu umrlo 27 ljudi. Obolelih pa je toliko, da so vse bolnišnice prenapolnjene.
X Meter v zgodovini. Metrsko mero, ki je pri nas že dolgo v slopšni rabi, so uvedli Francozi po veliki revoluciji leta 1789. In drugod? Na Ruskem leta 1918., na Grškem 1920., na Japonskem 1921., v Perziji 1924., v Argentini 1927. Svet je vendarle velik. Angleži in njihovi bratje v Zedinjenih državah s? pa že zmerom drže svojega čevlja.
X Dobitki prinašajo nesrečo. V vsej Angliji je zelo priljubljena velika irska loterija, združena s stavami na konjskih dirkah. Te dni so našli blizu Hulla mrtvega 331etnega trgovca s sadjem Williama Richarda Almonda, ki je pred dvenja. letoma zadel v tej loteriji
govi smrti se spominjajo angleški listi, kako prinaša ta loterija srečnim dobitnikom nesrečo. Letcs v maju so našli mrtvega v Stratfordu L. E. Muysa, ki je zadel lani v novembru v tej loteriji 1250 funtov. Vdovo E. Edmundsonovo, ki je zadela v novembru leta 1931. 600 funtov, so našli čez pol lela mrtvo v njeni trgovini v Salfordu. 27letnega J. Daubn^rja iz Woburn Shenstona, ki je zadel leto« na konjskih dirkah 514 funtov, so našli mrtvega v postelji dan prej, preden mu je bil dobitek izplačan. Bivšega državnega nameščenca E. Martina, ki je zadel lani 30.000 funtov, so našli mrtvega v irskem brzem vlaku. In dr.Sinha, ki je zadel lani glavni dobitek, je lelos v juniju nenadoma umrl. Vrtnar R. Cuff iz, Y/eymoutha, ki je zadel leta 1933. 1000 funtov, se je smrtr-o ponesrečil pri molociklistični nesreči. Žrtev avtomobilske nesreče je postala končno pevka A. Farrie-so\a iz Cardiffa, ki je tudi zadela več tisoč funtov. Vse to pa ne bo odvrnilo Angležev, da bi ne igrali v priljubljeni loteriji.
X161etni deček vodja vlomilcev. Sodišče v Plymouthu na Angleškem je te dni sodilo tatinsko tolpo, kateri je načeloval šestleten deček in v kateri je bil najstarejši 16Ieten lant. Ze pred nekaj tedni je sodišče oddalo v pobolješavlnico tolpo mladostnih vlomilcev, ki so šteli 10 do 18 let. Ko so tisto tolpo prijeli in obsodili, so pričakovali, da bo mnogih vlomov zdaj vendarle konec. Toda upanje se ni uresničilo. Tatvine in vlomi so se nadaljevali. Prvovrstni detektici sloveče londonske policije so bili na delu, da bi prijeli vlomilce, o katerih so mislili, da je kaka nevarna londonska tolpa. Naposled so pa detektivi v svoje veliko presenečenje ugotovili, da je ta tolpa sestavljena iz samih otrok. Ko so zasledovali vlomilce, se je policiji zdelo čudno, da so zločinci mogli vlamljati v zaklenjena stanovanja, ne da bi poškodovali kako ključavnico. Nazadnje so ugotovili, da je šestnajstletni voditelj vlomilske tolpe vsakokrat zlezel skozi malo >kenr.e v pralnico, odtod pa v hišo. kjer je odprl Vata in okna iir spustil noter svoje lovariše. Po opravljeni tatvini so mali tolovaji po isti poli spet izgnili, ko se še poprej okna in vrata skrbno zaprli. Pred sodniki nob^n teh mladostnih zločincev ni pokazal najmanjšega kesanja. Oddali so jih v poboljševaluico.
X Lažni kardinal. V Rimu se je pred dnevi pred palačo Colonno ustavila pred zlatarno, kamor zahajajo rimski odličniki, lepo okrašena štirivprežna papeška kočija, iz katere je izstopil kardinal v spremstvu župnika. Kardinal, ki so ga sprejeli z vsemi častmi, je stopil v trgovino. Župnik je pojasnil namen visokega obiska, da bi Njegova Eminenca rad kupil dragoceno darilo in ga poklonil nekemu knezoškofu v latinski Ameriki, ki bo v kratkem imenovan za kardinala. Dolgo in prav strokovnjaško so izbirali. Župnik se je pogovarjal s kardinalom latinsko, naposled pa se je sivolasi kardinal odločil za dragocen, z raznobarvnimi biseri posut križ. Cena je bila visoka, saj je zahteval trgovec 60 000 lir, in za-| radi tega je bil kardinal tudi v zadregi. Bil je J mnenja, da mora darilo najprej predložiti držav-; nemu tajniku v Vatikanu. To nalogo je prevzel župnik, kardinal pa bi nanj čakal v trgovini. Prošnjo župnika, naj ga spremi, je trgovec: vljudno odklenil. Tako je župnik sam sedel vi papeško kočijo in se odpeljal. Minilo je več ur.; Trgovec se je večkrat izkušal zaplesti s kardinalom v pogovor, ta pa se je samo smehljal in se igral s slušalko, kakršno rabijo glušci. Trgovec je postal siten, saj se je kardinal samo smehljal. Naposled je poslal posebnega sla v državno tajništvo, naj povpraša, kako je s kupčijo. Tam so bili seveda zelo presenečeni, kajti nihče ni ničesar vedel o kardinalu, ne o župniku. Res je tajništvo dalo na razpolago neki filmski družbi na njeno prošnjo papeško kočijo in tudi lakaje, ker so dejali, da gre za filmske posnetke, več pa tam niso vedeli. »Kardinala« je filmska družba sama pripeljala s seboj. Policija je ugotovila, da gre za 711etnega gluhonemega krovca Giuseppa Sabbija, ki si ga je neka filmska dru--žfaa Izposodila proti plačilu 10 lir, da glumi nekaj ur kardinala. Župnik, ki se je bil s papeško kočijo odpeljal, je seveda Vatikan zapustil, s seboj pa ni pozabil vzeti dragocenega križa. Doslej sleparja še niso izsledili.
X Otroški zoTuje. Prehrana že v nežnih otroških letih ni brez vpliva na razvoj zobovja. Naravna prehrana otroškega organizma z materinim mlekom se nadomešča, žal, prečesto z živalskim mlekom in to ne more biti brez vpliva na razvoj celotnega organizma, vštevši zobe. Nezadcslna količina apnenih soli, ki so najvažnejše hranivo za zobe, učinkuje neugodno na njihovo rast. Ne smemo se potem čuditi, če prepadajo zaradi manjše odpornosti in jim emajl (skenina) oboli na gnitju. Zobja kažejo globoke razi in luknje, ki se p- javljajo večinoma v vrsti, če teh posledic ne odpravimo pravočasno s plombiranjem, se tako oboleli zobje kmalu izgubijo. Zato je treba že pri majhnih otrocih negovati zobe in pokvarjene mlečne zebe dati pregledati zobnemu zdravniku.
X Najbolj varen parnik sveta. Te dni so spustili na morje nov parnik družbe Cunard Line, ki še nima imena, temveč za enkrat samo zaporedno številko 534. Ni izključeno, da se bo imenoval «Marina» po zerotenki angleškega princa Jurija. Pri gradnji tepa paru ka so prišle do veljave vse pridobitve moderne tehnike. Posebno pozornost so posvetili graditelji napravam za varnost potnikov. To bo najbolj varen parnik na svetu. Če pade kdo s tega parnika v morje, pritisne častnik na poveljniškem mostičku na gumb in takoj začno pridati od vseh strani v vodo rešilni pasovi. Rešilno čolni so veliki in vsak ima Diesslov motor. Dočim so morali doslej rešilne čolne spuščati po vrveh naprej do višine nižjih krovov za potnike in šele potem na morje, jih bodo spuščali z novega parnika avtomatično. Če se pritisne enkrat na gumb električne naprave, se spusti rešilni čoln do višine krova, če se pritisne drugič, se spusti na mo.-je Na drugih par-
, nikih so potrebni trije ali štirje mornarji, da spuste rešilni čoln na morje, na tem pa zadostuje ; en mornar. Sirena se bo slišala 30 milj daleč, ' pri tem pa njen glas ne bo tako hreščeč, da bi i šel potnikom na živce. Svečanosti spuščanja novega parnika na murje je prisostvovala tudi ' angleška kraljica.
Bolni na pljučih!
Na tisoče že ozdravljenih!
Zahtevajie takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja,
ki je ic mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zvi a, a postopno ovapnjenje konča bolezen.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo.
Povsem zastonj in poštnine prosto
dobite mojo knjigo, iz katere bosle lahko črpali mnogo koristnega.
Pišite takoj!
Zadostuje tudi dopisnica z naslovom: Poštno nabirališče: GEORG FULGNER
Berl:n-Neukoln, Ringbahnstrifie 24, Abt. 491.
X Mrliča so obudili. Zdravniki splošn3 bolnišnice v Filadelfiji trdijo, da s«; jim je posrečilo obuditi od mrtvih moža, ki je bil že 12 minut mrtev. Vbrizgali so mu pod kožo adrenalina in živel je baje še 22 ur. Z vbrizgavanjem so sicer že prej zdravniki obujali ljudi od mrtvih, toda zelo redko ali pa šo nikoli se ni pripetilo, da bi bil človek oživel potem, ko njegovo srce že tako dolgo ni delovalo. Tudi ni še nikoli od mrtvih obujeni živel skoro cel dan. Od mrtvih obujeni je bil 461etni Linze VVilliams. Imel je tvor na možganih. Ko so zdravniki pa pregledu ugotovili, da je njegovo srce že neha'o utripati, mu jo vbrizgai dr. James Greemvood v srce 10 kapljic adrenalina in pustil iglo za vbrizgavanje v srcu pet minut. Prvi vbrizg ni imel uspeha. Zato se je odločil zdravnik za drug vbrizg in vbrizgal je mrliču 15 kapljic adrenalina. Čez dve minuti je začelo srce utripati m čez p?t minut je Wil'.iams že dihal. Zdravniki so ga natančno opazovali. Mož je sicer oživel, ni pa bil pri popolni zavesti. Z rokami je gibal in tudi stokal je. Cez 22 ur je bil pa spet mrtev.
X Brezplačen hotel za popotnike. Danes zastonj, jutri za denar. Ta napis bi moral biti na hotelu, kjer lahko dobiš zastonj prenočišče, hrano in kopel, poleg t "ga pa še en šiling za popotnico. Tak hotel imajo v Angliji v mestu Roehestru. Hotel se imenuje «Dom popotnikov Richarda Wattsa». Zgradil-ga je leta 1579. Richard VVatts iu odredil, da mora dobiti v njem vsak dan šest siromašnih popotnikov brezplačno prenočišče in hrano, poleg tega pa še štiri pence na pot. Te štiri penee je zvišala uprava ustanove na en šiling. Kdor hoče biti deležen gostoljubnosti tega hotela, se mora priglasiti ob šestih zvečer. Popotnikov čaka vedno več, toda v hotel jih pride samo šest. Vsak gost dobi posebno sobo in strež jo mu kakor v najboljšem londonskem hotelu. Od ustanovitve je sprejel hotel pod svojo gostoljubno streho že mnogo siromakov in vsi so zapisani v sczuauiu, ki se vodi že od leta 1579. Popotniki prihajajo v hotel kakor v muzej. Uprava hrani mnogo spominov, s katerimi so se ji gostje zahvalili. Oprema je še »taroangleška. Tla so hrastova, popotniki spe v težkih železnih posteljah, kakor so spaii popotniki v IG. stoletju. Posoda je cinkasla, kakor je lilo prvotno.
X Zaradi cigaret je zapustil zaročenko. Več let
je hodil uradnik Albert Zipper v Budimpešti z Luiso Korvinovo. Že pred desetimi leti sta se za: roeila in prisegaPji je, da jo poveds pred oltar. Naenkrat si je pa premislil, čeprav sta ga Luisa in njena mati vsa leta podpirali iti čeprav je bil pri njima cesto na hrani. Kar na tihem jo je hotel zapustiti in mislil je, da bo s tem reč odpravljena. Fant pa ni poznal Luise in njene matere. Zapuščena nevesta je takoj vložila tužbo in zahtevala veliko odškodnino. Obtoženec pa je povedal, da je zato zapustil svojo zaročenko, ker jo njena mati strastna kadilka. Vedno je prisluškovala njegovim pogovorom z zaročenko in zatrjevala je, da se po poroki no bo ločila od svoje hčere. Zavoljo tega se je uradnik bal, da bi porabila tašča najmanj polovico njegove skromno plače.
X Desetih kraljev se je spominjal. Med Matu-zaleini v starih časih je zavzemal posebno mesto Anglež Thomas Parr, ki so mu vzidali tudi spominsko ploščo. Kmalu bo 300 let, odkar je umrl ta drugače brezpomembni mož, ki je pa dočakal 132 let in se je proslavil samo z visoko starostjo. Rojen je bil leta 1583. in spominjal se je desetih kraljev od Edvarda VI. do Karla I. Prvič se je oženil, ko mu je bilo 80 let; žena mu je rodila 'sina in hčerko. Vsi trije so mu pa umrli in ko mu je bilo 122 let, se je drugič oženil. Znani zbiralec starin grof Thomas Howard ga je odkril nekoč na kmetih in ga pripeljal v London, kjer je pa izprememba zraka, hrane in načina življenja tako pogubno vplivala nanj, da je po izjavi slavnega zdravnika W. Harveya leta 1635. prezgodaj umrl, star 152 let. Slavna slikarja Peter Rubens in van Dyck sta ovekovečila tega častitljivega starca in Narodna galerija v Londonu hrani to dragoceno Rubensovo sliko, dočim visi van Dyckova slika v Narodni galeriji v Dresdenu.
X Podplati iz svile, a cestni tlak iz volne. Na Japonskem izdelujejo toliko svile, da je ne morejo več prodati. Zato so se japonski strokovnjaki začeli pečati z mislijo, kako bi svilo koristno mogli porabiti v kake druge namene. Zdaj so izumili, da bi se iz sviie lahko delali trpežni podplati za čevlje. Dognali so, da so svileni podplati na tlakovanih cestah prav dobri in trpežni. V Avstraliji pa imajo drugo težave. Avstralija je dežela, kjer izdelujejo svetovnoznano volno. Toda tudi za volno so prišli slabi časi. Zaradi splošne gospodarske stiska po vsem svetu zaloge avstralske volne ostajajo v skladiščih, ki so polna že do streh. Bistroumni Avstralci so iznašli, da bi bila volna, pomešana s peskom, dobro sredstvo za tlakovanje cest. Če se bo to obneslo, bomo morda ceste kmalu tlakovali z volno, nametu da bi jih tlakovali z asfaltom. Avstralskim poizkusom se je pridružila tudi Nova Zelandija. Zdaj že tudi na Angleškem poizkušajo, kako bi odpadke od volne porabili za tlakovanje cest. V mestu Lancashireju na primer so že tlakovali nekaj cest z volno, seveda samo za poizkušnjo.
X Kdaj je ženska stara. Odlična angleška so-cialistka Ma:y Agties Hamiltonova je proučevala slrah pred prvim sivim lasom pri ženskah in prišla je do prepričanja, da nobena ženska nikoli ni prestara, pa naj gre za karkoli že. Staro na-ziranje, da je ljubezen osrednji živec ženskega življenja, je'že davno premagana. Ljubezen ni v življenju ženske tisto, kar bi moglo osredotočiti na sebi vse njeno zanimanje Smešno je trditi, da bi bilo konec ženskega življenja, čim ugasne v nji zanimanje za moškega. Vojvodinja Bidford se je kot 641etna starka ocJločila za najbolj pustolovski polet. Teozofka Besantova je bila najbolj vneta pridigarka, ko ji je bilo 80 let. Kaj bi dejali o takih ženskah ljudje v starih časih? Zdele bi se jim prismuknjene, kajti takrat je bila ženska z 28 leti že v srednjih letih, s 40 leti se je nehala zanimati za življenje, a v navzočnosti 601etne ženske so moški govorili že tiho. Vsega tega so bile pa krive ženske same, ker so bile premalo podjetne in ker so prezgodaj izgubile zanimanje za javno življenje. Strah pred starostjo jim je jemal eno in drugo.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Drugačno mleko.
Branko je bil na počitnicah pri teti in stricu na deželi.
Takoj drugi dan po prihodu mu jo teta prinesla veliko skodelo mleka za zajtrk. Branko pa ga je odločno odklonil.
«No, kaj pa je s teboj?* se je začudila teta. «Aii nisi tudi doma vsako jutro dobil mleka za zajtrki
«Sov< da,» je prikimal Branko, «ampak to je nekaj čisto drugega. V mestu dobivamo mleko iz lepe in gosposke mlekarne in ne od takele stare krave!*
Najbolje je tako.
Žena v trgovini možu: «Ta obleka je čedna, toda premalo elegantna. Tale je elegantna, pa ni trpežna. Tale je sicer elegantna, toda ni za potovanje. Ta bi mi lepo pristajala, je pa draga. Katero naj si izberem? Kajne, možiček, da smem kupiti vse?»
Narobe.
Srečata se dve prijateljici, ki se že dolgo nista videli.
«No, kaj i» počenjaš?* vpraša prva.
»Pravkar sem se ločila.*
«Kako dolgo si pa bila poročena?*
«Pet let.*
«No, vidiš, pri meni jo pa prav narobe. Jaz sem bila poročena eno leto, ločena sem pa že pet let.»
Mihec prvič v šoli.
Mihec prido v šolo. Učiteljica, ga vpraša, ali že zna šteti.
Mihec: «Seveda znam.*
Učiteljica: «No, štej!»
Mihec: «Ena, dve, tri, štiri, pet, šest..,*
Učiteljica: «Ali naprej ne znaš?*
Mihec: «Znam, znam... Sedem, osem, devet, deset, fant, baba, kralj as .. .»-
Moderno pojmovanje.
A: «Zakaj jo Jožef Egiptski sedem let spravljal žito?*
B: «Da bi mogel povišati cene.*
Javna zahvala.
Podpisani imam svoja poslopja kakor tudi hram pri vinogradu zavarovan pri zavarovalnici «Croatia», podružnici v Ljubljani.
Hram mi je pogorel komaj nekaj mesecev potem, ko sem se zavaroval pri domači zavarovalnici «Croatia». Zaradi tega se za hitro likvidacijo in izplačilo odškodnine s tem domači zavarovalnici «Croatia» kakor tudi njenemu poverjeniku g. Karlu Cimperšku v Sevnici najtopleje zahvaljujem in vsakomur najtopleje priporočam omenjeno zavarovalnico.
Jakob Blaznlk,
posestnik in čevljarski mojster 7	v Pečju pri Sevnici.
Živčno izčppanim.
Sodobni človek živi v razmerah skrajnega živčnega napora: depresija, nespečnost, predčasna izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte, na čem dandanes mnogi trpe! Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira ekstrakt iz žleze mladih, močnih živali («Kalefluid>), prihajajoč v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo ter borbo za svoj obstanek. Zahtevajte brezplačno detajlno literaturo pod naslovom: Beograd, Njeguševa 5. Miloš Mar-kovič. — cKalefluid> prodajajo drogerije in lekarne. Glavna zaloga: Drogerija Miškovic i Ko., Beograd. — Reg. S br. 10.537/33.
Srečno novo leto
želijo in se priporočajo za nadaljnjo naklonjenost trgovine
Senčar — Mala Nedelja, Ljutomer in Širigova.
100 Din dnevno
zasluži lahko vsakdo z razpečavanjem novega izdelka, prav toliko pa tudi z nekim izdelovanjem. Pošljite svoj naslov in znamko za odgovor. Josip Batič, Ljubljana, Cesta v Itožno dolino št. 5. 2%
Droplaten POUK
iGRaridu
IMtMEMKRKP^iAM ~
MALI OGLASI
Dobra oblačila
. V a u> nudimo za majhen d e n a r. j A. PtfESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14.
I Trije malo rabljeni šivalni stroji naprodaj.
, Ženski, pogrezljiv, 2200 Din, drugi 700 Din, krojaški, ki šiva naprej in nazaj, 1500 Din. Pleško, Ljubljana, Krakovski nasip št. 10.	It
| Naprodaj je dobro idijča gostilna v prometnem kraju.
Hiša, primerna tudi za trgovino, ima obokane kleti in lepa vrta, je v dobrem stanju in krita z opeko. Cena samo 42.000 Din. Več pove uprava sDomo-vine*.	8
Proda se ali se da v najem
posestvo z gospodarskim poslopjem v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu, občina Dvor Kupci se lahko zglasijo pri oskrbniku g. Feliksu Erbidu prav tam ali pa pri lastniku J. Darovicu v Straži pri Novem mestu.	5
Št. 5012, kovmast* Auker remontoir, lopo ohišje, pravi švicarski stroj . .......Din 35.—.
Št 50P ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci . '............Din 45.-.
Št 5050, zelo fina, posebna tanka Anker-remon-toir. chronometer AX(_), točno idoča, elegantia. ohišje i/, kroin-nikla.......Din 135.—.
H. SUTTNEft
Dobrovoljec proda
pri Murski Soboti 5 ha zemlje, sestoječe i/, dveh njiv in travnika. Naslov se zve pri upravi «Dotno-\ine».	6
L i u
b I i a n a G
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Izdaja za koLzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip 0 m 1 a d i 5.
Za Narodno tiskarno Fran JezerStk.