Leto V V Celju, dne 7. julija 1910. St. 27. »it i? 't Iihaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni Li»t" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, za I Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojna naslov: „Narodni List" « Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna itevi I ka bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3. stane 10 vin. List" v Celju. Zahvala. Vsem, ki so vkljub grožnjam in silnemu pritisku od nasprotne strani se neustrašeno udeležili volitev v prid pošteni kmečki stvari, oddali svoje glasove «eni ter združili častno število glasov na mojo kan. didaturo, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. Kmečki pozdrav! Ivan Kac. Kmečki kandidat Kac — propadel. Izvoljen je klerikalni kandidat prof. dr. Kari Verstovšek s 3.179 glasovi. Naš kandidat Ivan Kac je dobil 1.730 glasov. Rezultati volitev v posameznih okrajih so sledeči : 1. Marnberški okraj: Kac dr. Verstovšek Brezno 2 10 Janžev vrh 53 10 Pernice — — Remšnik £9 58 Ribnica 81 20 Sv. Anton na Poh. 76 2 Sv. Primož nad M. 4 44 Sv. Primož na Poh. 12 15 Trbonje 5 4 Vuhred _54__7 296 170 2. Arveški okraj: Kac dr. Verstovšek Kaplja 31 16 Gradišče _123_22 154 38 3. Slovenjgraški okraj: Kac dr. Verstovšek Golovabuka 41 51 Legen 56 68 Mislinja 69 51 Otiški vrh 62 29 Pameče 9 84 Podgorje 48 47 Razbor 8 46 Sjele 23 4 33 47 44 48 23 44 172 30 52 28 30 43 22__3'.! 692 652 4. Šoštanjski okraj. Kac dr. Verstovšek 28 17 1 117 4 96 32 79 21 137 133 78 34 93 42 58 61_156 356 851 5. Gornjegrajski okraj. Kac dr. Verstovšek Gornji grad 51 51 Nova Štifta 31 106 Bočna 85 154 Kokarje 34 68 Mozirje trg 46 20 Mozirje okolica 25 132 Rečica 36 233 Ljtibno 55 200 Luče 16 222 Solčava 1 163 380 1349 K temu pregledu nekoliko opomb. Pred vsem je razvidno, da je bila udeležba silno slaba. Dočim je bilo pri zadnjih državnozborskih volitvah 1. 1907 oddanih skoro 8.000 glasov, se jih je tokrat oddalo komaj okroglo 4.800; udeležba je bila torej za polovico slabejša. Ljudje so zunaj pravkar v poletnem delu in za napredno stvar je bilo povrh tega v vseh okrajih sila malo delavnih agitatorjev. O tem poglavju bi lahko napisali marsikatero žalostno in za marsikoga sramotno poglavje. Udeležili smo se volitev na izrecno željo kmečkih naših somišljenikov in po načelu, da se ne sme klerikalcem ničesar pustiti brez boja. Čeravno ni uspeha, pa se vendar širijo naše politične ideje, se kaže življenjska moč in svežost stranke. Dasiravno smo ostali v znatni manjšini, smo na to število glasov vendar ponosni: saj so to sami slovenski napredni kmečki glasovi. — Štajercijanci so silovito delali za abstinenco in so jo v marnberškem okraju, kakor kažejo volilni izidi v Breznem, Trbonjah, Ribnici, tudi dosledno izvršili. Volili niso tudi socijalisti. Mi nismo prosili ne enih ne drugih za pomoč; hoteli smo dognati lastno moč v okrajih, kar se nam je tudi posrečilo. Število naših glasov in pristašev kaže, da si bodemo po vztrajnem političnem in gospodarskem delu okraj priborili nazaj. Pred nekaterimi tedni je govoril g. dr. Korošec v državnem zboru z velikim patosom o »madžarskih« volitvah. Škoda, da se takrat še niso izvršile volitve v bivšem Ježovnikovem okraju: videlo bi se namreč, da klerikalci drugače ravnajo v praksi kakor govore v teoriji. Ali bi naj naštevali vse, kar se je zagrešilo na račun svobodnih volitev po priž-nicah, spovednicah, kako se je hujskalo in vplivalo na ženske? To so že znane stvari in imamo računati z njihovim uspehom dotlej, dokler ne bode večje politične izobrazbe med ljudstvom. Brez pretiravanja lahko mirno rečemo, da je dobil dr. Verstovšek dva in pol tisoč svojih glasov le vsled pritiska in strahu pred večnim ognjem v peklu... Ta straši še danes vedno v politiki in kmetje pozabljajo na lastne stanovske in narodne koristi, kakor hitro jim kdo nariše črnega hudiča na steno. Vendar vsemogočni tudi klerikalci niso. Sedanje volitve so se vršile odločno v protiklerikalni smeri — in uspeh ni slab. Napredovali smo tokrat v najčrnejših občinah gornjegrajskega okraja. Čudno je sicer, da je bila baš v teh občinah udeležba tako velika... Bilo bi morda dobro na volilni dan prešteti volilce in jih primerjati s številom glasov: morda bi povsod ne »stimalo«. Po mnogih krajih niso dostavila klerikalna županstva volilcem principijelno glasovnic in legitimacij; drugod se je grozilo z odpovedjo posojil, od-trganjem koščka kruha in tako naprej. Sveta vera in boriici za verske svetinje našega naroda rabijo dandanes čudovita sredstva, katera imajo sicer po katekizmu vse znake velikih in neodpustljivih grehov ... Volilnih shodov in sestankov smo imeli v tem volilnem boju blizu 50. Gre torej odkritosrčna hvala vsem, ki so se trudili za shode in za agitacijo, gre hvala vsem, ki so karkoli storili vprid naši dobri stvari. Sklepamo z željo, da se kmalu zopet vidimo pri delu in utrjevanju svojih postojank v okraju; edino na ta način imamo upati na končno zmago. Stari trg Št. Ilj pri M. Št. Janž pri Sp. D. Šmartno Smiklavž Št. Vid Vrhe Sv. Florijan Sv. Andraž Št. Ilj pri Vel. Št. Janž na V. g. Šmartno ob P. Šoštanjska okol. Škale Topolšica Velenje LISTEK. Pisma Komarovega Mihaleka s Hüde liikje. i. Lübi Juško! Oči sen si začeja mesiti, pa sen si misla, ka se mi senja, kda sen po dugen ednok vzeja tistega „slovenskega gospodara" v roke, pa sen tan noter šteja, ka si ti liibi prjatelj zaj na tvoje stare kosti začeja v cajtinge pisati, pa še celo v totega „gospodara", pr keren še se celo kravi zeha, gda ga šteje. Šteja sen tisto, kaj si ti tan vküp zmodla od goreh na dol pa od doleh na gor, pa še se zmiron nesen nič viin spozna. Toga pa še sen resen ne zna, ka si grata ti Južek zaj na stara leta tak — viičeni, da si zajša med tiste cajtungškrice. Veš Jnžek, to se mi je tak hempasto vidlo, ka sen se na glas začeja smijati. — Ve te že poznan od malih nog, pa takšnih kšihtlcov še nesi pred nikdar vganja. Sen pa ta si že kakega kozla vstrela, to je že resen, pa da bi ša ti gda v cajtinge pisat, tega pa si pr moj bogi diiši nesen od te misla. Pa če si se že odloča za cajtungškrica, zake nesi meni toga poveda. Jas kak tvoj prjatel bi še ti nazadje pomaga. Veš paj, v šoli so nama g. školnik vkiiper packe talali, na paši sma si vkiiper kostaje pekla, pnc sma vkiiper hodila zvat, (še znaš, kak naj je tista Ajnčka enkrat z vodoj polela), pr soldakih sma vkiiper habaht stala, tvoj pozavčin sen bija. po hebajnko sen ti leta gda je je trebalo, zaj pa me tak zapistiš, ka še mi najč ne poveš, gda greš v cajtinge pisat. Paj Jnžek, to neje lepo. Veš jan ti po pravici poveda, ka sen malo hiid nate. Zato pa mi tüdi nesmeš zameriti, če ti jas toto pismo skos cajtinge pišen. Veš kaj je prav je prav! Tan notri v tistih marproških cajtingah je tak na debelo povedano, da me je skoro sran gratalo, ka ti kak moj stari prjatel kaj takšega noter daš. No pa sa tak ven, ka si ti nedužen pr tisten pisanji, ka še najč prešteja nesi toga ka je noter stalo gda si podpisa. Veš Južek gda sen jas tisto tvojo pisanje v „gospodari'1 prešteja, naj pred od doleh na gor, potli pa naopak, pa sen si misla: Paj! Južek je že dosti žgajnkov poja, pa teko ocvirkov še zmiron né blo na tistih žgajnkih, ka bi moga on tak kiinštno pisanje vküp sprafti. To lehko spravijo vkiiper k večerni takši gospod ki so àa sred glave obriti pa predi zlo vampasti. Samo takši gospod znajo tak fajn šinfati kak je tan v gospodari napisano. Veš mi kmetje smo prepošteni ka bi tak po vajncarsko šinfali. Pa ti si tisti šmorn podpisa, te paš jih pač ti tüdi odme čiija. Kaj si si k hiidiči misla, ka trreš v „gospodari" liberalcof hvalit. Betat se gren, da tebe zato najč nede hteja sv. Peter v nebesa spiistiti, gda boš tan pr tih zadjih dvercah kliika. Potli pa pišeš v tisten pisanji, ka smo si pre postavli mi kmetje sami kondidate ali kak se že tomi reče, za okrajni zastop. S ten pa mi veš le tiho bodi! Pove mi samo kaj je s tistin pistnon, gi so bli vsi tisti krščajnski možje, keri si pred kaplani najč muksnti ne vnjpajo, napisani, ka se jih pre more voliti. Paj' Le pové, zake si knbert od ti- stega pisma zgüba? Paj! Veš samo zato, da pisma najč nesi doba po pošti. Veš, brščas ti je da tisto pismo tisti, ki.de ša skoro haložanarof rešivat. Paj, pa veš, mija še mama driigi račiia! Pove mi kak je to, ka se samo prinas v lotmeršken kraji zida moste, pa vse di iiga popi avla pa dela samo kak se pravi v lastnoj režiji. Veš paj, toga nega nigdi indi. Nigdi ne smejo tisti, ki so v okrajnen odbori česa takšega prevzeti, ka bi si liidje poti vači lehko gučali, ka si svoje žepe punijo. Potli pa še mi neke pove! Te kdk je še živa prešni okrajni načelnik, je bilo zvolenih v okrajnen zastopi teko totih odsekof, keri bi naj na vse mile viže delali, ka bi nan kmeton bojše šlo. On pa je pred vmra, kak je moga celo stvar do kunca spravti, ti pa si kak jegof nahfolgar piista vse tote odseke tan kak si jih najša, veš — na papiri. Na totih papirih tüdi že more na debelo praha biti. Da si že ravno od papirof gučima, pr okrajnen zastopi pa maš tüdi takšega šribara ka se bogi smili. Slovenski suloh ne ve pisati, tan pa je samo mimo beža, gi so se nemški vičili. Sa še on san ne zna šteti kaj vküp napiše. Ktinšten pa je tvoj šribar, to se jemi more pustiti. Ka san nič ne ve, te pa pre v vseh starih leeištrah vse, kaj jemi ravno paše vün spiše, tak da nema nič repa pa ne glave. — Veš paj, enega bojšega človeka pa bi le lahko meja za šribara! Veš paj Jnžek, pa še neke! Jas se v Lotmerki prece dobro vüu spoznan, toga pa še pr moj griiški ne ven, ki maš okrajni zastop. Vsakši šintar ma že na svoji kuči tablo, samo ti še nesi okrajnemi zastopi nobene sprava. Se mi zdi, ka te je slovenske table sran, nemške pa meti nevnjpaš. Naš hlapec mi je prava, ka maš pre okrajni zastop cr>i;f Vi Ji Še nekaj pripomb k izidu Volitev. Kako ostudnih sredstev so se poslužeyalj kleri kalci v volilnem boju, kaže sledeči slučaj: i^enda v torek pred volitvami se je ponesrečil v "ŠmaSherti (domača občina g. Iv. Kaca!) kmečki ffciif>Kalinšek. Kakor se je pozneje sodnijsko dognalouJs«$|te»Večer s stariši spri, šel v kozolec spat in pr*. teaupadel z lestve in se ranil. V petek je umrl. Klerikalci so takoj po celem okraju raznesli glas, da so pristaši narod, stranke napadli Kalinšeka in ko je fant: umri, so z bliskovo naglico razširili vest, da so naprednjaki Ka UnSèka,ubili, in pričela se je s tem obenem silovita agitacija v prilog, Verstovšekovi kandidatur^. Ljud-stvp.je spočetka verjelo, in VerstovŠek se je v soboto Zvečer peljal v Slov. Qradec, da bi v rtedeljo bil pri pogrebu svoje »žrtve« in bi hujskal ljikfetvo •proti »arixln^sträfitä.- V zadnjem trenutku še je kle-oltik^liio JoßtWiStvo preprečilo, vsi obrekovalci so iz-fpče^igg^njjj in bodo želi sadove svoje zaslepljenosti. Naj še zahvalijo Verstovšku in maribbfsftim ge- lÄp'™^ » 'ant**' Častno je glasovala občina Šmartno m svojega 'žifpana.Stovetijgraški okraj je dal vkljubsnesramni nasprotni agitaciji večino za kmečkega kandidata. ,t Marjiberšk^okraj se je slabo udeležil: posledica sejma v Vuzenici.'ki je zapeljal do poloviòtf volilcev z doma. Vendar je tudi inarnberški Okraj dal vtìGinq za našega kandidata vkljub temu, da štajercijanci in " socijalisti niso volili. Šoštanjski okraj je odrekel. Krasn^je.tala agi-Y tacija s strani naših vrlih somišljenikov v sostànjski okolici. Tu moramo v prvi vrsti pohvalno omeniti g. župana Košana. Da všpeh ni bil kakor pričakovanje, je pripisovati neugodni uri, ob kateri se je volitev v tej občini vršila. Dobro se je držal tudi sv. Florijan, vkljub temu, da je občina nedavno prešla v klerikalne roke. Agitacije tudi v ostalih občinah ni manjkalo, a uspehe je onemogočila nasilnost nasprotnika. Občini Gradišče in Kapla sta dali veliko večino za kmečkega kandidata; osobito je trdno stalo Gradišče vkljub vsem naporom nasprotnih agitatorjev. V okraju Gornjigrad so klerikalci spravili menda „zadnjega človeka na volišče, in vendar se je baš tu pokazalo, kako klerikalne trdnjave pokajo. Le poglejmo: V Gornjemgradu so imeli klerikalci i. 1907 92, letos 51 glasov, v Novištifti 1. 1907 119, letos 106 glasov, v Bočni 1. 1907 192, letos 1,54 glasov, v Kokarjih 1. 1907 80, letos 68, v trgu Mòzifje 1. 1907 32, letos 20, v okolici Mozirje 1. 1907^25, letos 132. v Rečici 1. 1907 271, letos 233, v Ljubnem' 1. 1907 259, letos 200, v Lučah 1. 1907 254, letos 222, v Solčavi 1. 1907 185, letos 163 glasov. Torej v vseh občinah nazadovanje. Nasprotno smo pa mi skoro v vseh ob-čnah tega okraja napredovali. Kaj to pomeni? To pomeni tisto, kar smo mi že stokrat rekli: naše ideje si krešejo počasi, a sigurno svojo pot med narod. Deset in več let bo treba trdega, neumornega podrobnega dela, da si ustvarimo trdno stavbo politične značajnosti, politično izobraženega naroda. Naj bi sedaj v tem trenutku uvaže-vali vodilni krogi v središču in v okrajih naš že toli-krat ponavljani klic: podrobno izobraževalno in gospodarsko delo ie prvi pogoj za uspehe v bodočnosti. Organizacija, izbraževalna in politična, je prva naša naloga. ; XV; , [ Somišljeniki, ne razbijajate si glav pri razmišljanju o uspehih nasprotnika, ampak glave kvišku in ponosno na podrobno delo! Končne številke volitev. Kakor se nam poroča, je glavna komisija izrekla, da je Kac dobil 1730, dr. VerstovŠek pa 3179 glasov. Te številke se ne vjemajo z rezultati, ki smo jih dobili iz posameznih občin, ker bi glasom teh rezultatov naš kandidat imel nad 1800, nasprotni pa niti ne 3100 glavov. Razlika bi bila sicer le malenkostna, vendar se nam tako „seštevanje" s strani glavne komisije dozdeva nekoliko čudno, in bi si vsekakor želeli pojasnila. negi zadi za cirkvoj pr tvojen sifli.' Veš, je že lepo, če človek za svojo žlahto gleda, samo veš tan, gi je praf. Pa na naše šolmaštrd si se tüdi spüsta v tvojen pisanji. Kaj so ti le toti včinili? Ali pa ma jih' venda ovi bole v želoci, ki ti je vse to vküp skleštra. Veš paj, teh o ti rečen, če ti nebi školniki „i" pa „u" v biičo vbili, bi ne bi bija ti gnes okrajni načelnik. Zato jih le pr miri püsti, pa se jin ne grozi po „gospodari", kaš jin posveta. Veš paj, posveti se samo takšnin lüden tan s krapja, ki bi se radi pres kart po ajzlpani vozili pa te s cuga skočijo, kda kondukter pride. Tak je iiibi Južek! Veš, še dosti si gučijo liidje okoli od te pa od okrajnega zastopa, pa zavolo najnega prjateljstva še sen zdaj o ten tiho. Veš, potli pa tüdi nesen tak — kfinšten ka bi na stare leta po cajtingah kozle pufka tak kak ti. Teko pa ti rečen! Če še boš se enok pod-stopa v totega „gospodara" pisati, te pan tü'li jas mojo pero v takšno črno tinto namoča pan odte takšue vün sprava, ka neš zna če si ti okrajni načelnik Juiko Raih z Mote. ali npsi. To pa se ti tüii lehko prdi^in. ka bon si tisto vse san vküp znaštindira, pa ne tak kak ti, ka ti morejo vse vküp klajštrati tisti gospodje, ki nosijo črno sükjo pa vamp Joj! Skoro bi pozaba! Juško pridi zütra večer k m^ni na krapce. moja stara de dobre spekla. Čes hribe pa doline te pozdravla \ • -.vsì'S' ie je •'.it Državnf^&ftr — šel domov. Minoli četrtek minila 'slovenske poslance potrpežljivost. Vlada hotela izsiliti sklep o ustanovitvi italjanske pravne v fakultete, ne da bi obenem bila hotela obljubi^ da bo tudi Slovencem v doglednem času dala najvišji učni zavod? slovensko vseučilišče Ljubljani, nasprotno, izjava ministerskega pred-sednikar Bienertha. je bila tako surova, da so slovenski poslanci odločno rekli: ali poleg italjan-skega tudi slovensko vseučilišče, ali pa nie. In začeli so slovenski poslanci v zvezi s češkimi v proračunskem odseku z Obštrukcijo, to je z dolgimi gtötörPtin is-celimi šnmami predlogov so preprečevali posvetovanje o i tal janski .visoki šoli. Cel tedenyge je bil boj med nemškimi strankami, ki so podpirale vlado, in Slovenci. Ker se je vlada zadnji hip tudi nekaj sporekla s Poljaki, ki so jo dtjzdaj vèdno podpirali, in ko je videla, da ne oprav! nič proti slovenskim poslancem, je minoli torek sklenila, da pošlje poslance do jeseni domov. Drždvni zbor je, kakor se ,to pravi, odgoden. Ali |»eg Firdus, mohamedanski poslanec v bosanskem . deželnem zboru in tega zastopstva p^iedi^ik, je umrl dne 30. jun. popoldne. , Državni proračun za 1.1910 je dobil cesarjevo potrjenje. Ruski državni zbor (duma) je odgoden do 18. oktobra.'"' '<•■*.. Vif.. ■ . >; ■ Volitve v Dalmaciji. Pri dopolnilnih država nozborskih volitvah za volilni okraj Split^v Dalmaciji je bil izvoljen naprednjak dr. Srnofllaka z nad 4500 glasovi proti klerikalcem in socijalistòm, ki so dobili skupaj komaj krog 1500 glasov. -, j Beležit. v Ciril-Metodova družba je imela 1909 leta 187.087 K 10 f- dohodkov, torej za krog 50.000 več ko 1. 1908. Izdatkov je bilo lani 174.103 K 95 vin, • Za,L, 1910. je proračunanih 687.400 K izdatkov^ Z$to je nujno potrebno, da se dohodki podvojijo, pptrojijo. Narodnjaki, zavedno ljudstvo, prispevajmo vsi za našo deco ob mejah, kjer nam jih hoče požreti Nemec. v Stoletnica Stanko Vrazovega rojstva je bila 30, jun. t. 1. Na ta dan pred sto leti se je porodil v Cerovcu pri Ljutomeru eden onih mož, kif-so z močjo svojega duha silno uplivali na narodni preporod Slovencev in Hrvatov s takozva-nim ilirskitri gibanjem. Hoteli so namreč ustvariti enotni književni jezik za Hrvate in Slovence. To se jim sicer ni posrečilo, vendar so pa neizmerno pospešili naš kulturni razvoj. Slavnost p^tlndvejsetletnlce Ciril-Metodove družbe v nedeljo 3. tm. v Ljubljani je nad vse sijajno uspela. Glavna skupščina in ljudska slavnost, sta bili velikansko obiskani. Zbralo se je iz cele Slovenske nad 20 tisoč ljudi, čestilcev in podpornikov Ciril-Metodove družbe. Naj bi ne ostalo samo .jpri lepih besedah in šumnih slavnostih, ampak s tem večjo vnemo na delo za prispevke družbi, vodstvo družbe pa na še krepkejše delo za obrambo naših ogroženih mej! Esperantske slovnice 2. izdaja je ravnokar izšla in :'lö 'dobiva v knjigarnah in pri založniku Ljud. Eósér£ Juršinci pri Ptuju (Štaj.). Stane s poštni^o vred 1'30 K. v Klerikalci in neločljivost zakona. Klerikalci nam o vsaki priliki očitajo, da smo ljudje, ki hočemo ločljivost zakona upeljati itd. Zato pa poglejmo: Na Kranjskem službuje napredni učitelj Germek, ki se noče ukloniti klerikalni komandi. Šele pred par meseci ga je deželni šolski svet zato z njegovo ženo vred, ki je tudi učiteljica, prestavil v Komendo. Sedaj pred par dnevi pa je kranjski deželni šolski svet brez vsakega povoda sklenil, da premesti Germeka iz Komende v Kraš-njo, Germekova žena pa ostane učiteljica v Komendi. Tako je torej klerikalna večina kranjskega deželnega šolskega sveta pregnala moža od njegove žene ter njun zakon dejansko ločila. In potem še nas psujejo, da smo za ločljivost zakona. Fej hinavcem! Iz finančne službe. Prestavljeni so davčni referent dr. Ferdo Oplustil iz Slovenjgradca v Maribor, davčni asistent Gustav Švaršnik iz Šoštanja v Rogatec, davčni asistent Karl Reicher iz Konjic v Maribor in baron Grutschreiber iz Ljutomera v Konjice. Premožni narodnjaki, pozor! Dne 30. ju), t. 1. ob 10. uri dop. se bo pri okrožni sodniji v Mariboru v sobi št. 50 na javni dražbi prodajalo: tovarna in hiše v konkurz došlega tovarnarja Iv. Lamprechta ml. v Mariboru, in sicer se bo prodala tovarna olja, čisto novo postavljena v Kar-čovini pri Mariboru, ob državni cesti Maribor-Dunaj, par nrnnt od mariborskega kolodvora; tovarna je stala 250.000 K, najmanjši ponudek je 75 000 K; dalje dvonadstropna hiša v Mariboru (Bismarkova c. 16); stala je 90 000 K, najmanjši ponudek je 39 000 K; končno vila pri tovarni; stala je 30 000 K, najmanjši ponudek 14.000 K. Za narodni sklad je poslal M. Kapun od Sv. Duha na Ostrem vrhu kot odgovor na napade r „Straži m „Slov. Gosp." K 25'—. Čast vrlemu možu — naprednjaku. Priporočamo v posnemanje! Pozor, slovenski planinci! Predsednik Savinske ppdružnice S. P. D., g. Franc Kocbek je ravnokar izdal »Koledar S. P. D.« — Ta lično izdelani koledar je na Slovenskem nekaj novega in je odpomagal že davno občufeni potrehi. Da naštejemo pregledno njegovo, vsebino: kalendarij, profilaksa proti boleznim na gorah in njihovo zdravljenje (dr. Demšar), vremenska napoved, turistova oprava, séznam reÖi, znamenja v sili, S. P. D. in druga planinska društva, seznam markiranih potov po slov. planinah, vodnikov, slov. hotelov in goštilnic, zapisnik za ture, vozni red železnic in voznih, pošt v planinskih krajih, poštne določbe, kolkovne pristojbine, brzojavni ključ (za hotele in prenočišča). — Kakor se vidi že iz tega pregleda, najde turist v tem koledarju lepo vse, kar potrebuje. G. uredniku, nadučitelju Kocbeku gre v resnici najlepša zahvala za njegov nemali trud. v Važnost drugega deželnega jezika (slovenščine) je povdarjal župan Ornig pri skušnji iz slovenščine, katera se je nedavno tega vršila za gojence v ptujskem „Studentenheimu". Običajno pišejo glasila političnih pomagačev g. Orniga o slovenskem „idijoma", o „hripavih naravuih glasovih" itd. Ornigovo izjavo si bodemo zapomnili za vse tiste uradnike in renegate na Šp. Štajerju, ki ;važnega drugega dež. jezika" niso zmožni ne v govoru ne v pisavi. F . , Zvezo nemškntarsklh obrtnikov za Spod Štajersko in Koroško nameravajo ustanoviti v prihodnjih mesecih. Tudi za sistematično ponem-čevanje slov. obrtniških vajencev se Nemci zadnji čas intenzivno zanimajo. Koliko smo že pisali mi o tem, koliko nagovarjali in prigovarjali — pa vse zastonj! Mi znamo le javkati — dela se na in ne ljubi in zato je tudi po tem naš narodni napredek na Spod. Štajerju. Klerikalno gospodarstvo. Od vseh krajev prihajajo vesti, da je pri umrlih klerikalnih konzumnih društvih v Laškem trgu in Marnberku nad 250 tisoč kron zgube, katero morate zvečine nositi tamošnji klerikalni posojilnici. Pri marnberškem konzumu se je odlikoval s svojim trgovskim znanjem kaplan Somrek, kateri ima sedaj mastno mesto ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru. Radovedni smo, ali plačuje ta gospod kaj za škodo, katero je povzročil v Marnbergu? Ako nas že v narodnem in gospodarskem oziru hudo udarijo posledice take gospodarske lahkomišljenosti v zaprtem slovenskem ozemlju, je polom tem hujše vplival v Marnbergu. MarnberŠka posojilnica je danes uboga reva.^ido-čim bi pri pametnejšem gopodarstvu lahko zavzemala gospodujoče stališče v trgu in se nikoli ne bi mogla tam tako lahko ustanoviti in okrepiti nemška hranilnica. O Laškem trgu pa smo tudi dovolj že pisali. Bojimo se, da pridejo kmalu po konzumarskik polomih polomi klerikalnih bojnih posojilnic po deželi, katere tudi upravljajo — razume se, da ne zastonj — gospodarsko neizobraženi in nevedni kaplani. Imenovan Je za kletarskega nadzornika za južno Štajersko poslovodja okrajne kmetijske zadruge v Foči, Rihard Petrovan. Škoda, ali ni bilo znabiti v Bukovini kakega sposobnega človeka? Imenovana sta davčna upravitelja gg. Rafael Dolinšek in Jože Fister za višja davčna upravitelja. SMcttjcgraSKi okraj. s Iz Pake. Dne 26. m. m. se je v Gorenje pripeljal neki Breznikov hlapec iz Šoštanja in je začel po Gorenjah razsajati in vpiti „hajl", ker smo tnkaj narodne pesmi peli. Gorenjški fantje si seveda tega niso mogli pustiti dopasti in so ga hoteli iz vasi spraviti. A klerikalček Janez Tamše se je zanj potegnil, češ naj le upije svoj „ajl". Kaj češ od klerikalca? Njemu bi ravno tako prav bilo, če bi bila naša cela vas nemškutarska. Tudi njegova natakarica je enake baže. Ko je nekega „liberalca" zadela nesreča, je nekemu članu požarne brambe zaklenila čelado, da bi ne mogel iti na kraj nesreče. To je ljubezen do bližnjega, kaj? Pa seveda, naš Ivan se mora potegovati za kle-rikalizem, ker je za zadnjega odbornika pri občini. Naj le bo rajši lepo miren in pameten, pa si bomo dobri. Njegovih klerikalnih naukov ne potrebujemo. Umrla ie v gradu Sekire ob Vrbskem jezeru žena slovenjgraškega okr. glavarja, Ida Poiger, roj. Fröhlich. i ,^'uMÉ Vuhred ob Dravi. Vuhred je znan kot naroden Kraj v Dravski dolini. Toda kakor povsod, se tudi tukaj nahaja mnogo uemčurske smeti. Omeniti se morata dva Siterjeva fantiča, ki igrati, vlogo izzivačev po gostilnah. Friček kaj rad izziva s Heil und Sieg Slovence v Vidmoserjevi gostilni, ne vedoč< da kot sodnijski pisar jé tudi slovenski kruh. Fonzek se pra spravi tudi na Nemce, ako prilika nanes\ da so Slovenci v večini. Ni se sicer vredno pečati z njima, a pove se jima, naj se varujeta, ker zna se jima še kakokrat slabo goditi. v Iz Šoštanja. Tukaj bi imel dober brivec lep zaslužek. Dosedanji se preseli, stanovanje in pohištvo je na razpolago. , v («listi «Kraj. Dijaška slavnost. V soboto zvečer dne 9. julija 9ti vrši v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju pod okriljem Celjskega pevskega d(ruštva slavnost, katero priredijo celjski abiturijentje vprid CM družbi ifi Sokolskemu domu v Celju. Vzpored je sledeči: A, Koncert: 1. D. Hruza: »San zaručnice«, romanca, ,tamburaški zbor. 2. J. Aljaž: »Domovini«, mešan zbor. 3. Charles Beriot: 9. Violinski koncert; Fr. Prdfa; »Serenada«, violina s spremljevanjem glaso-viija. 4. Anton Nedved: »Dijaška«, moški zbor. 5. H, Necke: »San ljubezni«, kvartet na godala. 6. V. KienzI: »Potpuri iz opere »Evangeljnik« za mešan zbor s samospevi in s spremljevanjem orkestra. 7. H. Vogrič: »V božični noči«, fantazija, tamburaški zbor. 8. Adamič: »Da sem jaz ptičica..«, mešan zbor. 9. E. Bach: »Pomlad se vzbuja...« violinski orkester. B. Veseloigra v enem dejanju: »To sem bil jaa!« Iz nemščine prevel M. Vilhar. C. Prosta zabava in ples. — Ker se je slavno občinstvo lanske abi-lurijentske slavnosti tako obilno udeležilo, da je bil njen uspeh v gmotnem in moralnem oziru jako po-voljen, upamo, da nas slavno občinstvo tudi letos počasti v kar največjem številu. Vstopnina: Sedeži pri mizah prvih dveh vrst 1.50 K, pri ostalih mizah ? K. Sedeži na galeriji 50 vin. Začetek točno ob pol 8. uri. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predplačila se hvaležno sprejmejo. Celjske in okoliške Slovence •pozarjamo na veselico Ciril - Metodove podružnice za Gaberje, ki se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. v „Skalni kleti". — Začetek ob 6. uri zvečer. Velika ljudska slavnost sv. Cirila in Metoda dne 17. julija t L v Žalcu. Ponovno opozarjamo in vabimo na to narodno slavnost. Narodna gospoda od blizu in daleč naj se ta dan sestane v osrčju naše krasne Savinjske doline; pa tudi naše preprosto ljudstvo iz vseh bližnjih in daljnih vasi in drugih krajev naj pokaže svoje navdušenje za slovenski rod s tem, da se zbere v čim največjem številu pri tej slavnosti. Za užitek, za zabavo, za razvedrilo skrbelo se bode v polni meri. H koncertu, pri katerem bo svirala polnoštevilno celjska narodna godba, so danes prijavili svoje sodelovanje pevski zbori iz Griž, Št. Pavla, Vranskega, Petrovč, pa tudi žalski mešani zbor, ki se je krasno na novo vzdramil. Kogar mika veseli ples, naj pomisli, da ga velikanska Virantova dvorana prijazno vabi. Kaj vse bodo nudili razni šotori, naj si pride vsak sam ogledat. Na nekaj pa pri tej priliki moramo opozarjati: cene v vseh šotorih bodo zmerne, tisto vsiljevanje in izsesa-vanje, o kojem smo že večkrat slišali tožiti, bo na Baši slavnosti izključno. Zato pa ponovno kličemo r 17. t. m. v Žalec! Okrajni zastop Vransko. Volitve so se vršile minnle dni. Iz skupine najvišjih obdačencev stav zastopu Franc Oset iz Vranskega in Jožef Pauer iz Braslovč. Iz skupine veleposestva so izvoljeni: Janez Zupan iz Ločice, Edm. bar. Cnobloch s Saneka, Leop. Apat iz Kaplje, Karl Hanpt pl. Hohentrank s Šterneka, Franc Schanr z Brod in Ludvik baron Wittenbach. Iz skupine trgov: Kari Schwentner in Miha Ježovnik za Vransko, Lovro Plaskan, Vencel Marovt, Matevž Perger, Martin Žvajger, Florjan Rak in Ivan Cizej za Braslovče. Iz skupine kmečkih občin: Franc Cnkala in Vinc. Derča z Gomilske, Franc Lesjak in Franc Zdol-šek iz Št. Jurja ob Taboru, Franc Borin iz Grajske vasi, Franc Breznikar iz Sv. Marjete, Franc Sevčnikar in Jul. Žigan iz Polzele. Za Ciril-Metodov obrambni sklad so zbrali celjski gimnazijci 200 K, katere so izročili družbi. Bog živi mlade, vrle rodoljube. v Iz Vojnika nam pišejo: Umrl je v Socki pri Novi cerkvi Hans pl. Rahling, vpoj. poročnik, star 60 let. Sv. Štefan blizu Šmarja. Tretjeredno ter-•ijalko Ano Ferlič prav mirno opozarjamo, naj nikar okrog ne govori stvari, katere niso resnične, kakor na primer, da ne grem k spovedi in da sploh verskih doižnosti ne izpolnjujem, in pa da sem jo jaz v časopis dal (pod imenom F. in njena ljuba hčerka Anica). Ako morete dokazati, da sem Vas jaz dal v časopis, dobite za to 20 K, katere Vam takoj izplačam, kakor hitro dokažete, da sem jaz kriv dotičnega dopisa. Tudi Vas nič ne skrbi, ali grem k spovedi; hvalil se ne bom, kakor je sploh pri tercijalkah navada. Sicer pa, če ne bo miru, bode se pa moral pri c. kr. sodniji v Šmarju nekak red napraviti. Da se pa zopet ne boste zaganjali v katerega drugega, kateri ni kriv tega dopisa, se bom na tem dopisu lepo podpisal. Pozdravim Vašo kuharico Trezo, pa ne zamerite Anton Malgaj. Poneveril je v Žalcu 191etni hlapec Jože Türk baje 3 tisoč kron in pobegnil s svojim tovarišem, mesarskim pomočnikom Antonom Flisom. Potika se okrog s tujo delavsko knjižico. Obrtniški shod na Vranskem se je dne 3. tm. prav lepo obnesel. Udeležilo se ga je do 30 obrtnikov iz Vranskega okraja, ki so se po razmotrivanjih gg. Rebeka in Čretnika z navdu- šenjem izrekli za tesnejšo organizacijo slov. ql>rt-niStva in so sklenili tudi to zadevn^ rezolncijo. , Oglašali so se tndi domači obrtn$ci3§| govorili o svojih težnjah. Prihodnja obrt^k^zbprovafija bodo v Mozirju in Gornjemgradu, na kar že dapee opozarjamo. ^ v Lt Trbovelj. Katoliško-narodno prepričanje naših klerikalcev kaže v' jasni luči dejstvo;4 da 80 zidavo svojega „Društvenega doma" izročili^prav trdemu Nemcu Führingn in da «b v n»deljo t. j. sedmi dan, ko je tudi sam Bog póéiyal, oni streho pokrivajo in zbijajo okrog stavbe. Gosp. dr. Bea-tovič kot pravi katoliško-narodni mo^ bi moral vsekako kaj tacega preprečiti, ker je-.psavzaprav on gospodar celega posestva in je vse Ma njega zapisano, akoravno so dragi plačalHn denar po celem svetu zbirali. Tnkaj ne bode božjega blagoslova, četndi „Dom" tisočkrat blagoslovijo, ker se nedelja in praznik ne posvečuje! — Pobožni liberalec. Pobegnil je pešec tukajšnjega 87. pešpolka Prosenjak, doma iz ptujske okolice. Kaj se godi pravzaprav pri tem pešpolka ?".,, Ni še jdblgo^téga, kar se je nek vojak ubil, sedaj je jeden dezer-tiral — kaj pomeni to? Tndi v Puiju se je pri tem pešpolku dogodilo zadnje čase, več samomorov. Poroča se o velikem mučenju vojaštva. Opozarjamo merodajne kroge na vsa ta dejstva. Poročil se je v soboto v Celju g. Fran S. Lukas, trgovec in proizvajatelj znanega likerja „Adama "~z< gospdč. Bovhovo. Bilo srečno! Posojilnica v Vojniku tudi to leto vsestransko napreduje. V prvih šestih mesecih tega leta je imela prometa K 319.251/53 (lani v istem časn le K 218.025 97); hranilnih vlog je letos sprejela K 80.12938 (lani v istem času K 61.677 47); vzdignili so letos K 77.677'84 (lani*K 56.724'47); novih posojil se je izplačalo K', $7.900 — (lani K 23.690'—); vrnili so letos lt%.740'— (lani K 21.294'—). Posojilnica šteje sedaj čez 500 članov, ima bliža 10.000 K rezerve ter okoli 90.000 K pri drugih denarnih zavodih naloženega denarja in dve véliki hiši sredi tr&à. Hranilne vloge obrestuje po 41/2% ter plačuje rentni davek iz svojega; posojila daja proti vknjižbi in po 6°/0 na osebni kredit. Uradni dan je vsako sredo dopoldne; pojasnila daja in prošnje za posojila itd. pa sprejetea vsak dan njen načelnik g. A. Brezovnik. c Iz Griž. Čnl sem govoriti: ko je v Megoj-nicah pri Golavšeku gorelo,, je prišla'zijat tja tndi farovška kuharica, in je baje reklàf: ko bi le še parkrat tako, potem bi bilo pa takoj boljše. Tndi neka drnga velika tercijalka je rekla: takb le liberalce bog kaznuje. Tako nam klerikalci privoščijo nesrečo. Pa ker smo vsi pod eiiim bogom, je pač udarilo tndi nekemu klerikalcu v hišo. Pa mi se nismo škodoželjno smejali. Iz Griž. Ti dopisnik „Straže"*,lažnivi kljnkec, ki si tam 19. jun. pisal in lagal, dai je nekdo rekel, da so čuki krivi. Vsak pameten človek ve, da si lagal. Dalje si lagal, ko si pisal,. „Äa sem jaz rekel: čuki, le vkraj, bomo že sami gasili! Res pa je, da sem vas jako trucal: pojte pomagat pum-pat! To je lahko vsak čel, ki je bil navzoč. Ker sem bil, kakor si lahko vsak misli, v velikih skrbeh in strähn, se tudi nisem zavzel, ali je kateri čuk ali naprednjak. Bilo jih je pa res precej, ki so kar gledali v ogenj; tam so menda bili sami čuki. Ker se ni nobeden ganil, sem jih zopet opomnil, naj grejo pumpat, a potem so se rajši odstranili, ker se jim ni ljubilo, da bi res bližnjemu pomagali. Zato bi boljše bilo, če bi ti „Stražin" dolpi-sun svojo modrost svinjam stresal, kakor dà v „Straži" tako nesramno lažeš. Pa na laž imate tako patent. Čimbolj čez naprednjake lažete in jih obreknjete, tem večje zasluženje se vam zdi, da imate v nebesih. Če ne bo „Straža" 'svojih laži preklicala, se bomo pa ž njo drugače pomenili. Svetujem pa tistim „poštenim" fantom (kakor imenuje „Straža" čuke!), naj prihodnjič, če bo spet kje gorelo, rajši doma ostanejo pa od doma gledajo, da ne bodo vsaj tistim na poti, ki res delajo. Nezgoda ni zabava, vi pa ste se za kratek čas posmehovali. Vam pa, vrli ognjegasci, lepa hvala, in tudi vsem drugim, ki ste se trudili, da se ni ogeuj razširil. Bog Vam poplačaj ! Avgust Golavšek, Megojnice 52. Dol pri Hrastniku. Priprave, za nedeljsko slavnost tukajšnjega gasilnega društva se bližajo koncu. Preskrbljeno je za vse želje in razvedrila p. t. udeležencev. Tudi izvrstnega plesišča ne manjka, kjer bode svirala s priznano požrtvovalnostjo godba „Trboveljskih pazniških rudarjev". Vspored sledeči: V soboto 9. t. m. serenada gospe kumici in potem vrtni koncert. V nedeljo zjutraj budnica, ob 9. uri sprejem gostov na hrastniški postaji, ob 10. uri maša, blagoslovljenje zastave in zabijanje žrebljev. Ob 2. uri popoldne pa velika ljudska veselica na vrtu g. Štravsa. Prosimo še enkrat p. t. društva in posamezne udeležence, ki se še niso odzvali, naj bi blagovolili naznaniti, i:e se udeležijo riaynoati, ter če zabijajo žrebelj. Za'mnogobrojno udeležbo prosi odbor. Izlet Da Mrzlico se vrši, kakor vže omenjeno, v nedeljo, dne 10. t m. Udeležba iz Trbovelj,,. Hrastnika, Celja, Žalca, Petrovč, Griž in sploh iz Vfijeli strani bode, kakor vse kaže, velikanska. . ? Od dir- Stefana poleg Šmarja. Umrl je dne 25. janija tukajšnji trgovec in gostilničar, Jakob Planinšek, star 38 let. Bil je tih in značajen Slovenec, ki pa se ni udeleževal političnega gibanja. Zapušča mlado vdovo s tremi nedoraslimi otroci. Pogreb se je vršil y pondeljek 27. junija. Vkljub slabemu vremenu se ga je udeležilo mnogo ljudi, tndi obč. svetovalci in odborniki. Domači g. župnij,j$u je govoril po cerkvenih obredih ginljivo Sl°*Qle pred 'nekaj leti od celjskih Nemcev, zvèzanih s ta-mošnjimi uemškutarji, ogroženi občini pri teh volitvah sijajen ospeh. Od 24 novoizvoljenih odbornikov je'14 odločno narodnih in naprednih mož. Ostali so deloma nemškutarji deloma klerikalci, ki 90 pri teh volitvah pridno hodili roko v roki. Izvoljeni so v III. razredu: Jakob Dokler (Raz-gorje), Janez Gajšek (Ljnbečno), Anton Mahne (Trnovlje), Janez Bincl (Trnovlje), Ignac Gorišek (okolifca Vöjnik), Anton Novačan (Trnovlje), Fr. Roje (Prekorje) in Stepišnik Anton (Trnovlje), V II. razredu: Janez Ropan, Alojz Bincl, Jože Jošt, Valentin in Ignac Samec, Anton Majcen, F. Brance, Anton Okorn; v I. razredu: Juri Dobratinšek, Fr. Okorn, Lenart Cank, Franc Čepi, Mart. Vrečko, Jože Pilih, Florijan Vrečko in Janez Koštomaj. Imena večine novoizvoljenih odbornikov nam jamčijo. da bo občina Škofjavas tako v narodnem kakor gospodarskem oziru imela izvrstno zastopstvo. Da so volitve tako častno izpadle, je v prvi vrsti zasluga vrlih Trnovcev, ki so vedno prišli do zadnjega na volišče ter so pokazali vzorno disciplino, pa tudi izvrstno spoznanje občinskih interesov. — Želimo». 'zvoli novi odbor zopet vestnega in vzornonarodnega župan?, ki bo vodil obsežno občino brez vseh malenkostnih ozirov v interesu vseh občanov in v njih napredek in blagor. Narodna štranka pa je na doseženi nspeh ponosna in na njenem programu izvoljeni odborniki bodo znali zaupanje ljudstva z resnim in treznim delom za gospodarski procvit občine v polni meri uva-ževati. c Škofjavas. Pri zadnjih občinskih volitvah se je ža nemškutarsko-klerikalne kandidate najbolj potegoval znani Čepi. Mislil je menda, da bo v naši obšini še vendarle zopet prišla na površje nem|k^tarija. Pa se je vendarle zmotil. — Izmed klerikalnih občinskih odbornikov so nekateri tudi prav zaiiiiftivi, tako n. pr. V. S., ki mu je na dan volitve eden volilec javno zabrusil, da ne spada v občinski odbor, kateri ima skrbeti za poštenost v občini, on pa da živi v divjem zakonu. To je slišalo — več volilcev. Neverjetna surovost celjskih nemškutarjev. — Ko so šli 5. t. m. učenci deške slovenske šole v Celju iz cerkve v šolo nazaj — bilo je ob sklepu šolskega leta — se jih je v Novi ulici iz hiše, kjer stanuje fotograf Lenz, opljuvalo in polivalo. Ne le učitelj stva, celo otrok se je polastila velikanska razburjenost nad tako predrznim početjem celjskih nemškutarjev. Sedaj smo imeli dalje časa mir — a kaže se, da postaja nemška golazen v mestu vedno nesramnejša, ako se je vedno na primeren način ne uči dostojnosti. Stariši slov. otrok v okolici! Te dni in prihodnje tedne bodo lazili dobro plačani in podkupljeni nem-čurski agitatorji od hiše do hiše in vas bodo nagovarjali, da volite z Nemci in slovenskimi propalica-mi — z ljudmi, kateri v mestu pljujejo na vašo de-co! — Ganljivo je bilo, kako je g. nadučitelj Gradišnik pri zaključnem govoru v šoli polagal razburjenim in ogorčenim otrokom na srce, naj ostanejo mirni ter se vedejo navzlic takim dogodkom lepo in dostojno, da osramotijo svoje napadalce. — Dvomimo samo, da ima celjska nemška sodrga še kaj čuta za poštenje v sebi! Obesil se je na Jožefovem griču v gozdu bivši pleskar v Westnovi tovarni I. Šaden. V tovarni so ga odpustili in to je najbrž gnalo moža, ki ima 12 otrok, v smrt. v Iz Griž. Bil sem po stari navadi pri spovedi za Veliko Noč. Pa so me naš gospod župnik Krančič v pekel obsodili, ker „Narodni List" berem. Rekel je, da kdor „Narodni list" bere, ne more dvema gospodoma služiti, in po njegovi sodbi je vsak tak pogubljen. Ti naš najnovejši sodnik, ali še nisi bral besed „ne sodi, da ne boš sojen". — Tudi vi gospodje duhovniki böte sojeni. — Sa-vinčan. £jutotncr$Ki oKraj. Malanedelja. Tudi moravskega velikega vezirja Karo Mustafa je včesnila Halleyeva repatica s svojim repom po glavi, „pardon" po želodcu s tako silo, da ne more prebavljati več slovenskih časopisov, zato si pomaga z nemškimi in to po gostilnah kakor so: prajhaus in tako dalje v Lju-mern! Visokorodni, boljše bode zanaprej, ako nemške časnike pustite, ker jih itak ne razumete! Tihi opazovalec. Križevcij Potoval sem zadnje dni skozi ptujsko okolico. Vide' sem. da tam še nikjer ni videti kakega gospodarskega napredka — vse po starem kopitu. Mislil sem si, kaj pač more biti temu vzrok. Ko sem pa obiskal nekaj gostiln in drugih hiš, videl sem povsod na mizi ptujskega ..Štajerca", kateri tako pokvarja naše ljudstvo, da bi se človek lahko razjokal. Od žganja ves zastrupljen in umjrjen duh pač ne more drugačen biti. — Pri nas, ljubi moj čitatelj, je ravno tako. Dobiš sicer sem in tje kakega zavednega Slovenca, kateremu se zavednost tudi pri gospodarstvu pozna. Večina je pa vendar še mrtva in se ne briga ne za to ne za ono stvar. Zelo potrebno bi bilo, da bi se pri nas razširil „Narodni List" in drugi napredni časopisi. Ako se možje ne bodo zavedali bolj svoje narodnosti, bode naša občina pač kmalu v nemških rokah. Le poglejmo: na eni strani se pri cerkvi na šoli blišči lep napis „Narodna šola", na dveh straneh šole pa nemška imena gostilničarjev in zraven „Gasthaus". Za ka*kih 5 do 6 Nemcev, ki so pri opekarnah, je kajpak to potrebno, kaj ne?! — Po vasi se naseljujejo tudi že Nemci obrtniki, ki imajo napise „Schleifer u. Regen^chirmrnacher" itd.. . Kje je tukaj zavednost občinskega odbora?! Zavedno ljudstvo, premisli dobro pri volitvah, kateri možje niso nevarni tvojemu materinemu jeziku, ker drugače se bodo bliščali po Križevcih v nekaj letih samo nemški napisi. -— Treba se je organizirati, ker le z združenimi močmi se da kaj narediti. Priprost delavec. Divjak. 30-letni Matjaž Hobot iz Grabo-noškega vrha pri Št. Jurju ob Ščavnici je sedel že skoro dve leti zaradi pretepov, težkih telesnih poškodb, javnega nasilstva itd. Dne 11. aprila 1.1. se je spri s svojim svakom Ignacom Slekovcem, ki stanuje v isti hiši. Šel je nad njega z garami, pozneje z revolverjem, kolom itd. Slekovec se ima zahvaliti le materi in sestri, da še živi. Pri porotni obravnavi dne 1. t. m. v Mariboru je Hobot tajil vsako krivdo, in ker so se vsi sorodniki iz strahu odrekli izpovedbi ter mu je tudi župan dal lepo spričevalo o „dobrem vedenju", se mu ni moglo ničesar dokazati iu je bil oproščen. Zlati zaslužni križec je podelil cesar nadučitelju slovenske ljudske šole v Ljutomeru, g. ravnatelju I. Robiču. ptnjsKi oHraj. Sv. Bolfenk pri Središču. Klerikalni „imenik psovk", „Straža" prinaša članek o obnašanju Z. S. N. M. na njihovem, kakor pravijo, „sijajnem shodu". Toliko so pa še vendar naši klerikalci prebrisani, da poleg svojih ogromnih laži ne navedejo števila zborovalcev. Zraven drugih očitajo tndi meni, da sem delala medklice; vsak pošten človek se mora zgražati nad tako ostudnimi lažmi. Dalje mi očitajo malo znanosti, in da jaz to sama priznam. Da ste velike baharije zmožni le Vi klerikalci, ali še tega ne veste? Kje sem pa bila jaz ? Ali Vam torej ni sveta poprej politika in sicer Vaša laži-politika, kakor pa šola, če tudi Vaša? To sedaj jasno kaže, kam pelje pot do Vašega cilja. S svojo znanostjo se pač ne morem kosati z Vašimi mla'denkami, posebno pa z vele-učeno farovško kuharico Lizo, ki na vsakem shodu igra ulogo — policaja. Pa vsaj si je to veliko učenost nabirala nekaj let, skoraj vsak teden po — sodnijah. Take in enake znanosti jaz pogrešam čisto lahko. Tista, ki nič ne zna. Iz Bogaške^Slatlne. Zadnji izkaz kopaliških gostov izkazuje 822 strank s' 1098 osebami. v Iz Bogaške Slatine. V naši okolici je gorelo v pondeljek dne 4. julija na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda vkljub slabemu vremenu sila mnogo kresov in se je streljalo na 7 mestih. To slavnostno razpoloženje okolice je napravilo posebno dober utis na kopališke goste, v prvi vrsti Jugoslovane, katerih je tu že lepo število. v Ptujsko deželno višjo gimnazijo je obiskovalo minulo šolsko leto 200 učencev, med njimi 41 Slovencev, 157 Nemcev in 2 drugih narodnosti Odličnjakov je bilo 25, abiturijentov 17, med katerimi jih je 16 napravilo^zrelostni izpit. Ormoška čitalnica priredi v nedeljo, dne 10. julija 1910. ob 4. uri popoldne na vrtu in v prostorih čitalnice koncert s sodelovanjem „sre-diške narodne godbe" pod vodstvom g. Fr. Seraj-nika. Vspored je mnogovrsten. Po koncertu velika ljudska veselica. Vstopnina 50 vin. Prireditev se vrši pri vsakem vremenu. Ker je čisti dobiček namenjen Ciril-Metodovi družbi, se preplačila hvaležno sprejemajo. Iz Ivanjkovec. Krasno uspela veselica tukajšnje prostovoljne požarne brambe hudo peče našega prečastitega gospoda župnika Bratušeka. Videl je, da vse njegovo dslgo hujskanje proti temu potrebnemu društvu ui veliko zdalo. Po- žarna bramba je tukaj iu da ima med ljudstvom simpatije je najlepši dokaz mnogoštevilna udeležba pri veselici. Gospod je tuhtal kako bi se maščeval iü zbral si je zato zadnjo nedeljo priž-nico v naši župni cerkvi. Cela pridiga ni bila drugega ničesar kot nizkotno zabavljanje, sum-ničenje in podtikanje ter predbacivauje. Podrobno se nam s tem baviti ne zdi vredno, vprašamo le, kako se to strinja z vašo oliko g. župnik, da nekomu neko uslugo predbacivate, katera se vam je hotela pošteno plačati, a ste vi plačilo odklonili. Zopet pretep na Dravskem polju. Zadnjo nedeljo je došlo med zidarskim polirjem Paurom in kmečkimi fanti pred Mohorkovo gostilno v Račah do pretepa. Pri tem je Paur v silobranu z revolverjem ustrelil fanta Hercoga v trebuh in ga smrtnonevarno ranil. Paur se je sam javil orožuištvn. Pretepaštvo na Dravskem polju se zadnje čase nevarno širi in v veliki meri ogroža javni mir in red. Zakaj oblastva odločno ne posredujejo ? v Iz Ormoža. Naš okrajni zastop je volil 28. jun. t. 1. dr. Žižeka svojim načelnikom in Ivana Kočevarja namestnikom. Nemci so oddajali pri vo-litvi odbora prazne listke; volili so svojce le pri skupini veleindustrije in v skupino mest in trgov; bilo jih je pa le 7 proti 22. Okrajno glavarstvo v Ptuju je zastopal komisar dr. Lubec. Dve tretjini slovenskih zastopnikov je mirno poslušalo, ko se je predstavil in otvoril skupščino v nemškem jeziku. Pozneje je tu in tam povedal katero v slovenščini. Vodil je tudi sam zapisnik seveda nemški, katerega so naši udje komisije tudi mirno podpisali. Slovenci smo pač potrpežljive, pokorne in dobre dušice. Ko bi se predrzni! recimo na slov. Štajerju, kjer bi imeli Nemci večino v zastopu, vladni zastopnik pregovoriti slovenski, ves nemški Izrael bi bil po koncu, napadal in blatil bi se v javnosti, dokler bi bil nemogoč v okraju. Mi pa se vestno ravnamo po geslu molči in dober bodi. Nemci so tudi terjali, da se eden njihovih voli v odpor; oni smatrajo kot grozno krivico da se njih tirjatvi ni ustreglo. Da ormoški Slovenci nimajo svojega zastopnika v občinskem odboru — to je pa seveda popolnoma pravično. Zob za zob, ljubi prijatelji! Sestavitev ormoškega okr. zastopa. Za načelnika je izvoljen g. dr. Žižek, zdravnik v Ormožu, za namestnika g. Iv. Kočevar, velepos. in vinski trgovec v Središču, za odbornike pa sledeči gg. in sicer iz skupine veleposestva Leopold Petovar, velepos. v Ivanjkovcih, industrije Jakob Zadravec, pos. parnega mlina v Središču, kmečkih občin Florjan Kuharic, pos. v Šardinji, mest ter trgov Jakob Klemenčič, veleposestnik v Središču, iz plenuma pa Ivan Škerlec, c. kr. poštar pri Sv. Ton^žu in Iv. Horvat, velepos. v Cvetkovcili. v „Bralno društvo Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah je imelo dne 26. mm. svojo redno sejo, pri kateri se je govorilo o izidu tombole, ki se je vršila 12. tm. pri g. Čehu. Našlo se je, da je bil uspeh zelo povoljen. Temu pa se 'je zahvaliti v prvi vrsti vsem darovalcem dobitkov, posebno Ptujčanom, in gostom iz drugih krajev. Ako nam bodo darovalci in gostje tudi v drugič tako naklonjeni, bodo dobili naši ubogi učenci za kuhinjo gotovo črez 100 K. Umrl je v Ptuju načelnik obrtnega društva, mizar Karl Kratzer, star 51 let. Bil je svoj čas tudi ptujski obč. odbornik. Iz Št. Janža na Drav. polju. V nedeljo, dne 26. m. m. so se v Zlatoličju stepli fantje. Pri tem je bil težko telesno poškodovan Jože Domine, več drugih je dobilo lahke telesne poškodbe. Prvega so spravili v ptujsko bolnišnico. Iz Ivanjkovec. Prva ljudska veselica požarne brambe ivanjkovske na Petrovo pri Zavratniku v Veličanah je nad vse pričakovanje dobro uspela. — Zahvaliti se imamo temu pred vsem veseličnemu odseku, ki mu je načeloval podnačelnik pož. brambe nadučitelj Šijanec. Hvala pa gre tudi gospodičnam Grossmann, Petovar, Mešek in Lončar, ki so razprodale do malega vse buteljke, pecivo ,šopke, kon-feti, cigarete itd. itd., kar je vrglo društvu lep izkupiček. Čudovito naglo so izginili okusni krapci gospe Katinke Petovarjeve, ki ji, kot rojakinji iz dežele krapcev, gre vsa hvala in priznanje. Tudi darovane buteljke g. Puklavca, g. Petovarja in gospe Petovarjeve so storile svojo dolžnost. Hvala njim, kakor obče vsem, ki so nam darovali kakršnekoli dobitke za tombolo. Izmed teh je bil od načelnika požarne brambe g. Lovro Petovarja darovani »gujdek« najmočnejša privlačna sila. Pomenljivo je, da je guj-deka odnesel Vuk na Lešnico. Posebej pa še moramo izreči pohvalo sosednemu bratskemu društvu iz Hardeka pri Ormožu, ki je nas počastilo s svojim obiskom polnoštevihio in z lastno godbo, častno je bilo zastopano gasilno društvo trgoviško. Nekaj članov svetinjskega veteranskega društva se je udeležilo veselice v civilu. V prelepih besedah je nazdravil g. Rajšp, ud hardeške požarne brambe mlademu domačemu društvu povdarjajoč, da je ta prva društvena prireditev takorekoč taistega krst, ob kateri priliki se izreka novorojencu srečo in blagosolov na pot življenja; in to stori i on v imenu sosednega požarnega društva želeč, da naj mlado društvo cvete in se razvija ter, ne gledaje na nobeno stran, čuva in goji slovensko narodnost zraven svojega glavnega namena, pomagati bližnjemu! Burni živijo-klici so se odzvali v zahvalo g. govorniku. Tudi ormoška inteligenca je nas zraven Miklaževčanov in Run-čarjev posetila v lepem številu med tem, ko smo opazili samo jednega Ljutomerčana. Pohvalno moramo omeniti vzorno disciplinirano moštvo Ivanjkovske požarne brambe, ki je do konca neutrudljivo izpolnjevalo naložene mu dolžnosti. Čistega dobička je bilo čez 250 kron. v Od Sv. Bolfenka pri Središču. Dolgo za-željeno nadaljevanje okrajne ceste od Sv. Bolfenka po Kogu se je začelo graditi, le mokro vreme moti delo. Cesta bo velike koristi za naš kraj kjer priraste toliko dobrega vina, katero se bode lahko odvažalo. Tudi misijonarjem bo ustreženo (vsak čas vidimo katerega tukaj) ker bodo po lepi cesti hodili. Našemu kardinalu pa bo lahko do župana priti in mu ne bo treba živinskih potnih listov popravljati, kakor je to nedavno storil. Zapisal je kakor sem od zanesljivega moža sliša', na živinski potni list: „Popravil Ivan Zadravec kot gospodar". Radovedni smo ali bo oblast njega tudi tako ostro kaznovala kakor nas kmete. p Sv. Bolfenk pri Središču. Nekdo v „Slov. Gosp." povzdiguje svoje Marijine hčere in si prisvaja patronat nad občino Vodranci. Res, 5. m. m. je bilo krasno pogledati našo Marijino družbo; hodile so kakor odlikovani vojaki 66. leta po vojski, kar po dve svetinji sta se leskali vsaki na prsih, kaj ne? To je bilo res nekaj imenitnega. Tajni svetovalec je pa nosil glavo po konci kakor pobočnik izgubljenega maršala Benedikta. Toraj cela družba z vodranskim patronom vred je res nekaj za Sv. Bolfenk. Orglarja pa tudi imamo, da smo lahko ponosni, saj je obenem tudi izvrsten skladatelj. Pa bi ga prosil, da bi njim zaorglal in zapel to pesem: Vodranski patron! I. Sv. Bolfenk trdno stoij, Patron se na to jezi, Da nočeš njegov biti In se mu pokloniti. II. Sveti misijon je zbogom, Patron bo dobil z nogom. Tudi vse device ž njim Bojo odišle v Rim. III. Vse stare tam device In tudi lepe ptice, Nam bodejo že priče, Kak se vse pomice. IV. Patron že premišljuje, V grobi izdihuje. Pa svetu oznanuje. Kak vole napasuje. V. Pa naj le prerokuje, In svetu oznanuje, Da črnuhom bode kraj Vsem Bolfenskim zdaj. „Metlarski". p zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izpolni prijetno dolžnost, da se na tem mestu prav prisrčno zahvali vsem onim p. t. rodoljubom, korpora-cijam ter društvom, ki so omogočili, da se je Stanko Vrazova šolska slavnost dne 29. junija t. 1. v Središču tako sijajno obnesla. Posebna zahvala gre slavnemu „Zgodovinskemu društvu" v Mariboru za posojeno St. Vrazovo krasno sliko, čč. šolskim sestram v Mariboru, ki so nam drage volje posodile primerne kostume, č. g. Val. Cajnku, veroučitelju mestne dekl. šole v Varaždinu za blagohotno sodelovanje pri sestavljanju gled. igre (pomagal je s hrvatskim besedilom), slavnemu predsedništvu Slov. Matice v Ljubljani za iskren pozdrav in za obljubo, da vpošlje dečkom in deklicam, ki so si pridobili posebnih zaslug za slavnost, vsakemu po 1 knjigo. Zahvaljujemo se nadalje prav iskreno slav. županstvu našega trga za blagohotno posojene zastave, slav. ognjegasnemn društvu, ki je blagovoljno prevzelo skrb za varnostno policijske naredbe, zahvaljujemo se veleč, gospej Jelisavi Zadravčevi za hrvatski kostum in za ljubeznivost, da nam je priskrbela hrvatske zastave, zahvaljujemo se nač. kraj. šol. sveta veleč. g. Kočevarja za zdatni gmotni prispevek, zahvaljujemo se ključavničarskemu mojstru g. J. Kreutzu za krasno karbitno razvetljavo (lastne konstrukcije!), zahvaljujemo se onim staršem, ki so pri živi sliki sodelujočim otrokom sami priskrbeli primerne, lepe kostume, zahvaljujemo se nadalje gg. trgovcema M. Robiču in N. Friedrichu. ki sta za slavnost posodila marsikako stvar, ki bi se sicer morala kupiti, zahvaljujemo se vsem milim gostom iz Ptuja in Sv. Bolfenka, ki so spomin slavnega pesnika St. Vraza počastili s svojo prisotnostjo. Končno se naj zahvalimo še tudi tukajšnjemu uč. g. I. Naj-žerja, v katerem se je porodila ideja igrokaza, učiteljicama gdč. L. Kocmut in gdč. E. Unger za zdatno pomoč pri oskrbi vencev ter gg. F. Luka-čičn in L. Mnzeku za trud, ki sta ga imela pri blagajni in s sprejemanjem gostov. Vsem skupaj in vsakemu posebej prav iskrena zahvala! Kakor je zrl Stanko Vraz, ko je romal iz svojega Ce-rovca v Krapino in Zagreb, toli in tolikokrat Središče, tako smo gledali sedaj tudi mi, čestilci velikega pesnika, ob čarobni razsvetljavi in ob navdušenem petju St. Vrazu na čast zloženega slavospeva sliko njegovo. — Šolsko vodstvo v Središču, dne 4. julija 1910. I BrcžiJIjiloHraj. Kapele. Tiho kakor v sanjah smo prenašali vedne napade na nas naprednjake, kateri se vedno ponavljajo od našega gospoda župnika na nas napredne'može. Tudi tega molčanja mora biti enkrat dovolj. Naš g. župnik je od prevelike skrbi na politiko tako daleč zabredel, da je pozabil popolnoma na nauk Kristusov, namreč: blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. Ko je prišel Kristus mimo nekega vodnjaka in je bil silno žejen, prosi ženo, katera je bila tam : žena, daj mi piti! Ali ona mu je osorno odgovorila: ne dam ti vode, ker ti si jud, jaz pa sa-marijanka. Tudi k našemu šolskemu vodnjaku je prišel nekoč napredni mož s posodo, da bi si natočil nekoliko vode, katera se nahaja v dotičnem vodnjaku. Ker si naprednjak, ne smeš vzeti vode. Prosim, gospod župnik, ali ni dotični mož naš občan in davkoplačevalec? Zakaj pa ne branite vode drugim? (Da je to resnica, ve potrditi marsikdo.) Še nekaj! Le počasi, resnica mora na dan. Neko nedeljo se je posebno izkazal naš g. župnik kot varuh duš svojih ubogih trpinov; strah pred pogubo njih duš ga je tako navdal, da je odložil v procesiji sv. rešnje telo in kakor zbesnel prihitel k mirno stoječim možem oz. fantom in jim zagrozil z zaporom, ako se ne udeleže njegovih opravil. Isti bi se bili gotovo udeležili sv. maše, ali nesramno ravnanje g. župnika napram njim jih je razkačilo do skrajnosti. Pazite rajši na svoje ljudi! Ko sem bil pri sv maši, mi je oko padlo nehote na dve strastno zagrizeni klerikalki iz vaše družbe, kateri sta si imeli, kakor sem sodil, baš med sv. mašo mnogo povedati. Toraj njim se ne prišteva v greh 11 ne motijo vaše službe. Samo ubogi naprednjak ne sme stati zunaj in se malo pogovoriti s prijateljem? Čudno, kaj ne, gospod župnik? Vedite pa, da mi Kapelčani nismo več ljudje starega veka; pri nas s silo ne bodete dosegli prav nič, kajti človek ima prosto voljo. Spomnili se vas bodemo. kadar pridejo vaši nosilci bernje; posebno hvaležno se va$ bode •spominjal tisti mož, ki vam je vsako leto nalil vedrico sladkega mošta. Koliko ga bo neki letos? Kakor sem slišal, želi on, naj bi ob priliki bernje za mošt gospod župnik sami prišli k njemu, da bodeta razpravljala o vodi v vodnjaku in o vinu v sodu. Kapelski naprednjak. Iz Virštanja V Beljaku na Koroškem se je vstrelil dne 23. junija ob pol 4. uri zjutraj s svojo službeno puško vojak Mihael Pavlic. Zapustil je dve pismi, eno svojemu ekletu, drugo starišem. Vzrok samomora je bila baje nesrečna ljubezen, ker se je mali silno branila, da bi se oženil s svojim dekletom. jftarihorsKi olsraj. Uradna dneva mariborskega okr. gavarstva se vršita v četrtek dne 7. julija v Slov. Bistrici in v četrtek dne 14. julija pri Sv. Lenartu v Slov. g. Strela je udarila v kozolec pos. Gnnčerja v Slov. Bistrici. Vojaki in požarniki so ogenj hitro omejili. Pogorelo je mnogo sena. Imenovan je g. dr. Adolf Pečovnik za pravega učitelja na mariborski drž. gimnaziji. v Podporo za dravski most pri Breznem je zvišalo ministerstvo za javna dela izjemoma od 40 na 64 tisoč. Iz Vitanja so nam pisali včeraj: Danes ob pol štirih zjutraj je začela goreti v sredi trga sedaj Žagarjeva hiša. Sedaj je nevarnost za spodnji del trga že precej minila, ker k sreči ni vetra. G. Žagar (poprej gostilničar v Konjicah v „Narodnem domu") in brat Ciril sta si komaj rešila življenje s skokom skozi okno. Požarna bramba vitanjska se je pred kratkim razšla! — Kakor se nam poroča dopoldne, je zgorela samo Žagarieva hiša. Ogenj so srečno omejili. 3z raznih $loVan$Kih ^rajd. Zaprt slepar. V Ljubljani so zaprli Janeza Štuheca, doma iz Slurščaka pri Kapeli, rojenega 1. 1889, k je v Ljubljani na Zadružni šoli ab-solviral trgovski tečaj. Zagrešil je razne sleparije z menicami, ponarejenimi podpisi itd. ter oškodoval več oseb v Ljubljani. Tudi v Celje je par-krat pisal, pa tu mu ljudje niso šli na lim. Fant je bil 1.1907. najstrastnejši agitator za Roškarja v svojem okraju. Imajo res smolo naši ljubi bratje. Simone, Štuhec itd. Sami vzori! Poučno potovanje. C. kr.-J kmetijsko mini-sterstvo je podelilo vinarskemu nadzorniku g. B. Skalickemu meseca avgusta tritedenski dopust in prispevek k potnim stroškom, da prouči vinarske razmere v Istri, Bosni - Hercegovini, Dalmaciji in Hrvaški-Slavoniji. Rndarska stavka je izbruhnila v Labinju v Istri zaradi krutega postopanja z delavci od strani uradnikov. _ »a&jjg A gg „Branibor". V soboto popoldne se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor gospodarskega obrambnega društva „Branibor" ob lepi udeležbi rodoljubov iz vseh slovenskih pokrajin. V odbor so bili voljeni: Za Štajersko dr. Koderman in dr. Rosina, za Kranjsko prof. Jug, notar Hudovernik, Ciril Pire, Ferdo Primožič, Rasto Pustoslomšek, Lavoslav Schwentner in dr. Gregor Žerjav; za Trst dr. Slavik, za Koroško dr. Müller, za Goriško dr. Dereani. V nadzorstvo pa: za Trst J. Gamp, za Koroško J. Prosekar, za Štajersko dr. Juro Hrašovec, za Kranjsko prof. Perušek in Fr. Podkrajšek. Račun nemškega odvetnika. Dr. Ambro-schitz v Ljubljani, kajpada pristna nemška kri, je poslal Ciril - Metodovi družbi opominjevalno pismo za pisalni stroj v imenu tvrdke Jax. Za to pismo je računal veliki German 20 K, dasi stroški opominjevalnega pisma po odvetniškem tarifu znašajo kvečemu 3 K. Pa kaj je tarifa dr. Ambrositschu mar, če se gre zoper CMD. v Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Za nedeljo, dne 26. jun. je napovedala KZ shod v gostilni F. Gaubeta p. d. Ropiča. G. župnik je že prejšnjo nedeljo vabil s prižnice k obilni udeležbi in napovedal za fante spoved. Vsi prostori so bili natlačeni ljudstva, a med njimi je bilo volilcev le kakih trideset. Drugo so bili fantje, otroci, ženske in možje iz sosednih občin, ki ne volijo v tem volilnem okraju. G. Požgan od Sv. Križa je otvoril shod in dal besedo g. Žebotu, ta je predlagal kot zastopnik KZ za predsednika g. župnika Rožmana, za podpredsednika g. Grila p. d. Kekrla in za zapisnikarja fanta Anton Jarca, vlg. Žancerjevega Antona. G. Kapun je kot volilec predlagal za predsednika g. Majcena. Nastal je hud boj, med katerim je padla marsikatera bridka za KZ. Zve-zarji so se opirali na § 12. pravil KZ po katerem imeuuje predsednika vodstvo KZ (to je volja ljudstva!) Dokazalo pa se jim je, da so bili tudi taki povabljeni, ki niso pri KZ in da pri Sv. Duhu vprek ni zvezarjev in nas toraj § 12 ne briga nič. KZ je že na volilnih oglasih pozabila na Gradišče in Kapljo, tembolj še bode pozneje na nas pozabila; konečno se je dalo predsedništvo na glasovanje, a ker se je videlo, da ima gospod Majcen večino, niso hoteli glasov šteti in so raje pobegnili v farovž. Za njimi je gromelo: „Živio Kac!" Ker opomin g. župnika, naj grejo krščansko misleči ljudje ž njim v farovž, ni nič izdal, hodil je od mize do mize, iz sobe v sobo in prosil ljudi, da naj grejo ž njim. Ker opomin, naj ljudem pusti prosto voljo, ni nič izdal, slišal je marsikatero krepko. Cel vihar pa je nastal, ko se je izrazil da se z gobcem (olikano!) več naredi, kot s pametjo. Kljub takemu pritisku od strani g. župnika, se je zbralo v farovžu le osem (pravijo 12, a ni res) volilcev a še od teh je bila polovica naših kakih 15 fantov in kake 4 ženske. To je resnično poročilo o našem shodu. Kedo poroča kaj druzega, je javen lažnjivec. Gospodami paberHi. Bolehanje govedi na vnetju črevesa. Po naših pokrajinah in tudi preko mej naše domovine je med govejo živino zelo razširjena bolezen, takozvano kron čno črevesno vnetje, ki je po svojih znakih zelo podobno črevesni sušici, jetiki, ali — tuberkulozi. Razlikuje se pa od te v tem, da jo provzročajo drugače glivice ali bakterije. Tej bolezni, ki v toliki meri škoduje našemu kmetovalcu, so podvržene zlasti krave od 2.—6. leta, manj starejše. Pri juncih in bikih najdemo jo le izjemoma. Iz tega sledi, da se ne širi omenjena bolezen po plemenskih bikih, kakor Bekatere druge bolezni, in kakor se je to prvotno mislilo. Le redko oboli le ena krava. V več repov broječih hlevih opažamo, da je kar 5 do 10% vse živine okužene. Tudi ni omejena na gotov letni čas, ampak nastopa pozimi in poleti, bodisi, da jo gonijo na pašo. Vendar zatrjujejo strokovnjaki, da se pojavlja bolj pogosto pozimi in tedaj tudi z vidnejšimi znaki. Prvi znak omenjene je, da daje obolela krava od dne do dne manj mleka. Dasiravno povžijejo take živali dosti krme, prično hirati in krave, ki so bile poprej dobro rejene, postajajo mršave in suhe. Dlaka ne pada več tako gladko po telesu, ampak štrli po koncu. Poprej voljna koža, se sedaj tesno drži ogrodja. Oči po- stajajo motne in upadle. Tem znakom se pridruži še driska. Odpadki so tekoči, zeleno - rujavkaste barve, razširjajo pogostokrat prav neprijeten duh, ter vsebujejo precej neprebavljenega krmila. Okužene živali popijejo izvenredno veliko vode. Množina mleka je vedno manjša in se v posameznih slučajih, preduo živinče pogine, popolnoma posuši. Mnogokrat se bolezen brez pravega vzroka izboljša, zlasti če premenimo krmo ali prestavimo živinče v drug hlev, toda čez več ali manj časa nastopi še hujše nego prej. Dasi je živinozdravniška veda tekom zadnjih let zelo napredovala, ji ni moč to bolezen ozdraviti docela. Te bolezni bakterije so tako globoko zarite v črevesno sluznico in v limfatične šleze v črevesu, da kljubujejo tudi najmočnejšim razku-žilom. Nimamo pa posebnega sredstva, ki bi jih zamoril, ne da bi pri tem poškodoval črevesne sluznice. Edino, kar moremo za omejitev te kuge storiti je, da odstranimo obolelo žival od zdravih ter jo damo mesarju. S tem jo, kolikor mogoče dobro vnovčimo in preprečimo, da se bolezen ne razširja. Odstraniti pa moramo iz hleva tudi steljo in vse odpadke, ker se v teh nahaja velika množina bakterij. Stajo bolnega živmčeta, jasli in vso okolico moramo dobro očistiti in prebeliti z apnom. Če hlevov dobro ne razkužimo, nam odprodaja sama veliko ne pomaga. Kako se razširja ta bolezen, ali po krmi, ali na kak drug način, še ni popolnoma dognano.. Snažnost izvrstno vpliva na rast prašičev. Poskusi in izkušnje nam to potrjujejo. Štiri prašiče enake velikosti so krmili skozi šest tednov popolnoma enako. Dva izmed njih so vsak dan z vodo in krtačo dobro osnažili. a druga dva so pustili umazana. Ko je čas šesttedenske preskušnje potekel, tehtali so osnaženi prašiči 25 fantov več kot umazani. Slabo sadje, ki odpada, predno je zrelo, se mora pobrati, da se uniči s škodljivimi mrčesi vred, ki so mu škodovali. Kdor to vsak dan ponavlja, bo morebiti že v prihodnjem letu opazil vpliv svojega dela. Za pobiranje sadja se lahko uporabljajo majhni otročiči, ki so drugod povsod na poti. v Kriva prebava je podlaga mnogih bolezn Stalna uredba prebavljanja se dobi z uporabo izvrstnega dr. Rosa-balzama za želodec iz lekarne B. Fragner-ja, ckr. dvornega založnika v Prag!. Dobiva se tudi v vseh tukajšnjih lekarnah. — Glej današnji inserat! Sredstvo proti rji. Že leta 1817. je dvorni svetnik Osiander v Cöttingu kazal pa dejstvo, da se žebljev, ki so ležali celo stoletje v bližini oglja, ne prime rja. To dejstvo so sedaj iznova potrdili, ko so našli železje iz rimskih časov blizu Solnograda. Nekaj žebljev je bilo povsem razje-denih, dočim so bili drugi kljub 2000 letni starosti popolnoma ohranjeni. Preiskava je dognala, da so bili ohranjeni deli med rujavim premogom. Sedaj se bode torej moralo železju, ki ga bode kdo daleč poslal, pridjati rujavega premoga. Pognojenje sadnega drevja v poletji dobro vpliva na razvijajoče se sadje in drevju koristi tudi za prihodnje leto. Okrog drevesa se skoplje 40 cm globok jarek, a ne v bližini debla, ampak v daljavi drevesnih vej. Ta jarek se napolni z bolj redkim gnojem ali z gnojnico. Za močno drevo je treba 150 do 200 litrov tekočine. Ko tekočina zleze v zemljo, potresemo v jarek pepela in ga nalahko pokrijemo z zemljo. Ako natresemo še krog drevesa do jarka dobrega kompostnega gnoja, se nam bo trud obilo poplačal. Sol se naj daje živini redno vsaki dan. Sol se spremeni v želodcu v solno kislino, ki razkroji hrano in pospeši prebavo. Nekateri dajo sol vsakih 8 ali 14 dni. To je slabo. Kaj bi rekli, če bi nam dajali vsak dan neslano jed, koncem tedna pa bi vrgli v skledo kar pest soli. Čim slabša je piča, temveč soli rabi žival. Srednje goveda rabi 15—20 g (lVa do 3 deke), prašič 4—8 g, konj 7—15 g na dan. Za vsako glavo govedi treba tedaj na mesec okoli 3/4kg soli. Najboljše je kupiti živinsko sol, ker je ceneja. Sol je potsesti med rezanico, seno ali otrobe, pa tudi kar v jasli, da jo žival liže. Najboljše je, da se meša sol sproti med Krmo. Karbolinej je najboljše sredstvo za ohra-njenje lesa. Voz, plug, brano, čebelnjak, leseni plot se izplača natresti s karbolinejem pred uporabo. Karbolinej brani les pred trohnobo, pa tudi pred drevesno gobo, tudi je dobro sredstvo za razknženje hleva. Na 5—6 kvadratnih metrov lesa se porabi 1 kg karbolineja, zato pa tudi drži tak les 3—4 krat dalj kot tak, ki ni namočen v karbolineja. Dežnike lahko dolgo ohranimo dobre, če ravnamo z njimi tako-le: Moker dežnik zaprt, a ne zvit se postavi s kljuko navzdol. Ko se je od-kapljal docela, se še-le sme razpeti, da se posuši. Kdor tako ravna, bo ohranil dolgo dobro palico in ogrodje, ki pri napačnem ravnanju rado zar-javi in strohni. Smolo spraviš iz žage, če se je med žaganjem oprijela zob, ako jo pomočiš z mešanico petroleja in navadnega olja. Mešanica mora vsebovati le 1/io olja. Krmite dobro kokoši, kadar se gulijo. Navadno mislijo ljudje, da ni treba, da bi kokoši žrle, kadar ne nesejo jajc. A ravno tedaj bi jih morali najboljše negovati. Kokoš, ki ne nese jajc in izgublja pferje,: im» 4v. ji To po8t;Opaiije se po potrebi in ob primernem vremenu lahko večkrat ponavlja, saj je sredstvo eeno in neškodljivo. - w/t*: is* ■ nrr.— IV. pòrdéiló južnoštaj. hmelj, društva o rasti hmelja t drugih krajih. Norimberk, dne 2. julija 1910. Pri sedanjem vremenu se ne more rastlina normalno razvijati; |ko-ro celi teden nismo videli solnca in skoro neprène-hano je deževalo, kar pa je zopet povzročilo hladno vreme kakor v jeseni. Včeraj so malo prenehal! močni nalivi — a brez deža vendar ni bilo. Danes se je solnce pokazalo za nekaj trenutkov, a kmalu je postalo zopet oblačno in temno. Vremenska progno-za ne obljubuje kaj boljšega Sejmi* od 10. do 17. julija: 10. v Dobovi, 12. v Rogatca, Šoštanju in pri Sv. Marjeti (v Goricah pri Planini); 15. v Zdolah (Pleterje), 16. v Dobju, 17. v Muti in pri Sv. Filipu v Veračah. * Če bi bila kaka pomota, prosimo nas na to opozoriti. V - _________________ Domovinska pravica in državni zakon iz leta 1896. Ne bo odveč, ako priobčimo v sledečem dvoje važnih razsodb glede domovinske pravice. Opozarjamo nanje županstva za-to, da se ravnajo po njih zlasti manjše kmetske občine z ozirom na ubožno preskrbo in se pravočasno iznebe takih Oseb, ki prebivajo v tujih občinah, a so kasneje glede nbožne podpore še vedno v nadlego prvotni do-movni občini. Ckr. namestništvo v Pragi, kakor tudi upravno sodišče sta v neki domovinski zadevi razsodila, da je na podlagi §§ 2 in B domovinskega zakona z dne 5. decembra 1896 drž. zak. št. 222 dosedanja ■ - .... - ^.iif^B'' ..t»i,:; ..... domovinska upravičena, adejstvovati (iz- vesti) pravico. Sa se sprejme kak njen občinski pripadnik v dérj$|psko zvezo občine bivališča tudi proti njegovi volji, če so sicer dani vsi pogoji,, ki jih določa omenjeni § S domovinskega zakona. Namena: zakonodaje je,—pravi razsodba upravnega sodišča, — da se da pravica vlagati take prošnje ne le prizadetemu samemu, ampak neodvisno od njegov» volje tudi dosedanji njegovi domovinski občini, „ker je v bistvenem interesu te občine, da se ni treba vračati njenim pripadnikom ki so odšli pfk,.JLesetletja v tujino in šo ondi porabili za pridobitek najdragoceneji čas svojega življenja, po porabi svojih moči in sredstev nazaj v njeno domovinsko oskrbo." Sicer je pa ta namen v zakonu jasno in določno izražen, ker določa v § 3, da nima le upravičenec ali njegovi nasledniki v domovinstvu pravice, ampak tndi njegova dosedanja domovinska občina, utemeljevati na podlagi § 2. pridobljeno pravico za izrecni sprejem v domovinsko zvezo, ne da bi bila ta pravica domovne Občine postavno navezana na dovoljenje v prvi vrsti v poštev prihajajočega upravičenca. -Neka nadaljna razsodba upravnega sodišča z dne 17. novembra 1905 št. 12.435 pravi tndi, da dobi vsak avstrijski državljan v oni občini pfa-vico, da se ga sprejme v domovinsko zvezo, v kar teri je bival potem, ko je postal samopraven, 10 let popred ko prosi za sprejem, prostovoljno in nepretrgoma, in pa da ni trajno nžival nbožne podpore. 1 Kakor se vidi, polaga pravosodje upravnega sodišča težišče v zadevi nbožne oskrbe na okol-nost, ali je bila «ta trajna ali samo začasna. Kajti začasna podp|fa| te ali one vrste še ni povod, da se prošnja za sprejem v domovinsko zvezo odkloni. Opozarjamo, da se mora vložiti prošnja za sprejem v domovinsko zvezo pri občini bivališča in da odločuje v slučaju odklonitve politično obla-stvo. Proti dvema enako se glasečima odlokoma pa ni dovoljena nadaljna pritožba. „Obč. Uprava"' Razne noVostf. Za tri krone -r- šivalni stroj! Gospa Adamo-vich-Wölfling, bivša žfena nadvojvoda Leopolda, stanujoča sedaj v Badnu pri Dunaju, hi plačati nekega dolga v znesku 3 K. Zato *e jo je rubilo, ko je prišla komisija, je gospa vrata zaklenila, in moral jih je odpreti kljnčava|Sar. Ker tudi zdaj ni hotela plačati 3 K, se ji jO prodal šivalni stroj, vreden 200 kron, za 50 kron. Lepa trma! Žrtev vražo. Češki listi poročajo iz Dobzostova pri Polni, da je tam strela udarila v neki kozolec in ga zažgala. Praznoverno babnice se privlekle k pogorišču neko žensko iz otročje postelje, da bi naj „s svojim mlekom ogenj odušila". Otročnica in otrok sta umrla. Oblasti so uvedle preiskavo. Utonil zaradi ene jabolke. 91etni šolar Kad Kuhar, sin kleparice Jožefe Jurša, je stresal v sredo popoldne z drugimi otroci neko jablan na desnem dravskem bregu, nedaleč od kaznilnice. Jabolko je padlo na tla in Kuhar bi je rad ujel, da se ne bi sko-talo v vodo. Pri tem pa je dečko padel v reko in utonil. Mariborsko realko je obiskovalo minulo leto 258 učencev; bili ste tudi 2 privatistinji. Slovencev je bilo na zavodu 11; pač pa je zanimivo, da |e obiskovalo slovenščino kot prosti predmet 83 učencev. Nemci u videvajo vedno bolj, kako jim je potrebna slovenščina na Sp. Štajerskem. Kegljanje na dobitke priredi moška podružnica CMD v „Skalni kleti" od 22. jun. do 7. avg. Prebitek Je namenjen šolski družbi. Keglja se lahko vsak večer od 8. ure naprej, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne od 10. do 12. in od 2. do 10. ure zvečer. Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Sprejmem več dobrih pomočnikov v trajno delo. . Diktor Beoc, Celje Edino narodno H| ?nla južntftajcrslta frmnosešfr T m Stavbena In umetna kam« noseika obrt s strojnim ::: obratom. ::: .. Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov In ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje ia umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prlžnic, kropilnih in krstnlk ::: kamnov Itd. ::t Bruienje, poliranje in b strnganje kamena s trojt. industrijska družba. ÄtT"' Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrBt granitov in sljenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni* ranih rodbinskih grobišč j: (rakev). ::: Celje'. Tlakovanje cerkva, dvora» in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::J Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah* Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v iste. ;:: Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore .vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. \ Listnica uredništva. I. Š., Žalec: Oni prvi dopis smo žal izgubili Pošljite ga še enkrat, čese Vam zdi, da je še vedno primeren. Pa kaj novega zraven. Živeli ! — Ljutomer: Veseli me Vaša ideja! Prosim, kar pošiljajte! Za „Narodni List" seveda! Torej moram vedno najkasneje v torek zjutraj imeti. Pa ne za vsako številko, ampak za vsakih 14 dni. Zdravo! — Moravci: Z veseljem Vas pričakujem. Kaj pa sicer novega ? Poročajte večkrat kaj ! Tukaj po starem. Pozdrav! — Braslovče: Preosebno in tožljivo! Kaj drugega! Zdravo! Loterijske številke. Trst, dne 2. jnlija 1910: Line, „ „ „ „ 26, 47, 6, 31, 55. 70, 44, 6, 42, 34. Mdorieli dobro jesti privošči naj sijpečkrat izborne Pekatete,f ki naj bodo pripravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v IL Bistrici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. 155 18 Ženitna ponudba. Mladenič, star 24 let se želi seznaniti v svrho ženitve s pridnim in čednim dekletom. Ker se prevzame lepo posestvo, naj se zategadelj oglasijo le dekleta, ki imajo zmožnost in veselje do vzornega kmetijstva. Dota dobrodošla, a ni glavni pogoj. Tajnost zajamčena. Ponudbe se naj pošljejo s fotografijo na upravništvo „Nar. Lista" pod šifro „Bodočnost". * 169 21 Adolf Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega m o »ta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev. se pod zelo ugodnimi pogoji plodonosno posestvo, oddaljeno od Celja 10 minut v lepi ravnini, obstoječe iz prostorne zidane hiše, velikega gospodarskega poslopja, 3 johov obdelanega posestva in iz 3 vrtov. Ponudbe na „J. L." na upravništvo tega lista. 167 1 |o ceneje oddamo od danes naprej vsako-vrstne gramofone, eufone in plošče; zahtevajte cenike. Zinauer & Co. Sv. Jakob t slov. gor. Najboljše, se doM lfe-nas! Zèlo ugoden mik up »«15 5 40 metrov ostankov. Ceflr, Toile, flanele ip drugo pralno blago, zelo lepo, sortirano. t aolgdsti 1-^8 m razpošilja po^šttiem povzetju "; t za 18 kron franko dobroznana_razpoàilj»lnica V. J. Havliček a bratr v Podebradeeh (Češko.) Od ostankov se vzoici ne ftajwäidj^?." «^y^tìrce modnega blaga in manufakture z nizkimi cenami razpošiljamo franko. za cepljenje trt se dobijo v Zvezni trgovini v f fm a,;. . Učenca poštenih starišev sprejme takoj M. Prapotnik, trgovec v Središču. m 32 52-22 ?" oScitl a«8iEi. ■ ì-ÌifeoJÉ5r; n- ri (jw denarja si prihranite, ako ostanke za ženske obleke 20 m po XW-%' It 10 ^ in K 12*— iz narodne vele-trgovske hiše , R. Stermecki, Celje. WA ibibsi: TT vm WÄ 297 -13 Šubieeva slika Franceta Prešerna V ^ tcr Groharjev Primož Trubar .\ > ■ _ « - * v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki ■ 'i '■• » na zahtevo franko. u 1 IBI [ XI ÌTOìu®W/n IV. fax & Sin, LJubljana Dunajska cesta štev. 17 336 52 6 Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonf in franko. t+òbMI //SU YHMHÌ VW7 a» : — Pluge, hrane, peronospora - Drizgalnice in vse poljedelske stroje,- žične mreže in umetna gnojila priporoča po najnižjih cenah trgovina z železnino „Merkur", P. Majdič, Celje. Postne hran. račun št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine — ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejöe pogoje. TelefoD št. 48. ,LASTNI DOM' registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju z Pisarna Je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure ©e® dopoldne, ee® 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo ua leto celili 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotit, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©©©©© glavnice i r» obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©O©©© Na proda] je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponndbe na Josipa Sernec, posest, sina, GradiSka p. Pesnica. H6 Darujte za Nor. sM! Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h ; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h ; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje- Jnega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, T7 3 . sivega 6 K; 7 K; Kelega, finega 10 K, najfinejši drsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje 'z gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-24 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. Kriva prebava je podlaga mnogih bolezni Zategadelj se mora pravočasno nporabljati kako prebavo pospešujoče sredstvo. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Malä stranä 203, vogel Nerndove ulice. W" Pošilja se vsak dan 'Wt 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 150, se pošlje mala steklenica, za E 2°80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro- ogrsko monarhije. - - Zaloga v lekarnah Avstro-ogrske. Lekarnarja Thierryja balzam (obi. varovano.) Edino pristen z nuno Kot varstveno znamko. Največjega nčinka proti želodčnemu krču, napenjanja, zaslezenju, morejnu prebave, kašlju, prsnim iu pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K 3 60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu A. TMerry v Pregradi pri