ČETRTEK, 15. FEB. Stran 2 “NAPREJ’ 194 ^' NAPREJ Published Twice a Month by “NAPREJ” Publishing Company. 1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Entered as second-class matter, Sept 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa.. Act of March 3, 1879. NAPREJ — IZHAJA DVAKRAT NA MESEC — Naročnina za celo leto $1.50; za 6 mesecev 75c. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfax 1442 NAPREJ ZA “NAPREJ” NEKAJ JE NAROBE Z FINSKO Ta številka “Napreja” je zadnja, ki bo izšla v Pittsburghu. Druga bo že izšla v Clevelandu, kakor smo že povedali. Odbor, ki je z njim upravljal dosedaj, ga z največjim zaupanjem pre¬ daja v roke naših clevelandskih sotrudnikov, da ga bodo redno izdajali in upravljali z njim še boljše kot je bil slučaj v Pitts¬ burghu. Cleveland je ena največjih naselbin, in po vseh pravilih je list pravzaprav spadal v Cleveland, odkoder je prišla prva po¬ moč, kjer imamo največ aktivnih sotrudnikov. Brez Clevelanda bi ne bil “Naprej” takšen kakoršen je danes. Pred štirimi leti se je snidla mala peščica ljudi, da raz¬ pravljamo o možnosti izdajanja neodvisnega delavskega lista s primernim programom okrog katerega se bi zbirali vsi dobro misleči ameriški in kanadski Slovenci, ki so za slogo in sodelo¬ vanje, vsi ki so proti fašizmu in reakciji, za mir in demokracijo. S tem programom je izšel in si pridobil veliko simpatij in aktiv¬ nih sodelavcev, ki so nastopali v tem smislu. Program je prodi¬ ral v širše mase in danes ni enega zavednega delavca, ki se ne bi v jedru strinjal s tem programom. Tekom svojega obstanka se je z pomočjo lista in programa razvila že lepa armada sposobnih delavcev, ki vedo v vsakem slučaju pravilno nastopati in zagovarjati edinstvo delavskega razreda v dostojnem in tolerantnem tonu. Ta armada se je po¬ globila v vse življenske in politične probleme, ker je sledila praktičnim naukom. Vzlic temu uspehu je bila večkrat pot “Napreja” zelo tr¬ njeva in težavna, ker nismo imeli nobenega organizma, ki bi bil delal vir dohodkom, ki so potrebni za vzdrževanje in raz¬ širjanje lista. Začeli smo takorekoč z dolgom, ko smo morali nabaviti nekatere potrebščine. Večkrat smo imeli hude finan¬ čne krize, vsled katere je moralo izostati nekaj številk. V pri¬ četku je izhajal dvakrat na mesec, dve leti kot tednik in potem spet kot dvomesečnik. Večkrat je izgledalo, da ga bomo morali ustaviti do boljših časov, toda ko smo o tem obvestili naše pri¬ jatelje in zastopnike, je vedno prišla pomoč. Pomoč je prihajala od rojakov širom Združenih držav, največ pa iz Kanade, nekaj od Hrvatov in Srbov, ki so povezani med seboj, za kar smo vsem zelo hValežni. “Naprej” je danes veliko bolj potreben kot kedaj prej. V Evropi se razvija nova imperijalistična vojna, ki grozi podreti temelje civilizacije in vsega za čim se je delavstvo toliko žrt¬ vovalo in borilo — svobodo in demokracijo. V zvezi z vojno se razvija strupena in zahrbtna propaganda, kakoršne ne pozna¬ mo v zgodovini. V Združenih državah reakcija dviga glavo in grozi pogin delavskemu gibanju. Že se dogajr.jo napadi na or¬ ganizirano delavstvo v kongresu, civilne svobodščine se gazijo na levi in desni, da je samo vprašanje časa, ko bo delovno ljud¬ stvo pod peto krutih monopolistov in birokracije, ako pravo¬ časno ne nastopimo združeno v obrambi za svobodno gibanje in človeške pravice. Tudi med ameriškimi Slovenci je danes več smisla za skup¬ no sodelovanje, zato je nepristranski list najbolj primerno po¬ sredovalno sredstvo, da vodi propagando za združenje naših podpornih organizacij in skupin, ki so doslej ovirale ena drugo in tako povzročali in pospeševali razdor. “Naprej” se preseli v naselbino, kjer izhaja več slovenskih listov, slučaj kakoršnega nismo imeli v Pittsburghu. Listi so raz¬ ličnega karakterja. Iz izjave novega clevelandskega odbora je razvidno, da nimajo najmanjšega namena voditi kake konku¬ rence ali nasprotstva, da je njihov namen posvetiti glavno po¬ zornost živi jenskim problemom, ki so bolj važni kakor domači spori, ki izvirajo največkrat čisto iz osebnosti. Poglavitna na¬ loga bo še vedno, da se ameriški in kanadski Slovenci združijo in organizirajo brez razlike osebnih mišljenj in da se borijo skupno na vseh točkah, ki so v intere'su enih in drugih, in takih problemov je danes veliko pred nami. Clevelandski rojaki bodo našli v “Napreju” svojega najboljšega prijatelja, ker ne bo delal razlike ali pospeševal kakih Tnrženj do nobene skupine, ki se idejno ne strinja z njim. Odslej naprej bodo sprejeli odgovornost za izhajanje pri¬ jatelji lista v Clevelandu. Izvoljen je bil odbor, ki bo list ure¬ jeval in upravljal v smislu smernic in sklepov konference. O- stale naselbine so že obljubile, da bodo novi upravi nudile svo moralno in gmotno podporo. Mnoge te naselbine so že poslale priiperno pomoč, druge pa bodo sledile lepemu vzgledu, ki so ga dali rojaki v Brooklynu, Detroitu, Kirkland Lake, Timmin- su in Kansas City, Pennsylvaniji in Clevelandu, ki je dal naj¬ svetlejši primer, ko je opremil to številko z številnimi oglasi tr¬ govcev in organizacij, da smo zamogli izdati to slavnostno šte¬ vilko v povečani obliki. Tukaj so živi dokazi, da so naši prija¬ telji povsod lojalni svojemu listu in voditelju; z takimi zvestimi in zavednimi rojaki je veselje delati. Mi se še enkrat zahva¬ ljujemo vsem našim zastopnikom, naročnikom in prijateljem za sodelovanje in podporo, ki so nam jo nudili tekom prošlosti, obenem pa apeliramo, da podprejo izjavo clevelandskega od¬ bora in sodelujejo z njimi v polni meri. Uredništvo in Uprava. INDIJA IN ANGLIJA Angleška vlada je dala nalogo svo¬ ji policiji v Indiji, da mora izvršiti preiskavo v uradih vseh tistih orga¬ nizacij, ki so se izjavile proti vojni. Doslej je policija izvršila preiskavo v okrog 100 uradih indijskih orga¬ nizacij in naredila veliko aretacij. Vse to je izvršila v imenu “demokra¬ cije” in civilizacije. Indijski narodi namreč zahtevajo popolno svobodo in samoupravo. Angleške nadvlade [in “demokracije” so že siti do grla. Rockwood, Pa. — Poglej¬ mo, ako se je ta vojna kakor tudi zadnja svetovna vojna začela v obrambo demokraci¬ je, ali pa zato, da se obdrži se¬ danji profitni sistem. Da se ta sistem ruši je potrdilo že več ekonomskih strokovnjakov. Njih mnenje je, da je pričel kapitalizem razpadati predno je dozorel, zato ker ni imel nikdar zadostnih profitov in vedno hrepenel še po večjih in večjih. Strokovnjaki so mne¬ nja, da se kapitalizem lahko reši tudi na ta način, da deli svoje dobičke bolj pravično. Za tega bolnika imajo zrav- niki različna zdravila. Vsaka dežela ima svoja patentirana zdravila. Zaradi tega je na¬ stala ta velika zmešnjava med velikimi narodi; mali na¬ rodi sploh ne pridejo v poštev. Kapitalisti vseh dežel imajo i- sti načrt in ta je uničiti vse socijalne izboljšane zakone, odločne delavske voditelje pa zmetati v zapore in s tem u- ničiti delavske strokovne orga¬ nizacije, v katerih se delav¬ stvo bori za svobodo in dobro¬ bit vsega ljudstva. Ko pa kapitalizem ne more vladati s zakonitim terorjem, tedaj si zaželi krvave vojne, samo da se pomori milijone ljudstva, ki jim križajo račune. Ko bodo to dosegli se bodo zdravniki spet zbrali in podpi¬ sali začasni mir, t. j. ako se ne bodo vračunali, kar se lahko zgodi. Ljudstvo samo jim lah¬ ko prekriža njihove špekula¬ cije. Ljudstvo lahko zavrže vsa njihova patentirana zdra¬ vila na smetišče, kamor tudi spadajo. Saj smo mi proletarci vstva- rili vse to veliko bogastvo in zakaj bi ga ne uživali? Zakaj bi še doprinašali žrtve v vojni, zakaj bi trpeli lakoto in bole¬ zen, ki je združena z vojna¬ mi? Zakaj vstvarjamo vse to, dobrote pa uživajo le oni, ki niso storili niti enega koraka za to kar so si s silo prisvojili. Zakaj prenašamo vse te muke, ko bi lahko uredili tako, da bi vsi udobno živeli? čemu to stradanje in strah pred bodoč¬ nostjo? Današnja zmeda v Evropi je bila provocirana tako ,da bi dobili vzrok napasti Sovjetsko Unijo. Rusija je bila prisilje¬ na zavarovati svojo mejo ob Finski, ko se je izkazalo, da so načrti za to bili že izdelani. Zakaj st.a Anglija in Fran¬ cija poslali za $40,000,000 o- rožja v Finsko še lansko po¬ mlad? Čehoslovaški in Polj¬ ski, ki so bile v resnici ogrože¬ ni od Hitlerja, pa niso dali ni¬ česar. Finski se ni bilo treba bati napada s strani Rusije. Zakaj ni Anglija hotela za¬ jamčiti Finske pred Hitlerjem, ako niso zavezniki imeli v mi¬ slih napasti Rusije skozi Fin¬ sko? Zakaj je Mannerheim in finska vlada poslala svoje a- gente in propagandiste v Zdru¬ žene države, da zbirajo pri¬ spevke še predno je prišlo do spopada v Finski? Mar niso že prej vedeli, kaj bodo na¬ redili? Zakaj ni Finska vzela pri¬ jateljske roke Sovjetske Uni¬ je, ko ji je bila ponujena vsa zaščita in po vrhu še lepa de¬ narna odškodnina, ako niso hoteli porabiti tistega orožja, ki so ga dobili od svojih reak¬ cionarnih zaveznikov? Fin¬ ska vlada bi bila mogoče rada sprejela ruske pogoje, če bi ji bili bankirji to dopustili, kajti znano je, da hočejo bankirji da se ovrže sedanjo delavsko vla¬ do v Rusiji. Kar mi ne gre v glavo je to, da so voditelji socijalistične stranke, ki vodijo borbo za strmoglavljenje delavske vla¬ de v Rusiji. Finski agentje v Združenih državah so baje člani socijalistične stranke, ki provocirajo in delajo razkol v “POSKUSNE BOLNIŠNICE” delavskih vrstah. Ti so bili po¬ slani sem že pred vojno. Ako se pa kakšen član oglasi in protestira proti takemu izdaj¬ stvu, tedaj ga oplazijo po hrb¬ tu, dolžijo, da vrta od znotraj in podijo iz svojih vrst, češ da ne spada v delavski razred. Kaj bi rekel Debs na tako po¬ stopanje, če bi prišel nazaj? Druga delavske vlade so vse pokopali, ker niso bile pra¬ vilno organizirane in ker niso rabile pravilne taktike. V Finski so tudi imeli že delavsko vlado, katero pa je zrušil da¬ našnji voditelj finske “demo¬ kracije”, bivši carski general Mannerheim s pomočjo nem¬ ške oborožene sile. Sedanja finska vlada pa je privatnega in tujega kapitala. Mannerhei- mova vlada je pomorila več kot 73,000 finskih delavcev, ki so zahtevali svobodo in demo¬ kracijo za vse finsko ljudstvo. Ves čas, kar je nastal finsko- ruski spor, nisem mogel zapo- pasti, kako se morejo Fine# tako hrabro boriti in pobiti to¬ liko Rusov in še vedno kličejo na pomoč. Vsak dan pobijejo nekaj divizij, kar jih ne zbeži naprej ali nazaj. In kljub te¬ mu se bije boj na finskih tleh. Ravno danes pa berem izjavo socijalista Tannerja, ki lastu- je samo 64,000 akrov zemlje. Tanner apelira za prostovolj¬ ce, ker bi rad pokazal nekaj zmag nad Rusi. čudno se mi zdi, da slovenski zagovorniki Mannerheima niso že odšli kot prostovoljci v Finsko. Hitler se je premislil in no¬ če izpolniti dane obljube, zato morajo zaenkrat sami posku¬ siti uničiti delavsko vlado v Rusiji, ker mislijo, da je še čas, ker imajo v svojih rokah vso propagando, da - •slepijo, ljudstvo z “demokracijo”. Finska je še edina pot v Ru¬ sijo. Skozi Poljsko ne morejo, Romunska pa tudi ne želi iti v ogenj, ker ve, da se bi spek¬ la. Tudi Japonske niso doslej mogli zaplesti v vojno z Rusi¬ jo, ker se boji, da bi izgubila še to kar si je nakradla v Ki¬ tajski. Tu bi bila večja izguba kot pa dobiček. Kdo pa ima zgubo in dobi¬ ček od vojne? Tudi dežela, ki zmaga, nima ljudstvo nobe¬ nega dobička od vojne. Vse vojne stroške mora plačati le delovno ljudstvo, dobiček pa spravijo privatni kapitalisti. Znano je tudi, da so dobički v vojni visoki n neomejeni. Ce¬ ne navijajo po mili volji. Ko potopijo ladjo, morajo hitro zgraditi drugo, ko zbijejo le¬ talo, ga morajo nadomestiti z drugimi. Pri vsem tem so veli¬ ki dobički za privatni kapital. Socijalistični voditelji še vedno verujejo, da bomo po¬ tom volitev prešli v socijali- zem. Ali je to sploh mogoče? Poglejmo v zgodovino zadnjih 20 let. Bilo je več delavskih vlad. V Avstriji so morali pri¬ jeti za orožje in so bili ovrženi, v Nemčiji so jo uničili s pomo¬ čjo Hitlerja. Kaj je on nare¬ dil, ko je prišel do moči, je nam vsem prav dobro znano. V Španiji je delavstvo postavi¬ lo demokratično vlado, toda kapitalizem ne veruje v nobe¬ no demokracijo. Tudi tukaj so se morali boriti z orožjem. Hoover ni nikoli zbiral pomo¬ či za kako demokracijo, saj ni imel ene dobre besede in pomoči za bivše ameriške vo¬ jake, ki so prosili samo kruh. Saj so to bili vojaki, ki so šli v zadnjo svetovno vojno za “demokracijo”. Zakaj je Washington skle¬ nil embargo na orožje, ko se je špansko ljudstvo borilo za demokracijo? Zakaj so hitro odpravili embargo, ko je šla Anglija in Francija v vojno? Tukaj si vsak lahko naredi sodbo. Ali bo svetovni kapitalizem res kedaj popustil, da si de¬ lavci in kmetje pridobijo svo- Predsednik Roosevelt ima v mi¬ slih nekak načrt za “poskusne bol¬ nišnice.” V to svrho bi vlada dala na razpolago deset milijonov dolar¬ jev, da se bi zgradilo okrog 50 takih bolnišnic v manjših mestih. Roose¬ velt se opira, da je ljudstvo v manj¬ ših mestih zelo slabo preskrbljeva- no glede zdravniške postrežbe, kar je več kot resnica. Nam se čudno zdi le to, zakaj se bi te bolnišnice imenovale “poskus¬ ne”, ko je vendar znano, da je zdra¬ vniška veda danes precej na visokem standardu, kakor tudi je znano, da so velike bolnišnice danes oprem¬ ljene z vsemi znanimi zdravniškimi instrumenti in pripomočki, da ni no¬ benega dvoma o pozitivnih rezulta¬ tih, da je v bolnišnicah mogoče do¬ biti — ako imaš potrebna sredstva, vse in vsake vrste zdravniško po¬ moč. Yes, bolnišnice so zelo potrebne, še bolj pa so potrebna tozadevna sredstva, denar za zdravnike in zdra- i vila, ki so zelo draga in mnogokrat predraga celo za dobro plačanega de¬ lavca. Danes je mnogo praznih po¬ stelj v vsaki bolnišnici, ne zato, da ni bolnikov, ampak zato, ker ni sredstev za zdravila. Zakaj pa ne bi že enkrat poskusili z prosto zdrav¬ niško oskrbo za brezposelne in slabo plačane delavske sloje? Zdravnikov je veliko brezposelnih in zdravil je dovolj, da bi ne bilo treba nobe¬ nemu bolniku trpeti nepotrebnih bolečin. Beležke o tem in onem Eden stavkar ustavil celo tovarno PITTSBURGH, PA. Ko je D. C. Clark družba odslovila voznika Har- ry Paisleya, je stopil na stavko in korakal pred tovarno z napisom, da je na stavki. Vsi delavci, katerih je vseh skupaj 150, so se uprli iti skozi piketno “vrsto” in so ostali zunaj. Tovarna je seveda morala ustaviti obrat. Unija voznikov je stavkarja podprla. Rezultat stavke pa še ni znan. Paisley trdi, da je družba na¬ jela druge voznike. KJE JE POMOČ ZA KITAJSKO? Poročila iz Kitajske govore, da so Kitajci prizadejali japonskim mili- tariistom hude udarce. Kitajci se bo¬ rijo kot levi. Iz strateških razlogov puščajo Japonce v notranjost dežele, kjer jih napadejo in potolčejo. Ki¬ tajska armada dobiva orožje iz Sov¬ jetske Unije, ki jo zalaga tudi v dru¬ gimi potrebščinami. Manjka ji naj¬ bolj medikalnih potrebščin in sred 4 štev za nakup modernega orožja, da bi oborožila novo izvežbane čete. Med tem, ko svetovni vojni huj¬ skači, ki se zavijajo v “demokratič¬ ni plašč”, zbirajo sredstva za finsko I buržoazno in skrajno reakcijonarno vlado, hujskajo in podpihujejo mrž- njo proti Rusom, ki so doslej edini, ki pomagajo Kitajcem v borbi za ne¬ odvisnost, edini, ki se v tem momen¬ tu borijo proti japonskim fašistom in svetovni reakciji. Japonske izgube v Kitajski pov¬ zročajo veliko nezadovoljnost med ljudstvom. Pomanjkanje hrane pov¬ zroča nemire ne samo med ljud¬ stvom, ampak tudi v armadi. Prišlo je do velikih ljudskih demonstracij in več vojaških uporov, ki se nočejo več bojevati proti kitajskemu naro¬ du. Vedno več ljudi nas vprašuje, ka¬ ko neki se počutijo naši nasprotniki ki trobijo v rog svetovnih imperija listov, podjarmljevalcev, mešetarje in kramarjev ? Ljudstvo je namreč pričelo spoznavati bolj hitro, kaj s prav za prav skriva za finsko kam¬ panjo. Ljudstvo hoče vedeti, kako e. vendar mogoče soglašati z vso stru¬ peno in zahrbtno propagando, ki jt vsa naperjena proti osvobojeniv ljudstvom v Sovjetski Uniji. Naš nasprotniki imajo precej sitnosti u- veriti svoje poslušalce, ki so bili že večkrat speljani na tenak led, ka¬ dar se je šlo za skupne delavske in¬ terese in delavsko solidarnost. Neki naročnik nas vpraša, da mu pojasnimo njihove kontradikcije in izdajstvo. Mi bomo možu to radevo- Ije pojasnili ob priložnosti. Ker pa ta naročnik ni sam, ki bi rad vedel ozadje in resnico v zvezi s to žalo¬ stno afero, bi mogoče ne bilo napač¬ no, če bi včasih potipali to gospodo sami in jim stavili nekatera vpraša¬ nja, naj zahtevajo odgovor, začnejo žnjimi polemizirati na podlagi zgo¬ dovinskih podatkov in faktov. No, mogoče bodo sedaj boljši, ko prihajajo sem vsi njihovi bližji so¬ rodniki baroni in baronice, bankirji in industrijalci, ki pomagajo tukaj organizirati ..Hooverjevo kampanjo, ki je podobna angleški in francoski ofenzivi na zapadni fronti, ki pojejo Hitlerju podoknice in ga vabijo, da se spet povrne njihov izgubljeni sin. """* * * ’ Sovražniki finskega ljudstva mo¬ rajo biti precej desperatni, ko priča¬ kujejo, da jim bodo pomagali uničiti Sovjetsko Unijo slovanski bratje in sestre v Ameriki. Njihov prvi poskus se je hitro skisal, ko je neki Luka Kristiforovič iz Gary, Indiane, me¬ sto tik Čikage, kratkomalo odpove¬ dal sodelovati z Hooverjevci in osta¬ limi izdajalci delavskega ..razreda. Moža menda ni bilo težko dobiti za sodelovanje, če so ga sploh vprašali, kajti družba z bankirji in monopo¬ listi je mnogim bolj prijetna kakor pa se bratiti in boriti z proletarci za obstoj in kruh. Saj Luka ni bil ni¬ koli posebno iskren ljudski voditelj, akoravno je voditelj in glavni odbor¬ nik neke srbske podporne organiza- cije, ki slovi po svoji reakcijonarni politiki daleč okrog. Toda Luki je pač prišlo nekaj na ušesa, da se de¬ lovno ljudstvo ne ogreva za Hoover¬ jevo kampanjo, še manj pa za carske generale na Finskem, za so • mokrate in socijalistične kateri so hitro zlezli nazaj ^ gorke zapečke v objemu ga razreda, ki jim tu in tam ® j/ iili, kadar se delavstvo POs(j ! H rvoje pravice, vrže kako 'cost, postavijo kakega socijaijj/ 1 ' 1 ga izdajalca v vladni stolec. * ganja ulogo proletarsko p aro ni vrtinec, za par piškavih /' vih zlatnikov. Luka Kristiforovič ima bodo in enakopravnost potom volitev? Zgodovina nam doka¬ zuje ravno obratno. Sedaj se pojavljajo novi po¬ litični Mojzesi med Slovenci. Tudi clevendski 100% socija- list več ne verjame v volitve, mogoče zato, ker ni bil izvo¬ ljen za mestnega odbornika. Sedaj so za nekako tretjo stranko, ki bi bila progresivna, liberalna in new dealska stran¬ ka. če se jim to posreči, bodo politični Mojzesi imeli kontro¬ lo nad njo in si postiljali svoje postelje, na volilce pa bodo pozabili. Dokler si delavstvo samo ne postavi prave delavske stranke, da bodo reprezentira- ni vsi delovni sloji, ne moremo pričakovati kaj boljšega. Ko pa bomo prišli tako daleč, se bo moral ta sistem ali izboljša¬ ti in deliti profite bolj pravič¬ no ali pa bodo izgubili vse in delali pot novemu, koopera¬ tivnemu sistemu, ko se bo pro¬ duciralo za potrebo in ne za profit. Ko pa dosežemo to toč¬ ko se bomo počutili močne in se ne bomo bali bodočnosti. Frank Dormish. Razne vesti Angleška vlada ne bo letos izdala svojega letnega “belega pisma” o diplomatičnih razpravah in pogaja¬ njih z Sovjetsko Unijo za obrambo malih narodov. V takem pismu, ako bi hotela biti objektivna in poštena, bi samo morala priznati, da je sama kriva, da ni prišlo do sporazuma in kolektivnega pakta proti fašističnim agresorjem in podjarmljevalcem. IRSKA IN ANGLIJA V Irski so nastali veliki nemiri in demonstracije, ko je pričela angle¬ ška vlada s silo zatirati boj za irsko neodvisnost in svobodo. Na tisoče ljudi se je zbralo in demonstriralo proti obešanju irskih junakov, ki so bili obdolženi, da so bili aktivni v osvobodilni akciji. VOLITVE V MEHIKI V Mehiki se vodi zelo vroča vo¬ lilna kampanja za bodočega pred¬ sednika. Ameriški časnikarski poro¬ čevalci napovedujejo revolucijo še pred volitvami. General Almazan, kandidat, katerega podpirajo mehi¬ ška reakcija, trockisti, ameriške in angleške oljne družbe, ki upajo, da bodo s pomočjo revolucije dobile spet mehiško olje v svoje roke, pa financirajo vstajo. Organizirano delavstvo in progre- sivci so združeni in bodo podpirali kandidaturo generala Avila Coman- cho, ki bo nadaljeval progresivno politiko mehiške revolucij onarne stranke, katero vodi sedaj vlada predsednika Cardenasa. CANKA RJEV G LASNIK Cankarjev Glasnik, mesečnik za leposlovje in pouk, ima v svoji fe¬ bruarski številki sledečo vsebino: Brez moke ni kruha, Ivan Molek: Izpoved Novega Američana, Ivan Jontez: Melanholija, Anton Šular: Z dežja pod kap, Novakov slovar, Ra¬ stlinstvo in živalstvo, Nekoliko spo¬ minov, Žensko poglavje: umetno hujšanje, Preko Alaske v Sibirijo, Tehnika zavarovanja, L J.: Ponovi¬ tev “Kralja na Betajnovi”, Naš ob¬ čni zbor, E. K.: Julkina zmota. E. K.: Drejčetova pot. — Cehkasjev glas¬ nik stane $3 na leto, posamezna šte¬ vilka pa 30c. Naslo v: Cankarjev Glassnik, 6411 St. Cla* r Ave., Cleve¬ land,' Ohio. snemalcev tudi med Slovenci i zavedajo, da je nemogoče ’ slj : ljudstvu in kapitalizmu v en( 3 istem času, ki so se uprli stopic,/ izdajalci v II internacionali, (/’' dijo, da se ljudstvo upira in d a J’ razum narekuje človeku, da rr^ presoja evropske kapitalistične •* trige tudi z delavskega stališč, * * * Slovenski veliki demokrat j e ; prisiljen priznati, da so poročil, Finske same gorostasne laži, tod,' jih vseeno naprej priobčuje 2t f nične. Njemu je vseeno, kako, čitatelji obsojajo, poglavitno j e j on verno stopica za hlapci i m J jalističnih vojn. , Neki detroitski zavedni rojaku,, je poslal izrezek iz Free Press a.f- nek, ki prekaša celo naše nap>. njake. Trdi, da Finci verujejo tl,. pitalistični sistem, da je Tjajtcp sistem na svetu, da se Finska to® brez da se bi državni aparat tli« v notranje zadeve. Toda poročcJ ni povedal, da finsko ljudstoo s ma nobene besede v vladi, da s grofi in veleposestniki, London, |! riz in Wall Street vladarji, ki nejt. pisno izkoriščajo finsko Ijudstoo, a jim kopiči bogastvo, samo pa glada- 1 , je in robuje. Taisti poročevalec h- di, da je Rusija zato napadla Finjfc ker jo prekaša v socijalizmu, ok nem še dodaja, da je iz istih razb gov Hitler zapustil finske /ašislia vladarje, kar je spet druga laž. IDEALEN ZAKONSKI TOVARIŠ Prva zahteva žensk in moških je zdravje Kakšen je .idealni za/conski dnji Odgovor na to priljubljeno temo a-| meriških magacinov so izračunali nekoliko tisoč odgovorov žena moških, ki so jih prejeli na vpraa no polo. Zanimivo je pri tem, da je najviša zahteva tako ameriških »| ikih kakor žensk, zdravje V podrobnem naj bi idealna meriška žena izpolnjevala sledeči pogoje: zdravje 23 procentov, lepi ta 16, volja do sreče 14, dobra oi leka 12, čut za družino in ljubezej do otrok 11, smisel za domačnost prilagodljivost 9, značaj in energ| 5 odstotkov. Stoodstotni idealni s konski mož pa sestoji iz 20 odst) kov zdravja, 15 odstotkov materi* nega uspeha, 13 odstotkov druž skega čuta, in 13 odstotkov prida* in volje do dela, 13 odstotkov etfj gije in značaja, 10 viteštva, 8 J stotkov dobre volje, 8 odstotkov j bre obleke. V tem seznamu “dobrih last* 6 zaman iščeš duhovnih vrlin. genca in bistroumnost sta c® kakor izobrazba po vsej pf® važni sestavini za idealen a®*' zakon. Med tem ko gre pri ^ čitno bolj za zunanje lastnosti, P lagajo pri moškem več vaan °y, materialne stvari in čednosti, čut za družino, voljo do dela,* gijo in vitestvo. Za žensko za* 5 odstotkov značajnosti P°P° > dočim naj bi je moški imel še' 13 odstotokv. Na moško lepoto Američan^ 81 kor kaže tabela, ne da mnof* jo časti na filmskem platni ^ zakonu ima rajši pridnega “ s , karja. Seveda pa je vprašaji *, se da zakonska sreča v res* 1 , raziti v odstotkih. Američan 1 J' iz ljubezni in zakona radi n ^ ste znanosti, ki se z njo vijo. Da so recepti za sd&J tega izvirajo, nekoliko P 1 ' 0 ' ne vrednosti, je najbolje iz tega, da ni nikjer na sveta ločitev zakona, kakor baš v njenih državah. ra f. ZAKAJ HOOVER P0D pl1 FINCE Herbert Hoover, ki zh ,ra P voljne prispevke za vojni 0 ^ sko gospodo, je končno sn e ^ in povedal naravnost, za . gj pomoč Finski. V govoru, a imel v Philadelphiji, je P° V T, / ji bogati avdijenci, da se 1 s I za finsko gospodo zato, ^ obenem vpliva na ameris jo eksh* sl ' da se nagne na desno. F inS , je primerjal z amerišk 0 Hoover je govoril v j ce y ,• klubu bankirjev in delodaP. i ndaU e .- lje je izjavil, da bo na je delo, dokler kongres ne pri® pomoč finskim belogar •disto* 1 NAPREj” J CETifcTER, IS. FEB. 1940. isi iz slovenskih naselbin v Ameriki V SLOVO! SVOJ rojstni Pittsburgh in nekaj tega in onega Pittsburgh, Pa — s to šte-jbo z “Naprejem” samo še po- v ilk9 za P u L st ; a ^ f Na Prej” | jačan in bo korakal naprej po pravilno začrtani delavski po¬ ti. Kot večletni odbornik lista si štejem v veliko čast, da sem mogel pomagati in graditi list in gibanje. Bilo je težkoč in raznih neupravičenih očitkov, toda kot zaveden delavec in prijatelj delavskega razreda se nisem nikoli ustrašil in ozi¬ ral na očitke in podtikanja, ker sem vedel, da ima vsaka dobra stvar veliko nasprotni¬ kov, ker sem vedel iz skušenj, da list zasleduje pravilno de¬ lavsko pot. Ob selitvi mu želim veliko napredka. Clevelandčanom pa kličem: ne ustrašite se dela, saj vas je veliko poštenih de¬ lcu cev, in ostali Slovenci bomo delali kot smo doslej za boliši “Naprej”. Anton Horvat. f>ennsylvanijo. Morda bo kdo trdil, da nimamo nobene sre- « e z listi, kar pa ne bo držalo le de “Napreja”, ker list ne re od nas zato, ker ga ne ma¬ ramo, ampak zato, ker je bil n a lanski konferenci narejen takšen sklep, da se ga preseli Cleveland, ki je najbolj lo- jricno mesto za list in naše gi- banje- Kljub temu, da s e list preseli v Cleveland pa bo vse- 6n0 služil še nadalje našim skupnim svrham in Pennsylva- n jja ne bo vsled tega nikakor prizadeta. Naj reče kdo kar hoče, ven- dar je bil “Naprej” edini slo¬ venski list, ki je izhajal v Pittsburghu brez malega pet jet. To je za nas rekord in ako vzamemo v obzir vse ostale o- kolščine, gledamo lahko z po- n0 som, da je bil baš Pittsburgh in progresivna Pennsylvanija, ti je dala ameriškim Sloven¬ cem najboljši delavski list, ki j e s svojim jedrnatim progra¬ mom in pisanjem prodiral in se razvijal v ostale slovenske na¬ selbine v Združenih državah in Kanadi, kjer je med mlajši¬ mi izseljenci našel veliko ra¬ zumevanja in podpore. Izdajanje takega lista ni bilo lahko kakor ne bo lahko v Clevelandu. Naši nasprotni¬ ki so res redki, toda zelo moč¬ ni. Vse težave smo in bomo premagali, kajti ljudstvo in naši naročniki so razumeli in razumejo, da se list bori za njihove interese in za slogo a- meriških Slovencev, kar je po¬ glavitno vprašnaje pred očmi vseh dobro mislečih rojakov. Stalno kazanje na napake ni ostalo brez rezultata. Nekate¬ ri nasprotniki so že spoznali, da se zastonj borijo proti listu in gibanju. Baš vsled tega je list postal še bolj priljubljen in vpliven povsod, kjer so ga naši delavci dobili v roke. Ka¬ kor med vsemi narodi, tako i- mamo tudi med Slovenci ne¬ kaj trdovratnih in zagrizenih posameznikov, ki bi še danes najrajši videli, da bi list' pro¬ padel, ki bi najrajši zatrli pro¬ gresivno idejo med slovenski¬ mi delavci, da bi jih še naprej varali in strašili z rdečim bav- bavom. če bi hotel naštevati vse za¬ sluge “Napreja” bi vzelo pre- Ve č prostora, pa tudi ni po¬ trebno, ker je vsem znano dej- sbvo, da so se prilike med ame¬ riškimi Slovenci precej izbolj* šale, odkar smo vedno kazali s Prstom na naj večje rane. Slovenski zavajalci so zelo Previdni in prisiljeni zavijati ^vojo robo, ker vedo, da jih bo Naprej” razkrinkal in pojas¬ ni vsako protidelavsko stali* Sce > katerega zavzemajo slo- ' ens ki listi in nekateri posa- ®*®2niki vedoma ali nevedo- ig a- iz in ial- i je no- a- leče ■P°-J ob- ;zen 10 , gija za- itot- rial- žin- iosti ner- od- do- osti' .teli- nafc> ne- riški li pr i na :akor >nef' st# lO#’ cdn« VABILO NA DOMAČO ZABAVO ka- S icef ,da v M". , ali -» iz- lel# e vr ” , b*' ki 12 ## vi & tol # 0 tli*, ki si ga je list prido- t v s Poštenim pisanjem o da- t asn jem položaju je prišel na- ' 5vnir » potom. Saj je vedno ^lin sodeloval v vseh delav- L “ a kcijah, v obrambi de- ' s b\a in tujerodcev, v uni* ' n na političnem polju, 0r s e tudi spodobi za po* , r oi m# & ,pir> 2» v i# b#’ ft/ yf el 3 Sl' Sl 5 ' -i& e in Detroit, Mich. — Detroit¬ skim rojakom in prijateljem petja naznanjam veselo vest, da smo spet obnovili pevski in dramatični zbor “Naprej”. Zbor je dobil lepo število do¬ brih pevcev kakor tudi lepo število podpornih članov. Na¬ črt zbora je, da goji izobraz¬ bo in kulturno delo v naši na¬ selbini za slovenski delavski sloj. Zbor “Naprej” je odsek Slovenskega delavskega doma. Vsako slovensko podjetje ozi¬ roma delavsko shajališče bi bilo brez kulturnega in pro¬ svetnega odseka mrtvo. Zato je priporočljivo vsem ljubite¬ ljem kulture in izobrazbe, da se pridružijo k nam, da bomo skupno in složno delovali za napredek. Zbor potrebuje vaše pomoči, vi pa zbora, ki se bo nesebično žrtvoval za narodni in delavski blagor. Slovenski pesniki so oboga¬ teli našo literaturo in glazbo, ker so hoteli s tem dvigniti naš narod na isto nivo z ostalimi kulturnimi in mnogo večjimi narodi. Ljudstvo jih ni nikoli moglo nagraditi s plačilom, a mi, ki smo tukaj svobodni in nekoliko v boljšem položaju, jih bomo najboljše nagradili s tem, da pojemo in prepeva¬ mo lepe slovenske melodije, ki oznanjajo Slovencem lepšo bodočnost, ki vabijo Slovence k slogi in sporazumu. Sloven¬ ski pesniki in pisatelji so za svoj narod žrtvovali mnogo, pevci in pevke pa imajo naj večji užitek od tega, da se zbe¬ rejo enkrat ali dvakrat v ted¬ nu in zapojejo vesele in otožne pesmi, ki nam slajšajo življe¬ nje in delajo kratek čas. Pevski zbor “Naprej” prire¬ di prosto domačo zabavo v so¬ boto dne 17. februarja, v Slo¬ venskem delavskem domu na 437 So. Livernois Ave. Vabi m0 vse prijatelje, da se udele¬ žite in s tem podpirate na en ali drugi način nase izobraze- valno delo. To nalogo bomo dosegli le s pomočjo in sode o vanjem vseh detroitskih Slo¬ vencev. delavski list in gibanje, v. i e porodilo okrog “Na- e Ja.” £ s lari pijonir v delav- ^ gibanju sem opazil, da ameriških Slovencev j je v pravo delavsko Predvsem’ je to resnica »j t Cev elandske Slovence, ki v° er antni in razumevajo it j a J‘ 8 tične intrige, kateie c *°^° podcenjevalo in a *° v aževalo, ko se je vsak 'ctv}] k, n delavski korak #lo i »tj pro- 2 raznimi priimki. Cie* 1 progresiven taboi Indianola, P a - Naj se po o gem času še jaz oglasim v našem priljubljenem delav¬ skem listu “Naprej”. Večina dopisnikov poroča o delav¬ skem položaju, bom pa še jaz malo opisal tukajšnje delav¬ ske razmere. V tukajšnjem premogorovu se je doslej še dosti dobro de¬ lalo, ali sedaj se nam obeta bolj pičli zaslužek, ker delav¬ ce bodo zamenjavali z stroji. Tri stroji že obratujejo in ka¬ kor slišimo je še na potu več drugih. — Namesto, da bi bil stroj človeku v mu pa kruh odjeda in povzro¬ ča nepotrebno trpljenje in glad, ker se delavstvo premalo zanima za delavske organiza¬ cije in politiko. Tudi v sosed¬ nih majnah že obratujejo z stroji, nakar je marsikje sle¬ dilo masno odpuščanje delav¬ cev. List “Naprej” se mi zelo do- pade, ker piše resnico, zato je naša dolžnost, da ga vsestran¬ sko podpiramo. Vsa čast cleve¬ landskim prijateljem lista, ko se tako vestno zavzemajo zanj. Upati je, da ga bodu tudi do¬ stojno sprejeli v svojo sl-edino, da ga še bolj razširijo in za¬ gotovijo njegov obstoj. Malo nečastno je za nas, da ga nismo bolj podpirali in ob¬ držali v naši sredini edinega delavskega lista, ali želimo mu v novem kraju več sreče in boljšega razumevanja. “Na¬ prej” bo ostal naš v principu. Priprave za drugi Slovenski dan so že v teku. Zadnja seja je tekla v pravem prijatelj¬ skem duhu in slogi. Vsi zboro¬ valci smo se razšli v veselem razpoloženju. Zasledujemo tudi dnevne novice iz vojskujoče Evrope. Po pisanju tukajšnjih listov se bi dalo sklepati, da bodo Rusi kmalu premagani od Fincev, katerih se menda nobena kro¬ gla ne prime. So menda iz lesa kot Charley Mc Carthy. Vsak trezno misleč človek lahko vi¬ di, da je to samo velika kapi¬ talistična propaganda proti Rusiji. Torej pozdravljen list “Na¬ prej” in želimo ti mnogo novih naročnikov in lažjo pot kakor je bila tukaj v Penni, ter nas obišči, če bo le mogoče, vsak teden s svojimi novicami! John Kokah PODPIRAJMO SLOVENSKI TISK Brooklyn, N. Y. — Kriza, v kateri se nahajamo že drugo desetletje, najbolj občuti de¬ lavski razred, ki pa ni odgovo¬ ren zanjo, čeprav mu očitajo vse mogoče in nemogoče stva¬ ri, tudi ni prizanašala sloven¬ skemu tisku v Ameriki. To se vidi v raznih listih, kjer uprav¬ niki opominjajo in prosijo na¬ ročnike, da pomagajo listu. Ni mi znano, koliko taki opomini zaležejo. Iz skušenj med ro¬ jaki pa sem sprevidel, da ne prav dosti. Saj nekateri sploh ,, . nočejo več čitati slovenskih , a^0s ^ an ■ ,e, ‘listov, dasiravno jim je sloven¬ ščina edini jezik, katerega ob¬ vladajo. Ako vprašaš tega ali onega, da se naroči na delavski list pa ti odgovori, da so vsi listi delavski. Le poglej na prvo stran in hitro se boš prepričal, da je list namenjen slovenskim delavcem v Ameriki. Saj smo vsi delavci. Slovenskih kapita¬ listov sploh ni, ako pa kateri misli da je ali pa bo, se zanje sploh ne splača tiskati lista. Torej slovenski listi se tiskajo za delovne ljudi, ki ga čitajo in vzdržujejo. Vprašanje pa je, če listi izvršujejo svojo dol¬ žnost napram rojakom, ki to z vso upravičenostjo pričakuje¬ jo, namreč da jih vzgajajo in izobražujejo v združevanju, slogi in pravilnejšemu delav¬ skemu duhu? Ni moj namen soditi ali obsojati. Sodijo naj tisti, ki so bili v starem kraju in tudi tukaj med revnimi in zatiranimi najbolj revni in za¬ tirani. Tisti delavci, ki so pri¬ šli sem, da si tukaj po možno¬ sti izboljšajo siromašni polo¬ žaj, da postanejb svobodni in neodvisni. Tisti sinovi in hčere, za katere mati Slovenija ni i- mela kruha, da bi se do sitega najeli. Po večini mali, preza¬ dolženi posestniki, rokodelci, tovarniški delavci, bajtarji in “gostači dninarji”, kakor so jih nazivali doma, ki so bili vsem v napotje in nadlogo, vsak se je imel pravico spodti- kati vanje in jih prezirati sa¬ mo zato, ker so bili revni, brez veljave, manjvredni ljudje. Ti slovenski izseljenci tvo¬ rijo 95% ali pa še več našega življa tukaj. Ti so povsod ste¬ ber slovenskega naroda. Ker poleg slovenskih listov čitamo življenja. Zato prijatelji, de¬ lujte za delavski tisk, posebno za list “Naprej”, da ga vzdr¬ žimo, zato ker je potreben, ki ni samo po imenu delavski list ampak tudi po svojem pisanju in mišljenju. Lastniki lista so delavci in naročniki sami. Ni ma za seboj nobene korpora¬ cije ali kake organizacije, 1 bi ga ovirala in mu diktiral smernice. Vzdržuje se samo naročnino in prostovoljnir drugemu. Kritika je vedno dobrodo¬ šla,, mislim poštena in kon¬ struktivna kritika. Treba je pokazati napake ne pa blatiti iz namena, da se zatre. Dose¬ danji kritiki “Napreja” ne po¬ bijajo resnic, ampak samo bla¬ tijo. terega tudi zasluži, prosim vse čitatelje ii nike, da list širijo, naročnino pravočasno in mu v jedru pripada. Naročnik. IZ MOON RUNA Torej na veselo svidenje 17.« februarja zvečer S. D. D. Vstopnina je Rahor FRANCIJA IZGANJA ŠPANSKE JUNAKE Nedemokratična francoska vlada, v kateri sodelujejo socijalisti,^ plenila ves denar, so pomoč sP3 n koncentracijskih ta- se nahajal Velik o število nahajali boriščih v - g anske repu- naj boljših v izroč ila generalu blikanske vi . obra čunal na Franku, ki bo z njrm ^ grQ _ znan iaslstlČ ” lo pre gnala vse begun- Zij °kfse°nočejo vrniti prostovoljno POZDRAV IZ KAN SAS CITY Kansas City, Kans. — Po¬ šiljam $30.00 za selitev in pod¬ poro “Napreja”. Imeli smo lep uspeh na plesni zabavi, pa še bi bilo boljše, ko bi ne bjla ta¬ ko strašna zima. Že zadnjič sem omenila, da so prijatelji R, G. s pomočjo Community Players priredili zabavo za o- ba lista. Čist dobiček je bil $47.70. K temu je Kris daro¬ val $1.00, neimenovani $5.00 in podpisana 65c, tako da zne¬ se naš delež skupaj ravno $30.00. Tem potom se najlepše za¬ hvaljujem v imenu “Napreja” Community Players, ki so nam veliko pripomogli, da je zaba¬ va dobro uspela. Pri nas je križ, ker so sta¬ rejši ljudje navadno doma. Tudi sama sem stara, pa ven dar me veseli delovati t ko¬ rist delavskega razreda, in če je še dobra godba, se včasih potepta z nogo pod mizo. Gostom ,ki bodo zbrani pri sprejemnem banketu v Cleve¬ landu, pa želim lepo zabavo, listu pa obilo uspeha. Naprej “NAPREJ”! Mary Kvaternik. za „ onanijo. Isto tako postopajo fran¬ coske oblasti z begunci drugih dr¬ žav z Nemci, Jugoslovani, Italijani. Mlade ljudi Pa.^o, da v^op„ 0 v Legijo tujcev, ki sluzijo v Afriki, ali pa bodo vržem iz Francije. še druge, moramo biti pri tem 1 previdni, da beremo samo na¬ predne delavske liste. časopisi igrajo danes zelo važno vlogo. Kdor kontrolira časopisje ta kontrolira do go¬ tove meje tudi javno mnenje. Javno mnenje pa se lahko u- smeri v dobro ali zlo delavstva. In ker delavci ne kontrolirajo časopisja in tiska v splošnem, večina je sve v rokah bankir¬ jev in monopolistov, si lahko mislimo, da ne bodo nikdar u- smerjali javnega mnenja v prilog delavstvu ampak obrat¬ no. Večino javnega mnenja tvori delavno ljudstvo,* ampak taki delavci, ki nimajo razred¬ ne zavesti in niso dovolj izo¬ braženi v delavskih vpraša¬ njih. Dosti je pa tudi takih, ki razumejo pa nočejo biti na de¬ lavski strani, nekateri so za to plačani, drugi zopet delajo zastonj in pričakujejo, da jih bo kdo za to nagradil na eden ali drugi način. Vselej in v vsakem slučaju pa na škodo svojega bližnjega. Te vrste ljudje niso nič drugega kakor sebičneži prve vrste in njim je mar samo kako bi sebi koristi¬ li. Povsod se slišijo njihovi gla¬ sovi: kdo mi pa kaj da; kaj me brigajo drugi itd. Ob takih prilikah mi pride na misel ti¬ sti osel, ki je rekel samo da i- mam jaz travo . . . Za nas delavce ne velja pra¬ vilo “razdiraj in vladaj”, am¬ pak združi se za izboljašnje Moon Run, Pa. — Želim 0- pisati našo mizerijo. Tal zvani “kontri piti” slabo bratujejo. Solar majna ti počiva že dva meseca. 1 Pittsburgh Coal je delalo majnerjev. Vzlic slabih razmer pa na- sporazum. davna letna seji je izvolila sledeči odbor za le to 1940: Ernest Butya, preds. William Pintar, podpreds.; Anthony Pintar, tajnik; Albert Jerala, blagajnik; Joe Krall, zapisnikar. Nadzorni odbor: Gertrude Gorjup, Louis Knou- se, Frank Deyak, Frank Re¬ ven in Frank Dolence. Oskrb¬ nik doma je Victor Butya, mlajši; hišni odbor: William Pintar, Fred. Riddle in Valen¬ tin Urankar. Za list pa sem naredil koli¬ kor je bilo mogoče. Nekateri mislijo, da se kdo od tega živi, zato ne cenijo požrtvovalnega )dela za korist vseh revežev. Frank Reven. LEPO USPELA “PRIMOR¬ SKA NOČ” V E. PITTS¬ BURGHU E. Pittsburgh, Pa. — Poro čam vam, da je naša priredi¬ tev proslave Pusta in “Primor¬ ske noči” zelo dobro vspela kljub hudi zimi, ki nas je o- biskala. čistega dobička smo imeli $87.61, kar smo razdelili za razne delavske svrhe. Za “Naprej” smo določili vsoto $10.00, da se jo izroči na spre¬ jemnem banketu v Clevelan¬ du. Prireditev smo organizirale same ženske in to v zelo krat¬ kem času. Moški so se nam smejali, toda kdor pozna raz¬ položenje Primorcev in zaved¬ nih delavcev, se ne sme nikdar čuditi, posebno kadar se gre v koristne svrhe. Naši gosti so bili zelo zado¬ voljni. Sploh je bila cela pri¬ reditev prirejena čisto po naši stari primorski šegi. Tripi, do¬ mače klobase in zelje. Vse najboljše. Tem potom se zahvaljuje¬ mo vsem posetnikom in se pri¬ poročamo za pi*ihodnje leto. Primorke. MAYFLOWER D AIRY F. J. RACE AND SONS, PROP. 448 EAST 158 STREET CLEVELAND, OHIO ANTH0NY SALAMAN GROCERIES & COLD MEATS 16024 GROVEWOOD AVE. CLEVELAND, OHIO WATERL00 RECREATION JOE POZELNIK, LASTNIK LlQUORS and W1NES 15721 WATERL00 RD. CLEVELAND, OHIO ma LOUIS MAJER WE FIT BY X-RAY TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6410 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND , OHIO N0RW00D APPLIANCE & FURNITURE TRI TRGOVINE 6104 in 6119 St Clair Ave. - 819 E. 185 St., Cleveland, 0. JERRY BOHINC & JOHN SUŠNIK, lastnika Stran 3 ČETRTEK', 15. FEB. 1940. "NAPREJ” ZAKAJ SE LIST SELI V CLEVELAND? Cleveland, O. — Dolgo let¬ na želja clevelandskih naroč¬ nikov in prijateljev našega li¬ sta se je končno uresničila. Večkrat smo se naravnost ču¬ dili, ko smo šli okrog naših za¬ vednih delavcev, ko so se tako radi naročali na list, ki nima para med Slovenci. Razlikuje se najbolj v tem, da se nikoli! ne odreka svoje dolžnosti na -1 pram delavskim slojem, da zavzema odločno stališče in pojasnjuje najvažnejše dogod¬ ke v najpravilnejšem praven. cev, ki potrebuje neodvisen delavski list, da s tem postane slovenski Cleveland prvi v vseh ozirih. “Naprej” je med sloven¬ skim delavnim ljudstvom naj- I bolj priljubljen list, kar potr- ) ju je dejstvo, da se je tukaj najbolj širil. Mogoče ni zado¬ stil vsem našim potrebam, se ! ni mogel dotakniti vseh važnih I dogodkov doma in v svetu, kar je skoraj nemogoče, do- Ikler ne bo izhajal bolj pogo- stoma kakor si vsak želi. To- Clevelanclski naročniki so da upamo, da bo v bodoče še že v prvi številki “Napreja” bolj odločno zastopal naše videli, da je to list, ki se peča samo z najvažnejšimi življen- skimi in političnimi problemi delavstva, list ki ni nevtralen, kadar je treba zagovarjati eno ali drugo važno zadevo, mar¬ več je list, ki izraža težnje vsega slovenskega delovnega ljudstva v Združenih državah in Kanadi, da pričnemo enkrat resno misliti na skupno sode¬ lovanje brez razlike na verska in politična mišljenja. skupne interese, kajti samo v Clevelandu ima dovolj podla¬ ge in pa najboljšo priliko, da spozna še bolj težnje zaved¬ nega delavstva, da bo še bolj razumel probleme slovenskih izseljencev, ki smo tukaj zbra¬ ni v velikem številu, kjer se pogovarjamo in razpravljamo o naših vsakdanjih težavah. Naklonjenost naših naroč¬ nikov v Clevelandu nas je ve¬ dno bolj in bolj gonila na delo za list. Poznavajoč mnenje na¬ ših naročnikov, poznavajoč politični položaj in razmere a- meriških Slovencev, posebno pa naše razmere v Clevelandu, katerega se je dolgo zapostav¬ ljajo in podcenjevalo, smo pri¬ šli na idejo, da tak list kakor- šen je “Naprej” bo več kori¬ stil splošnim interesom, ako se bi presilil v Cleveland. Ko nam je postalo jasno, da ima¬ mo dovolj razlogov za selitev, so clevelandski prijatelji li¬ sta prinesli to vprašanje pred zadnjo konferenco v Cleve¬ landu, ki je po daljši razpravi ugotovila, da je selitev logična in potrebna, kajti Cleveland je središče ameriških Sloven- Iz razloga, ker je selitev li¬ sta važna zadeva in posebna čast za vse clevelandske roja¬ ke, je treba list sprejeti v na¬ šo sredino na temu primeren način. Odbor in prijatelji lista pripravljajo sprejemni banket, ki se bo vršil v soboto dne 17. februarja v Slov. Del. Domu. Banketa se bo udeležilo več zunanjih gostov, ki bodo pri¬ šli pozdraviti selitev in nas podpreti v našem prizadeva- nju. Poleg okusne večerje bo na programu nekaj zabave in dobri govorniki, ki bodo v svo¬ jih kratkih govorih povedali marsikaj, česar nismo doslej slišali. Zato vabim vse prijate¬ lje lista in delavske sloge, da se udeležijo sprejemnega ban¬ keta, da s tem pokažemo svojo lojalnost napram listu ,ki go¬ vori in deluje v našem intere¬ su. Anton Janša. VADNALOV KVARTET, KATEREGA JE “NAPREJ” PREDSTAVIL PRVIČ V PENNL O BANKETU IN SELITVI Collinvvood, O. — Sklepi zadnje konference so se kon¬ čno uresničili. “Naprej” se preseli v Cleveland in sicer dne 17. februarja. Slavnost se bo vršila z sprejemnim banketom v soboto zvečer 17. februarja v Slovenskem Delavskem Do¬ mu na 15335 Waterloo Rd. Večerja se bo pričela servira¬ ti ob 7 uri zvečer. Program vsebuje razne za¬ bavne točke, sodelujejo tri pevska zbora in sicer: Jadran, Sloga in Slovan, famozni Vad¬ nalov kvartet bo podal nekaj točk in igral za ples po kon¬ čanem slavnostnem programu. Na programu je tudi par do¬ brih govornikov, ki nam bodo na kratko razložili cilje naše¬ ga lista. do, da je to pravilno in nujno, čas je že, da delamo skupaj z vsemi strujami, ki se trudijo za izboljšanje življenskega obstoja. Izboljšanje položaja je odvisno od nas delavcev, kar je povdarjal Abraham Lincoln, ko je zapisal značil¬ ne besede: delavec je odvisen od kapitala, ampak kapital je sad in proizvod delavca, ki zasluži več priznanja. Lincoln je svaril ljudstvo pred toriji, ki nam vedno pravijo: ti de¬ laj, jaz te bom priganjal; trpi kakor živina, jaz se bom vese¬ lil in užival sad tvojega dela. Ko smo glasovali za selitev lista smo se dobro zavedali ve¬ like odgovornosti in težave. Nasprotnikov se ne ustrašimo, ker jih poznamo. Mi smo bili trdno prepričani in smo še da¬ nes, da bodo vsi zvesti naroč¬ niki in prijatelji v drugih dr¬ žavah in mestih stali ob stra¬ ni in pomagali novemu odbo¬ ru s tem, da bodo organizirali svoje sile v pridobivanju no¬ vih in obnovljenih naročnin, da bodo prirejali zabavne ve¬ čere, shode in pojasnjevali da¬ našnji nevarni položaj, kar je delovnemu ljudstvu najbolj potrebno, da bo zavzemalo pravilno stališče. Pri tem pa nam bo največ pomagal list, ki ima to specijalno nalogo, da nam na toleranten način pomaga do lepšega razume¬ vanja in sodelovanja v delav¬ skih borbah, kajti vsem je znan pregovor: v slogi je moč! — Lincoln je imel prav: de¬ lavec je višji od kapitala. To¬ da brez organizacije nas ne bodo slišali. Poleg tega nam je potrebna tudi izobrazba, spo¬ znanje, da se bo delavstvo za- moglo osvoboditi le skozi is¬ krene delavske organizacije. Iz Fisher Bory lokala 45 DRUŠTVO “ZDRUŽENI BRATJE” ŠTEV. 26 S. S. P-Z. Vabimo novo člane za odrasli in mladinski oddelek. Izdelujem vsake vrste HARMONIJ po najnovejšem modelu in zmernih cenah Se priporočam J- MIKUŠ 6607 EDNA AVE. CLEVELAND, OHIO Vadnalov! bodo otvorili sprejemni banket. Po slavnosti pa bodo igrali za goste. VSPORED SPREJEMNEGA BANKETA SERVIRANJE VEČERJE OD 7 URE NAPREJ. 1. Vadnalov 'kvartet 2. Otvoritev, Ahacij Prezelj, preds. omizja 3. Sprejemni pozdrav, J. E. Lokar, preds. Slov. del. doma 4. Nastop pevskega društva “Jadran” 5. Pozdravni govor, Steve Dedier, urednik srbskega delav¬ skega lista “Slobodne Reči” 6. Nastop pevskega društva “Sloga” 7. Pozdravni govor, F. Borič 8. Nastop pevskega društva “Slovan” 9. Glavni govornik, Joseph Kotar iz Detroit, Mich. Temu sledi ples in prosta zabava. Za ples bo igral Vadnalov kvartet. KDO JE BIL V PRAVEM? Cleveland, O. — Predprete¬ kli petek se je vršila seja del¬ ničarjev Slovenskega delav¬ skega doma, katero je otvoril predsednik direktorija, nakar se je pričela nominacija za predsednika seje. Nominacijo sta sprejela br. Matt Petrovich in Frank Barbich, nakar se je prešlo h glasovanju, ki je iz¬ padlo sledeče: Petrovich 139, Barbich pa 39 glasov. Pred glasovanjem je bil stavljen predlog, da kdor izmed obeh bo dobil manjše število glasov, bo avtomatično postal podpredsednik zborovanja, pakar je bil br. Barbich avto¬ matično izvoljen za podpred¬ sednika, da se je prihranilo na času. Za zapisnikarico je bila izvoljena sestra Matko. so bili izvoljeni: Žigman, Lam¬ pe, H. Princ, jakin in Princ. Vse slovenske delavce pri Fisher Body se opozarja na važne volitve, ki se bodo vršile v kratkem, šlo se bo, ali bomo zastopani potom CIO avtne li¬ nije ali pa nas spodrinejo in nam nataknejo kompanijsko unijo, ki se ne bo borila za na¬ še pravice. Bodimo zelo pre¬ vidni. Ako je kdo pasiven član unije ali ako je celo opustil u- nijo, pristopite takoj nazaj, kajti gorje nam ako se kompa- niji posreči zatreti našo unijo. Ponekod so se take volitve že vršile in povsod je zmagala večina za CIO. Nato je sledilo daljše poro¬ čilo predsec^nika brata John Lokarja, ki je podrobno poro¬ čal o težavah pri novih dode¬ lavah, o opoziciji in o sedanjem stanju razmer. Brat Coff, taj¬ nik, je podal pregledno poro¬ čilo o finančnem uspehu, iz katerega je bilo razvidno, da je imel Slovenski delavski dom lansko leto $68,143.00 letnih dohodkov, in $15,359.51 čistega prebitka. Podana so bila poročila drugih uradnikov in članov direktorija. Kot predsednika SDD je moja dolžnost, da vam podam čitatelji, kratko poročilo o po¬ ložaju našega -novega prizid¬ ka. Lanskega junija sem pri¬ pravil predhodno finančno po¬ ročilo o tem, koliko nam bi no¬ vi prizidek donašal. To poroči¬ lo, ki je izzvalo mnogo zmeš¬ njave, je izkazovalo $6,400,- 000 čistega dobička na leto. Skoro vsak je smatral to moje poročilo za nekako vabo ali “smoke sereen” in temu po¬ ročilu ni verjel. Dejanski izkaz za prve tri in pol meseca 0- bratovanja kegljišča pa izka¬ zuje $8,894.50 dohodkov in $3,772.76 stroškov, ali v četrt letu $5,121.74 dejanskega do¬ bička. Balinišča za 3 in pol me¬ seca kažejo $2,646.82 dohod¬ kov, stroškov pa 1,613.02. čisti dobiček pa znaza $1,022.80.— Dohodki v našem bar roomu so se zvišali za nad $1,000.00 mesečno, torej smo'imeli z no¬ vim prizidkom v treh in pol meseca* $7,000 čistega dobi¬ čka, kar je več, kot je znašal celoletni čisti dobiček brez prizidka. Slovenskega delavskega doma. V nedeljo se je vršila ves dan seja, na kateri se je sestal novi direktorij, ki je izvolil sledeče: John E. Lokar, pred¬ sednik; Matt Petrovich, pod¬ predsednik; Vincent Coff, tanjik*; Louis Levstik, blagaj¬ nik; Ludwig Samabor, zapis¬ nikar; James Kozel, Anton Žigman in Tony Primc, člani nadzornega odbora; John E. Lokar, Albin Primc, Frank Ka¬ lin, člani gradbenega odbora; John Pugel, Mike Jakin in Henry Primc, člani rekreacij¬ skega odbora; Chas. Lampe, A. Primc, Vincent Coff in Lud- wig Sanabor, člani prosvetne¬ ga odbora; Ted. Lauric in John Pugel, nadzornika rekreacij¬ ske divizije, Bilo je j sprejetih tudi več važnih izprememb, odglasova- ne so bile drastične redukcije pri oddajanju dvoran. Za klu- bove prostore je bil imenovan novi manager. Na mesto hiš¬ nika Louis Požara, ki je resig- niral, je bil izvoljen Mr. Frank Marash, ki je zavzel svoje no¬ vo mesto. Epavec je ostal še nadalje kot manager balinišč. Ob sklepu tega poročila naj mi bo dovoljeno pozvati vse na sodelovanje, da bomo vsi del¬ ničarji in direktorji vršili v polni meri svoje dolžnosti. Prejmite vsi mojo iskreno za¬ hvalo za vaše upoštevanje uvaževanje mojega dela. S prijateljskim pozdravom, John E. Lokar “BLEJSKO JEZERO” ŠTEV. 27 S- D. Z. COLLINWOOD, OHIO Phone: EN. 2759 LOUIS PEČENKO BARVA R, PAPIR AR IN DEKORETOR U NIJ S K O DELO 7308 HECKER AVE. CLEVELAND, 0. PEVSKI ZBOR “SLOGA” V CLEVELANDU vabi vse prijatelje petja, da pristopijo k društvu in se vadijo petja. Naše društvo deluje za delavski razred in njegove kulturne vrednote. m ZANIMANJE ZA “NAPREJ” V CLEVELANDU Danes se deluje za združe¬ nje unijskega gibanja, kajti le na ta način bomo postali moč¬ ni. Toda pri tem nam je treba dober delavski tisk. Naprejev- ci tukaj lahko mnogo pomaga¬ mo, ker slovenski delavci ve- Anna Urbas. — Eksekutiva avtne unije CIO dela načrt za veliko or- ganizatorično kampanjo za delavce v Fordovem “vino¬ gradu”. Kampanja se bo pri¬ čela takoj, ko bodo končane volitve v 64 avtnih tovarnah. Prihodnji večer se je vpo- rabilo s poročili odbora za pravila, za katera je bila spre¬ jeta popolnoma nova oblika. Tretji večer se je vršilo več diskuzij za izboljšanje Doma in volitev nčvega direktorija. Toda petero jih ni kandidira¬ lo ; Lokar, Coff, Levstig, Lau- rič in Kozel niso bili kandidat- je, ker so bili le ti izvoljeni lan¬ sko leto za dobo dveh let. Novi direktorji, ki so bili izvoljeni za dobo dveh let, so: Sanabor, Petrovich, A. Primc, Pugel in Kalin. Za dobo enega leta pa Želim, da bi vsi oni, ki so tako zelo ropotali in nam pov¬ zročili tolikov težav, zdaj spo¬ znali, da so bojevali izgublje¬ no bitko za veliko stvar. Slovenski delavski dom je danes v ospredju v vsej deželi in če vsa znamenja ne varajo bo leta 1940 v Slovenskem de¬ lavskem domu nad $85,000.00 skupnih dohodkov. Ako pa hočemo to doseči, potrebuje¬ mo sodelovanje vsakega po¬ sameznika. Kar je bilo, naj bo pozabljeno: pojdimo zdaj združeno na delo za skupno stvar. Jaz, ki sem moral utrpe¬ ti najtežje breme kritike in obsodb, sem pripralvjen na skupno delo z vsemi za korist COMPLIMENTS OF JOHN MIHELICH 1170 E. 74th STREET CLEVELAND, OHIO Cleveland, O. — Zadnjič smo imeli zabavni večer pri naših^ splošno znanih Ivanu in Tilki Benigerju, kjer smo ple¬ sali in se prijetno zabavali , v njihovih novih prostorih zunaj na farmi v Uorth Royaltonu. V veseli družbi smo razmo- trivali o vsem, kar nas teži in pritiska k tlom. Spomnili smo se tudi lista “Naprej”, ki se bo kmalu preselil v našo me¬ sto. V to s vrh o in za pozdrav smo plesali “poster tanc”, ki je prinesel lepo vsoto $9.00. K temu je še Ivan dodal $1.00, Tavžel pa 50c, kar je vse sku¬ paj prineslo vsoto $10.50 kot dar omenjene vesele družbe. . Poročevalec. Pripomba uprave: Denar smo prejeli že prej, za kar se piisrčno zahvaljujemo vsem gostom kakor tudi prijateljem Tilki m Ivanu. Naši prijatelji se radi zabavajo, zato jih pro¬ simo, da se pri zabavah spom- mjo tudj na svoj list, da bo boljši m bolj pogostoma izha¬ jal. Phone: HE. 3417 MAX BACAL , % COMPLIMENT OF THE i ADD1S0N FURNITURE & RADIO CO. “COMPLETE HOME FURNISHERS” 7210 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO ZAKRAJŠEK Phone: EN. 31^ FUNERAL IZ UREDNIŠTVA: Vsled pomanjkanja prosto¬ ra so nekateri prispevki izo¬ stali za drugo številko. 6016 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0HI° Phone: EN. 3142 CLEVELAND P0ULTRY CO., INC WHOLESALE AND RETAIL PouItry and Eggs — We Specialize in Wedding« 4323 SUPERIOR AVE. CLEVELAND, OH 1 Phone: KE. 5152 JOHN ROBICH general ruilding contraCT^ 20421 ARBOR AVE. EUCLID , 01,1(1 ČETRTEK, 1 5. FEB . 1940. POZDRAVI POSAMEZNIKOV “NAPREJ” Stran 5 (Nekat eri izmed prispevkov so bili poslani reviji, zato priobcamo v slavnostni številki) jih nHOOKLYN> 74. Y. p jge Koroshec $3.80 Po $l- 00: K Jelusich in Ivan Rucigay po 50c- Mex Peshel in Pet in Pol po 25c: jj_ Tffiebel, P. Arlich, Vinko Orlich, j Zidar, J■ Kerk, John Ulcich. SKUPAJ $8.30 lbra l Prijatelj N apr e ja. iROOKLYN, N. Y. liriko Cotar $5.00 A nthony Yancic $2.00 po 5 Oc: j Corel, Jennie Brusich, Joseph Križman, Frank Musich peter Križman 25c. SKUPAJ $9.25. Zbral John Gerzel. b ROOKLYN, N. Y. K. Jelusich $2.00 po $1-00.' B. Stekar, K. Majdič, M. Peshel po SC c: M. Novak, Stanko Lustica, Fredy prescak, J. Corel po 25c: Jože Barkovich in Peter Karlovich SKUPAJ $7.45. Ital K. Jelusich. brooklyn, n. y. PO $1.00: Frank Kovacich, E. Covacich, F. Kobilca po 25c: Andrew Semolič, Fritz Landerman, Steve Zylka, Josephine Peshel, O. Novak, K. Majdič, F. Capuder, An- irew Paulich. SKUPAJ $5.00. Zbral Frank Kovacich. CLEVELAND, OHIO Po $100: M. Pcrkovich, Tomj Mark Po 50c: Andy Vi rt, Z. Mohorich, Anton Novak, Peter Dujmovich, Martin Plut, John Lokar st., Joe Gruden, Joe Leonard, Po 25c: Joe Qaulla, L. Bclaj, Jennie Med¬ ved, Mike Poklar, J. Beniger, N. N., D. Basich, Suženj, Delavec, T. Bo- Ue, ..Joe Strukel, ..Andy ..Hočevar, Frank Smith, Anthoni/ Šray, Joe Champa. J. Lenard 20c, N. N. 17c. SKUPAJ $10.12. Zbral T. J. S. CLEVELAND, OHIO F. P. iz New Yorka $5.00 Po $1.00: Anton Janša, Joe Belaj, Josephine Ta vzel, F. Y. iz Clevelanda, Frank Arico, Tillie Beniger Po 50c: Anton Žnidaršič, Ann Snijdcr, Ol¬ ju Kern Po 25c: Vin/co Ujčič, Frank Arko, Joe Ba- n ga, Ivan Homovec, John Medvc- fitch, Agnes Davis SKUPAJ $15.00. Zbral Anton Janša. CLEVELAND, OHIO Pevski zbor “Sloga” $5.00 p o $1.00: Mr. & Air s. John Beniger, Mr. & Mrs. Joe Hrvatin Frank Luduiig 50c Po 25c: P 0T n/ Mark, Jos. Udovich skupaj $ Sm bral J° se Ph Hrvatin. LETROif, M1CH. ]ose Ph Kotar $2.00 ack Kapel $1.00 Joe Travnik 26 c Po 25c: / ohn Barich, Joseph, John Bahor, M Ph Wesel, Frank Roža, Felix “ Rudolph Zore SKUpaj O VELIKI STAVKI V CHAPUT HUGHESI HITLER ORGANIZIRA Zbral $5.01. Jack Kapel. ^TROIT, Mic h. , Seph Kotar $10.00 0se P h Smoltz Pr, $5.00 ank Modic $2.00 $ 100 : ‘Qho r Kotar, Matija Klarich, John ^ ®kitnik, John Barich, Jack ^°S0c' Peter Verderbar Napreja, N. N., Valentin P 0 Alojz Gorenc- V eph 7ar ifco, John Barich, John C eo !! ch > Strizich, Joseph Bahor, Koc ian, v. Travnik, ..M. Stre¬ la °bert Travnik, Joseph Gobo, ^Ve^ rUm ’ Antoni Spendal, Joe \!^ PAj $20.25. a Kotar-Kapcl. Nir. Midi. >evki %e n s Ku. Katin $3.50 ZC, U ?AJ $7.00. iz Detroita $3.50 ' fal J oh n Rimač. V*17 Pr,:. Kocie i $100 WIS. a ra nk l, iarovt 50c Joe Kratchnik, Martin Leskovshek, Frank Peric, Anton C. Ermenc. SKUPAJ $2.50. Zbral A. C. Ermenc. GLEASON, WIS. L. Drobnich $1.00. MILWAUKEE, W1S. A. C. Ermenc $1.00 Frank Peritz 50c Po 25c: ^Latvrence Zaverl, Sophia Stamp- SKUPAJ $2.00. Zbrala S. Stampfel. PUEBLO, COLO. L. Korošec $1.00 J. Hočevar 25c SKUPAJ $1.25. Zbral L. Korošec. MOON RUN, PA. Jacob Mahovne 50c, N. N. 30c Tom Groum 35c Po 25c: Valentin Kralj, John Skvarča, E. Butya, Fred Riddle, Victor Butya,Jr., Tony Knouse, Henry Kness, Frank Dolenc, Joseph Ule Imperial, Pa., Joseph Klobčar, Sr. Jq$eph Knovz 5c. SKUPAJ $3.70. Zbral Frank Reven. JOHNSTOVVN, PA. Joe Planton $2.75 John Kobal $1.00 Frank Pavlovich 5Oc Po 25c: Mike Krajina, Andy Polsar, Louis Škidel. SKUPAJ $5.00. Zbral Joe Planton. PITTSBURGH, PA. Matt Medved $2.00 Prijatelj Napreja (Clev.) $2.00 Po $1.00: Sam Zrncic, J. Maurovic Po 5 Oc: Martin Gosenca, Paško Bara Po 25c: John Delach, N. Broz, John Pintar Anton Leskovec 20c Po lOc: John Barkovič, J. Oreskovič F. Palčič 5c. SKUPAJ $8.20. Zbral G. Witkovich. PITTSBURGH, PA. J. V. $1.00 Po 50c: Matt Rogina, J. Z., Strabane, Pa Po 25c: Marko Terzič, J. Rajnovič, N. N., Joe Vrček, J. Sedmak, Strabane, Pa. SKUPAJ $3.25 Zbral Matt Spoler. CHESVVICK, PA. Po 50c: Louis Ramšek, Anton Bole John Orišek 25c SKUPAJ $1.25. Zbrala C. Samec. JEANNETTE, PA. Steve Vukas $5.00. CUDDY, PA. Anton Shaffer 50c. BRODERICK, CALIF. Joe Cerosh 5Oc. ECCLES, W. VA. Po 50c: . . . Frank Grahovac, Nick Krajnovich John Canchar 28, Nick KeUsh 25c Joe Smicich 12c, Hrvatich lic, Nick Donovich 15c, Louis Smelech lOc. SKUPAJ $2.11. Zbral N. Kelich. S. PORCUP1NE, ONT-, CANADA P °L $ Ostanek, T. Posich, F. Pfeifer, P. Stydohar P ° AT Ppsun L. Budak, M. T. Zupan, N. Pesun, p Culumonic, N. Badavinac, Joe Ran diš SKUPAJ $7.00. Zbral L. Ostanek. KIRKLAND LAKE, CANADA Po $1.00: rtnuch John ..Joe Kobetič, Joseph Rauch, Ja,kše, Ivan Rudnički P °Tony Kasun, S. Stankov. SKUPAJ $5-00. Zbral L. Zdravje. TIMMINS, CANADA F. Brkopec $1.00 Po 50c: Joe Štimac ro žagar, Matt Plut VbVccH, T. Šporar. J- Šuštar, s. Fugina, N. N. SKUPAJ $4.25. Zbrala Mary Smrke. TIMMINS, CANADA Safar $L50, Zupančič $L.5 Po $1-00. cnniar Starič, Slak, "M savuom, ester gSiac, .4,.»* ^%‘Zf Šuštar, 7Sc, Louis Turk Chap U t Hughes, Kanada. — Poročam o rudarski stavki iz naselbin Kirkland Lake in Chaput Hughes. Tiče se druž- e ’ ki ima zelo globoko izko¬ pane navpične rove. Gospo- je kompanisti so mislili, da i- majo sedaj priliko, da nas de- avce še malo bolj poženejo in iztisnejo še več profita, da še bolj zvišajo svoje visoke dividende. Ko smo ji stavili zahteve za kolektivno zastop¬ ništvo so nastopili čisto v skla¬ du s svojo staro taktiko. Daja¬ li so nam le prazne obljube in metali pesek v oči. Pri Teck-Hughes družbi je zaposleno 657 delavcev. Smo še precej dobro organizirani v lokalu 240. To kar je družbo najbolj bolelo. Poskusili so ka¬ ko bi razbili našo solidarnost in oporo — unijo. Ko so vide¬ li, da se bliža odločilna stav¬ ka, so brez kakega najmanj¬ šega povoda odpustili 50 de¬ lavcev, med njimi take, ki so bili najbolj zavedni. Mislila je, da nas bo s tem prestrašila in počepala. Izpadlo pa je ravno nasprotno. Lokal 240 je pričel razgo¬ vore pred 3 meseci, da bi dru¬ žba priznala našo unijo za predstavnico vseh delavcev. Dolgo je družba zavlačevala pregovore. Poslovodja je ved¬ no trdil, da on ne more poma¬ gati, da naj počakamo da pri¬ de predsednik družbe, ki bo dal svoj izraz. Unija je sklicala sejo, na kateri smo prišli do sklepa. Izvolili smo odbor, da gre k družbi na pregovore. Ko sa prišli tja, družba sploh ni ho¬ tela govoriti z njimi. Ko nam ni preostajalo drugega*, smo zahtevali posredovanje vlad¬ nega odbora. Delavstvo je za¬ htevalo 15c poviška na uro Glasovanje se je vršilo na de¬ želni cesti na trotoarju pod nadzorstvom unije. Rezultat je bil 333, da se preda zadevo posredovalnemu odboru, 18 glasov je bilo pokvarjenih. Družba in njeni pomočniki so zavpili, da ni bilo glasova¬ nje pravilno, da naj volitve nadzoruje vladni odbor, na kar je unija radevolje prista¬ la. Družba pa je prej odpusti¬ la 50 delavcev brez kakega povoda ali vzroka. Med temi je tudi naš predsednik, ki je bil doslej tudi vodja kompa- nijske unije, s katero je druž¬ ba hotela zaslepiti in odvrni¬ ti delavstvo od prave unije. Z njim je bil tudi Joe Popovich, član unije in komiteta kom- panijske unije. Kompanija je videla, da je v kompanijski uniji več zaved¬ nih delavcev, ki so nastopili za svoje pravične zahteve, zato je odpustila tudi gori navede¬ ne člane in več drugih. Ponovno glasovanje se je vršilo 8. februarja. Za izhod glasovanja je bilo veliko zani¬ manje ne samo v naši okolici temveč povsod. Izhod je bil sledeč: za unijo 383; proti 247, 25 delavcev ni glasovalo in dva glasova sta bila po¬ kvarjena. . . Zvečer so govorili umjski voditelji, potem pa smo se zbrali v veseli družbi in slavi¬ li našo zmago, ki se mora kon¬ čati na naši strani. Vsekakor pa moramo biti vedno priprav¬ ljeni, kajti kompanija bo go¬ tovo poskusila izmisliti kakšen nov načrt proti nam. Mi se jih pa prav nič ne bojimo, ker i- mamo svojo organizacijo, ki je najboljše orodje, da stojimo rama ob rami. John Usnik, rudar. NEPRIČAKOVANI USPEH VESELICE ZA “NAPREJ” Kirkland Lake, Kanada. — Prijatelji “Napreja” smo v nedeljo dne 28. januarja po dolgem času spet priredili ve¬ selico v prid “Napreja” v pro¬ storih našega rojaka F. Bor- nika. “Naprej” je pri nas či¬ slan, kar je pokazala velika vdeležba. Prišle so razne na¬ rodnosti, reči moram, da je to bila takorekoč mednarodna veselica. Bilo je obilo veselja in zabave, a da ni bilo naših KOMUNISTE V NEMČIJI vnetih pevcev, bi seveda ne bilo tako lepega uspeha. Prišli dj, da j e Hitler dovolil komu- če hoče kdo verjeti angleš¬ ki propagandi, katero širi znani bivši ruski carist in se¬ danji novinar Augur, ima tre¬ tja internacijonala svoj urad v Nemčiji. Augur celo trdi, da je sam Hitler izdal dovoljenje, da od tam širi svojo propagan¬ do v Franciji in Angliji. Tukaj primerja Hitlerja z Ludendor- fom, češ, da je general Luden- dorff poslal Lenina iz Ženeve skozi Nemčijo v Rusijo. Poleg tega dodaja še to, da Hitler or¬ ganizira komunistično invazi¬ jo zapadne Evrope. Urad tretje internacionale se baje nahaja v Stutgartu in da ima cel štab Dimitrovih strokovnjakov iz Moskve ka¬ kor tudi nekaj francoskih ko¬ munistov, ki so morali zbežati iz Francije. Poleg tega še tr¬ šo seveda tudi naši bratje Hr vati, ki so veseli našega na¬ predka, zato je naša dolžnost, da jih tudi mi podpiramo in obiskujemo njihove zabave. Prilagam vsoto $70.00, naš pozdrav selitvi, še enkrat pa izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so na kakšen način pripomogli k tako sijajno iz¬ padli zabavi. Hvala pevcem in družini Bornik, ki nam je otstopila svoje prostore v ta¬ ko plemenito svrho. Prijatelj “Napreja”. NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI nistom, da imajo svojo radijo postajo, skozi katero širijo svojo propagando v Nemčiji. Takih vesti bo gotovo še več prihajalo med nevedno maso, ki si pusti dopovedovati take bajke, da je med nacizmom in komunizmom nastal popolen sporazum po paktu med Nem¬ čijo in Rusijo. Take stvari pa morejo verjeti le šolarčki, ki nimajo najmanjšega pojma o marksizmu. CLEVELAND, OHIO Pol milijona inozemcev zaprosilo za državljan¬ stvo v letu 1939. Charlie Srvljuga, Ju- NOVI: Detroit, Mich. James Latin. Cleveland, O. Caroline Stekar, Emma Krapenc. Garretsville, O. Johanna Flack. Brooklyn, N. V. Alex William, Ciril Habjan, Mirko, Trojanšek. FIy Creek, N. T. Jack Kuret, Timmins, Kanada. Ani K., Josip Gornik, Anna Gašaparac, F. Ponik¬ var, G. Tomac, Zlatko Butkovič, Ivanka Šilc, L, Anzeljc, Louis Lav- rich, Ž, C, Porcupine« Kanada. Joe Rus. S. Porcupine, Kanada. P. Štaido- har. PONOVNI: Cleveland, O. J. Ažman, J. Cvek, Tony Mark, J. Bartel, Louis Kretic, Vid Nachtigal, J. Milavec, Ciril Ku¬ mer, K. Kernel, Mary Prinčič, J. Jenko, Tom Mlinar, Rose Zalar, L. Seme, John Ruparčič, U. G., J. Ma¬ lečkar, A. Malečkar, F. Race, The- resa Bolle. Detroit Mich. Frank Bombach, Valentin Maisel, Albert Naprudnik. Pueblo, Colo. Louis Korošec. Broderick, Calif. Joseph Cerosh. Pittsburgh, Pa. Matt Jakša. McKees Rocks, Pa. M. Medvedo- vich. Cuddy, Pa. A. Shaffer. Rockwood, Pa. Frank Dormish. - Universal, Pa. Thomas Previc. Moon Run, Pa. J. Logar, Joseph Mele, Henry Knez, Brooklyn, N. V. A. Semoli, Anton Glažar, Jernej Corel, J. Štefančič, P. Kovač, F. Stariha, P. Schmaltz. Timmins, Kanada. J. Levstik, M. Zamejc, J. Petranovich, Frank Bu- kovac. S. Porcupine, Kanada. A. Knaf, A. Ostanek, T. Pasis, J. Plut, F. Pfeifer, J. Andolšek. Več kot 213,000 deklarantov (ino¬ zemcev s prvim papirjem) je v fis¬ kalnem letu 1939 (od 1. julija 1938 do 30. junija 1939) vložilo prošnje za naturalizacijo in državljanstvo je bilo v istem letu podeljeno 188,813 osebam. Sploh fiskalno leto 1939 je bilo rekordno leto tudi za število prošenj za “prvi papir”, kakor je razvidno iz poročila priseljeniške in naturalizaeijske oblasti. Prošenj za “prvi papir” je bilo 196,256. Skratka več kot pol milijona inozemcev je v minolem letu storilo kak korak na- pram naturalizaciji. Naturalizacij bi bilo še mnogo več ,ako bi naturalizacij ska oblast i- mela sredstva za hitrejše reševanje vseh prošenj. Ker nima zadosti o- sobja, morajo inozemci čakati mno¬ go mesecev, predno prihajajo na vr sto. Morajo dostikrat čakati mnogo mesecev, nekdaj celo več kot leto dni, predno se prošnja rešuje. Res je si' cer, da je Kongres v zadnjem za sedanju dodal četrt milijona dolar- malokdaj dogaja, da bi prosilec za drugi papir bil poklican na držav prošnjo. Več kot četrtina izmed 188,813 o- ljanstvo leta 1939, ni s 31,933 novimi ameriškimi držav¬ ljani, potem 21,585 Poljakov in 19,- 940 oseb iz Nemčije in Avstrije ralizacijski odstotek; po ljudi, rojenih na Nemškem in žive- raliziranih. Drug prej pokazovale manjši JE ZA TRAJNA JAVNA DELA Slavka Po 50c: Maurin, And. Doplihar Schaffer, Stajdohar, Matt Plese P °Slavka Schaffer, Frank Zichkar, Joe Nemanič, Slak, L. Stranjar, Joe Vesel, J. Gecan, M. Klobučar, Ma p r Bicenkovič 35c, M. Turk 15c. SKUPAJ $18.35. Zbrala M. Slak. K TJ.%T«aTKua,e M ( 2,S, John Slobodnik $1.50 VarTloris, Društvo št. 693 lwo Joseph Vrdijan 50c. SKUPAJ $11-05. Zbrala M. Kvaternik. Wikes-Barre, Pa. — Podko- misioner WPA Howard Hun- ter je izjavil in urgiral v svo¬ jem govoru pred konferenco socijalnih delavcev, da bi zve¬ zna vlada morala izdelati in odobriti dolgoročni program za nujna javna dela za brez¬ poselne. Program je priporoč¬ ljiv, ker imajo brezposelni de¬ lavci gotove pravice in ker je to potrebno tudi zaradi dežel¬ ne ekonomije. Trajni program za javna dela bi moral sloneti na potre¬ bi, izdelan od federalnih in lo¬ kalnih oblasti, ter bi moral vsebovati visok ameriški stan- večih leta 1930, je bilo da spadata k graciji” in se : tanske skupine. Izmed drugih novih 11,499 se je rodilo v F Čehoslovakiji, 5916 v 2047 na Finskem in 2810 veškem. na Nor- javnih delih čutili, da dobiva¬ jo delo in sredstva kot za sredstvo za eksistenco. Compliments ČEBUL CROCERIES 14615 SYLV1A AVENUE CLEVELAN ČETRTEK, 15. FEB Stran 6 E!*?' PROSTOVOLJEC MOHAR SE OGLAŠA Cleveland, O. — Že dolgo se nisem oglasil v našem listu, ako ravno bi moral pisati bolj pogosto. V mislih imam nam¬ reč današnje resne čase, kjer na eni strani divjajo nove im- perijalistične vojne, na drugi pa Rusija, ki vporablja prime¬ ren trenutek teh spopadov, da zavaruje meje svojih najvaž¬ nejših mest in industrije. Te meje so na Finskem. Finska vlada, ki je rade volje postala orodje Chamberlaina, Dala- dierja in Wall Streeta, ki so oboroževali in pripravljali na Finskem ugodna tla za vojne operacije proti Rusiji, to je napad skozi zadnja vrata. To¬ da te sanje so splavale po vo¬ di, ko sta Rusija in Nemčija podpisali nenapadalni pakt. Zato so pričeli z tako ostudno kampanjo kot na primer, da se je Stalin podal Hitlerju, da je Rusija zavrgla svoje soci- jalistične ideje in takorekoč prodala proletarijat celega sveta. To propagando so pridno hlastali večina slovenskega časopisja, kot bi ne vedeli, da izvira iz dobro naštudiranega vira. Rusija je imela nenapa¬ dalno pogodbo z vsemi drža¬ vami, ki so jo hotele, če pa ni Hitler napadel Rusije kot je prej grozil (gotovo se mu je zdel oreh malo preveč trd), pa ni krivda Rusije in Stalina. Tudi danes, odkar je Rusija aktivno posegla v svetovni po- lažaj, s tem preprečuje naka¬ ne svetovnih imperijalistov za združeni napad na Sovjetsko Unijo. Samozvani naprednjaki na¬ padajo delavsko državo. Da pokrijejo svoje umazano delo in laži pišejo uredniške član¬ ke, v katerih kar mrgolijo kontradikcije in nesmiselno¬ sti, da človek ne ve, če pišejo za slovenske delavce ali pa za humor. Urednik Prosvete je pisal članek v dveh izdajah pod naslovom “Kaj mislite?”, kjer zagovarja Hooverja za¬ radi njegovega “usmiljenja” do naprednih Fincev, piše, da komunisti (pri njem je vsak komunist, ki aktivno deluje za splošni dobrobit ali pa se u- pa zagovarjati vlogo Sovjet¬ ske Unije), napadajo Hoover¬ ja, ker nabira pomoč junaš¬ kim Fincem. Ali ni bil to isti Hoover, ki je vodil relifno po¬ moč boljševikom? Da, to je i- sti Hoover, ki je šel z nekim drugim angleškim Hooverjem, pa ne iz ljubezni do boljševi- kov, pač pa iz ljubezni do rus¬ kih železnic. V zameno za re- lif sta zahtevala, da Rusija prepusti kontrolo nad svojimi progami kapitalističnim drža¬ vam, kar bi gotovo pomenilo smrt Sovjetski Uniji. Ker pa je bil ta predlog zavrnjen, pa ni bilo več relifa za boljševike, pač so dajali relif poljskim, litvinskim in estonskim belo¬ gardistom in Mannerheimu, možu, ki si je osvojil Finsko z nemškimi vojaki in dušil fin¬ sko ljudstvo v krvi. V članku piše naprej ter i- menuje Daladierja in Cham¬ berlaina reakcijonarca in v i- sti sapi poje slavospeve fran¬ coski socijalistični stranki, ki podpira istega Daladierja, ki je zadušil svobodo delavskega razreda in one skupine, ki se je borila za najboljše francos¬ ke delovne interese. Kje je tu¬ kaj kakšna logika? Poglejmo danes branilce finskih baronov: Chamberlain, Daladier, Coughlin, Vander- berg, Green, Thomas, Roose¬ velt, švedski in norveški prin¬ ci, baroni in ' baronice, social¬ demokrati, Mussolini, Hitler in stotine ostalih parazitov in laži delavskih voditeljev v An¬ gliji in Franciji. Dejstva da¬ našnje propagande dokazu¬ jejo, da se bližamo eventuel- nemu boju, v katerem lahko zmagamo ali podležemo. Te¬ ga se dobro zavedajo nekateri slovenski časnikarji, zato gra¬ dijo nekakšen tretji tabor iz strahopetnosti ali pa iz lastnih interesov, polagajo tla za ne¬ kako novo stranko kakor je storil Mussolini, ko se je bliža¬ la zmaga delavskega razreda v Italiji. V zadnji številki Cankarje¬ vega Glasnika čitam članek “Brez moke »ni kruha”, ki je prežet z iluzijo in pesimiz¬ mom. Strašno so razočarani nad Rusijo. Njene zagovornike i- menuje sanjače, godrnjače in nazadnjake. Rusija je postala imperijalistična, tako morejo trditi le oni, ki se nočejo po¬ globiti v zgodovinske fakte. Ne ljubi se mi, da veliko be¬ sedičim o tem, kajti ako ra¬ zumemo marksizem in bolezni kapitalističnega sistema, ve¬ mo da cesta kapitala ni ravna in kot delavci, ki se borimo proti kapitalističnemu izkori¬ ščanju zavzemamo tako pot, ki je najbolj praktična, če se naredi kak ovinek, naredimo to iz strateških razlogov, toda naša pot gre naprej do cilja. Rusija je še vedno naša utopi¬ ja, ali ne sanjamo samo o nji, mi se bomo tudi borili zanjo proti vsem napadalcem. Na¬ zadnjaki pa bomo edino v u- miku. Ako pa smo poleg tetga še godrnjači po poklicu, po¬ tem pa hvala za poklic. Louis Mohar. GLAS IZ CALIFORNIJE Broderick, Calif. — Ko po¬ šiljam naročnino za “Naprej” omenim še to, da mi je zelo žal, ker nisem mogel doslej dobiti nobenega novega naroč¬ nika. Nisem imel časa iti na agitacijo, a v bližini pa ni Slo¬ vencev razen mene. Večinoma so oddaljeni po 60 in več milj, toda ob prvi priložnosti jih bom šel obiskati in pridobil nekaj novih čitateljev, zato, ker list “Naprej” nam je zelo potreben. “Naprej” odkriva, kar dru¬ gi listi prikrivajo pred ljud- ljudstvom, da, drugi listi celo blufajo naš narod. (Iz tega razloga priporočam vsem de¬ lavcem v Združenih državah in Kanadi, da podpirajo list “Naprej”, kajti če bi izgubili še ta list, potem ne bomo imeli lista, ki bi pisal resnico o da¬ našnjem položaju.) Tem bolj se čudim, ko pre¬ biram razne liste, da se predr- znejo tako strašansko udriha¬ ti po organiziranim delavstvu, katerega hočejo za vsako ce¬ no uničiti in pahniti v še večjo sužnost kakor smo danes. Še bolj pa je tragično, da imamo med nami take rojake, ki ži¬ vijo popolnoma od naših žu¬ ljev in opravljajo še nekakšno sramotno vohunstvo. No, taki tički ne nameravajo samo la¬ gat, ampak poskušajo ovirati borbo za svobodo. Ali ni čud¬ no, da more narava roditi ta¬ ke grde ljudi? Taki priliz¬ njenci obsodijo delavca pre¬ cej za boljševika, ako se po¬ ganja za izboljšanje delavske¬ ga položaja. Pravijo, da je proti zakonu, da nam ni treba boljševizma itd. Mi dobro ve¬ mo, da tukaj ni boljševizma, ker tu ni Rusija, toda eno je gotovo, da tukaj potrebujemo dobro unijo, da moramo biti vsi organizirani v dobrih uni¬ jah kot so naprimer CIO, ki razume in se bori za naše in¬ terese. Joe Cerosh. RAZNO IZ PITTSBURGHA Pittsburgh, Pa. — Letna konferenca društev, ki so pri¬ ključena Slovenskemu dnevu, se je vršila v nedeljo dne 4. februarja. Na isti je bilo za¬ stopano 54 različnih organiza¬ cij iz Zapadne Penne z 97 polnomočnih delegatov in de- legatinj. Konferenca je spre¬ jela prva pravila, ki jasno do¬ ločajo delokrog organizacije, ki je s tem postavljena na traj¬ no podlago. Drugi Slovenski dan se bo vršil v soboto dne 13. julija v West View parku, ki je dal najboljše pogoje. Odbor je podal točno fi¬ nančno poročilo, ki je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Bla¬ gajnik Dečman je pripomnil, da so gotovi posamezniki hote¬ li izkoristiti njegovo bolezen in uničiti to važno novo usta¬ novo, ki se je že v pričetku po¬ kazala za velikanski uspeh. Pristop društev je prosto¬ voljen in prost vstopnine. Ker pa je več društev že plačalo članarino, bodo za to vsoto dobila vsa društva oglas v spo¬ minski programni knjigi. Produkcija jekla pada Produkcija jekla stalno pada se¬ daj že več tednov, kakor poroča Steel Institute v New Yorku. Vzrok padca pripisujejo avtni industriji. Padec zadnjega tedna je največji od meseca aprila 1938. Torej vse oboroževanje in pripra¬ ve za vojno nimajo pomena za o- zdravljenje ekonomskega položaja, ■ ki ni mogoč zaradi profitnega siste- | ma in velike tehnične izboljšanosti, j ki tira delovno ljudstvo v vedno ve- 1 čjo bedo. Konferenca je darovala $5.00 vsakemu pevskemu zbo¬ ru, ki so sodelovali in nastopili na prvem skupnem programu; $25.00 se je dalo za oglaševa¬ nje drugega Slovenskega dne¬ va Slovenskemu radijskemu klubu; $10.00 za podporo A- damičevega predavanja v Pittsburghu, ki se bo vršilo dne 4. marca v Schenley High; $10.00 za jugoslovansko sobo v Cathedral of Learning. Taj¬ nika Spolerja je konferenca nagradila z $10.00, za veliko delo. Drugih prošenj ni bilo. Konferenca je dala vsem odbornikom zaupnico in pri¬ znanje za vstrajno in nesebič¬ no delovanje, ki je bilo v prid splošni javnosti. Tudi bodoči odbor bo deloval brezplačno, plačalo se bo le potne stroške in sicer 5c od milje. Večina starih odbornikov je bila iz¬ voljena soglasno. Novi izvršni odbor: Dr. F. J. Arch, predsednik; Paul Klun, Stanley Progar in Mike Bahor, podpredsedniki; Matt Spoler, tajnik; Sylvia Fabec, pomožna tajnica; John Dečman, bla¬ gajnik. Nadzorni odbor: Frank Šumič, Martin Hudale, Anton Eržen, Anton Rednak in John Fabec. Frank Bolte predsed¬ nik publicijskega odbora, Frank Kress za program, Stanley Progar, šport. * * * Slovenski dom preurejuje spodnje prostore, ki bodo po¬ večani in modernizirani. Delo je skoraj že dokončano. Po¬ pravek so izvršili sami brez¬ poselni delavci in to za zelo nizko ceno. Vsem članom in posetnikom doma se predela¬ va zelo dopade, ker bo s tem veliko več prostora in udobno¬ sti. Slovenski dom napreduje precej povoljno, odkar je v domu več delavskega duha in aktivnosti, škoda je za lep i- gralni oder in scenerijo, ker se ne prireja več iger v tisti meri kakor nekoč. Toda upa¬ ti je> da se bo tudi v tem po¬ gledu kmalu obrnilo na bolje, ko je k pevskemu društvu pri¬ šlo več mladine. International Institute po¬ roča, da bo imel Louis Ada¬ mič predavanje v Schenley High. O čem bo govoril se še ne ve. Za njegovo predavanje se je zavzelo več različnih or¬ ganizacij, ki prispevajo za nje¬ gove potne stroške. Adamič je popularen predavatelj kakor tudi pisatelj. Njemu gre naj¬ večja zasluga, da smo Sloven¬ ci poznani kot kulturen narod, da so Slovani sploh veliko pri¬ pomogli k graditvi Združenih držav. Te stvari Adamič zelo rad povdarja na svojih števil¬ nih predavanjih širom dežele, kjer zbuja veliko odobrava¬ nje. Poleg tega se Adamič za¬ nima za delavstvo in socijalne probleme, katerih se dotika tudi v svojih člankih in svled česar je pri organiziranem delavstvu zelo čislan. Šele sedaj se mnogi ljudje v Pittsburghu zavedajo važ¬ nosti “Napreja”, ki nas je bod¬ ril in podpiral v vseh domačih zadevah. Eni so v strahu, da ne bo več posvečal pažnje na naše stvari, ko se preseli v Cle¬ veland, kjer ima največ prija¬ teljev. Tukaj se vsi motijo, ker list bo ravnotakO priobčil vse članke in dopise tikajoč se pitsburških problemov, kakor je doslej. Kolikor se Pittsbur¬ gha samega tiče. ne bo pri tem nobene spremembe, ker bomo list dobivali ravno tako isti dan kakor doslej, to je drugi dan, ko bo tiskan. Upamo pa, da bo v Clevelandu imel veli¬ ko bolj ugodna tla, da ga bodo ljudje z veseljem sprejeli in pozdravili na banketu, kate¬ rega se bo udeležilo več Pitts- buržanov. ENAKOPRAVNOST V WASHINGT0NU V Washingtonu se je vršila pre- mijera “Abe Lincoln in Illinois” fil¬ ma, toda Črncem je bil vstop prepo¬ vedan. Kazanje filma je bila zveza¬ na z velikim pompom kakor navad¬ no v Holywoodu. Uprava gledališča je šla še par korakov dalje in pre¬ povedala Črncem, ki zelo ljubijo Lincolna, vstop, vsled česar je Ci- vil Rights organizacija postavila ve¬ liko število piketov pred gledališče z napisi: “Civil Rights in Washing- ton”, “German Theaters bar Jews, Washington Theaters bar Negroes.” Compliments of JACOB DOLENCE library, pa. MIKE’S BARBER SHOP 81 _ I5th STREET BARBERTON, OHIO Brivnica je strogo unijska. Slovencem se toplo priporočam Delo prvovrstno. Po končanem kazanju filma so vprašali gospo Roosevelt, ki je gle¬ dala film v družbi z visokimi vlad¬ nimi funkcijonarji, kaj misli o pi- ketni liniji. Ona je odgovorila: “Jaz mislim, da je zelo tragično, da ljud¬ stvo, katerega je Lincoln osvobo¬ dil, ne sme gledati filma o njem.” DRUŠTVO ŠT. 123, S.S.P.Z. zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu, v S. D. Domu, 437 S. Livernois Ave. DETROIT, MICH. DRUŠTVO ŠTEV. 338 S. N. P. J. VIRGINIA, MINN. DRUŠTVO ŠTEV. 24 DRUŠTVO “NOVO ŽIVLJENJE” ŠTEV. 4339 M- R. R. DETROIT, MICH. Colonial 42 ELECTR1CAL ENGINEERING SERVICE EMIL WEINER, LASTNIK UNION CONTRACTOR LIBRAM, PA. POZDRAV OD NATIONAL CAFE GEO. & MARY KVATERNIK, PROPRIETORS 402 NORTH 5th STREET KANSAS CITY, KANS. VOŠČILO IZ SEVERNDGA ONTARIA Največja trgovina z živili Postrežba — Točna in Ljudska Zadovoljnost W0RKERS’ CO-OPERATIVE OF NEW ONT. LTD. Timmins — South Porcupine — Connaught Kirkland Lake — Larder Lake GOLDEN - NORTHLAND BAKERV SOUTH PORCUPINE, ONT., CANADA Priporočamo Domači Kruh Phone 315 LAWRENCE RECREATION PARLOR 12 BRUNSWICK TOURNAMENT ALLEYS 5323-25 BUTLER STREET J O S. KOBE, LASTNIK Center jugoslovanskih kegljaških turnamentov v Pittsburgha in okolici. S. S. P. z. MILWAUKEE, WIS. “MAKSIM GORKI” ODSJEK 4314 M. R. R. ECCLES, W. VA. SUPREME DYE Dry Cleaning & T .. N JOHN KVARTICH, i a BRIDGEVILLE, p/ Phone: Bridgevill e 0 375 DRUŠTVO ŠTEV. S. S. P. z. ' JOHNSON CITY, ^ DRUŠTVO ŠTEV. 4% S. N. P. J. SO. CHICAGO, 1LL ODSEK u SLOBODA ŠTEV. 4254 M. R. R. CHICAGO, ILLINOIS POZDRAV OD ODSEKA 202 H. B. Z. CHICAGO, ILL. * r DRUŠTVO ŠTEV. 113 S. S. P. z. MEADOWLANDS, PA. DR. ‘SV. PETRA in PAVLA’ ŠTEV. 35, J. S. K. J. LLOYDELL, PA. DRUŠTVO ŠTEV. 629 S. N. P. J. E. PITTSBURGH, PA. DRUŠTVO ŠTEV. 126 S. S. P. Z. PITTSBURGH, PA. n r b k E ti li v S' I ž b n P P n ti e f< k k P n ii g ODSEK 4293 M. R. R. CANTON, OHIO “RADNICI, UJEDINITESi ODSJEK 633 H. B. Z. MATHER, PA. ODSJEK BROJ 1 H. B. Z. N. S. PITTSBURGH, ^ ■V «*■ ■■■ ** HRVAŠKO PODPORNO IN PROSVETNO DRUŠTVO “SLOGA” MONESSEN, PA. Phone: Springdale 905 Dine & Dance — Wonderful Musič HOTEL T. L. KLEMENČIČ 1817 PITTSBURGH STREET THREE STAR BOTTLING Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač P okraju. ■ Razpečevalci vseh vrst piva. 506 YV. RAILROAD AVE. _ Phone: Oakmont 305 - VER« N; S' T n n k r; k n s, g ti P' 11 Si ri n P< v< rc h: ni tl ŽE gl v iz bi L; v r St M Pr ih to lit ki Žii r 6 h Pr Hi ka ki v s