a&jr a nć.
5. številka.
(▼ Trsta, t torek cjutraj dne 11. janimuja 1898.)
Tečaj XXIII.
h»dihoitm
tvhajff po trikrat na teden t iootth ia-iaaj.h ob (ovklh, A«t»tfctk
i* Bbbotah. Zjutranje iidanjo ia-
it*;« ob 6. uri ajatraj, veterno pa ob 7. ari rećnr. — Obojno ladanja atan* : «* JudeDBHMf . f. 1.—. f»v«n Avstrija f. 1.50 *a tri bh«o . . . 3.— .	.
*a pol leta . ■ ■	< . , W__
M TM lato . . ■ 13.— , , . 18.— ^nratalM je platovatl iapr«J «• uniki ttrai prllaiiM ■»roonloe a« »prava h •lira.
r'QMU»ifiae fttevilko so dobivajo t pro*
iajtlnlo&b tobak-* V lrnt.u po n nvc. Izven Truta po 4 nvč.
EDINOST
Ogiaai a« radan« po t*?1'> r petitu; n naslov* ■ debelimi frncanti »a plaiuj.. prostor, ko'ikor obaega nnw«<lnih vr»;. Poslana, osmrtnica in jar**« i<mv«la. an»Ai oglasi itd. ao radiono po oo^od o
Tal dopiai naj a« pošilja.13 »*«idni*.»* alica Cu«rai At. 18. Vsako piamo km biti frunkoTuno. kor uefrankovane. ae .1
turo)»Tni*.|o. Rokopis! ar n* vrafta^o,
&*fctaino, reklamacij« »a '.i,(i«s*. jOiua upravnidtvo nlina Moliti«' pio* oolo hflt. 8, II. nadat. Naročnino in oglaa« je plačevati loco Trat. Odprt* reklama oija ao prosto pnfctoii«.
61
k«.
F •mnmmH J* m**4.
Odprto pismo,
ki ga je napisalo uredništvo lista „Pensiero Slavo* novemn namestniku tržaške sau, se glasi:
Visokorodni gospod grof!
V treaotku, ko vsprejenaate posle namestnika tržaškega, dovolite na«, da spregovorimo d« Vas nekoliko odkritih besed. Menda ne treba povdariti, da ne storimo tega kakor oseke, kajti v takem slučaja bi bili prenoskromni, marveč kakor členi uredništva listu, ki tolmači in zagovarja pravice in koristi Slovanev, bivajočih v pokrajinah (Istra, Trst in Goriika), poverjenih sedaj Vaši skrbi, a to je: velike večine prebivah Iva.
Že kakor okrajni glavar v raznih okrajih Primorske ste ostavili Vi, visokorodni gosp. grof, sbok svoje nepristranosti dober spomin med Slovani iste Primorske; in to vašo tedanjo nepristranost treba ceniti tem više, ako poštevamo telkoče, g katerimi se Vam je bilo boriti.
Tedaj je bil na mestn namestnika me.ž — De Pretiš — ki je bil vse prej, nego pa naklonjen nafeim zahtevam. Splošno menenje je torej, da kolikor ste vriili dobrega, ste je vršili nkljnb njemu; a ko ste vršili, kar ni bilo dobro, ste storili to po njegovi volji in po zahtevi discipline.
Vsakako pa so se, visokorodni gospod grof, med slovanskim prebivalstvom poštevali dobri nameni Vaši in Vaše nepristransko presojanje stvarij.
Sedaj pa je naša najprisrčnejia želja, da bi se eni dobri utis, ki ste ga ostavili, visokorodni gospod grof —ako se smemo tako izraziti — zopet oživi, uveljavi in ojači.
Znan j« Vaš izrek : D i e Politik ver-dirbt die besten Charaktere. (Politika kvari najbolje značaje.)
Naravnost moramo povedati — dovolite nam to I —, da ne »oglašamo s tem izrekom Vašim, vsaj v polnem obsegu ne.
Visokorodni gospod grofi Politika nalaga
PODLISTEK.
----s
Prednja straža.
roman.
Poljaki Bpiaal Boleslav P m a. Poslovenil Padravaki.
II.
Bilo je v aprilu. Po obedu se je Polževa rodbina jela razhajati po svojih poslih. Gospodinja, zavezavši tu močneje rudeč robec na glavi, je naložila na*so rjuho s polnopranim perilom ter se napotila k reki. Za njo je šel Stanko, oglednj* si oblake, ki so se mu danes videvali drngačneji, ■ego včeraj. Dekla Magdalena ie jela pemivati posodo, pope vaje čimdalje glasneje: ,oj 1 d&, d& L." sorazmerne kakor se je oddaljevala gospodinja od Jtiše. Andrejček je aunil Magdaleno, potegnil psa za rep ter presunljivo žvižgaje zdirjal z motike na vrt* kopat grede.
Polž je sedel za pečjo. Bil je to človek sred--nje rasti, z širokimi prsi in krepkimi rokami, latice a u je bile mirno, brke na kratko pristrižen«, na čelu je iael grivo ia na zatiluiku dolge lase, padajoče mu na vrat. V hodnikovi srajci rudečil se mn je pod vratom steklen gumb, vdelan v rumeno med. ,Laket leve roke je oprl ob desno pest ter pnšil tobak; ko so se mu zapirale oči ter de je glava preveč sklonila naprej, popravil se je na klopi, oprl laket deane roke na lavo pest ter vnovič pnšil iz pipe.
značajem trdih, jako dolgih sknšenj; značajem je to poskušnja v ognjn ; ni smeti pa reči na sploh, da kvari značaje.
Vaš izrek kaže pa, Če ne druzega, na anti* patijo do palitike, ako jo motrimo od nje slabe stmni; in zdi se, da ste s tega stališča hoteli opozoriti na neki drugi rek — francozki rek, ki se glasi : Chanson politiqumauvaise ehanson, (Politička pesem, slaba pesem.)
Ako je tako, visokorodni gospod grof, potem ne tirajte politike v slabem zmislu besede, ampak omejite se na te, dajo boste tirali v onem boljem zaisln za namestnika: da je nepristranski politi-tiški administrator. Z drugimi besedami: prestavite v dejanje svojo antipatijo do politike, ki je pristranska! Tako bode uresničena želja Slovanov Primorske, da debri utis, ki ste ga ostavili svojedobno, postane najbolji.
Prednik Vaš je bil mož, ki bi, ob svojih močeh, še lahko deloval v javni npravi. Ako ne deluje več, znači to, da nje govemu delovanju se je moralo očitati marsikaj in — mnogo. In znano je, da ta očitanja niso bila naperjena proti njegovi birokratiiki zmožnosti, o kakorloji je podal dokazov v dolgi karijeri svoji; oni zmožnosti, kakoršnjo ste tndi Vi, visokorodni gosp. grof, v svojem na* govorn dne 1. t. m. — take se nadejamo vsaj — izključljivo priporočali tržaškim uradnikom, ko ste rekli med drngim:
„In med Vami, gospodje moji, vidim mnogo-»katerega cenjene?:« 7,n*ncn, a vse va=* pozdravljam kakor sotrndnlke v najviši službi, kakor t7.bor uradnikov, ki je, po zaslugi izbornega .volstva mojega prednika, pridobil in utrdil »najbolj! glas o politiški upravi Primorske. Ne treba mi torej, da vam danes označim emćr avedonjn za bodočnost in se morem omejiti na .prošnjo, da vztrajate na poti, katero Ate sle-„dili do sedaj".
Id smćr uprave Vašega prednika, ki je iz-
Izpaščal je sivkast dim, pljuvaje včasih na sred sobe, ali prek1a4u|6 roke. Tod«, ko mu je čibnk jel čvrčati kakor mlad vrabec, udaril je par* krati s pipo ob klop, da je iztresel pepel ter jo prebodel s prstom. Naposled je ustal ter z^vaje položil pipo na polico.
Pogledal je izpod čela Magdaleno ter po-mignil z rameni. Brhka deklica, skakajoča o pomivanju posode, vabnjala je v njem pomilovanje. On že ne bi poskočil več, kajti on ve, kako ima človek težke roke, nege in glavo, kadar se je nadelal dovolj.
Obnl je okorne škornje s podkevami, ogrnil na-se debelo snknjo ter se prepasal s trdim jermenom. Na glavo si je del visoko ovčjo kučmo ter čutil, da so mu še težje, nego navadno, roke, nege in sploh vse telo. Prišlo mu je na misel, da po veliki skledi kaie ter drugi skledi žgancev s sirom bilo bi primerneje, da leže na slamo, nego da bi šel na delo. Toda premagal se je ter Šel ven na dvorišče. V zakajeni snknji in črni knfai je izgledal kakor nizko borovčevo deble, odsekano od zgoraj.
Vrata na skedenj bila so odprta in skozi nje, kakor nalašč kljubovaje, je gledalo ven par snopov slame, vabečih Polža, naj bi nekoliko zadremal. Toda kmet je obrnil glavo na stran, pogledši na grič, kjer je uprav to jutro nasejal ovsa. Zdelo se mu je, da vidi na ogooih rumena zrna nekako
zivala pritožbe od strani zastopnikov naroda kr vatsko-slovenskega, je bila povodom, da njegova ekecelenca, vit. Rinaldini, danes ni več namestnik.
To znači torej tudi, da na naaestniitvu trža* škem ni bila toliko potrebna sprememba osebe, marveč je bila potrebna sprememba sadri.
Ako ste torej Vi, visokorodni gospod grof, izbrani v to, da izvršite to spremembo, je to v čast Vaši osebi, kajti to bi kazalo, da po nazorih osrednje vlade je v Vašijosebi utelesjena sm6r, različna od one, katero se je sledilo do sedaj. A mi Slovani želimo iskren«, da bi bilo res tako.
Sm4r, katero je sledil Vaš prednik — mi moremo govoriti tako tudi danes, ko je padel, ker smo govorili tako tndi takrat, ko je bil še na oblasti — je bila toli ugodna manjšini v deželi, to je, Italijanom, da ni manjkal« dosti, da bi večina posezala po skrajnih sredstvih obupnosti. Slovani kakor da smo bili sami heloti.
(Zvršetek pride.)
Jagič — Mommsen.
Evo vam, cenjeni Čitatelji, nekoliko izvadkov iz hrvatskega novinstva o pismu, Vi £a je napisal nčenjak Jagid staremu Mommsenu 1 Zares dobro doš!e to nam te izjave, ker opravičujejo popolnoma naše nastopanje proti rečenemu hrvatskemu učenjaka.
„Obzor" izjavlja s roje soglasje s tem, kar je rekel Jagič o nalogi Avstrije, da-si ni bil ravno najsrečneji v izbiranju izrazov v pravnem pogledu. Toda tu je le razlika v formi in ne v stvari. Ni* kakor pa se „Obzor* ne more strinjati z Jagičem ai v formi ni v stvari, ko pravi Jagid, da je način«, kakor so se izdale jezikovne naredbe, bila slabo izbrana oblika. Iz tega .vprašanja, ki je bolj formalne nravi, ne smemo Slovani napravljati kardinalnoga vprašanja. Kajti, ako na^topa*no proti formi naredeb, tedaj nastopamo nehotć tudi proti duhu samemu. Za nas je glavno, da se zadosti
prestrašena in zaman si prizadevajoča, da bi se skrila pod zemljo, pred jato vrabcev, ki so zo-bali oves.
,Vi bi nai pojedli vse do poslednje betve*,je u:omljal Polž. S težkimi koraki se je približal h kolarni ter izvlekel dve brani, podobui omrežju aa oknu z železnimi klini. Na to je izgnal iz hleva svoja kostanjeva konja. Jeden izmed njn je zeval, drogi migal s gobcem ter gledal Polža z zaspanimi očmi, govorč v duhu:
„Mar naj bi kmet raje sam nekoliko zadr»> mal ter ne podil naju po gorah! Saj smo se dovolj nahodili včeraj*.
Polž je pokimal z glavo na tak nasvet. Za-pregel je kostanjevca v jedne brano, pripel k njej drugo in šli so. Prekoračili so zeleno loko za hlevom, popeli se na pepelu podobui grič ter naposled dospeli na vrh.
Ako si jih ogledoval preko hlevo ve ga stropa, zdelo se ti je, da korenjaški kmet in ujegova kostanjevca s poveianimi glavami korakajo po nebeškem klan kitu, sto korakov tje in sto nazaj. Kolikorkrati so dospeli na konec obsejane njive, vsikdar se je jezno dvignila pred njimi žvrgoleča jata vrabcev ter je kakor «blak letela preko njih na nasprotni konec. Včasih se seli na strau, neprestano kričeči in ČndeČi se, da Polž zasiptje s prstjo tolik« lepega zrnja.
(Pride ie)
pravici, a jezikovne naredbe za Češko služijo le j, pravici. Jezikovna ravnopravnost v Avstriji je ie »»čelno izražena v temeljnih zakonih in jezikovne ■»redbe le uvajajo to načelo. Ako presojamo stvar • tega stališča, tedaj 90 naredbe opravičene tndi ■ pravno-ustavnega stališča. Najmanje pa se .Obzor" strinja z J a g i Č e m, ko isti krenemo hvali nemško k u 11 n r o in njenemu nplivn pripisuje napredek češke kult. Slo« vani sodijo drugače o nplivn nem. kulture. Uverjeni so, da je nemški upliv nemalo škodil narodnemu značaju kulturnega razvitka Slovanov. Se svojim menenjem o nemški kulturi je Jagič * protislovju z onimi možmi, ki stoje na ćelu gibanja javnega iivljenja v Slovanih. Slovani so uferjeni, da naša kulturna bodočnost je v vzajemnosti slovansko-latinski. Pa bodi temu kakor hoče: slovanski svet je zahvalnostjo prečital poslanico Jagičevo zlasti lato, ker je izzvala Mommsenov odgovor.
aObzora pokazuje nadalje na protislovja v odgovora Mommsenovem, ki pričajo, da niti ne razume vprašanja, o katerem govori. Mommsen pripoveduje: da v Nemcih nikdo ne veruje v motnost nemške Avstrije — a potem pravi v isti sapi, da v Avstriji mora biti nemštvo jedinstvena ves. V Avstriji ne more biti nemitvo jedinstvena ves: narodi Avstrije imajo drago ves, a ta je — krona! Taka vez je zaupanje v osebo vladarjevo, dočim nemštvo seje le rasdor in prepire. Jezikovne naredbe se niso izdale kakor sredstvo borbe. Če pa se porabljajo kakor tako sredstvo, porabljajo jih le Nemci sami. Ko pravi Mommsen, da Čehi in Slovenci raznarodujejo Nemce, tedaj je jednostavno smešen. Ako je rekel Mommseo, da ni Šovinist, je govoril resnico. Ta izras bi bil preblag. Program Nemcev je osvojevalen: oni nam hočejo odvseti našo last, a to je baje, nego šovinizem. Vso moralno ubežtvo Mommsenovo se pa ka2e v njegovi teoriji, po kateri mali narodi nimajo pra-vice do iivljenja. Kolika razlika med takim mo- ! ralnim pritlikavcem — in naj je še tolik učenjak j
—	pa med moralnim velikanom Gladstonom, ki ni | kotel svojedobno, da bi šla Angleška proti Grški, j » ni hotel jedino zato, ker je Grška mala država! j Ravno primerjanje z Grriko pobija Mommsenove ! teorije. Rim si je fleično osvojil Griko, a vzlic j tema je Grška — da-si mala — usiliia Rima svojo j kaltaro. Tako so tadi Čehi, da-si đtevilno manji [ ed Nemcev, moralno veći od Nemcev. Poleg tega I pa se Čehi opirajo ie na drage Slovane.	|
Veliko ostreje je nastopila proti Jagičn i »Hrvatska domovina'. Ta list imenaje Jagiča go- '< lega beschwichtigungshofratha. Jagič se je postavil j: »» povsem krivo staliiče, ko je menil, da je j. Mommsen napisal ono brutalno pismo le is ne-poznanja razvoja avstrijskih narodov. Nemee Mommsen je dobro vedel, kaj piie. On je hotel hujskati. Nekatere naše kraje so prepustili ma-djarski moči, druge italijanski. To je nemški program. Ali res misli Jagič, da je Mommsen delal :v smoti? Ves svet smatra borbe v Avstriji kakor 5 predigro velikemu spopada med Slovani in Germani. Tadi Mommsen hoće v Avstriji tako stanje, ki ne bi slabilo uacijonaine ideje nemške. Takemu nasprotniku ne koristi govoriti, iu se ga ne ući respekta, ako se mu na nemško gorjačo odgovarja
—	kakor dela Jagič — z slovansko pasivnostjo. Kar je govoril Jagič o bodočnosti Avstrije, to je menda nova dunajska politika. Hoteli bi nekaj in ne bi hoteli. V samem jesičnem vprašanju ni obsežen napredek avstrijskih Slovanov. One trebajo tudi avtonomije. To je nujno. O tem naj bi bil Jagič govoril Momu-senu. Gostp. Jagić^ne bi bil smelpozabiti, da imamo na jugu monarhije veliko vprašanje, s katerim je spojeno vse, kar se imenuje hrvatsko ali slovensko* Jagičevo pismo je sicer res dogodek, ki pa ostane brez efekta v Nemcih. Da li hočejo Slovani na take sirenske glasove igrati ulogo jagnjeta nasproti volku, to je njihova stvar, ali posledice naj si pripišejo sami sebi. Dokler se Nemci ne iznebijo svojih nakau, je vsakako neumestno odgovarjati Nemcn drugače, nego ostro. Gosp. Jagič se ni hotel pokazati ni Hrvata ni pristaša katere stranke. »Hrvatska Domovina" priznava v zaključku svojega članka, da je v Jagičevem pismu marsikaj veljavnega, ali kadar govqri Hrvat, ki je na tolikem glasa, tedaj pa že stavljamo nekoliko veče zahteve.
.Agramer Tagblatt" dvomi, da li si je bil profesor Jagič sa jasnem, da pride njegovo pismo v
javnost. Kajti v tem slučaju bi bil vsakako drugače govoril na zasramovanja Mommsenova. Kar zveni najneprijetneje iz Jagićevega pisma, je pa tisto poveličevanje nemških kulturnih vspehov med Slovani. Res je, da so germanski i» latinski narodi uplivali na kulturni razvoj Slovanov, ali tudi germanski in latinski narodi so imeli svojih ačiteljev, tadi oni so nadaljevali tam, kjer so nehali dragi. Da so marali Nemci ie pred kakimi BO leti braniti svoje meje pred divjaikimi napdi sosedov, težko da bi bili tako napredovali v znanosti in »metnosti. Opravičeno je torej vprašaoje, kdo je bolj dolžan hvale: ali Slovani Nemcem, ali Nemci Slovanom F1 Na to naj bi bil opozoril prof. Jagič proslulega Mommsena 1 Med Slovani pa ni bedaka, ki bi mislil na slovanske Avstrijo, pač pa mislijo Nemci vedno na centralizovano Avstrijo pod nemško zastavo. V tem pogledu ima prof. Jagič prav : taka nemška Avstrija je nemogočal In probndivše se slovenstvo bode 2e skrbelo za to, da zgodovina ne ovrže tega prerokovanja Jagičevega!
Konečno piše praška .Politik" med dragim: „Jagič je hotel spreobrniti Mommsena. Ta efekt je hotel doseči s posebno nežnočutnostjo nasproti narodni razdražljivosti Mommsena. Mommsen pa je odgovoril s tisto prevzetnostjo, kakoršnje je zmoten le nemški profesor. Dr. Jagiču gre hvala, d» je hotel nemškema učenjaka ucepiti bolje menenje o Slovanih, in Bosebno o Čehih, Na vse sadnje pa je veodar dokaj irelevantno sa razvoj naroda s krepkimi kaltsrnimi svojstvi, kako da sodi o njem nasprotnik, ki je vezan po predsodkih in napolnjen narodne objestnosti".
Is vseh teh glasov je rasvidao v prvi vrsti to jedno: da je bila pesem Jagičeva Nemcu Momm-senn v glavnem dobra, intonirana pa je bila vsakako prenizko. Med kričači ne prihaja tak pianissime do veljave. Pa tudi — to moramo pov-dariti še jedenkrat na ves glas — ko bi bil Jagič to pot govoril notr: is srca vsem Slovanom, vendar ne bi zaslužili nikakega predbacivanja oni, ki so se nčenemu profesorja postavili po roba, ko je neslovanskm uplivom na ljsbo zastavljal svojo avtoriteto v neslovenske namene. To smo morali povdariti, ker se je dejstvo; da smo tadi mi nedavno tema nekoliko dregaili gospoda profesorja, nekje na Slovenskem hotelo porabljati v dokaz naie namišljene neznosnosti, srboritosti in krivic-nosti. Ie ako smo tadi res krivični g. profesorja, pa se lahke tolažimo — kakor je razvidno iz gornjih isvadkov — z zavestjo, da smo v veliki in dobri dražbi.
Politiike vesti.
T TRSTU, dne 10 janimuj* 1898.
Položig na Češkem. Danes se je sešel tudi deželni abor češki. Včeraj pa je bil v Lu to meri ca h shod nemških deželnih poslancev, da se odločijo konečno, da-li se udeleže razprav v deželnem zbora ? V kolikor se dostaje tega vpraianja, je bil sestanek le bolj formalne važnosti, kajti gotovo je bilo 2e popred, da se adeleže razprav. Bilo jim je očevidno do tega, da pride zopet do manifestacije namišljene zložnosti vseh nemških poslancev. In res raznaia brzojav v svet blažilno vest, da je bil včerajšnji shod velikanske politične važnosti ravno zato, ker so se vsi sklepi storili soglasno. Kdo ga ne pozna tega sedanjega soglasja med nemškimi poslanci ? Vsi morajo storiti, kar zahtevajo naj-radikalnoji življi, in ker morajo, glasujejo vsi zložno, sklepajo in vsprejemljejo resolucije. Onemu delu nemških liberalcev, ki ne morejo pozabiti še sedaj, da je človeku vendarle najbolje blizu vladnih jasli miuistersklh foteljev in raznih dobrih slažeb, se godi sedaj tako, kakor tistemu vojaku, ki je ujel sovražnika, a je klical na pomoč, ker ga ujeti sovražnik noče izpustiti. Tudi nemški liberalci so menili, da najlepše užugajo radikalne tekmece, ako sami postanejo kolikor le možno kričavi, toda prišlo je drugače: radikalcev niso užugali, pač pa morajo oni sami delati tako, kakor radikalci hočejo. V označenje, kako fiktivno je vse to soglasje, služi pač dejstvo, da sta se posvetovanja udeležile tudi klerikalca Klfttzenbaner in pater Opitz, poznani izdajatelj dunajske „Reichspost", kar bodi pribito tu za slučaj, ako ima ta list Se kakega naročnika med Slovenci. SchOnererjanci, aspiranti na mesta hofiatov, židovski liberalci, antisemitje — vsa ta mešanica je bila zbrana v Lutomericah,
pa bi hoteli as kuvati kapital iz .siglasja" na tem shoda f Saj ne tajimo tega: v sovražtvu do Čehov soglašajo r^s, trla U v tem. Ali minoli so tisti časi, ko je zadoščalo v Avstriji že to so-vražtvo v opravičenje zahteve po politiškem vplivu. S takega nizkega podložka se danes ne trže več sad z dreva politiikega vpliva. Dandane« treb« ie poseči nekoliko više, nego je tako nizko so-vražtvo. Ali res še ne vidijo Nemci, da Stovaai rasemo 1!
Te dni se je govorilo v Pragi, da se prek« sodba odpravi, Čim bode sklican deželni zbor. Utegne priti torej morda že danes ali jutri vest, da je zaključena doba abnormalnih odnoiajev f Pragi, spojenih tolikimi nevšečnostmi in tudi veliko ikodo.
Na Dunaju in v Trsta. Deželni zbor Niže-avstrijski je vsprejel v sedanjem zasedanju predlog posl. d ra Kolisko, glasom katerega predloga v vaeh javnih Šolah niže-avstrijskih je smeti poučevati le v nemškem jezika. Tako delajo nemški gospodje na Danaju. Tam odrekajo najnaravneje pravo — vzgojo v materinem jezika — stotisočem slovanskega prebivalstva Niže Avstrije, v Trstu pa sahtevajo hribe in doline sa borih 6000 — 7000 nemških daš. Ker biva v Trsta, v mestu s 160000 dai prebivalstva, mala kolonija Nemcev, se ti Germani »iti ne zadovoljujejo s jednakopravnos^o, marveč zaktevajo, da se jim dovoli neko ekseop-cijonelno stališče in reklamnjejo kar to ozemlje kakor oemiko. Doma ne dado sami dihati nikomsr dragemu, dragod pa zahtevajo s»-se tolike mera svobode, da se njih zahteve prav tesno dotikajo — privilegijev.
V protest proti gori označenemu sklepa de-delnega zbora nižjeavstrijskega bode dne 16. t. m. na Dunaju velik shod slovanskih narodnosti. Na shodu bode govorilo več poslaneev in zastopnikov čeških občin v Niži Avstriji.
Cesarjev jubilej. V dvorci palači na Danaju že delajo priprave sa jubilejne slavnosti. Teh slavnosti se udeleže med dragimi tadi cesar nea-iki, kralj Albert saksonski in prestolonaslednik italijanski, dočim ie ni gotovo, da li pride tadi car ruski, ali pa se da sestopati po velikim knes« Viadimirju.
Nesrečna Srbija. Bivii kralj Milan, ta iiba božja za Srbijo, povrnil se je v svojo domovino. Takrat se ni vrnil, kakor po navadi, da si nabere denarji in se vrne zopet v veseli Pariz.
Sedaj ostane stalno v svoji domovini. Imenovan j* namreč vrhovnim poveljnikom srbske vojske in dobi tako zopet veliko moč v svoje roke. Ta vest je vzbudila v mnogih, posebno vojaikih krogih srbskib, veliko nevoljo. Govori se, da ostavi veliko viših častnikov svoja mesta, med temi tudi generala G uić in Franovič. Vodje radikalne stranke so sedaj pod policijskim nadzorstvom.
Oglašajo se o tej priliki tndi ruski časopisi. .Novoje Vremjn" piie: Prava igrača je sedaj arbsld kralj razkralju Milanu, ko je zasedel to mesto. Če bi Srbija ne bila tako udeležena na komplikacijah na Balkanu, bi se nikdo ne brigal za njo, ki je prov zročila že toliko škandalov in katere politika je nezrela. „Sviet- pa čestita ironično srbskema vojaštvu na novem poveljniku, sklicuj* se zopet »» bitko pri Slivnici.
Kakor se vidi niso prasne govorice, da bi hotel razkraij postati resnični kralj.
Po takem ne postane ie tako hitro Srbija — slovanski Pijemont.
Različne veati* Slovenski poslanoi v dež. zbora tržaškem so imeli včeraj posvetovanje in so sklenili, da se ne adeleže razprav v tem zasedanju ter da opravijo ta svoj nkrepr spomenicah, izročenih včeraj deželnemu gla« varjn in cesarskemu namestniku.
Tržalkl deželni zbor seiel se je v prvič sinoči. „Piccolo" poje slavo že naprej našemu deželnemu zboru. Ker sedi v tem zboru, razveš petih Slovencev, sami možje vneti za italijansko reč, ter liberalnega in naprednjaikega duha, meni vPiccolo", da ti možje sklenejo marsikaj dobrega. Nočemo se prepirati s „Piccolom". Saj tega ne treba povdarjati posebej, da možje (razven Slovencev, seveda), ki sede v dež. zboru tržaškem, so I res uneti za italijanstvo, in da so liberalni! Sevedr . liberalni samo za Italijane, nam Slovencem naspr't*
pa niso! — Vd«ga tega ni treba še posebej pov-darjati. Da p* bi bili vsi sklepi teh mož pametni in pravičai, lenou moramo oporekati. „Piceolo* toži, da mnogo njihovih sklepov ni bilo potrjenih od cesarja. Ali kdo ja tema kriv, da večina deželnega sbora tržaškega sklepa zakone, ki so naravnost nasprotni temeljnjim zakonom avstrijskim ? 1 Kdo je bil kriv n. pr., da ao v načrt zakona za uredbo semljiške knjige tržaške vsprejeli določilo glede jezika, o katerem so morali vedeti vnaprej, daje si avstrijske vlade, ki bi mogla tako določilo predložiti cesarju v potrjenje ?! Znano je tudi dobro, kolikokrat so se že osmešili pred svetom ti možje. Spominjamo se tu na slučaj Nabergojeve izvolitve in veliko drugih. „Piccolo" opominja zopet na italijansko univerzo in na sahtevo, da naj se pri-poznajo tndi tukaj diplomi, doseženi na viiih šolah v Italiji. Kaj pa da. To bi ne bilo slabo, ko bi zopet privandralo semkajjnekaj doktorjev, fabriciranih v Italiji. Tndi bi jim trebalo dati seveda najboljša mesta. „Piccolo* zahteva vse to, pa ne sna, da niti diplomi z zagrebškega in sploh oger-akih vseučilišč se ne priposnavajo v Avstriji! Za Italijane mora seveda biti povsod kaka posebna klobasica. Glede diplomov in glede vseučilišča mislimo, da se ne motimo, če jim rečemo: .Speta un poco".
Mi pa pričakujemo sedaj onih modrih sklepov det. zbora.
Umrl je dne 7. jannvarija 1898. v Idriji ta-molnji zasebnik gospod Pavel Gruden. Lahka mn temljica!
Poročil te je v Lokave« pri Ajdovščini tamošnji trgovec ia posestnik Josip Vidmar s gospodičitto Albertino Urbančičevo. Bilo srečno! 1
0 bivanja novega trfsikega namestnika v Gorioi piše ,SoČau :
»To priliko je porabil novi namestnik tudi v to, da bi poizvedel, kje goriške Slovence čevelj tišči in kako bi bilo pomagati; posebno se je zanimal za to, da bi deželni zbor, ki je bil otvoijen 18. decembra, ne da bi mogel zborovHti, se poprijel svojega dela ter isvršil vsaj nojuejše posle. V to svrho je imel daljše pogovore s členi slovenskega in italijanskega deželnozborskega kluba. Kdikor smo mogli poiavedeti, ni *e mn prigovarjalo a'oMtatoo od nobene strani; sli do določenih aklepov ni prišlo j najbrže ne bodo Da^ljeva'a pogajanja. Namestnik si je ogledal slovečo Catinel-lijevo vojašnico v Št. Roku na šempeterski meji, ki naj bi slutila slovenskim otrokom iz Gorice v lolsko poslopje. Nobeno šolsko poslopje v Gorici se ne more ponašati s tem, da bi služilo kakor predmet študijev ministrom in namestnikom, kakor ta vojašnica. Že radi tega zasluži toliko spoštovanja, da se jej otroci oe bližajo.
Novi namestnik dela atis odkritega in pravičnega moža; želeti je, da bi bilo njegovo delovanje v soglasju z njegovimi besedami, in da bi opravičilo /županje, ki si je pridobiva s svojina nastopom. Treba mu bode bistrega očesa ter mnogo časa in truda, da spozna mreže, v katere lov< primorski Lahi visoke državne uradnike. Upamo, da se mu to posrefti, ker je neodvisen na vsako stran in inn je dovoljeno biti pravičnemu. Spoznava naj deželo, ljndi, in vedel bode, kako mu je^ravnati."
Ženski podruinizi sv. Cirila in Metoda so darovali na veselici dne 6. t m. gg.: Jakob Klemene in Ivan Šabec po 10 kron, dr. Gregorin 6 kron, I. Vatovec i a Ivan po 4 krone, ga. Alojz. Goljev-šček, prof. Jesenko, Fr. Jaklič in FabUni po 3 krone, Fr. Žitko, nad-p. Čančk, Stepancid, Kocjan-čič, Grebene, Prelog, dr. Pretnor, Perhavc, N. N. in drd. Galin po 2 kroni; ga. Metlikovič in N. N. po 1 krono 40 stot., Grižon, Čenčur, dr. Abraro, Candolim, Zaduik, Štoka, ga. P«rhavc, Bartol, Mašera, Hrovatin, Lampe, Jenko, Hitty, Škrinjar, Bože, Toroš, Hmelak, Klodič in B. Dolioar po 1 krono; L. Nabergoj 60, Rovtar 40 in N. N. 20 stot. Vsem blagim darovateljem izreka priarčno k™10	Odbor žensko podr. sv. C. in M.
Za podružnico družbo sv. Cirila in Metoda na Greti. Razglašeni duet nabral v gostilni g. Kolajna u« Silvestrov večer gld. 1 — in to za sv. Cerentona.
Zopet jedna zauinica. Janu var ja meseca 1897 Osojen je bil g. Nabergoj od tukajšnjega magi-
strata na globo 10 gl., ker baje ni bil naznanil o pravem času, da zanJje prašiča. Da utirja to gl »bo, postopat je magistrat proti gosp. Nabergoju ekse« kutivnim potom. Dobro nam je še v spominu, koliko neumnosti in sramotilnik besed sta napisala takrat .Piccolo* in »Indipendente* radi te ma lenkostne zadeve- Sedaj pa je prišla razsodba namestništva na pritožbo gospoda Nabergoja in sicer poslednjemu v prilog! Magistrat pa naj si sedaj zapiše v svoj album jedno blamažo.
Trfaikn skupina .Lege Nazionale" je imela ▼ nedeljo svoj občni zbor. Pridržnjč ai, da pozneje spregovorimo o izjavah na tem slndu, javljamo za danes, da je imela ta skapiua v minolem letu 18.689 gld. 48 nvč. dohodkov.
Kmetijska podružnica v Lonjerju priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 16. t. m. popol. ob 3. uri in pol po blagoslovu in sicer v prostorih Andreja Čoka, gostilničarja v Lonjerju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, S. Poročilo tajnika in blagajnika, 3. Izvolitev novega odbora, 4. Posamični nasveti s posebnim ozirom na zavarovanje goveje živine. Ker bodo posamična stvari zeto važne, naj pridejo členi in prijatelji kmetijstva v obilem številu.
Kako je bilo nekdaj In kako jo donos 1 Premišljal sem, bi li pisal ali bi — molčal 11 Toda molčati ne smem. Molčal bi, ako bi me lahonsko pisarenje ne sililo tako, da govorim. VJaikih listih nahajam vsakovrstnih malenkosti, kakoršnih ne bi smelojs priobčevati resno Časnikarstvo, ker take stvari niso v nobeno čast, nego v — sramoto. Ne mineva skoro teden, da bi ne bilo Člankov o »bandiere rasse", reci: sloveaske trobojnice, ker Lahi smatrajo naše zastave sa — ruske 1 Ako bi bilo resnično, da mi razobešamo ruske sastave, — bilo bi naše početje graje vredno. Ker pa Slovenci ne trebamo ruskih zastav, ker imamo svojo v Avstriji pripoznano trobojuico, nam tako laško vohunstvo ne more škodovati, nego nam samo dokazuje, da bi nam naši gosp. sosedje radi škodovali na vsaki način. Ker se je isjsvljalo ia se še izjavlja, da moramo mi izbijati .klin s klinom", opozarja« slavno policijsko oblast^da v Trstu, al. Staz;one, na novo zidani hiši je plapolala italijanska zastava, italijanska trikolora ves 6. dan t. m.
Klin a klinom.
Nemika lojalnost. „Celjska domovina" od 7. t. m. objavlja nastopno vest: Na Silvestrov večer so vprizorili v celjski kazini znani Wolf in somišljeniki lep škandal, tako, da bi bilo kmalo prišlo do pretepa, da niso nekter posegli energično vmes. Dogodilo pa se je tako-le: O polnnoči pozdravil je celjski župan G. Stieger navzoče in jim voščil srečno novo leto. M-d drugim spominja) se je tudi petdesetletnice vlarde presv. cesarja in želel, da bi jo isti praznoval srečno. K temu pa so začeli Wolf in privrženci hruliti in sikati „bomo še le videli, Se bo li res" in vmešavali vmes vsklike, žaljive sa presv. osivelega vladarja. Navzoči častniki seveda tega niso mogli mirno gledati in obstopili so krevlastega Wo'f^ zahtevaječ zadoščenja. Ta in nekaj pobalinov pa so se hteli izviti silom, kar je uprizorilo nečuven šVandal. — To je nad nemško-nacijonalnega hujskanja po slovenskem Štajerskem ! Seduj žanje.njo profesorji in uradniki, ki so vcepljali strup prosko-nemške ideje. Niti siva glava modrega in dobrega vladarja ni varna pred takim človečetom, ki ga je že sam Bog zaznamoval. Pa kaj ima tudi zgubiti tako revešče, kakor je poslanec Woll, ko nima drugega, nego svoje pohab* Ijeno telo; saj ljubezni do doma in domovine ne more imeti, ker istega in iste nikdar ni imel. S trebuhom za krnhom se plazi in povsod je doma in vsak ga ima, kdor ga plača, naj bode Prus ali pa Turek. Sramotno pa je za vso Avstrijo, da najdejo prostora med državnimi poslanci taki ljudje, ki bi spadali vse kamdrugam, kjer bi bili pod dobrim varstvom.
Iz Barkavaij nam pišejo: Po dvah slavno-stih, ki bti se vršili v minolem letn v Barkovljah, sešli smo se zopet na zadnji dan starega leta v prostorih aNarodnega doma", v katerih nam je priredilo pevsko društvo .Adrija" lep ,8ilvestrov večer", da se v veseli družbi poslovimo rd sta rega leta, ki je bilo valeporoembno in usodno zlasti za Barkovljane. Pohiti nam je bilo marsikatero grenko urico, ali uživali s/no tudi jako veselih trenutkov. Tfa „Silvestrov večer* je bila dToraua
natlačeno polna rodoljubnega občinstva, posebno domačega, opasili pa smo tudi nekaj Rojauča&uV iu meščanov. Tudi ta večer smo se prepričali kako krvavo potreben nam je bil lastni dom. Potje se izvajali jako dobro pevci in pevke .Adrije" Posebno lepo sti si peli pesmi: .Vesela pevka", ženski /bor, in .Vinska poskočnica", možki zborj oba s spremljevanjem na glasovirji.
Tudi naš .Ribničan" nam je tega večera prinesel poln koš stihe ruobe. Izborno je zabaval občinstvo le škoda, da je bil nekoiiko utrajen duševno. Igro .Gospod Lukin* predstavljali so domači diletantje dobro in da se je ljudstvo smejalo še bolj, poskrbel je nagajivi .Matevž". Častno sta izvršila svojo nalogo tadi naša diletanta na gla-sovirju gg. Grbičovič in Ivovič. Nekoliko pred polunočjo vršilo se je srečkanje na šaljive dobitke. Tadi ob tej točki je bilo mnogo smeha.
Točno ob poluneči v temni tišini poslavljal se je od nas stari godrnjavs 1897. in v bengaličnem svitu prikazal se je pred nami na odra krasen prizor: dve okoličanki v narodni noši pre-pasani z širokimi trobojnimi trakovi, držeči v roki letnico ,1898" in med njima pa fant korenjak, ponosno držeči v eni roki našo trobojnico, v drugi pa napis: .Srečno novo leto!" Od zadej pa se je mogočno glasila iz nst krepkih grl veličastna himna pevskega društva „Adrija". Ko je oddonela ta, zapelo je vse občinstvo „Hej Slovani" ! Tako smo se torej poslovili v Barkovljah od usodnega starega leta in nastopili novo z upom v boljšo bodočnost.	H e r u s.
Šaljivega ,Brivca" prva številka v tem leta je izšla z rasnim Šaljivim berilom ia krasno politično sliko. V tobakarnah ga dobite v Trstu, Gorici in Ljubljani.
Umrljivost v Trstu. Od aedelje 26. decembra 1897. do vstevši sobot* 1. jannvarija t. 1. umrlo je tnkaj 105 oseb in sicer 60 možkih in 55 ženskih.
Naglo smrti umrl je v soboto zvečer Josip Erašovec. Bilo mu je 49 let. Poklicani zdravnik je prišel prepozno ter je mogel samo potrditi že nastalo smrt.
Obelil oo je vratar Martin K. Za novo lato dobil je 12 gld. darov. Deset goldinarjev je shranil. Kmalu potem ni mogel več dobiti tega denarja in bil je radi tega hudo poparjen in žalosten. V soboto je sginil ter ga ni bilo več domov. Zvečer našel ga je neki žandar obešenega na nekem drevesu. Prereza) je hitro vrv, ali Martin je bil ie mrtev. Čuduo, za tako malenkost si ljudje končujejo življenje ! Tako je, ako ljudje nimajo ni-kake moralne opore.
Neorofil. Katarina udova Siebenlender, šivilja, bivajoča v ulici Pozzo di Crosada številka 1., hotela se je v soboto zvečor zastrupiti fosforom. Po stokanju, ki je prihajalo iz oje sobe, slutili so nje bližni, da se je moralo nekaj pripetiti. Prihiteli so v njeno sobo. Ker so spoznali da je v nevarnosti, so jo dali sprovesti v bolnišnico, kjer je potem umrla.
V livarni pri Skednju ponesrečili so v soboto popoludne trije delavci. Med tem se je ■očno poškodoval Andrej GombaČ iz Škednja. Prenošen je bil v bolnišnico. Zdravniki so izvršili na njem operacijo. V nedeljo je umrl. Drnga dva sta se poškodovala manj.
Sedem ronjinih In dva mrtva. V nekem kamenolomu pri Komnu na Krasu delalo je šest delavcev in jedna ženska. Naenkrat utrgala se je plaz nad njimi ter jih zakopala. Jaden delavec in ženska bilajsta takoj mrtva. Ostalih pet pa so hudo ranjeni in le jednega bilo je mogoče sprovesti v tržaško bolnišnico
Dražbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani so od 20. de 30. decembra 1. 1897. poslali: Č. g. A. Bojaneo, kapelan £v Škocijanu, 3 gld. 80 kr.
—	Moška podružnica na Vrhniki 41 gld. — Ženska podružnica na Vrhniki 47 gld. .udnine in 15 gld. 50 kr. darov za oproščenje od novoletnih voščil.
—	Podrnžnica v Ljutomeru po g. blagajniku J. Karbi 30 «ld. — Gdč. Franjica Smidova na Ga-
Ženini cenjene in družine,
ki rabijo trdno pobiitro ia tapeearije, n»j ie zamudijo obiskati ialago
VUjelma DaUa Torre
v nlici Cordainoli (bluo trga B. Giovtnni). kjer andejo dobiček n* nem.
Via Cordaiioli 2. ME ntfTVI OOKSE SREČI Va Mirni L
ftteju iz nabiralnika 5 gld. — Ženska podraiaica v Dornbergu 54 gld. — Gost. Loka Svetec, c. kr. notar v Litiji, se je odkupil z rodbino od novoletnih voščil s 5 gld. — Gospa M. Šusteriičeva p. d. Iliklavova iz Dolnic in gospa T. Vodnikova it Podutika po g. Žiiovniku na nofo leto 6. gld. — Moška podružnica v Pestojini po g. blagajniku Čebeija 75 gld. 28. kr. — Podružnica v Braslov-čah po č. g. kapelanu A. Veterniku 20 gld. 85 kr. — Slavna občina Št Jurij ob Ščavuici 5 gld. po g. županu Bratenn. — Slavna posojilnica v Brežicah 10 gld. — Č. g. A. Šebat, kapelan, iz nabiralnika pri g. županu Fr. Peklarju na Dolu pri Hrastniku 3 gld. — Podružnica za breški okraj 134 gld. — G. Fr. Eonšek ]n& Trojanah H gld. iz nabiralnika in 2 gld. odkupnine od novoletnih voščil. — Gospa M. Sebenikar na Rakekn iz nabiralnika 11 gld. — Gosp. dr. Konrad Ja-nežič na Voleskasi 5 gld. za novo leto. — G. Ivan Štefč v Ljubljani 1 gld. za novo leto. — G. F. Podliiabi 5 gld. — Izvenakademična podružnica v Gradcu po g. Gr. Hrašovcu 11 e;ld. — Č. g. Iv. Zupan, kurat v Št. Petru 55 gld., in sicer so darrvali odkupnine od novoletnih voščil p. n. gg.: R. N. Pernet 10 kron; Karis, Križaj, Spilar t obiteljo, Zupan po 5 kron; Korošec, Novak, Studenjr po 4 krone; Dekleva, Fr. Rajčevič, Iv. Sajovic po 3 krone; Avčin, Geržina, Jakš, Kralj, Lavrdnčič, MatiCič, Medica, Matija Penko, Pavel Požar, Punčah, Ant. Rebec, Karol Sajovič, Schif-frer, Štele, Toinazin, Torkar, Vidic, Weiss, Ze-linka, Mat. Zele po 9 kroni; Albert, Ambrožič, Bnchberger, Cilenšek, Čop, Doliuar, Gabrijel, Ja-voršek, Kalan, Kebat, K< cmut, Ludovik, Milač, Pavlic, Struppi, Iv. Sabec, Simanek, Velepič m. VerbiČ po 1 krono; 8 kron je iz nabiralnika v gostilni g. Iv. Spilarja v Št. Petru. — Č. g. Peter Svegelj, ekspozit v Koprivi pri Dutovljah, 6 gld.
Slava slovet ski požrtvovalnosti 1 Živelo ne< omajano rodoljubje tudi v novem letu!
Blagajniško družb« sv. Cirila in Metoda. Vodja socijalnih demokratov na Nemškem o katolicizmu, prsi. Bebel, je govoril nedavno temu v protestantskem uiestn Kottbus o razmerju med cerkvijo, proletarijatom in kulturnim napredkom. Njegovo predavanje je trajalo dve uri. Bebel je rekel med drugim: ,V isti hip, ko se jeLnther postavil na stran knezov, se je protestanti zein udal željam mogočnih. Drugače katolicizem I Le ta je spotnal že davno, da cerkev se ne more trajno boriti proti volji uaroda. Lev XIII. je rekel tudi : .Potrebno je, da se cerkev potegne za to, da bode delavec dobival pravično plačilo". Znameniti učitelji iz reda jezuvitov so se izjavili, da niti narava, niti vera, se zahtevati kake določene vladne oblike. Ta oblika da mora iziti iz ozirov praktične nravi,... Vsled nastopanja katoliška duhovščine — ki tudi sicer na drugačen način stopa v zvezo z delavcem, nego pa evangeliški prepovednik — si tudi socijalna demokracija ni mogla niti od daleč pridobiti toliko tal v čitfto katoliikih krajih, kolikor si jih je pridobile v pretežno evangeliških krajih. Protestantska duhovščina naj le seje tako naprej, toda žela oe bode ona, ampak socijalna demokraoija*.
Te izjave Bebelove naj si ataknejo za zrcalo tudi naši socijalni demokratje tržaški in naj se jih apomiujamo sosebno tedaj, ko mečejo okolo z „iarškimi cunjami" ter prisegajo ljudstvu, da na vsej socijalni bedi delavca je kriva v prvi vrsti katoliška vera. Morda jih bode vendar nekolike brzdale to menenje odličnega socijalista Bebela o katoliški duhovščini ? 1
Loterijsko številki izžebane dne 8. t m.:
Dunaj	73, 36, 42, 3, 28.
Gradec	15, 48, 67, 27, 7.
Praga 10 Posebno izdani" uradnega lista in plakati pi» oglik naznanjajo, da je odpravljena preka sodba od 6. ure zjutraj naprej.
CP0}9|| Uj C|U!0 'At •vpnned| if
aq;njp r®«
Tvglovlnaka bmojavk« las v >■«(.
Butiir.MtJa t'fiomo« >u jeaen 9.40 9 42 P»enioa >a spomlad 1*98 12.03 do 12.04 Ov« spomlad 6.33—6.35 L. • s* spomlad 8.72. 8.75 Koruaa maj-jnni 1837. 6.33 5.34 Peniva nova od 78 kil. f. 13 05-13.15 od 7« kilo 13 20 13 25 «d 80 kil f. 13.30—13 35., od 81. ki". I. 13.30 13'35, od HI. tot. —— —.—. Ječmen 5*80 9.— ^riinii 015- 6*43
P^flriica: ponudbe sradnje, povpraševanje boljše. Prodaja 20000 m. «t. (—10 nč. ceneje Vreme: megla.
Bavrn. Kavu Santo* goo«i *.«rag» za doc. 87.— ™ april 37.50
Bamkarg. Bantoa good m v uriti.'- »* december 30.50 za maro 81.— aa maj 31.75 ta september 32.50 mirno.
Damnlska bovM lO.jaua'
l)r* h v ni dt papirju * srebrn Ariirijuh* r^bU r zlat.u „ v krounb Kraditne akoije . . , , Londun lOLnt. . . , ,
Nap^iooai .......
r.iRtk 100 ft al i.
uvapja
predvčcraj danes 1(245 102.30 i 21 7a 102 7« 350 4 > 120 -9.63 11.75 45.4b
102.35 102.35 121 86 10285 357.-120.— 9.53 11.76 45.45
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JI RAS
ulica Caserma it. 9 priporoča ■« za napravo uniform in civilnih oblek. Foatreiba poštoaa.
Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah.
*
Zahvala«
Podpisano županstvo šteje si v sveto dolžnost, presrCno zahvaliti se naslednikom p. n. g. T. Konstantina Halatti-ja za milostni dar. Žnpanstvo v Sežani, dne 1. januvarja 1898.
Župan: Još, Pirjevec*
Fotografični aparati
So tovarniških cenah. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzlnl, tadioa 22, telefon 519.
Roruo vsc potrebščine za slikarje. Bobivajo se v PaiTO drogeriji Artura Fazzlnl, stadion 22, telefon 619.
Zdravilni predmeti
Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519.
mopoola najbolj imenitna, dobiva se t drogeriji Ar-mal ddla tura Fazzlnl, 3tadion 22, telefon 519.
Troplnsko žganje,
Stadion 22, telefon 519.__
Mn«ts»rrli» sa(*j«i Mostarda, gorčično seme (aenf) bo-IVIU9UU Ud sanake slive, garantirane, kineški čaj I vrate. Dobiva ae v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519.
Pgrfimoriio izbirka, gobe. črnila Leonhardi. Dobi-■ ttl lllllcrijO, vaj0 ae v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 29, telefon 519.
Dum pravi Jamajka, konjak in maraskin iz Zadra. Do-nUIII biva se v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519.
Zaloga pohištva
tvrdtee Alea san dr o Levi Minuti Trst, Via Rlbargo, 21 in Plazza Veochla it. 2 Zaloga pohištva in tapetaru vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na aahtevanje iluatrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago Btavlja se parnik, ali na železniška postajo, ne da bi aa to računil stroške.
Najnovejše Testi*
Praga 10. Deželni zbor se je otvori 1 zopet nagovorom deželuega taaršala, ki (nagovoi) izzvenel v trikratni „al*va* c^-t^rju. Nifelnik kurije veleposestnikov, grof Bouquoi, je predlagal, da se imenuje komisija 24 ćleuov, ki naj bi v ■porafcuraljeuju a z^tupniui ob«h narodov utajila predloge za irtvasvo jezikovnih o d -noiajevv deicli. PobIuopc Schlesinger je predlarsl, da odpravijo jesikovoe n*r*dba DloJjlr« r? so tf>rji«lncije: radi	na
Cehe v Ifostn v r;»*necB »vcast« ninoh^i.t !^ta, kal <»r tudi rnči hrupnih degoihov v Prag'. S^tja natlaljkijs. Pre<i račatlroia sejo <»o s<^i mični klabi. Češki klub j« Hkieml izdati proklama-cjjo do naroda o interesu miru v deželi.
^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL S
O Rafaela Italia <$>
<3>	Via Malcanton št. I.	<£>
<3> Zalega pehistva za jedilnice, spalnice in <£> <3> sprejemiice, žimnic in peresnic, ogledal in ^ ^železnih blaganj, po cenah, da se ni bat^ ^ ^	konkarence.	^^
NAZNANILO.
Spodaj potipt^aui raziiH&aleu lista .Edinost* k) ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. ob činstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Colja, vratar hiSe st. 8 via Solitario
Zdravljenje krvi
(aj „T Is«ter a | cvet" (Mltleferl)
Cleti kri ter je iavrstao sredstvo proti onim ili-čajem, de peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot na oz dravljanje, stoji 50 nč, ter ae dobiva v odlikovani lekarni
rRMiMER „HI riii liri" Trst, vtMi ti.
m
Sloveča vina iz Visa
¥ zalogi vin Via S. Lazzaro M. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter,
„ „ fino „ 36 „ * belo sladko „ 40 „ „
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na dom od 5 iit. naprej.
Peter Benuail iz Visa.
r>%><><><>4><>4>4><><><><*
2 Hotel Volpioh J
j,pri črnem orlu' (Aquilanera);
Z Via 8. Spiridiene, Corse, Via B. NieoU,
V	najbolj v srediifiu A popolnoma »a novo oprav^em
JXOPELJIp VOZ K VSEM VLAKOM«.
V	V pritličju .Restavracija Pilaen"
A	od F. Volpicha.
40IHHXMHHMHMM<
Triu« oana (Cenese razanejo na debelo In s carino vred.) Domači pridelki.
<t	.5
flkcl: Koks...........100 K.
Handoloni..........„
svetlerudeči....... .	„
maadoliui ........	„
kanarček .........	n
bohiigaki..................„
beli veliki.............
. mali............n
zeleni, dolgi................„
n okrogli....... .	„
mešani hrvatski............„
„ štajerski............a
Vatle fino It^jarako ..............„
Ječmen it. 10....................„
• l...........
a.,8................
Zelje kranjako.......... „
»•»» »	.......... r
Krompir,	................«
Proso .....................„
Leča, kranjska.............M
neb	....... ...	„
Sava Moooa........... „
Cejlon Plant. fina...... „
- P«1..........
Portorleoo..................„
Java Malang.........
Guatemala..................„
Ban Domingo................„
Malabar Plant................n
„ native. .......	„
Laguajra Plant .......	„
„ native..............„
Santea fini .... . .....
„ arednje fini............,
„ srednji....... .	B
„ ordinar................„
Rio eprani..................n
n najfiniji..................»
• arednji..........
81»dkor Centrifugal I. vrata ....	.
GonerasA..................,
v glavah..................„
razkoaani ........	„
Sil italijanski fini........
„ arednjl...............
Japan fini ................
„ arednji................N
Raugoon eztra..................„
I.	........ .	•
II.	... •......
Petrolej ruski v sodih..............„
v zabojih od 2» kil.....
Olje italijansko najfineji...... ,
a srednjenno..... n
bombažno, amerik...... „
dalmatinsko......... „
Limoni Mosinski ..... Pomaranče „ Mandeljni Dalmatinakil Bari . . (
Pinjoli ..........
S .tanine .......
Vampsrll novi.......
Otb M ........
Modra gnllea ..... ... Boilčl Dalmatinski novi . . .
, Pulješki.......
3 okvo Pulješke .....
. Grške v vencih, Polenovke srednje velikosti . „ velike . ...
B male ......
Slanlkl v velikih sodih . . .
a ▼ V. .......
. zaboj
•d far.	do for.
11.50	11.75
9.	9.25
10—	10*S5
8*50	IS
925	•AO
7!-	IS
—.—	—
65.	70—
ll.fiO	—
12.75	
14»">	—i -
0.75	
5.28	5.50
8.10	3.15
9.-	9.50
57*—	68!—
53 —	54.—
150.	162.-
168.	1H0,-
176,-	178.-
164.—	166.—
114.—	115,-
113.—	114.-
122-	124—
—.—	
—.—	
97!-	9Š' _
92-	93'_
8B. —	81 —
76.—	78.—
9fi!—	97.—
84. -	85.—
8H.75	—._
87.60	37-75
38.50	39—
38.50	88.75
31.50	——
20.5»	._
11.50	—.—
16.50	— . —
14.M)	—__
13.75	—'—.
10.75	.—__
1M.2&	—.—
5.40	-.
74.-	76 —
6«.«	68—
27.-	27.50
4.—	
8,-	4—
77.	78—
8«.-	88,-
48. -	C2,-
36.—	-.37
45.-	45—
22.—	22.50
12..f»0	
13.25	lsieo
18.50	16 75
39 —	—
89,-	
40,—	—. —
11.50	—.—
Lastnik kensorcit ii^ta .Edinofi '/'bvvat«li »n otWovnnn tir«daik FrtD (vodnik — Tiskarna Dolenc ▼ Trstu.