Kmetovalci! Vsi v obrambo proti zapostavljanju In izkoriščanju. Uveljavite svoje zahteve združeni in enotni v Kmečki gospodarski zvezi LETNIK VI CELOVEC, SOBOTA, 17. XI. 1951 ŠTEV. 81 (450) Gre Jim le za glasove, dolžnosti so jim deveta briga Jasne ugotovitve k seji Koroškega deželnega zbora Celovec, 14. november 1951. Danes je v Deželni hiši zasedal Koroški deželni zbor in med drugim razpravljal o poročilu odbora za kmetijstvo in gozdarstvo o razdelitvi in uporabi denarjev iz Marshallovega plana v okviru pospeševanja kmetijstva. Poročevalec je bil socialistični poslanec Tillian. Kakor znano, je deželni zbor na seji 21. maj-nika t, 1. soglasno sklenil, naj Kmetijska zbornica preko deželne vlade predloži deželnemu zboru poročilo, kako je uporabila in razdelila denarje, ki jih je za pospeševanje kmetijstva dobila dodeljene iz sredstev Marshallovega plana, in sicer z imensko navedbo, kdo je sprejel podpore, v kakšne namene in kakšne zneske je prejel. Poročilo, ki ga je dobil deželni zbor predloženega, ni odgovarjalo temu sklepu. Kmetijska zbornica, ki je imela za pripravo poročila več kot 150 dni časa, je namreč predložila samo poročilo, ki je bilo skrajno nejasno in je vsebovalo samo razčlenitev podeljenih denarjev na sodne okraje oziroma na politične okraje. Kljub takemu omalovaževanju najvišje oblasti v deželi pa je odbor za kmetijstvo in gozdarstvo — v katerem so zastopane vse tri stranke — na svoji seji 5. novembra soglasno predlagal deželnemu zboru, naj vzame to poročilo na znanje. Deželni zbor je o poročilu razpravljal 7 ur. K poročilu so govorili za SPOe: posl. Rupert Poscharnig, Hans Sima in Anton Traunig; za VdU: posl. Hans Ebner, dr. Scrienzi Otto in Mathias Leitgeb; za OeVP: posl. Hermann Gruber, Hans Ferlitsch in Josef Ritscher. Po sedemurnih bolj volilnemu dvoboju podobnih dolgoveznih govorancah je deželni zbor proti volji in glasovom OeVP zavrnil poročilo ter ga vrnil odboru za kmetijstvo in gozdarstvo v nadaljnje obravnavanje. O V naši zadnji številki smo javnost opozorili na dejstva, ki jih je spravilo prav to poročilo na dan. Poročilo je razgalilo skrajno pristranost Kmetijske zbornice do našega ozemlja. Pokazalo je namreč, da so sedanji vlastodržci v Kmetijski zbornici slovensko ozemlje pri dodelitvah podpor zapostavljali in nasproti krajem, iz katerih izvirajo OeVP-jevski in Bauern-bundovski glavači Ferlitsch, Schmied, Gruber itd., tako prikrajševali, da podobnega primera ni mogoče najti v nobeni demokratični državi. Nismo pričakovali, da bo kateri izmed poslancev deželnega zbora pričel na seji točiti solze pomilovanja nad krivicami, ki so bile po Kmetijski zbornici prizadejane našim krajem. Vendar bi bilo na mestu in dolžnost vsakega poslanca, predvsem pa tistih, ki so se tako „zavzemali“ za kmete, da bi se v tej dolgovezni razpravi dotaknili te očitne krivice, ki je iz poročila razvidna na prvi pogled. Toda o tem v deželnem zboru ni padlo niti besedice. Molčečnost vseh 36 poslancev je pokazala, da je poslancem vseh strank — tako OeVP, VdU in KPA kakor tudi SPOe — deseta briga, ali so kmetje naših krajev na splošno, posebej pa še njihovi volilci od vseh milijonov kaj dobili ali če niso nič dobili. Današnja seja deželnega zbora je bila najizrazitejši dokaz, da gre vsem tem strankam in njihovim poslancem le za to, da z obljubami nalovijo po naših krajih volil-cev, da pa nimajo prav nobenega interesa teh obljub izpolniti, niti ne pokazati na gorostastne krivice in početje posameznih OeVP-jevskih mogotcev z ljudstvom naših vasi. Od Gruberja in Ferlitscha ter njihovih OeVP-jevskih pajdašev, ki živijo in se debe- lijo od samohvale in samooboževanja, bi spričo njihove zlonamernosti in pobratenosti z SA Standartenfuhrerjem Steinacherjem bilo več kot otročje računati s toliko korektnosti. Da se VdU ne bo potegnil za našega človeka in da se požvižga tudi na svoje volilce, je jasno, saj je njegov namen samo ščuvanje in hujskanje za dosego režima, ki’je pri nas na isti način prišel na oblast 1938 in ki je ob nepopisnem trpljenju in krvoprelitju našega ljudstva propadel 1945. Govorniki SPOe, ki so sicer v znamenju pravice in resnice obrali in razcepili na Gruberjevi in Ferlitschevi domeni zadnjo dlako, pa so enako mirnodušno prešli očitno dejstvo, da je v Koroškem kmetijstvu poseben in izredno pereč problem baš v čedalje večji zapostavljeno- sti vsega slovenskega ozemlja, to se pravi tudi kmetov, ki sledijo SPOe. Kmetovalci naših dolin! Spoznajte vsi, tudi tisti, ki ste zaverovani v ljudi, ki jih včasih komaj po imenu poznate, da vse tri stranke in njihovi „Bauernbundi“ in „Bauernschafti“ igrajo z vami tragično burko, da so jim mar samo vaši glasovi, vaša usoda in trpljenje pa so jim deveta briga. Doslej ste jim dajali glasove, svojo hvaležnost pa izkazujejo s tem, da se potegujejo za svoje kraje, ki jih često niti izvolili niso. Da se ne zgodi, da bi tudi v Kmetijski zbornici z vašimi glasovi sedeli tuji ljudje, marveč da dobijo naši kraji odgovarjajoče število zastopnikov iz vaše srede, volite 25. novembra „Kmečko gospodarsko zvezo". Volitve v Kmetijske zbornice Današnji številki prilagamo volilne listke Kmečke gospodarske zveze za volitve v deželno kmetijsko zbornico, okrajne kmečke zbornice in krajevne kmečke odbore. V kolikor jih imate preveč jih razdelite med svojimi sosedi, da bo imel sleherni volilni upravičenec naših vasi v rokah glasovnico z napisom Kmečka gospodarska zveza Bauern-W irtschaf tsbund Volilni upravičenci! Zanimajte se pravočasno pri svoji občini, kje in koliko bo odprtih volilnih lokalov za volitve 25. novembra. Prav tako ne pozabite zanimati se za volilni čas, to se pravi, v katerem času bodo v posameznih občinah odprta volišča. To je važno za vsakogar, da nihče ne bo zamudil časa, ki je predviden za oddajo glasov. Izvoljeni bodo novi nestalni člani Varnostnega sveta Glavna skupščina se bo ukvarjala tudi z izvolitvijo novih nestalnih članov Varnostnega sveta, ker poteče mandat Jugoslavije, Ekvadorja in Indije koncem tega leta. Po poročilih iz Pariza bo Indijo nadomestil Pakistan, Ekvador pa čile, medtem ko se za tretji sedež potegujejo kar tri države, Bela Rusija. Grčija in Filipini. Največ izgledov za izvolitev ima najbrž .Bela Rusija, jkgr jo poleg Sovjetske zveze in njenih satelitov podpirajo tudi Velika Britanija in številne druge države. Amerika trenutno sicer podpira Filipine, je pa mogoče, da bo glasovala za Grčijo, da Evropa ne bi izgubila sedeža. Peron spet zmagal Preteklo nedeljo so v Argentini volili predsednika in podpredsednika republike, guvernerje 14 pokrajin, 149 poslancev, 30 senatorjev in člane nižjih upravnih organov vse do občinskih uprav. Kakor je bilo pričakovati, si je diktator Peron tudi pri teh volitvah zagotovil popoln uspeh in je njegova stranka „Movimi-ento Peronista" zmagala z veliko večino. Pri tev volitvah so prvič imele volilno pravico tudi ženske, tako da je bilo 8,7 milijona volilnih upravičencev. Skupno je postavilo kandidate 10 strank, in sicer kar 25.000. Poleg Peronove stranke so najmočnejše še radikalna stranka, demokratska (konservativna) stranka, socialisti in komunisti. Da bi si zagotovile čim večje število glasov, so si stranke izmislile stroge kazni za tiste volilne upravičence, ki bi se volitev ne udeležili. Tako morajo taki „grešniki“ plačati vsoto 50 pezosov in celo leto ne bodo smeli opravljati javnih funkcij. Poleg tega take osebe nimajo pravice, da bi odpotovale v tujino. Tudi za tiste volilce, ki se volitev vsled bolezni niso mogli udeležiti, obstojajo strogi predpisi. Žc pred volitvami so se morali prijaviti zdravniškim komisijam in je vlada v ta namen določila 1.600 zdravnikov, ki imajo nalogo, da ugotavljajo če so bik posamezni volilci in volilke v resnici bolni. Izdelki ptujske „Plelarne“ na tujih tržiščih Zadruga „Pletarna‘‘ v Ptuju izvaža čedalje več svojih okusnih pletenih izdelkov na tržišča v ZDA, Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Švico, Norveško in na Švedsko. Pred kratkim so odposlali v ZDA 10.000 košaric. Veliko zanimanje je tudi za torbice iz rogoznice in koruzne slame. Pletarstvo v ptujskem okraju je zelo važna gospodarska panoga z bogato tradicijo. Zadruga „Pletarna“ je po osvoboditvi zasadila 7 ha površine s plemenito vrbo, rogozno slamo za pletenje torbic pa dobiva v glavnem iz Vojvodine. Jugoslovanska pritožba pred OZN Na zasedanju Glavne skupščine Organizacije združenih narodov v Parizu so po večdnevnih razpravljanjih končno le uspeli sestaviti dnevni red, 'ki vsebuje nič manj kot 72 točk. O večini teh točk so sicer že razpravljali na prejšnjih zasedanjih, kljub temu pa ostane še precejšnje Število nerešenih vprašanj, pri katerih gotovo ne bo lahko najti sporazum. To se je videlo že pri sestavi dnevnega reda, predvsem pri jugoslovanski zahtevi, naj se na dnevni red sprejme tudi pritožba Jugoslavije proti sovražnemu delovanju Sovjetske zveze in njenih satelitov proti jugoslovanski državi. Sovjetski in poljski zastopnik sta namreč za vsako ceno skušala preprečiti, da bi Glavna skupščina razpravljala o tem vprašanju, končno pa je bila jugoslovanska zahteva sprejeta na dnevni red z veliko večino glasov, ker sta proti temu glasovala le sovjetski in poljski zastopnik. Za jugoslovansko vprašanje vlada v OZN sploh veliko zanimanje in je bila jugoslovanska zahteva sprejeta v duhu odločne solidarnosti z Jugoslavijo. Prevladuje namreč mnenje, da je mir nedeljiv in da torej napadalna politika Churchillova pot v Ameriko Ko je prišel po zadnjih volitvah v Angliji na krmilo Churchill s svojo konservativno vlado, se je takoj moral oprijeti reševanja težkih notranje- in posebno zunanjepolitičnih vprašanj. Položaj Velike Britanije v svetu se je znatno poslabšal zlasti po dogodkih v Perziji in Egiptu, kar pa je imelo za posledico tudi velike težkoče v notranji politiki. Predvsem se mora Churchillova vlada boriti z gospodarskimi težavami, ki jih v veliki meri povzročajo velikanski izdatki za oboroževanje. V veliki stiski se je Churchill spomnil strica iz Amerike. Da bi si izprosil čim več, se je odločil, da kljub visoki starosti odpotuje osebno čez veliko lužo v obljubljeno deželo — Ameriko in v izdatni meri oriše velike težave, s katerimi se mora boriti njegova država. Tako so po seji ministrskega sveta sporočili, da namerava Churchill prve dni januarja odpotovati v Washington, kjer se bo razgovarjal s predsednikom Trumanom. Spremljal ga bo zunanji minister Eden, minister za odnose z Britansko ' skupnostjo narodov lord Ismay in lord Cher-well, ki je bil šef britanske atomske službe. Predstavnik kanadskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da bo Churchill ob tej prilož nosti prišel tudi v Ottawo, kjer se bo sestal s kanadskim ministrskim predsednikom. Med Sovjetske zveze proti Jugoslaviji neposredno ogroža svetovni mir. To pa nalaga OZN dolžnost, da se odločno zavzame za odstranitev tega nevarnega položaja in zato je tudi pretežna večina delegatov ocenila jugoslovansko zahtevo kot pomemben prispevek za mir. Poleg jugoslovanske pritožbe bo Glavna skupščina razpravljala med drugim tudi o omejitvi in sorazmernem zmanjšanju oboroženih sil in orožja vseh vrst, o možnosti izvedbe svobodnih volitev v Vzhodni Nemčiji in številnih drugih vprašanjih. Eno najvažnejših vprašanj dnevnega reda pa bo vsekakor deklaracija o pravicah in dolžnostih držav, o kateri so razpravljali že na zadnjem zasedanju. London. — V Veliki Britaniji je po izjavi finančnega ministra po omejitvi uvoza hrane zelo naraslo kupovanje živil. V nekaterih delih Londona so kupili dva do trikrat več živil kot prejšnje dni. Gospodinje so ves dan kupovale-konservirano meso, sadje in zelenjavo. Ker se širijo glasovi o novem racioniranju sladkorja, slanine in surovega masla, se je še bolj povečala panika. tem javljajo iz Londona, da bo šel britanski finančni minister verjetno še prej v ZDA, in sicer v času, ko bo parlament na počitnicah, ki bodo trajale, kakor so javili, od 7. decembra do 29. januarja. Pri razgovorih med Churchillom in Trumanom bodo prav gotovo v ospredju gospodarska vprašanja. Churchill je v svojem govoru pretekli teden poudaril potrebo, da Velika Britanija dobi od ZDA za 300 milijonov dolarjev pomoči, in sicer za sanacijo svojega gospodarstva. S tem v zvezi pa se pripominja, da bo treba gotovo znova proučiti položaj posameznih evropskih držav, ki uživajo pomoč. Anglija bo verjetno zahtevala, naj se od 7 milijard dolarjev, ki jih je ameriški kongres odobril za Evropo, dodeli njej znaten del. Predvidevajo, da bo Churchill tudi znova načel vprašanje svojega sestanka s Stalinom, ki pa ga imajo v ZDA v sedanjih okoliščinah za nekoristnega. Na seji spodnje zbornice je Churchill s teni v zvezi na vprašanje laburističnega poslanca Doodsa o možnosti takega sestanka izjavil: „Za sedaj ni načrtov za pogajanja s Sovjetsko zvezo o splošnih vprašanjih, toda možnost sestanka v visokih instancah se ne more izključiti, če se bodo okoliščine pokazale ugodne." Predstavili so se K dolgi verigi pristranosti kmetijske zbornice do podeželskega ljudstva Zilje, Roža, Gur in Podjune ter zapostavljanja njegovega kmetijstva na račun nemškega dela dežele so v zadnjih dneh vse tri stranke, tako OeVP in VdU kakor tudi SPOe prikovale nov člen. Za pred vratmi stoječe volitve v kmetijsko zbornico so se vse tri stranke predstavile s svojo firmo in svojimi kandidati. Spričo tega, da je bilo naše ozemlje od vseh ljudi, ki so doslej bodisi v kmetijski zbornici, bodisi v Landes-bauernschafti ali še prej v Landeskulturratu dajali smer in odločali o pospeševanju koroškega kmetijstva, stalno oškodovano in bilo deležno vedno manj pomoči in ukrepov pospeševanja, nas razumljivo zanima, kdo so ljudje, ki so jim posamezne stranke poverile važne in težke posle v kmetijski zbornici. V naših vrstah so tudi bivši Landbundov-ci in nacionalsocialisti, pravi v svojem proglasu ..Karrvtner Bauernbund“ in se predstavlja s 24 kandidati, ki jim načeljujejo Hans Ferlitsch, namestnik dež. glavarja in vodja bivšega Landbunda Herman Gruber, sedanji prezident kmetijske zbornice inž. Valentin Maierhofer, ki je bil na vplivnem mestu v štabu Maier-Kaibitscha. V nadaljnjem izsledimo kot kandidate še veleposestnika Hansa Marescha iz Humperka in dipl. Landvvirta Hermana Metnitza ter Albina Petschniga. OeVP-Bauernbund je vsega kriv, kar očitajo danes tisoči kmetov kmetijski zbornici, poudarja na drugi strani v svojem proglasu „Arbeitsbauernbund“, katerega predsednik in sedanji viceprezident kmetijske zbornice Jo-sef Steiner je nosilec kandidatne liste za kmetijsko zbornico. Med prvimi desetimi kandidati najdemo samo enega iz našega ozemlja in celo ta je na četrtem mestu. Drugo garnituro nekdanjih Landbundovcev in nacionalsocialistov predstavlja VdU s svojimi kandidati pod imenom „Unabhiingige Bauernsclruft". Kot zastopnika našega ozemlja si predstavlja proslulega ravnatelja Goldbrunn-hofa in visokega funkcionarja Reichsniihrstan-da na Bledu inž. Siegfrieda Wagnerja, ki je zdaj upravnik na Kratttovem veleposestvu na Bistrici. Od ljudi, ki so z VVagnerjem na kandidatni Usti, ne moremo pričakovati drugega kakor pa to, kar pravi pregovor: „Kar se je Janezek priučil, tega Janez ne more opustiti . Isto velja tudi za bivšega štabsleiterja Kreis-bauernschafti inž. NValterja Angererja iz Moosburga. Ce sodimo po vrstnem redu na kandidatnih listah, vidimo, da je to elita zgoraj navedenih strank. Vendar jih tudi to ne opere velikega madeža, ki so si ga v tej ali oni dobi svojega vladanja vtisnili sami s skrajno pristranskim odnosom do kmetijstva naših krajev. Vsi so osebno odgovorni za to. da so naši kraji padli v tako zaostalost in da so dobili kvečjemu tretji del pomoči in podpor (včasih niti deseti del), ki so šle na nemško ozemlje. Pa tudi vodstvo in poslanci strank, la jim pripadajo in ki jih je postavilo na kandidatno listo, se svoje odgovornosti napram volilcem nikakor ne more otresti, ker se niti enkrat ni potegnilo za njihovo enakopravnost in izdatno pomoč k za-eelitvi starih ran. Povsem pa je važno še tole: Zilja, Rož, Gure in Podjuna bodo dali okoli 10.000 volilcev in jim zato pripada osem zastopnikov v kmetijski zbornici. Vse tri stranke pa imajo skupno komaj tri kandidate z jezikovno mešanega ozemlja na takem mestu, da imajo izgled na izvo- litev. Vsi drugi glasovi volilcev teh strank bodo šli v prid kandidatom nemškega ozemlja, ki bodo — kakor imamo izkušnje — po izvolitvi poznali samo svojo bližnjo okolico, nas pa pustili na cedilu. Te stranke in njihovi kandidati torej ne zaslužijo niti glasu iz naših krajev. Edino jamstvo, da bo dobilo naše ozemlje primerno število zastopnikov v kmetijsko zbornico, daje Kmečka gospodarska zveza — BauernAVirt-schaftsbund. Njeni kandidati so ljudje iz naše srede in se — kar je baš odločilno — po poštenosti in iskreni volji, pomagati našim krajem do enakopravnosti, lahko pomerijo z vsakim kandidatom ostalih strank. Zato je za nas samo Kmečka gospodarska zvezal [ZKnn Washington. — Ameriški obrambni minister Robert Lovett je z letalom odpotoval v Evropo, kjer bo prisostvoval sestanku atlantskega sveta, ki bo v Rimu 24. novembra. Mulhouse. — 9. novembra so v bližini Staffelfeldena v Zgornjem Porenju odkrili novo ! ležišče petroleja v globini 1918 metrov. Sedaij j privre na površje približno dva tisoč litrov pe-| troleja na uro. Rim. — V severni Italiji so dolgi deževni | dnevi povzročili velike poplave. Pri tem Je j zgubilo 35 oseb svoje življenje. Po previdni ce-I nitvi znaša dosedanja škoda na poškodovanih hišah, odplovljenih mostovih itd. več kot 30 milijard lir, t. j. skoraj 1 milijardo šilingov. Zakon o Kmetijski zbornici je treba spremeniti Pravna podlaga bližajočim se volitvam v ustanove Kmetijske zbornice je novi zakon, ki je bil po sklepu deželnega zbora uveljavljen koncem lanskega leta. Čim je bil letos objavljen, smo javnost opozorila na njegove pomanjkljivosti, predvsem pa na tiste določbe, ki najbolj očitno kratijo pravice slovenskega kmečkega prebivalstva. Pred nedavnim je Slovenska kmečka zveza kot strokovna organizacija, ki zastopa koristi slovenskega kmečkega prebivalstva, naslovila na koroško deželno vlado podrobno utemeljeno vlogo, v kateri opozarja na krivične določbe novega zakona, ki so v nasprotju z načelom enakopravnosti slovenskega ljudstva, ter predlaga spremembo onih določi) v zakonu, ki zapostavljajo Slovence. Slično vlogo z zahtevo po novelizaciji zakona je poslala deželni vladi tudi Demokratična fronta delovnega ljudstva. V obeh vlogah je izražen protest proti določbi novega zakona, ki priznava samo nemški Deželni zvezi kmetijskih zadrug zastopnika v Kmetijski zbornici, dočim Zvezi slovenskih zadrug to zastopstvo odreka, kar je v kričečem nasprotju z določili zvezne ustave, ki izrecno predpisuje, da morajo biti Slovenci na Koroškem enako upoštevani in morajo uživati ista jamstva kakor ostali državljani. V vlogah je nadalje poudarjeno, da tudi določbe zakona o Kmetijski zbornici, po katerih je samo nemški jezik poslovni jezik Deželne kmetijske zbornice in okrajnih kmečkih zbornic, niso v skladu z ustavnimi predpisi. Končno je v vlogah izražena zahteva po zopetnem uzakonjenju predvojnega stanja, po katerem je imel vsak sodni okraj svojo okrajno kmečko zbornico, kar je najbolj odgovarjalo narodnostnim razmeram na Koroškem, medtem ko združitev dvojezičnih sodnih okrajev z nemškimi, kakor jo je določil novi zakon, omogoča preglasovanje, ki pravtako nasprotuje duhu in zakonitim določbam narodnostno-pravne enakopravnosti. Hitlerjev brlog podirajo Na vrhuncu svoje „slave" si je Hitler dal sezidati na Obersalzbergu pri Berchtesgaden« svoj luksuzni ,,Berghof" ter razkošne vile za svoje najožje prijatelje Goringa; Bormanna in druge, za armado svoje telesne straže pa posebno udobne SS-kasarne. Prepričan, da bo tretji rajh obstojal vsaj tisoč let, se Hitler ni piv mišljal zazidati v ta poslopja 980 milijonov mark. Temelji tega razkošja pa niso bili dosti trdni, da bi nosili stavbe tisoč let. Nekaj ameriških bomb med vojno je zadostovalo, da so se zamajali, zidovi pa razsuli. Po zmagi nad fašv- Smučarska skakalnica v Št. Janžu v Rožu se obnavlja Slovenska prosvetna zveza priredi dramo JCadar ie atrqa Mak v nedeljo, 18. novembra ob 14. uri pri Pušniku v Ločah v četrtek, 22. novembra ob 20. »ri in v soboto, 24. novembra ob 20. uri pri Prangerju na Brnci K številni udeležbi vabi Odbor. Ob robu proslave Ob tridesetletnici pripadnosti Gradiščanskega k Avstriji sta na nedeljski proslavi v Železnem govorila tudi zvezni prezident Komer in zvezni kancler Figi. V svojih govorih sta se zavzemala za enotnost države ter tudi pri tej priliki opominjala velesile na njihove obljube, ki so jih dale Avstriji. Iz časopisnih poročil o proslavi ni razvidno, da bi bili govorniki povedali tudi kaj o tem, kakšne pogoje je država v teku treh desetletij nudila gradiščanskim Hrvatom, da bi jim omogočila in zajamčila ohranitev in možnost razvoja njihovega samobitnega narodnega življenja. Zloglasni list „Salzburger Nachrichten" je to priliko izkoristil za svojevrstno propagando in poveličevanje nekaterih najbolj razvpitih koroških šovinistov. V skoro celo stran obsegajočem članku je zapel slavo na dosmrtno ječo obsojenemu vojnemu zločincu Maier-Kai-bitschu, njegovemu namestniku SS-Sturmbann-fuhrerju Karlu Fritzu in seve SA-Standarten-fiihrerju Steinacherju, pripisujoč jim neke neminljive zasluge za republiko Avstrijo, O teh „zaslugah“ pa nimamo samo Slovenci, temveč z nami vred tudi širša avstrijska demokratična javnost bistveno drugačno mnenje, kakor salzburški oboževalci bivših nacističnih veljakov. Vsi, ki smo bili preteklo zimo meseca februarja na smučarski prireditvi v Št. Janžu v Rožu, se še dobro spominjamo lepih ur, ki so nam jih nudili smučarji-tekmovalci. Mislim, da je še prav posebno ostalo v spominu onim, ki so smučarske skoke videli prvič v svojem življenju. Brez dvoma pa je smučarska skakalnica za Št. Janž v Rožu in s tem za Šentjanšča-ne same velikega pomena. Zaradi tega zadnjo zimo ni bilo niti enega Šentjanščana, ki ne bi sodeloval ali pri gradnji sami, ali dal na raz-jiolago hrano in slične potrebščine mladincem, ki so delali pri skakalnici, ali pa ob koncu smučarjem samim. Na zadnji seji Koroške in vzhodnotirolske smučarske zveze v Vrbi je bil stavljen predlog oz. določen termin za šentjanško smučarsko prireditev za mesec februar. Takoj nato, ker je bila skakalnica že precej poškodovana, smo spet šli na delo in je dobila skakalnica že drugo sliko. Težko je našteti vsa dela, ki so še potrebna, mislim pa, da bi vsak najlažje razumel na ta način, da si vsak sam ogleda oz. pomaga pri obnovi, Mladinci so že mnogo napravili in zaslužijo posebno zahvalo šolarji, ki so mnogo prispevali, da bo skakalnica do določenega termina odprta. Po sedanjem presojanju se bodo letošnje leto na tej skakalnici dosegli lepši uspehi kakor lansko leto, ker ima zdaj večjo strmino, odvisno pa je seveda od vremenskih razmer. Prav tako pričakujemo tudi še večjo udeležbo tekmovalcev, ker je termin že sedaj določen. Vsled pomanjkanja raznih sredstev pa mora biti vsakomur razumljivo, da skakalnica še ne bo popolnoma odgovarjala načrtu inž. Ploude-ka, ker bi za to v prvi vrsti potrebovali več denarnih sredstev. Koroška in vzhodnotirolska smučarska zveza nam je sicer obljubila denarno pomoč, ostalo pa je žal samo pri besedah. Gotovo pa si bomo znali tudi letos pomagati sami, kakor nam je uspelo lansko leto. Vsekakor pa je dejstvo, da so dobili samo za obnovo skakalnice v Sojnici celih 30.000 šilingov. Za nas pa naj velja geslo: Pomagajmo si sami in uspeh naše smučarske prireditve v Št. Janžu meseca februarja ne bo izostal! Novo gledališče v Ljubljani stično Nemčiio so zasedbene oblasti zasegi« poškodovana posloj>ja z obširnim zemljiščem. Letos so vse skupaj izročili bavarski vladi pod pogojem, da ta kraj ne bo postal svetišče in romarski cilj nepoboljšljivih nacistov in ne . ___________________________ Vida Taufer: Primorski dan 16. september 1947 7.c rumenijo po drevesih listi in tiho padajo od tenkih vej, slovensko ljudstvo pa ob misli čisti slovesno stopa svojo pot naprej. Kot listi padajo pred njim zavese, preteklost vstaja, polna bolečin, in ob ogradah, kjer so sadne lese, se trga z bratskih ustnic živ spomin. Plameni so nam rušili domove, človeka človek tukaj je teptal, sesal mu kri in kopal mu grobove, a vsak je sveto žrtev daroval. In zdaj, ko čas nanovo se presnavlja, pred nami spet so vsi sledovi ran, korak sc za korakom tod ustavlja, krvavo sije nam svobode dan. Že rumenijo po drevesih listi in tiho padajo od tenkih vej, slovensko ljudstvo pa ob misli čisti slovesno stopa svojo pot naprej. okoli Žabnice. Drugi so morali po vino na Dolenjsko, na Goriško ali v Furlanijo. Neki kmet v Škofji Loki je moral za prejeto zemljišče vsako leto pregledati sode v grajski kleti, poškodovane popraviti in napraviti dvajset novih. O tlaki podložnikov iz Moškrina, Trnja, Vester, Vincarjev in Crngroba beremo v zapisnikih’naslednje: „Mi revni ljudje, smo vam, škofu, dolžni, kadar ste v Loki navzoči s svojim spremstvom, pomagati v kuhinji: šestnajst posestnikov mora obdelati vse vaše zelnike, jih zasaditi, opleti in s plotom obdati, repo izruvati, jo zribati in spraviti v sode. Dolžni smo tudi vrh zidovja vaših obzidanih vrtov položiti trnje, plaviti po vodi les za kurjavo ali stavbe, deske voziti od vode pri župni cerkvi, spravljati sneg s hleva in kopališča in napravljati pozimi potrebna pota, izmeriti žito, ga prevažati v kaščo in snužiti dvorišča v Spodnjem gradu. Kadar se napravlja apnenica, moramo mi pred njo narediti ograjo, da se apnenec ne raztrese, in ko se apno gasi, ga moramo Čuvati, da se zopet ne vname. Vaše vino z Dolenjskega moramo pripeljati v loške kleti in ga tam odložiti; vaš vodnjak v gradu očistiti, dovažati moramo deske, kadar je treba. Za vaš vinograd na Kamnitniku mora vsak izmed šestnajstih posestnikov dati po dve sto količev in vaše stanovanje in kopališče moramo obložiti z mahom." Tlako je urejeval in napovedal župan, ki je navadno ob nedeljah po maši javno naznanjal, kdaj in kam morajo priti na delo. Kdor ni prišel je bil kaznovan z globo, zaporom in batinami. Nadzorstvo nad tlačani pri delu pa je imel grajski valpet, najbolj osovražena oseba med grajskimi uradniki. Josip Gruden. ilQE3QBl300ll Sobota, 17. november: Gregorif Nedelja, 18. november: Odon, opat Ponedeljek: 19. november: Elizabeta Torek, 20. november: Feliks SPOMINSKI DNEVI 17. 11. 1945 — Svetovni kongres študentov v Pragi, ki je proglasil 17. november za Mednarodni (dan študentov v spomin, ko je tekla po praških uli- Naše glasove našim možem 1939 kri čeških študentov, hoteli kloniti pred hitler- 18. 11. 1942 M. 11. 1808 cah leta ki niso jevci. — Začetek ruske ofenzive pri Stalingradu ir: s tem preokret v drugi svetovni vojni. — Rojen v Kranju dr. Janez Blei-vveis, urednik ..Kmetijskih novic" — 1828 Umrl na Dunaju skladatelj Franc Schubert — 1917 Umrl v političnem pregnanstvu pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski. 20 11. 1602 — Rojen fizik Oto Guericke — 1813 Rojen v Radomerščaku pri Ljutomeru jezikoslovec Franc Miklošič — 1858 Rojena švedsjca pisateljica Selma Lagerlof — 1910 Umrl pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj. V eni izmed zadnjih številk smo objavili imena kandidatov Kmečke gospodarske zveze za kmetijsko zbornico in okrajne kmečke zbornice. 25. novembra pa bomo volili tudi zastopnike v krajevne kmečke odbore, v ustanove, ki bodo v posameznih občinah odločale o kmetijsko-gospodarskih vprašanjih. Po številnih občinah jezikovno mešanega ozemlja se družijo kmetje in gospodarji v Kmečki gospodarski zvezi in so vložili tudi posebne kandidatne liste, na katerih so imena ljudi, ki so nam porok, da bodo kot izvoljeni zastopniki nesebično zastopali naše interese v važnih kmetijskih ustanovah. Med njimi ni izkoriščevalskih veleposestnikov in ..heirenbaurov". ne tujjcev in priseljencev, vsi so možje iz naše srede, ki kakor mi od jutra do mraka delajo in garajo na svoji zemlji. Le takim ljudem moremo in smemo zaupati našo nadaljnjo usodo, zato bomo 25. novembra volili vsi ..KMEČKO COSPODARSKO ZVEZO" Ker ne moremo objaviti imen vseh kandida- Zgornja vesca Žalost nam stiska srce, ko moramo našemu listu. Slovenskemu vestniku, poročati tužno vest, da je nas Marija Einspieler, pd. Sram-sičnica v Stranjah, zapustila za vedno. Dne 12. t. m. ji je neizprosna smrt pretrgala nit življenja v 64. letu njene starosti.. Kaj je rajna mati bila nam vsem, je pokazal njen grob. ko smo jo 14. XI. t. 1. spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v Bilčovsu. Skrbna mati je bila svoji družini, za katero dobrobit je delala in skrbela do zadnjega. Z njo pa tudi izgubi cela naša občina Zgornja Vesca ženo, ki je bila dobra in radodarna vsem. ki so kdaj koli prišli v njeno hišo. Prav je povedal govornik ob odprtem grobu, da lega z rajno Sram-sičnico v gomilo mati cele naše občine. Ni bilo njeno življenje postlano z rožicami, toda znala je junaško prenašati vse težave. V prvi svetovni vojni ji je padel njen mož. oče njenih dveh sinov. Sama je morala povzeti v roke gospodarstvo obširnega posestva, ki ga je vodila res, vzorno, Prišel pa je drirg hud udgrec nad njo. Njen starejši sin, kateri se je šolal v Ljubljani, je tam zbolel in umrl. Vso svojo ljubezen in skrb je posvetila tedaj svojemu edinemu sinu, ki je danes župan naše občine. Rajni materi tudi ni prizanesel hitlerjanski režim. Kljub njenim vrlinam in dobroti je morala zapustiti svoj ljubljeni dom in tirali so jo z družino njenega sina vred v pregnanstvo v tujino. Junaško je tudi tam nosila vso težo usode. Dvakrat se je iz taborišča v daljni Nemčiji ilegalno podala na pot in brez vseh dokumentov prišla v domovino, da si uteši silno hrepenenje, da bi še videla svoj domači kraj in ljubljeni dom. V temni noči se je tedaj priplazila do svoje domače hiše ter tam sama cele ure pretakala bridke solze. To so bili grenki časi za trpečo mater, ki nikakor ni mogla pozabiti svojega doma. Pa še danes se znajdejo ljudje, ki se upajo reči, da je trpljenje tistih let samo jadikovanje, ki pa ne odgovarja resnici, j Prezgodnji grob rajne matere je prav gotovo ! tudi posledica barbarstva ljudi, kateri so te- j daj bili na oblasti. Končno pa se je le zrušila oblast krivice. Izseljenci so se vrnili. Rajna mati se je s podvo- , jeno ljubeznijo in marljivostjo oklenila svojega doma, da ga pomaga dvigniti iz zanemarjenosti minulih let svojemu sinu zopet na višino vzor- j ne kmetije. Krasno je danes urejen Sramsični- j kov dom, toda mati je dokončala tek svojega življenja in nas je zapustila. Dolg je bil sprevod pogrebcev, med rtjimi dva duhovnika župnika iz Št. lija in Bilčovsa. Krsto so krasili lepi venci, med njimi tudi Zveze slovenskih izseljencev. Bilčovski pevci so rajni na domu in ob grobu zapeli ganljive ža-lostinke. Bilčovski č. g. župnik Stih je ob grobu v lepih bfesedah orisal življenje rajne matere in se z molitvijo poslovil od nje. Za zvezo slovenskih izseljencev je spregovoril poslovilne besede ob odprtem grobu bivši izseljenec Janko Ogris iz Bilčovsa. Nad 40 bivših izseljencev je spremljalo svojo sotrpinko pri pogrebu, ter ji tako izkazalo svojo zvestobo do groba. Naj Sramsičnikova mati mirno spi v domači slovenski zemlji, katero je nad vse ljubila. Vsem preostalim naše prisrčno sožalje! tov, smo tukaj natisnili le imena prvih treh kandidatov, ki jih bomo volili r posameznih občin:'h. Občina STRAJA VES 1. Nikolaj Kriegl, pd. Kriegl v Zahomcu 2. Mihael Abuja. pd. Užičar v Gorjah 3. Jožef Schnabl. pd. Štruc v Draščah Občina LEDENICE 1. Jože Miklavčič, pd. Ščedemnik v Št. Janžu 2. Šiman Resman, pd. Pečnik na Pečnici 3. Franc Resman, pd. Tratnik v Ledenicah Občina ŠT. JAKOB V ROŽU 1. Jože Štiker, pd. Stiker v Št. Petru 2. Florijan Krištof, Dragožiče 3. Jožef Sitter, Bistrica Občina ROŽEK 1. Maks Kaneian, pd. Kocijan v Rožekn 2. Franc Wazko, Šmartno 3. Janko Gabrijel, pd. Šuštar na Bregu Občina LOGA VES 1. Pavel Zima, pd. Leben, Pulpače 2. Matevž Rainer, pd. Sušnik v Logi vesi 3. Jože Sumper, pd. Hobijan v Ločah Občina ZGORNJA VESCA 1. Janez Žnidar, pd. Kovač v Želučah 2. Jožef Mečina, pd. Bošteljc pri Sv. Luciji 3. Mihael Miškulnik v Branči vesi Občina HODIŠE 1. Janko Schottl, pd. Žaborc v Rutu 2. Tomaž Sabotnik, pd. Kurnik v Plešerki 3. Kristi Ogris, pd. Zampič v Dvorcu Občina (ŠKOFlCE 1. Lovro Kramer, pd. Janšej v Holbičah 2. Folti Reiner, pd. Vran v Logu 3. Andrej Andersvald, pd. Oži v Suhi Občina BILCOVS 1. Jožef Keichmann, pd. Linčej v Mošenici 2. Franc Safran, pd. Mlinčkar 3 Franc Krušic, pd. Ruepej v Velinji vesi Občina BISTRICA V ROŽU 1. Anton Fajnik, pd. Ucar v Svečah 2. Gregor Rac, pd. Mišelovc v Svečah 3. Peter Ferčnik, pd. Kosem v Svečah Občina SVETNA VAS L Boštjan Male, pd. Činkovc, Sentjanške Rute 2. Jože Švajger, pd. Mežnar, Št. Janž 3. Janez \Vieser, pd. Pavr, Podsinja ves Občina GLINJE 1. Šimen Šlemic, pd. Krajovc v Resnici 2. Folti Oraš, pd. Jager v Vesei 3. Ferd. Tiirk, pd. Turk v Resnici Občina ŠMARJETA V ROŽU 1. Jožef Mihor, pd. Wute v Trebljah 2. Jožef Križnik, pd. Poganič v Šmanjeti 3. Luka Šeinik, pd. Piskernik v Hmelšah Glasovnica vseh kmetov naših vasi nosi napis Kmečka gospodarska zveza Bauern-Wirtschafisbund Občina SLOVENJI PLAJBERK 1. Tomaž Ogris, pd. Pošnikar, Slov. Plajberk 2. Prinia Šašel, pd. Pamž v Brodeh 3. Pavl Lausegger, pd. Boste v Bodnu Občina SELE 1. Franc Roblek, pd. Pušelc v Frajbahu 2. Mirko Oraže, pd. Sp. Jug pri Cerkvi 3. Blaž Bradač, pd. Dovjak v Sr. Kota Občina RADIŠE 1. Tomaž Ogris, pd. Kupajnik v Tucah 2. Janez Tolmajer, pd. Podršnik v Sp. Rutah 3. Jožef Sušnik, pd. Metavar v Sp. Rutah Občina GALICIJA 1. Janez Urank, pd. Kavh v Encelni vesi 2. Janko Bolte, pd. Rogar v Apačah 3. Franc Wutte, pd. Žerjak iz Mohlič Občina BELA 1. Anton Knez, pd. Zg. Tavčman v Lobnik* 2. Anton Jerlich, pd. Brečk v Lobniku 3. Miha Haderlap, pd. Vinki v Lepenf Občina BISTRICA NAD PLIBERKOM 1. Rudolf Wenzel, Bistrica 2. Janez Rosenzopf, Breška ves 3. Vinko Pečnik, pd. Bicelj v Rutah Občina RUDA 1. Štefan Marktl, Št. Nikolaj 2. Franc Klemenjak, pd. Kometer, Led 3. Hubert Zidej, pd. Stadler v Spodnji vesi Občina BLATO 1. Mirko Kumer, pd. Črčej na Blatu 2. Jože Riedl, pd. Šmon v Nonči vesi 3. Ignac Domej v Rinkolah Občina ŽVABEK 1. Blaž Zechner, pd. Zvegar, Zvabek 2. Karl Krištof, pd. Stogart, Dolna ves 3. Filip Lutnik. Zvabek. SVEČE Preveč smo zaposleni s pripravami za volitve v kmetijsko zbornico in bi kmalu pozabili poročati o veselem dogodku, ko smo meseca oktobra slavili poroko našega Osmovega Huberta. V Zgornjih krajah je doma Zavnikova Giti in tja je Hubert pogosto usmeril svoje korake, dokler je ni odpeljal kot zvesto družico na skupni življenjski poti na svoj dom. Pri Adamu smo se skupno veselili nad srečo mladega para, ko smo obhajali poročno slavje. Vsi smo novoporočencema želeli vso srečo, posebno še prosvetaši, kajti Hubert je bil vedno v osprediju našega kulturno-prosvet-nega udejstvovanja. Tudi v bodoče pričakujemo, da bo s svojo družino vztrajno stal na braniku slovenskega naroda, za katerega se je v zadnji vojni boril v vrstah partizanskih borcev. Prepričani smo, da tudi v bodoče ne bo klonil, kakor ni klonil, ko so ga ranjenega ujeli nacistični nasilniki in ga odvedli v koncentracijsko taborišče. Tudi mi se pridružujemo čestitkam Svečanov in želimo mlademu paru mnogo sreče. 14 „Ne bojte se, oče! Začeto delo morava in hočeva dovršiti. Jaz vem za skrivni podzemeljski vhod v Svatnah. Vse mi je povedal in pokazal Mirko takrat, ko mi je še bil vdan. Njegove lastne besede mi dado moč in oblast nad njim in njegovo nevesto." Izgovorivši, zasliši od daleč peket konjskih kopit in prestrašena umolkne. „Beži, beži!" ji reče naglo Tresoglav. ..Turški konjeniki jahajo, da ugrabijo mene in spravijo ranjence v varno šatorišče." „Prihodnjo noč ob tej uri me pričakujte, oče, v temle rovu! Povedati vam hočem vse tajnosti o vhodu in vam dati ključ za tajna vrata." Po teh besedah je zapustila Almira naglo očeta. Za skalo skrita je še opazovala, kaj počenjajo turški vojaki. Njenega očeta in druge ranjence so položili na nosila ter jih odnesli proti turškemu taboru. Sama pa je splezala skrivši na oni rob, kjer je prej sedela, in se jc zopet vtopila v svoje grešne misli in naklepe. Ko se je storil dan, jo je našla Zala še na tistem mestu slonečo ob skalo. Ali ta se je prestrašila te čudne pri- kazni: Almira je bila bleda kakor stena; tresla se je na vsem životu, kakor šiba na vodi. Globoke črne oči so ji bile napete, ustne in roke okrvavljene, mršavi lasje so ji divje padali po licu. Almira je bila kakor človek, kateremu pretresajo morilne misli dušo in srce. Žalika poprime nesrečno deklico in jo odvede v skalnati dom k svojim tovarišicam. Dvanajsto poglavje Turškega poveljnika je razljutilo poročilo, da mu je izpodletel nočni napad na tabor pod Rožčico. Na mestu ukaže, da poiščejo Tresoglava in ga pripeljejo k njemu v šator. Ob glavo ga hoče dejati, ako se obotavlja izpolniti mu svojo obljubo. ..Poslušaj mc, mogočni gospod!" jame pred poveljnikom govoriti Tresoglav, z dlanjo si glavo podpirajoč. „Glej, moj poveljnik, ni nesreče brez sreče! Mnogo tvojih vojakov je res ubitih in ranjenih. Tudi jaz sem skoro prišel ob življenje. Toda to je bil pot, katerega nam je vaš prorok Mohamed sam pokazal. Ta pot vodi edina do zmage in plena. 2e prihodnjo noč pride Gradišče v nase roke. Zaupaj mi, visoki poveljnik!" Turški četnik se jc zavzel nad tako odločnimi besedami. Zatorej se je pomiril in rekel: „Govori, žid, kje in kako! Ako lažeš, si ob glavo." „Poglej mojo obvezo na glavi! To je kos ženskega krila. Moja hči Almira je v onem nepristopnem taboru. Slišala je moj klic, prišla do mene ter mi izprala in obvezala rano. In glej čudo! Ona ve za tajni podzemeljski vhod, ki vodi iz vasi na Gradišče. Prihodnjo noč mi razodene vse in izroči tudi ključ od skrivnih vrat. Za vse to pa izpolni moji hčeri le eno prošnjo: Pri Življenju ohrani poveljnika na Gradišču, katerega ona ljubi. Mirko se je sicer že oženil na dan vašega prihoda, ali njegova Zala, najkrasnejša ženska v vsej okolici, bo najpripravnejši dar tvojemu velikemu carju in gospodu. vUgodim njeni želji, ako se uresniči tvoj obet; sicer j ne boš videl drugega dneva." Ves dan so se potem turški vojaki pripravljali na boj. Prihodnjo noč so imeli zopet na vseh krajih naskočiti | ozidje na Gradišču. To neumorno delovanje so seveda opazili kmetje v kristjanskem taboru. Mirko je tedaj premišljeno razpo-I stavljal straže in navduševal svoje tovariše, rekoč, da bodo Turki ta kraj gotovo hitro zapustili, ako še to noč ne vzamejo Gradišča; le nekaj dni še moramo vztrajati, in vse je rešeno. Kar je bilo krepkih in za boj odraslih mladeničev in mož, vse sc je moralo za prihodnjo noč pripraviti. Tudi straže, ki so varovale podzemeljski vhod, je postavil Mirko za ozidje na gradu. Le nekaj starih mož je pustil v kleti, da varujejo železna vrata. Ta podzemeljski izhod na Gradišču je bil obleganim kristjanom zadnje pribežališče in rešitev. Ako bi namreč ! Turki prodrli skozi zidovje na grad, tedaj se še utegnejo ženske in starci rešiti skozi podzemeljski hodnik v Svetne na prosto. A tudi moški, ki še ostanejo pri življenju, bi ušli lahko tod turški sužnosti. Ta tajni pot je bil torej našim kmetom zadnji up, zadnja rešitev. Proti večeru je bilo na obeh straneh vse na krvav boj | pripravljeno. Kristjani so pazno gledali, kedaj Turki na- Iz popotne torbe - na vprašanje »čemu” in pa »zakaj” Bilo je nekje na Zilji, ali pa mogoče dru- . god, ko sem letos govoril z nekaterimi pred leti še jako odločnimi našimi ljudmi. Takoj sem opazil neko malodušnost in utrujenost, tudi pri važnih gospodarskih naših zahtevah. Zato sem hotel dognati prave razloge za to molčanje, miganje z glavo in ramo, kakor bi bili vsega, tudi dobrega že siti. — Pa je potem vendar le eden ali drugi zginil: „Slišite, čemu pa bi si še glave belili, mislili in se še trudili, saj vse skupaj nič ne pomaga! Kaj pa se bom kregal, pritoževal in jezil, saj nič ne dosežem!" Aha, sem si mislil, skozi to luknjo teče voda, pa sem se takoj odrezal, rekoč: „Eden sam, dva ali trije nič ne bodo dosegli." — Pa so me takoj prekinili: „Vsi skupaj nič ne dosežemo!" Videl sem, da so obupani radi dosedanjih neuspehov, ki ne delajo nobene časti niti eni niti drugi nemški stranki. Vprašal sem, če je kdo lovec in res se jih je nekaj, smeje se, oglasilo. „Kdo pa je največ zajcev — zgrešil ali ,falov‘ ali pa samo gonjača zadev z šibrami v klobuk ali celo v zadnij del?" Nastala je vesela debata, in nekaj jih je bilo, ki so kar priznali, da so večkrat delali luknje samo v — zrak! Vprašal sem: „Pa še hodite na lov ali gledate zdaj samo domače zajce?" In tako se je začelo pripovedovanje tudi o lovskih težko-čah, pa da se ne bojijo ne hudiča ne biriča! „Vidite, sem rekel, tudi za lovsko pravico so se morali kmetje boriti z grajščaki in gospodo stoletja predno so jo dobili in še sedaj imate sitnosti in vendar ne odnehate! Tako pa je po sod in tudi pri še bolj važnih rečeh, ki so za vse slovenske kmetovalce življenjskega vprašanja. Prej enkrat je bila tlaka in težka tlaka, ko so valpeti kmete z bičem priganjali, s silo jemali, zapirali ljudi v temne vlažne luknje, vlekli nevesto prvo noč v grad, tudi na tlako, pa so prišli kmetski punti, pa so prišle revolucije, ne samo od kakih deset in dvajset ljudi, ne, ves narod se je dvignil enkrat tukaj, enkrat tam, ni se bal nobenega preganjanja in je vsaj to dosegel, kar je sedaj, začetek demokracije in svobodnega gospodarskega življenja. „Vest' kaj“ — me en znanec prekine, — „v habsburški Avstriji pa je vendar bilo lažje!1 „Ni bilo lažje", sem mu odgovoril; „ tudi v habsburški Avstriji je bilo treba boriti se za vsako mrvico pravice tako na polju šolstva kakor tudi gospodarstva. Če se je pa takrat Icaj več doseglo, pa se mora priznati, da so koroški Slovenci takrat bolj cenili skupnost in so radi tega tudi pri volitvah dosegli več uspehov. Niso se ustrašili ne napadov ne zasramovanj, ne žrtev niti takrat, niti v poznejši Avstriji, niti pod Hitlerjem! In zakaj bi bilo sedaj težje, ko se cel svet zanima za ravno-pravnost temeljnih človeških pravic in Slovenci na Koroškem niso več kaj neznanega na svetu!" — ,,Ko pa vsak samo na sebe misli" — pripomni neki starejši kmeti ..Prav imate", sem mu odgovoril — „ker nekateri samo nase mislijo in niti ne pomislijo, da s tem oškodujejo svoje otroke, svoje sorodnike in vse ljudstvo, kakor da bi se hoteli ločiti kamni iz zida, ki brez skupnosti tudi ne bi zdržali. — Spomnimo se, kako se je boril mali finski narod proti ogromni ruski premoči, kij je vse žrtvoval za svojo samostojnost, pa je zmagal! Saj nočemo mi od naše države in od naše dežele nič drugega, kakor to in samo to, kar daje tudi nemškemu narodu!" „Ja že vse prav" — se malo pošali nekdo, — „včasi pa še bomba korajžo zgubi in ne eksplodira!" — „Samo če je bila za nič, ali pa prelena, ali pa neumna, ko nima možgan" se malo posmejimo. „Mi koroški Slovenci pa niti nismo brez možgan, niti nismo leni in se navadno že znajdemo, če je treba. Zakaj pa ne zgubite korajže, če vam voda vse potolče, če pride kaka povodenj, če gora ali vas gori, — ali pri tem ne pomagate eden drugemu!? Kaj bi -pa rekli, če bi vam pri kaki taki nevarnosti sosed na pomoč poklican odgovoril — „čemu“? — Zguba pa ni samo takrat, če mi nesreča kaj vzame, zguba je tudi takrat, če mi dolžnik ne poravna svojega dolga! Mi koroški Slovenci plačujemo državi in deželi kar se od nas zahteva, kakor nemški državljani in kakor oni spolnjujemo svoje državne in deželne dolžnosti; pa imamo pravico zahtevati, da smo tudi pri skledi ravnopravni!" — „Prav imate", mi pritrdijo, „saj veste kako ravna z nami naša Landvvirtschaftskammer ZAHVALA Vsem, ki so našo ljubo mater Marijo Einspieler, pd. Sramsičnico v Stranjah obč. Zgornja Vesca, v njeni bolezni obiskovali in jo tolažili, izrekamo našo prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so naši blagi rajni izkazali zadnjo čast pri njenem pogrebu. V prvi vrsti gre zahvala čč. gg. župniku Kanaufu iz Št. lija ter Josipu Stihu, župniku v Bil-čovsu za spremstvo pri mrtvaškem sprevodu, potem moškemu pevskemu zboru v Bilčovsu za lepo zapete žalo-stinke. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem bivšim izseljencem, ki so v tako lepem številu prihiteli, da se poslovijo od svoje nekdanje sotrpinke, ter Zvezi slovenskih izseljencev za poklon krasnega venca. Stranje, 14. XI. 1951. Žalujoča družina Sramsičnikova. ali kmetijska zbornica! Koliko več so dobili bogati nemški kraji; kako so se skrbno uva-ževale potrebe živinoreje in poljedelstva v bogatejših okrajih, kako se je oziralo na potrebe veleposestnikov, samo na mnogo bolj potrebne slovenske in mešane okraje je padlo iz tega velikega Žaklja bore malo, pa se pri tem gospoda, ki je odločevala, čisto nič ni ozirala niti na to, da so v teh naših okrajih tudi ljudje, ki so to gospodo še posebno častili!! Pa zakaj vas vprašam!? Očividno samo zato, ker sedijo v tej kamrci, ki se ponosno imenuje „Kammer“, samo gospodje, ki ne poznajo težkih žuljev in potreb našega kmeta, ali pa so jim drugi kraji bolj pri srcu!! Temu pa mora enkrat biti kraj!! To pa bomo dosegli le, če bomo vsi kmetovalci pod skupno kmetsko zastavo šli na volišče; za naše kmetije se gre, za naše otroke, za naše kmetske delavce, in zato hočemo v tej zbornici imeti tudi svoje ljudi, ki živijo med nami in poznajo naše skrbi in potrebe! Kmetje našega zaupanja pa so samo kandidati „Kmečke gospodarske zveze!" „ Prosi m, jaz bi še to rad povedal" — se je oglasil neki možakar, „da potrebujemo Slovenci korajžne može, ne samo kimovce. Še v ribnjakih je potrebno nekaj ščukov, če so samo karpi med seboj, — se zasmradijo in so za nič!! Tudi mi moramo peti „le vkup, le vkup uboga gmajna", pa nam mora biti vse ejjo, če so eni beli al pa črni, rudeči ali plavi, samo da so iz naše gospodarske kmečke zveze. Takih ljudi, kakor nam jih je dosedaj dajala in ponujala „Bauernschaft“ in pa gospos-ski „Bauernbund“, ne maramo več, pa je konec!" Te odločne besede so tako u žgale, da meni nič ni bilo treba še kaj dostaviti. Svoj čas si je kmet v najhujši stiski hotel pomagati s cepcem, z vilami in sekiro, pa je bil preslab, sedaj pa je volilni listek boljše in močnejše orodje! in še toliko korajže ni treba kakor svoj čas. Eno pa je treba kakor svoj čas in vedno, če se hoče kaj doseči: Skupno pomagati skupnim interesom, s kmetsko korajžo in edinostjo, ne pa eincatt, ostati za pečjo ih se leno vprašati: „Č e m u"! Rožtm Tržno poročilo Na celovškem trgu so v četrtek, 15. novembra 1951 prodajali krompir kg šil. 1.—, rdečo peso kg šil 1.50 do 2.—, belo repo kg šil. 0.80 do 1.—, korenje kg šil. 2.50 do 3.—, kolerabo kg šil. 3.—, redkev kg šil. 1.50. peteršilj kg šil. 3.—, čebulo kg šil. 3.50, hren kg šil. 10.—, ccler kg šil. 4.—, bele zeljnate glave kg šil. 2.—, rdeče zeljnate glave kg šil. 3.—, ohrovt kg šil. 3.—, pore kg šil. 3.—, solato kg šil. 5.—, karfijolo kg šil. 8.—, kislo zelje kg šil. 3.—, kislo repo kg šil. 2.50, jabolka kg šil. 2.— do 5.—, hruške kg šil. 3.— do 6.—, suhe hruške kg šil. 5.—, drobni orehi kg šil. 10.—, tankolupinasti, debeli orehi kg šil. 13.—, kokošja krma kg šil. 3.—, proso kg šil. 2.50, ješprenj (ričet) kg šil. 4.50, pšeno kg šil. 6.50 do 7.—, fižol kg šil. 4.50 do 5.—, ajdovo moko kg šil. 5.—< RADIO PROGRAM RADIO LJUBLJANA Nedelja, 18. november: 7.00 do 8.00 Pester glasbeni spored — 8.15 D* boste ves dan dobre volje ... (lahka slovenska orkestralna glasba) — 11.00 Od pravljice do pravljice — 11.30 Želimo vas razvedriti (pester spored priljubljenih melodij $ plošč) — 12.40 Zabavna glasba — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.1,0 Veseli zvoki (plošče) — 18.20 Uganite kaj igramo! Ponedeljek, 19. november: 5.30 do 7.30 Pester glasbeni spored s plošč —-12.40 Zabavna glasb« — 13.00 Stari mojstri zabavne glasbe — 14.10 Slovenske narodne in umetne pesmi — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo —* 17.10 Italijanske popevke — 17.50 Simfonični orkestri izvajajo lahko glasbo — 18.20 Jezikovni pogovori — 18.30 Umetne pesmi poje zbor SKUD „Slava Klavora" iz Maribora —. 19.40 Zabavna glasba. Torek, 20. november: 5.30 do 7.30 Pester glasbeni spored — 6.40 Gospodinjski nasveti — 12.00 Veseli zvoki — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Želite poslušati lepe melodije, — 14.30 Igra vaški kvintet — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Popoldanski koncert — 18.30 Na harmoniko igra Vili Lokošek — 2100 Svetovne In domače literarne novosti. Sreda, 21. november: 5.30 do 7.30 Pester spored s plošč >— 12.00 Popevke za dobro voljo — 12.40 Zabavna glasiva — 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva — 14.00 Pregled knjižnega trga — 14.10 Koncert lahke glasbe — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 18,30 Gospodarska oddaja — 19.00 Diskusija o sodoh-nih vprašanjih — 19.15 Baletna glasba — 19.40 Zabavna glasba — 22.15 Eksotične melodije. RADIO SCHMIDT „htia malega človeka' Radio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) • elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema reparaturna delavnica - Študijo za snemanje na plošče. Celovec, Bahnbolelraeee St. Tel. il-M r KiiNO^PREPSTAV.E j CELOVEC Cerinthie Od 16. do 22. novembra: „Der letzte Bandit" (barvni film) Dne 18. novembra ob 14. uri pravljična predstava: ^DomrSnchen" P e t erh o f Od 16. do 19. novembra: „Gliihende Erde" Dne 18. novembra: ob 10. in 14. uri izredne predstave: „Uberfall atif div Olive Branch" Od 20. do 22. novembra: „Lady Hamilton" (barvni film) KRIVA VRBA Dne 17. in 18. novembra: „Der Todesreifen" VRBA Dne 18. in 19. novembra: „Rausch einer Nacht" BOROVLJE Od 17. do 19. novembra: „Wirbel um Mittemacht" nje udarijo, a sovražnik jc zopet v.estno čakal na pravo priložnost in ukaz svojega poveljnika.----------- Pod Rožčico sta bili v tem času zopet Žalika in Almira na straži. Obedve sta molčali zamišljeno. Naposled je vzdramila Almira svojo tovarišico, rekoč; „Za Mirka se bojim. Meni se dozdeva, da bodo dobili Turki Gradišče v svojo oblast. Tedaj pa so kristjani izgubljeni; vsi se nikakor ne morejo rešiti skozi podzemeljski izhod." Zala je globoko vzdihnila pri teh besedah. Verjetno se ji je zdelo, kar je trdila Almira. A vendar se je tolažila, rekoč: „Bog bo pomagal kristjanom. Ako so vsi hrabri in jih nihče ne izda, sc bodo vzdržali na Gradišču. Ozidje je močno in visoko. Možje so pogumni in vztrajni. Z božjo pomočjo bodo oteli sebe in potem tudi nas." Zaline besede so pretresle Almiro. Kri ji je šinila v bledo lice, a mrak je tovarišici zakrival to izpremembo. „Tudi jaz menim," odvrne Almira, „da ne more priti sovražnik preko ozidja na grad. Ali bojim se, da bi našel Turek podzemeljski vhod v Svatnah, o katerem mi je čestokrat pravil — Mirko." „Tega, se ni bati," odgovori naglo Zala. „2elezna vrata so tako skrita, da jih nihče ne najde. Ona so zazidana. Ako pa hoče kdo priti do njih, mora prekopati steno v Strelčevi kleti. A še potem ne pride do vhoda. Zakaj duri se ne morejo zlahka prebiti. Tako so močne in debele. Mislim tedaj, da so naši sosedje z Mirkom vred varni. In celo, če bi sovražnik prišel preko zidovja na Gradišče, se morejo kristjani vendar rešiti skozi tajni izhod." Nato se je storila trda noč. Na stražo je prišel oče Serajnik, ženski pa sta se podali v votlo pečino k zaže-ljencmu počitku. Almira ni našla nocoj miru. Težko je pričakovala polnoči. O polnoči pa se je ukradla tajno izj, skrivališča, ne da bi jo dremajoči stražnik opazil, in se je splazila po strmini doli v globočino. Ravno v tem času pa je tudi korakala majhna straža proti Rožčici. Z njo je bil Tresoglav. Prišedši do zaznamovanega mesta, se je ustavilo oboroženo spremstvo. Tresoglav je šel k rovu in pričakoval ondi svojo hčer. Kmalu je prilezla Almira do njega. Dolgo sta se pogovarjala oče in hči. Naposled je še pristavila deklica: „Tale ključ je od tajnih vrat v Strelčevi kleti. Skrival ga je oče Serajnik. Žalika mi je, nič hudega sluteč, naznanila mesto, kjer je bil skrit. Ali glejte, oče, da dobite Mirka in najodličnejše kmete žive v svojo oblast. Z žuganjem jih lahko prisilite, da vam sami izročijo Mirkovo nevesto. A on je potem moj, in vse je v naših rokah!" — Pol ure pozneje se je vnel po vseh krajih okoli ozidja na Gradišču hud boj. Turki so z vso močjo naskakovali zidovje. Nekateri so metali zastrupljene (otrovljene) puščice na kristjane v tabor. Drugi so prislanjali lestvice ob zid, da splezajo v grad, ali so pa podkopavali zidovje, da si napravijo vhod. A ves trud in napor ni mogel pridobiti sovražniku Gradišča; zakaj kristjani so se hrabro in vztrajno branili. Mirko in njegov prijatelj Štefan sta bila na najnevarnejšem mestu. Bojevala sta se kakor ljuta leva. Puščice so švigale mimo njiju, toda nista se brigala za turško orodje. Zaupala sta sredi smrtne nevarnosti -t- božji milosti. Marsikateri kristjan se je že, smrtno zadet, zgrudit blizu njiju na tla. Bati sta se jela, da proderejo Turki kmalu skozi zidovje na Gradišče. Zakaj na več krajih so ga že bili podkopali, in tam pa tam se je jelo udirati. A veliki pogum in neustrašljiva hrabrost Mirkova je pognala zopet sovražnika iz predora nazaj v šatorišče. A kakor bi trenil, nastane v gradu, po dvoranah in kleteh krik in klic, jok in stok. Strašen bojni hrup se vzdigne vzadi za Mirkom. V istem trenutku prileti Strelec ves brez sape k naši četi ter vzklikne obupno proti Mirku in tovarišem: - , . t. „Izdani smo. Sovražnik je prodrl skozi podzemeljski hodnik na Gradišče. Železna vrata So se kar sama odprla. Prve straže so posekali, a potem se jc moralo vdati vse. Grad je v turških rokah. Pojdite na pomoč! Rešite nas!" Mirka izpreleti groza in strah. Hoče k svojim, a v tem hipu ga napade od vzadi velika turška četa. Zdaj se vname hud boj, mesarsko klanje. Ali kristjani so bili kmalu premagani; zakaj od vseh strani je prihrul zdaj sovražnik tudi preko zidovja na Gradišče. Za našega kmeta ni bilo več rešitve. Kdor se ni hotel vdati, je moral umreti takoj na mestu. Mirko se je sprva ljuto branil s svojimi tovariši. Ali v kratkem jih je mnogo popadalo pod krutimi meči in naposled se je zgrudil tudi Mirko, naš poveljnik, nezavesten na tla. Hud udarec po glavi ga je omamil. Ko pa vidijo kristjanski boritelji, da je njih poveljnik, zadet, jim upade pogum in hrabrost. Vdali so se... Na Gradišču je bil sedaj Turek gospodar. (Dalje)