GLAS Leto XLVn - št. 98 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 13. decembra 1994 H 0S0JMK KANDIDAT ZA ŽUPANA KRANJA M a km SODELUJMO Nt DOVOLITE, DA 18. DECEMBRA DRUGI ODLOČIJO NAROČNIK: LDS KRANJ Gorenjska Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Planiški organizatorji so spet zmagali - Konec tedna je naša Planica spet gostila najboljše skakalce sveta, ki so se pomerili na uvodni tekmi svetovnega pokala. Planiški organizatorji, več kot 180 se jih je borilo z odjugo, so ponovno premagali naravo in pripravili res lepo prireditev, ki so jo hvalili vsi, posebno pa še najboljši, na čelu z novo japonsko zvezdo Funakijem in Avstrijcem Goldbergerjem. Sezono so odlično začeli tudi naši, saj je bil Franci Petek v soboto deseti, v nedeljo pa odličen peti. Priljubljeni Frenk je imel v Planici tudi največ oboževalk, ki se jim je po tekmi zadovoljen podpisoval. Ker je Planiška skakalnica edina bela v srednji Evropi, pa je po zadnjih sklepih FIS-e pričakovati, da bomo konec tedna v Planici ponovno videli najboljše skakalce sveta. Več o vzdušju v sanici in tekmi pa je zapisano v Stotinki na 23. strani. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik Šeststo let žc ni bilo tako malo snega kot v zadnjih nekaj letih Toplo, da regrat cveti... Nenormalno toplo, saj je povprečna dnevna temperatura 8 stopinj Celzija . Že nekaj časa nam ne le Jasnovidci, ampak tudi stro *°vnjaki in znanstveniki /;*radi različnih sprememb n;i zemeljski obli in v atmosferi, obetajo vremenska pre-Scncčcnj,i . In kakor vidimo po toplih ln nenavadno vročih zadnjih Nl-'ptcmbrskih dneh, se v re-SniCl z vremenom nekaj dogaja, listi, ki pomnijo hude Zime, ko je od zmrzali drevje Pokalo in škripalo pod zims k«nu skomji, komaj verjamejo, da zdaj malo manjka, da 00 sredi decembra češnja zacvetela. Če ne v naravi, pa 0 zanesljivo zacvetela njeni Vejica v va/i I )nevmh sedem najst stopinj Celzija sredi decembra in - regrat cveti. Stari dobri Herschlov ključ se sicer še naprej trudi s svojimi napovedmi, a novembra in prve dni decembra ni imel velike sreče. Vprašanje tudi je, kaj bo 18. decembra, ko je polna luna in ko nam vremenski ključ obeta sneg in viharje, prav tako za Božič, ko je zadnji lunin krajec. Z vremenskimi pregovori, ki jih imamo Slovenci v izobilju, je tudi križ: ne držijo več, še zdaleč ne in so le nostalgični spomin na bele zime. Znani nemški astronom in napovedovalec vremena prof. Nem/ Kaminski pravi: mila zima. Sedem zadnjih let im- ajo v Evropi prireditelji zimskih športov hude težave zaradi pomanjkanja snega. Najdlje so šli pedantni Švicarji, ki so izračunali, da v zadnjih petsto letih še nikoli ni bilo tako malo snega kot v nekaj minulih zimah. Janez Markošek iz Hidrometeorološkega zavoda Slovenije pravi: "Zadnje dni je povprečna dnevna temperatura v Sloveniji 8 stopinj Celzija. Pretopio za ta čas kot je bilo lani, ko je bilo v tem času nekaj dni okoli 5 stopinj in ie bilo tudi pretopio, lani je sneg prej zapadel, a guje pobralo in se okoli 20. decembra je bilo toplo." • I). Sedej KANDIDAT STRANK SLOVENSKE POMLADI ZA LOŠKEGA ŽUPANA SLS SKD ND SDSS IGOR DRAKSLER Naroćmk: SKD. SLS Šk loka \J?v »Tif \lr il/- \lf ^Lf Skm\ mf vi> *^ ^Lf ■JjjL' *Jmt "jjjjU* *m\tm mX ^T> m\ m\ *mr^ ^> U^tf ^* M\ ■U\ ^rV T^p» «^ ^T^ *TV ^r* "^V |riJJJJIILIIJ. MHHiix^«>t)fi imel m 900 oo cpr,nnsTMLUS8oo< LaserJet lil* »II, III*« MIHI lili It X «1 'UMI lili li x 1*1 H*in mi Ctmi'MiuMI tu v/',» UMI UU1 312*108.312*109.312*115 °d8h#l6h Obiskala nas je delegacija mesta Celovec - Pretekli teden je naše uredništvo obiskala delegacija mesta Celovec, ki jo je vodil mestni svetnik in referent za šport in turizem dr. Dieter Jandl (drugi z desne). S celovško mestno upravo ima Gorenjski glas že utečeno sodelovanje, predvsem pa v Celovec in okolico pogosto potujejo naši izletniki in obiščejo kulturne in turistične znamenitosti glavnega mesta dežele Koroške. Sodelovanje bomo prihodnje leto še okrepili. • J. Košnjek, slika G. Šinik Socialdemokrati odrekajo podporo Bled, 9. decembra - Občinski odbor SDSS Bled sporoča, da socialdemokrati v drugem krogu volitev blejskega župana ne bodo podprli nobenega od kandidatov. Nihče ni po volji njihove stranke. Sicer so z rezultati zadovoljni, saj imajo v 20-članskem občinskem svetu štiri svetnike. Združena lista v internacionali V Budimpešti je zasedal svet Socialistične internacio-nale in sklenil, da bo Združeno listo socialnih demokratov predlagal za sprejem v internacionalo, kar mora storiti kongres. To naj bi bila le formalnost, opravljena pa naj bi bila na kongresu leta 1996. Združena lista sprejema čestitke delavskih in socialdemokratskih strank, doma pa se je vnela polemika med Združeno listo in Janševimi socialdemokrati, ki imajo status opazovalca. Slednjim se ta sklep ne zdi pomemben, saj pravijo, da še ni znano, ali bo kongres leta 1996 o tem sploh odločal ali ne. Brez novih volitev na Jesenicah Zaradi izjave predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, da so na listi Slovenske nacionalne stranke kandidirali tudi ljudje, ki na Jesenicah nimajo stalnega prebivališča in bo zato kazalo volitve ponoviti, jeseniška občinska volilna komisija ugotavlja, da ni bilo nobenih nepravilnosti ne pri kandidiranju, ne pri glasovanju in ne pri ugotavljanju izidov glasovanja. Volilna komisija je preverila listo kandidatov SNS v 3. volilni enoti in jo potrdila, volilni imeniki so bili pripravljeni skladno s predpisi, volilna komisija pa je za odselitev kandidatov SNS v 3. volilni enoti zvedela po zaključku glasovanja. Ponovno je preverila vsa dejstva in ugotovila, da klandidati na dan glasovanja niso imeli več ne aktivne in ne pasivne volilne pravice. Ta lista v tej enoti ni dobila nobenega mandata in zato to ni vplivalo na izid glasovanja. Predstavnika SNS v občini sta povedala, da s spremembo stalnega bivališča kandidatov med potrditvijo kandidature in glasovanjem nista bila seznanjena. Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta:L: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) , 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in druiini, ki na tej številki stanuie, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. H Lina številka je Ubrana naključno z ločenima Ireboma in lahko pomeni npr. večdruiinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 22J - 111, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna drulina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci državnega zbora danes nadaljujejo s sejo Premalo denarja za vse želje Državni zbor je sprejel proračunski memorandum za prihodnje leto, izvolil osem sodnikov računskega sodišča in tri od štirih namestnikov varuha človekovih pravic. Danes se začenja razprava o zakonu o financiranju občin. Ljubljana, 13. decembra - Državni zbor je kljub zahtevi državnega sveta, da se razprava in odločanje odloži, dokler ne pove svojega gospodarstvo in dokler ne bo dosežen socialni sporazum, sprejel proračunski memorandum za prihodnje leto kot osnovo za proračun in gospodarsko ter socialno politiko. Glasovanje o dopolnilih k memorandumu se je izteklo tako, da bo uravnotežen proračun brez izdatnega primanjkljaja težko sestaviti, ob tem pa zagotoviti normalno delovanje zdravstvene in pokojninske blagajne. Državni zbor je potrdil, da proračunski odhodki prihodnje leto ne smejo preseči 503 milijarde tolarjev, po drugi strani pa je zavrnil vladni spredlog za spremembo nači- na usklajevanja pokojnin (osnova naj ne bi bila več rast plač, ampak življenjski stroški) ter predlog, da bi nekoliko omejili financiranje v državnem zboru sprejetih nacionalnih programov. Skupni so ti nacionalni programi (šolski, obrambni, raziskovalni itd.) za prihodnje leto težki 92 milijard tolarjev, racionalno pa bi bilo porabiti, po mnenju vlade, le 62 milijard tolarjev. Poslansko vztrajanje na 92 milijardah in enakih pravicah, predvsem pri pokojninah, presega vladni načrt proračuna za več kot SO milijard, to pa je že kar precejšen in nenačrtovan proračunski primanjkljaj. Poslanci so tudi zadolžili vlado, da prihodnje leto zmanjša število zaposlenih pod 90.000, število iskalcev prve zaposlitve pa se Osem računskih sodnikov Izvolitev prvih sodnikov računskega sodišča, ki bo nadziralo porabo javnih financ, ni minila brez zapletov. Opozicija je najprej očitala predsedniku republike Milanu Kučanu, da ni izbral najboljših ljudi. Ko ta očitek ni bil uspešen, so predlagali spremembo zakona o računskem sodišču, po kateri naj bi ireb določil, kateri trije sodniki naj bi imeli triletni, kateri trije šestletni in kateri trije devetletni mandat. Tak mandat določa zakon, sprememba pa naj bi zagotovila kontinuiteto. Driavni zbor je spremembo zavrnil in poslanci so izvodili osem sodnikov z devetletnim mandatom. Za predsednika računskega sodišča je bil izvoljen dr. Vojko Antončič, za namestnico dr. Etelka Korpič - Horvat, za člane pa Sadja Žnidarčič - Ferarri, dr. Janez Gabrijelčič, Martin Jakše, Silvo Jamni k, Ana Praprotnik in mag. Nataša Knaubert - Šorli. Kandidat Borut Rad inja pa je bil zavrnjen, čeprav je znan kot izredno oster kritik velike in nesmotrne javne porabe. France Jamnik Bizjakov namestnik Varuh človekovih pravic oziroma ombudsman Ivan Bizjak je dobil od predvidenih štirih tri namestnike. Ob Alešu Butalu in Jerneju Rovšku je bil za namestnika varuha človekovih pravic izvoljen tudi diplomirani pravnik France Jamnik iz Kranja, dosedanji sekretar kranjsekega izvršnega sveta, izkušen in dolgoletni pravni strokovnjak. Poslanci pa so kandidaturo Cvetke Kozole zavrnUL mora zmanjšati za polovico. Če je sprejemanje memoranduma potekalo dokaj mirno, bo več hude krvi pri obravnavi proračuna samega, ko bodo na mizi konkretne številke in ko bo vsak poslanec skušal vzeti v bran svoje okolje ali svoje področje in si s tem povišati svoj poslanski rating. Izredna seja državnega zbora se bo danes nadaljevala. Začenja se obravnava predloga zakona o financiranju občin, ki ga pošilja vlada v sprejem po hitrem postopku. Pričakovati je predvsem dialog med tistimi poslanci, ki so v nastajanju novih občin lokalnim skupnostim obljubljali med m mleko, in onimi, ki želijo dati novim občinam le toliko, da bodo zaživele in za silo preživele, glavnina denarja pa naj bi še naprej ostajala v Ljubljani. * i.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Četrti kongres Slovenske ljudske stranke Iz opozicije v vlado Vzpon Slovenske ljudske stranke in njen uspeh na lokalnih volitvah ni naključen. Stranka ga je odločena ponoviti na naslednjih državnozhorskih volitvah in sodelovati pri oblikovanju nove vlade. Ljubljana, 10. decembra - Četrti kongres Slovenske ljudske stranke v Ljubljani je potekal pod vtisom dveh dogodkov: dobrega, skoraj 13-odstotncga uspeha stranke na lokalnih volitvah pravilnost politike stranke, ki zna odgovarjati na probleme vseh slojev prebivalstva, sporazumevanje strank "slovenske pomladi" je na lokalnih volitvah dalo sadove, zato bo SLS podprla Himna in resolucije Kongres je odločil, da bo pesem Slovenec sem uradna himna Slovenske ljudske stranke. Kongres je sprejel tudi več resolucij. Zunanje•političlna poudarja pomen sodelovanja Z Natom, F.fto in preko nje z Evropsko zvezo, ter z vsako članico zveze posebej, kar ni pogojeno s pridrulenim aH polnopravnim članstvom v Evropski zvezi, kar bo imelo za nas negativne učinke. Problemi z Italijo pa so za nazaj rešeni in nimamo nobenih obveznosti, za naprej se je treba dogovarjati, prav tako pa tudi s Hrvaško. Resolucija O lastninjenju gradi na tako imenovanem ljudskem kajnta lizmu, zato naj se dodatno razdelijo certifikati. Sprejeli so resolucijo o skladnem gosjunlarskem sm socialnem razvoju Slovenije, o dogodkih med m po dru^i svetovni vojni, v kateri dajejo priznanje boju zoper nacizem in fašizem, obsojajo pa dejanja partije med in po vojni, m resolucijo 0 popravi krivic. in velikih dolgov, s katerimi se ubada stranka. Predsednik stranke Marjan Podobnik, predsednik programskega sveta dr. Janez Podobnik in predsednik glavnega odbora ter poslanske skupine dr. FranaaZagožcn so na kongresu ocenili preteklo delo stranke in utemeljili njen program. Slovenija Italiji ni ničesar dolžna in ni razlogov, da bi se uklanjala sosedi, lokalne volitve so potrdile /upanske kandidate sorodnih strank v drugem krogu, enako pa pričakuje od ostalih programsko sorodnih strank, je dejal v uvodnem govoru Marjan Podobnik in ljudsko stranko opredelil kot desnos-t edmsko stranko z ljudsko usmeritvijo. Stranka gradi na poStenosti in doslednosti, skrbi pa jo razklanost med Slovenci, tudi zaradi nepravilnosti, korupcije in gospodarskega kriminala Stranka sanira svoje dolgove, za kar jamčijo člani vodstva s svojim premoženjem, pri tem pa zavrača denar sumljivega izvora Na naslednjih državno/, boiskih volitvah hoče ponoviti uspeh na lokalnih volitvah hi priti v vlado Dr. Franc /ugo/en je povedal, da ljudska stranka brani demok racijo iz opozicije in da so bili i>n u-| drži upalni i kobili so naklonjenost javnosti in tudi vladna koalicija mora kdaj popustiti Dr. Jane/. Podobnik ic opozori] u.i pomen sodelovanja s ( i\ lino nunah vii /a Slovenijo Plod tega sodelovanja je gospodarski program /a Slovenijo, dovol jene pa so tudi drzne misli in ustvarjalnost v politiki Stran ka bo v prihodnje usmerjala svojo dejavnost k šolstvu, družini, lastninjenju, mednar odnim odnosom, kulturi, /.na nosti, varstvu okolja in lokalni samoupravi. Dolgovi so nudo breme za stranko. Vodstvo jih sanira in jamči z osebnim premo/en jem, vendar taksna zagotovila vodstva delegatov na kongi*' su niso zadovoljila. Dolgov je za okrog 1,2 milijona n,ul** stranka pa se je zadolževal* kljub opozorilom nad/oriug* odbora stranke. Hudo bn"u" so dragi kratkoročni kredit«, ugodnejših pa ni bilo i"ot dobiti zaradi nasprotovanj11 konkurenčnih strank Neka' ten so pač hoteli uniCi" Slovensko ljudsko strank*', vendar jim tega m uspe«°. saj so dobili dolgoročne sana^ cijtke kredite a tujini. |J8 denarja pa jim pnnaša llJt zakon o 1'manciranju P4"1,' nih strank Na kongresu sj» bila tudi dva huda kriti*' strankinega poslovanja: °° stavljeni glavni t.tjiiik>f'r*J,k Kiti m in di I udvik (an/i* i/ Švice, ki kriti/na la/incr«-vodstvu Slovenske IjudsK stranke Fdini kandidat J* predsednika Marjan PoiJJ nik (Ivan Pučnik je od k«'«" đuture odstopil) je bil P novno izvoljen na t«» fu"*1 jo. • J. Košnjek 9K Imlnlska politika neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik i poudarkom na dogajanjih na Oorenjikem / Predsednik časopUnega sveta Ivan Mi/iak ' Direktor in »lavni urednik M" Valjavec / Odgovorna urednica: Uopoldina Bogata) / Novinarji In uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek. lea Mencinger. Stoian Saje. Darinka Sede) Vilma Stanovnik Marna Vofijlk < velo /«PI',,"1!Io| Danica Zavrl Zlenir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / lektoriranje: Marjeta Vo/lič / Fotografija: (iora/d Smik I Priprava la tlak: Mcdia An Kranj / Mak IV uljene DNO I ("K I isk časopisov m revij, I J""1'" / Uredništvo, naročnine, oglasno trienje: Zobova L Kranj telefon: 223-111. telefaa: 222-417 / Mali oglati: iclefon 221 444 sprejemamo neprekinjen,. M ui dnevno na avtomatskem ..d/ivn.ku. »«"lnC. ,„> (•'asonisno podjetje GORENJSKI GLAS viak dan od 7. do j J ure I (aaopu i/haia ob torkih in petkih Nar.rfn.na tr.mesećni obračun individualni naročnik, imajo 2ood»lolkov popuita Za tujino Icina na.nčmna 140 Dl-M Oglaine iU>",vC 1 1 J i ceniku Prometni davek po stopnp I odstotkov v ceni časopisa (mnen|e RMI 2V27-92), ( INA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ________._______________' GLAS Ustanovitelj in izdajatelj Pred volitvami v Kranjski Gori: Jože Kotnik Nočem plačila, niti honorarja Kandidat za kranjskogorskega župana 47-letni Jože Kotnik je hotelir, samostojni podjetnik, neodvisni kandidat, ki ga podpira Združena lista socialnih demokratov. Zakaj ste kandidirali h ste kandidirali za župana? "Odločil sem se na prigovarjanje prijateljev, predvsem poslovnih, ki menijo, da bom kot župan lahko zastopal poslovne in gospodarske interese Zgornjesavske doline. Osebnih interesov nimam nobenih, saj me politika ne zanima. Če bom izvoljen, v vseh štirih letih nočem kot župan nobenega plačila, tudi honorarja ne; naj bo to moj prispevek k razvoju vse doline." Kaj mislite o protikandidatu - Vojtchu Budineku? "Zelo v redu je in kar se tiče protokolarnih zadev pri mednarodnih smučarskih tekmah sva prijatelja in dobro sodelujeva. Ima odlične zveze s smučarsko elito in je nezamenljiv pri vodenju priprav za olimpiado. Moja prednost Pred njim na je v tem, da sem bolj človek posla, da imam poslovno žilico, kot se reče." Kaj boste najprej storili, če boste izvoljeni? "Najprej je treba dobiti natančno sliko občine z vsemi analizami: koliko je nezaposlenih, koliko mladih družin, kakšni so stanovanjski problemi. Mojc prve odločitve bodo šle v to smer, da se Čimveč mladih zaposli, da se jim ponudijo krediti za ustanovitev podjetij. Sam vem iz lastnih i/.kušenj: še nobeden "i propadel, če je bil priden in 3e delal. Predvsem mladim je ^feba dati več možnosti. ^am0 mimogrede: mladi so v tej dolini uredno neoreanizir-Dvajset let delam pri ani Smučarskem klubu, vanj sem povabil tudi Jureta Koširja in vsi člani, ki so v klubu odrasli, so uspeli v življenju. Mladim je treba kaj ponuditi - tudi kakšen zabaviščni prostor nekoliko stran od naselja. Naslednje, kar nas čaka, je turistična reorganizacija, ki se v republiki že pripravlja. Sem za ustanovitev profesionalne agencije, ki bi zajela vse turistične dejavnosti v dolini. I\iristična taksa prehaja na občino, v Sloveniji pa se turistični kraji morajo povezovati in enotno promovirati." Bo Kranjska Gora bogata občina? Boste uvedli posebne davke? "Kranjska Gora ima vse možnosti, da postane bogata občina, a v to do treba vložiti veliko truda. Mislim, da ni prava pot, če kdo razmišlja o uvedbi dodatnih davkov in in o tem, kako bi dodatno obdavčili podjetja, ki so tu. Najprej je podjetništvo treba razviti in ga spodbujati, ne pa ga onemogočati z dodatnimi davki. Podjetniki naj bi sporazumno združevali sredstva zato, da bi se oplemenitila, ne pa zato, da bi jih pobirala občina." Kranjska Gora je turistično razvita, v Mojstrani je popolno turistično mrtvilo, saj je še hotel v obupnem stanju. Kaj boste storili? "Res so velike razlike, tudi v primerjavi z Ratečani, a za oba kraja je to tudi prednost, saj nimata nobenih megalomanskih zgradb ali apartmajev za trg, kar dela toliko preglavic Kranjski Gori. Volivcem v Mojstrani sem osebno obljubil, da bo poskrbel, da se odpravi sramota s hotelom in čimprej odpre dobra restavracija. Ce ne bo šlo drugače, bom v restavracijo v Mojstrani tudi sam financiral. Kajti restavracijo kraj mora imeti, če se hoče turistično razviti. Rateče pa morajo sodelovati in veliko bolj vplivati na Planico, saj se skoki dogajajo v Planici in ne v Ljubljani." Kakšna bo nova občinska uprava? "Če bom postal župan, zanesljivo ne bo nepotrebne birokracije. Zaposleni bodo le tisti in toliko, kolikor bo nujno potrebno. Prepričan sem, da bo marsikdo tako kot do zdaj volontersko veliko več naredil kot če bi bil zaposlen..." • D. Sedej V novih občinah Bled, Bohinj, Radovljica Znani občinski svetniki Bled, Bohinj, Radovljica, 12. decembra - Tudi v treh novih občinah Bled, Bohinj in Radovljica so bila v petek že *nana imena občinskih svet-°ikov, ki so bili prejšnjo •»edcljo i/voljeni na lokalnih volitvah. Dvajset svetnikov n» Bledu, šestnajst v Bohinju in šestindavjset v Radovljici. Ho štiri mandate imajo v občinskem svetu Med SDSS, SKD in ZLSD, p«) tu I.ista /a gospodarsko ekološki razvoj (in ne enega samega, kakor Uno pomotoma zapisali v Petkovi Številki Gorenjskega glasa) in LDS, po enega pa SNS in sls Blejce bodo v občinskem svetu zastopali: Iranci Kindlhofer, Jožef »erc, Franc Novak, Franc finbrožiC, Damjan Mule j, Knstl ()pMNi Andrej Klinu. Franc Petko, Vinko Kunšič, Bogomir Vovk, Jane/. Poklu kar. Iztok Robič, Borut Rus, Ana Svetina, Ratomir Kafol, Jože Skumavec, Anton Vidic, Vladimir Silič, Matjaž Završ nik in Alojz Burja Občinski svetniki, izvoljeni na volitvah v občinski svet občine Bohinj, so: Ivo Cund nč, PranC Rcš, Slavko Zorko, Stanislav Hodnik, Stanislava Zupan, Lovicnc Sodja, Janez BrCulj, Jožef Cvetek, Franc Langus, Alenka Jenstrle, Mar •ja Rant, Andrej < )gnn, Anton Urh, Dušan Jovič, livgemja Kegl Korošec in Janko llu mar. 2 mesti ima v svetu SDSS, po eno SNS m Jane/. Pikon in skupina volilcev po tri ZI,SD in LDS, dve SLS in največ, štiri SKD. V Radovljici ima dve mesti v občinskem svetu SNS, naj več, sest SDSS, štiti ZLSD, pet SKD, eno DEmokrati, pet LDS in tri SLS. Občinski svetniki pa so tile: Stanislav Pere, Mitja Krnc, Zvonko Prezelj, Andrej Čufer, Srečko Sitar, Janko Petrač, Jane/. Kaltenekar, Zdravko Štefel in, Janko S. Stušek, Matjaž Gmajnar, Klemen, Toman, Melita Ažman, Avguštin A. Mencinger, Janez Resman, Janez Simnovec, Bogomir Vnučec, Ana Urba-nija, Blaž Hrastnik, Jože Dež man, Anton Kapus, Marko Smrekar, Janez Zupan, Danijel Marko Bezjak, Milan Pohar, Viktor Frelih, Rok Gašperšič • D.Z.Žlebir Pred volitvami v Kranjski Gori: Vojteh Budinek Občini tudi dobiček od iger na srečo Kandidat za župana občine Kranjska Gora je Vojteh Budinek, upokojenec, kandidat Socialdemokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. Zakaj ste se odločili kandidirati za župana? "Zato, ker mislim, da mora občino voditi nekdo, ki ima dovolj znanja v vodenju gospodarstva; sam sem 20 let vodil hotel Lek v Kranjski Gori, ki je bil dolga leta prvi po kvaliteti. Tudi zaradi sodelovanja s tujino, saj gredo vse zveze preko mene - bodisi sodelovanje z obmejnimi občinami ali z mednarodnimi turističnimi in športnimi organizacijami. A tudi zaradi znanja tujih jezikov, saj govorim gladko dva tuja in dva pogovorno. Domačin sem, lokalpatriot in vem, da ima naša dolina lepe možnosti." Kaj mislite o protikandidatu - Jožetu Kotniku? "Ocenjevali bodo volivci..." Kaj boste najprej storili, če boste izvoljeni? "Nujna bo organizacija občinske uprave in nasledstvo med občinama. Na jeseniški občini so bili že razgovori glede financ in kjer fizična delitev ne bo možna - stavbe, komunala - bo prišlo do finančne poravnave. Pereči problemi komunalne in turistične infrastrukture vse zgornjesavske doline so obnova sistema žičnic in delno umetno zasneževanje, saj bomo sicer ostali brez zimskih sezon in petičnega gosta, izgradnja prireditvene dvorane in ustanovitev skladov v občini za financiranje obnove jedrov vasi doline. Vsa dolina mora biti turistično bolj privlačna." Bo Kranjska Gora bogata občina? Boste uvedli nove davke? "Občini Kranjska Gora naj bi po izračunih pripadalo blizu 200 milijonov tolarjev na prebivalca za letos in je zatorej v dobrem finančnem položaju, saj je to 13 odstotkov nad republiškim povprečjem. Tu so še možni viri, kot so igre na srečo. HIT Casino v Kranjski Gori je tretji najuspešnejši Casino, ki nudi 120 delovnih mest. Na vsak način mora del dobička dobiti občina - kar bi zneslo okoli 2 milijona nemških mark letno. Ne vidim nobenih potreb za posebne davke, saj bi bila tu dodatna sredstva od iger na srečo, del koncesije od premoženja, saj je v Zgornje-savski dolini več kot tisoč počit-niških hiš ali lastniških apartmajev." Kranjska Gora je turistično razvita, v Mojstrani je popolno turistično mrtvilo, saj je še hotel v obupnem stanju. Kaj boste storili? "Mojstrana ima to smolo, da je spalno naselje Jesenic. Temu kraju bo treba posvetiti poseb no pozornost. Tam dobro dela Turistično društvo - za turistični razvoj pa bodo nujni ugodni krediti. Hotel pa je treba usposobiti s soglasjem lastnikov, saj je pod denacionalizacijo. In še nekaj: z vstopom v Evropo bodo kmetje imeli precejšen problem in s subvencijami kot v sosednji Avstriji jih bo treba obdržati na zemlji. V Ratečah pa bo treba razrešiti problem, ki ga ima agrarna skupnost z zemljo v Planici, ko se bo ustanovil zavod Planica. Moralo se bo najti ustrezno razmerje pri soupravljanju." Kakšna bo nova občinska uprava? "Vsekakor bo treba zaposliti vsaj dva referenta, zlasti za gospodarjenje s prostorom, ker hočemo imeti absoluten vpliv na lokacijsko in drugo dokumentacijo. Kranjska Gora se mora razvijati v smeri družbenih penzionov, obrti in kmečkega turizma in se zaščititi pred nekontrolira- vode Julijane... Ne nazadnje se nim prodorom tujega kapitala, ukinja sklad stavbnih zemljišč, saj preti nevarnost, da bi zlasti sredstva od nadomestil preidejo Italijani pokupili dolino. Pre- na novo občino. Kranjska Gora dvsem pa ne graditi apartma- bo dobila kar precej davka od jev za trg..." • D. Sedej SPOŠTOVANE TRŽIČANKE IN CENJENI TRŽIČANI! HVALA ZA IZKAZANO ZAUPANJE. IVAN KAPEL KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE TRŽIČ VAI3IM VAS, DA SE V NEDELJO 18, DECEMBRA UDEJMZTTE DRUGEGA KROGA \OUTEY GLASUJTE ZAME ! —— Notofnlk ZLSDTrJit VOULCEM SE ISKRENO ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE Neodvisni kandidat za župana občine Radovljica »2.krogu VLADIMIR ČERNE ZAGOTAVLJAM VAM SVOJE IZKUŠNJE, ZNANJE, MODROST IN POŠTENOST JANEZ BARTOL^ KANDIDAT ZA ZUPANA Y\RI.\ za roromo osnovno šolo TER ZA RAZCVET OBČINE NAKLO Vabim vse volilhe in volile e, da se 18. decembra udeležite volitev in izberete župana po svoji volji. _NroCnlk OO LDS N»Kk. RAZPIS Občinska volilna komisija Kranj razpisuje na podlagi 3 odstavka 107 člena Zakona o lokalnih volitvah ,f' !i '■'■") voliti-v .m mestu /upana občine Kranj, ki bo dne 18. decembra 1994. Kandidata sta 1. VITOMIR GROS, roj. 6. 4. 1942. Kranj, Ljubljanska cesta 4, diplomirani strojni inženir, predsednik SO Kranj Prodi STAN L RAKOVEC IN SKUPINA VOl IVCEV ? JANEZ OSOJNIK, roj. 11 2. 1939. Kranj, Britot 221 F, diplomirani pravnik, direktor '' " " I IHI HA I NA IjI MOKHACIJA SI OVf NIJI OBČINSKI ODBOR KRANJ Predsednik OVK Kranj ALOJZ MAROLT, I. r. RAZPIS Občinska volilna komisija Naklo razpisuje na podlagi 3. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah drugi krog volitev za mesto župana občine Naklo, ki bo dne 18 decembra 1994. Kandidata sta: 1. IVAN JANEZ ŠTULAR, roj 2. 6 1941, Naklo. Strahinj 135. kmetovalec, upokojenec predi OO SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV, NAKLO 2. JANEZ BARTOL, roj. 20. 6. 1935, Naklo, Ulica Bratov Praprotnik 20, strojni ključavničar z vis. kval., upokojenec predi.: OO LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE Predsednik OVK Naklo MARJETA HUDOVERNIK. I. r. Skupni kandidat Slovenske pomladi za župana Radovljice vas vabi na javno tribuno "SLOVENIJA PO VOLITVAH '94", ki bo jutri, v sredo, 14. decembra 1994, ob 18.30 uri v kinodvorani v Radovljici. Naš gost bo predsednik SDSS Janez Janša. V kulturnem programu bo nastopil mešani pevski zbor A. r. Linhart iz Radovljice. Vljudno vabljeni! NAROČNIK: OO SDSS RADOVLJICA GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PRED DRU OBČINA NAKLO Županska kandidata Ivan ŠTULAR in Janez BARTOL Osnovna šola prednostna naloga Na štiri povsem enaka vprašanja, ki smo jih jima zastavili ločeno, odgovarjata udeleženca naklanskega županskega finala Ivan Štular, ki je dobil v prvem krogu 37, in Janez Bartol, ki je dobil 32 odstotkov glasov. Kaj je bilo po vašem mnenju odločilno za uvrstitev v drugi krog volitev in s kakšnimi aduti greste v finale? ŠTULAR: "Najprej se zahvaljujem volivcem, ki so me v prvem krogu podprli v tolikšni meri, da sem dobil visokih 37 odstotkov glasov, kar mi dovoljuje optimizem v drugem krogu. Tolikšna podpora je tudi rezultat sadov štiriin-polletnega dela kot predsednika krajevne skupnosti Naklo. Skupaj z ljudmi smo pošteno delali, kdor je le hotel, je lahko videl ogromen napredek v krajevni skupnosti in rezultat tega je tolikšna podpora, na katero sem tudi računal. Zmaga v prvem krogu ob štirih žu-nanskih kandidatih ni bila mogoča." BARTOL: "Mojih 32 od- -totkov je posledica tega, da ne ljudje dobro poznajo, in da ob tem vedo, da sem ošten, iskren in pravičen človek, da sem v Naklem že marsikaj naredil, vendar se s tem z razliko od drugih ne hvalim. V volilni kampanji lisem ničesar obljubljal, večjemu samo tisto, kar nam v žepu. To ponovno »oudarjam. V svoj program m zapisal stvari, ki so s ilišča občine najbolj nujne i potrebne. Rekel sem si: če >omo složni, če bomo delali notno, če bomo strankarsko »olitiko odmaknili od inter- sov občine, če bomo korist -no uporabili svojo inteligenco in pridnost, smo posobni marsikaj narediti." Z izločitvijo iz kranjske občine bo nastal tudi prođem delitve premoženja. ikšno je vaše stališče do ega problema in kje so Ijučne točke delitvene bi ance? ŠTULAR: "Vsa zemljišča, ki so bila doslej na območju tare kranjske občine, sedaj i so na našem, pripadajo občini Naklo. Naslednji problem je smetiščna jama v ienetišah. Gradili smo jo kupaj in del, ki je na našem Ivan Štular, županski kandidat krščanskih demokratov. območju, pripada nam. Zato skrbi, kam bomo vozili odpadke, ne bi smeli imeti. Tudi čistilna naprava in kanalizacija sta predmet delitvene bilance. Pri upravnih stavbah pa ne vidim veliko možnosti, da bi kaj dobili, saj slutim do bo večina ostala pod državno upravo. Takšne stvari, kot so bazen, gasilci, muzej in podobno pa naj ostanejo mestni občini Kranj." BARTOL: "To so me vprašali v Podbrezjah. Mislim, da bi morali narediti točkovni sistem vrednosti sedanjih treh krajevnih skupnosti, ki so po novem v občini Naklo in novo vrednost prenesti na našo občino. Kaj bo predmet delitve, se bomo še trdo pogovarjali. Če v Kranju mislijo, da bomo delili le pisarniške mize in kakšen pisalni stroj, se hudo motijo. Predmet delitve bodo zahtevnejše in vrednejše stvari." V program ste zapisali precej nalog. Povejte nam tri, ki bi se jih kot župan lotili najprej. ŠTULAR: "Na prvo mesto postavljam izgradnjo popolne osnovne šole v Naklem. Šola je stvar, ki ne more biti uresničena jutri, vendar bomo vse naredili, da bo zgrajena po planu, to je leta 1098 Druga naloga je uredi- CISTERNE KOVINSKE 1500 L 27.954,00 t 20 % PD CISTERNE KOVINSKE 2500 L 38.406,00 + 20 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 f 10 % PD aOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 i- 10 % PD OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 20 % PD ČRPALKA GRUNDFOS S HOLANDCEM 1" COLA 8.990,00 + 10 % PD REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990.00 + 20 % PD EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN DRUGO BLAGO ZA INŠTALACIJE. brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Janez Bartol, kandidat s podporo liberalne demokracije. tev pokopališča v Dupljah in zgraditev mrliških vežic. Tudi s tem ne smemo več odlašati. Tretja nujna naloga pa je ureditev parkirišča nasproti Marinška v Naklem in nadaljevanje regulacije Dupeljš-čice. Mislim, da morajo biti to res prednostne naloge." BARTOL: "Osnova je zagotovitev pogojev za delo občinske uprave. Potem je zgraditev popolne osnovne šole. V torek (danes) grem v Ljubljano k dr. Drnovšku in tam se bom, čeprav nisem župan, pogovarjal z njim in šolskim ministrom tudi o gradnji naše šole. Sledi skrb za urejenost Nakla in prometno varnost. Okolico postaje in asfaltne baze je treba urediti tako, da nam ne bo več v sramoto, in da zaradi nje, ki ni naklanska, ne bomo vedno med zadnjimi na tek movanjih turističnih društev. Takoj, sklep krajanov je le, j« treba s kranjske strani zapreti cesto s Police proti Naklem. Ne vemo sicer, od kod denar in dovoljenje za njeno asfaltiranje, vendar se s to cesto vaško središče spreminja v dirkališče, ki se nadaljuje proti Strahinju in z ureditvi jo ceste tudi do Dupelj. To je neznosno in nevarno za šolarje in vse prebivalec. In končno. Naklo je pravi kraj za podjetništvo, obrt, kme-tijstvo in turizem. Mi velike industrije ne rabimo, lahko pa imamo pridne in bogate občane. Z njimi bo bogata tudi občina." Koliko ljudi bo zaposlenih v naklanski občinski upravi? ŠTULAR: "Kar sedaj vemo o pristojnostih občin, bo dela precej več kot v dosedanjih krajevnih skupnostih Ko smo analizirali bodoče zaposlovanje, smo ocenili, da bi morali razen tajnika, to vlogo bo prevzel v d,tuji tajnik krajevne skupnosti, zaposliti še enega človeka, ob teh dveh pa še snagi ali dva, ki bosta skrbeli u finance in poslovanje. Vse drugo bo treba postoriti vo lontersko. Kot župan bo vztrajal na varčni in racionalni občini m tu ne bo šale Nikakršne birokracije ne bom dovoljeval." BARTOL: "Občina bo morala imeti najprej sposob nega tajnika, tajnico in neko ga, ki bo znal dobro skrbeti za blagajno in računovodstvo. Moja ocena je štin do pet zaposlenih." • J. Košnjek, foto (L Šinik Ivan Kapel, kandidat ZLSD za tržiškega župana Na Dobrči lahko raste le kislica Samostojni 55-letni podjetnik iz Bistrice pri Tržiču izreka pohvalo protikandidatu zaradi njegovih želja po razvoju vinogradništva v tržiški občini, o katerem je v dav-nini pisal že Valvasor. Sam prepušča take odločitve strokov-njakom, a pričakuje, da bi tam pridelovali bolj kislo vino. Ali bi ob prevzemu županske dolžnosti zahtevali natančno pojasnilo, kolikšni so pričakovani dolgovi sedanje vlade? "Že na zadnjem zasedanju skupščine sem rekel, da bo treba potegniti črto pod dosedanjim delom. Razumem potrebnost nekaterih tveganih potez, če gre za preprečevanje škode. Vsekakor pa menim, da proračunska poraba ne more postati del strankarske in predvolilne igre! Zato bo treba postaviti piko na i in ugotoviti, s katerega nivoja bo moč startati za naprej. Na samem začetku mora biti vidno, kaj je treba poravnati za nazaj." Kaj bi po vasem mnenju bilo potrebno narediti z upehano tržiško industrijo? "Žal ima v Tržiču tradicijo tista industrija, za katero bi bilo bolje, da ne bi bila razvita. Preoblikovanje gospodarstva bo zato nujno. Tega nikakor ne bo moč doseči brez dogovorov gospodarstvenikov in občinskega vodstva. Ne gre za nikakršno vtikanje politike v gospodarstvo, ampak za nujnost iskanja rešitev prek vseh možnih linij." Ali bi uresničili dolgo napovedovano izselitev proizvodnje poliuretana iz mesta? "Na vsak način bi skušal vplivati, da pride do selitve, ki je bila v začetku devetdesetih let tik pred uresničitvijo. Po prvotnih načrtih naj bi ta proizvodnja potekala v industrijski coni, sedaj pa je sama lokacija za preselitev še vprašljiva. Povsem jasno je, da taka industrija ne sodi v mesto. Treba jo bo premestiti, da bi Tržič naredili prijaznejši in ga oživili." Bi dovolili dovoz odpadkov od drugod na tržiško deponijo in za kakšno ceno? "Zaradi sodelovanja pri reševanju težav po odpiranju tržiške deponije vem, da dolgoročno zadostuje le za tržiške potrebe. Ker ni možnosti niti za večje ekološke niti transportne obremenitve tega območja, je vsako dogovarjanje za skupno uporabo te deponije z drugimi občinami nerealno. Tudi Če bi nam ponujali rento za prevzem odpadkov, v tem ni rešitve. Problem odpadkov bi vsekakor morali reševati širše za Gorenjsko, vendar na ustrezni lokaciji, kjer bi bile ekološke obremenitve v mejah dopustnega." Bodo na južnih pobočjih Dobrče res sadovnjaki in vinogradi? "Protikandidata za župana lahko samo pohvalim, da je prebral zamisel drugih. Tudi take odločitve, kaj bi lahko kje raslo, bi prepustil strokovnjakom. Sam menim, da česa boljšega od kislice pod Dobrčo ne bodo pridelali." In kje iskati lokacije za gradnjo hiš? "V preteklosti smo tudi poseljevanje načrtovali S srednjeročnimi in dolgoročnimi plani, zato so bile lokacije za hiše vedno na razpolago. Tudi v prihodnje bi morali dati ljudem možnosti za zidavo in jim olajšati pot do dovoljenj. Očitno bo morala vzeti stroka stvari v roke, da ne bi prihajalo niti do nepotrebnih pritiskov za gradnjo niti do problemov pri ododbritvah zidave. Seveda bo marsikaj odvisno tudi od pristojnosti bodoče občinske uprave." Kaj bi storili za oživitev Tržiča konec tedna? "Vizija o revitalizaciji Tri'" ča je že znana. Lotiti bi sc morali odprave konkretnih problemov, od postopne izgradnje obvoznice do Prc' nove p o m c m »m i h stavb- Mallvjcvo hišo bi lahko najprej spremenili v poslovni in kulturni center." • S. Saje Pavel Rupar, kandidat SDSS za tržiškega župana Ob začetku morajo biti računi čisti Na vprašanje o pričakovanih dolgovih sedanje vlade za prihodnje leto je 34-letn| zasebni podjetnik iz Križev odgovoril, da morajo biti računi za opravljena dela prtfJ ali slej poravnani. Sam bi hotel poročila načelnikov občinske uprave o porabl denarja iz proračuna, da bi zvedel, kakšna je zapuščina sedanjega vodstva. Ali bi ob prevzemu županske dolžnosti zahtevali natančno pojasnilo, kolikšni so pričakovani dolgovi sedanje vlade? "Začeti bi želel s čistimi računi, zato bi zahteval poro čila načelnikov občinske up rave, kako so porabili denar iz proračuna, šele pregled teh poročil bi pokazal, ali gre morda tudi za nepravilnosti Janezu Bečanu lahko sedaj i/rečem le priznanje /a pri/a devanja pri i/gradnji kriške ceste. Žal so se del lotili s slabim projektom, z. več dobre volje kot denarja Račune za opravljena dela tudi za druge naložbe - bo prej ali slej treba jioravnati, obenem pa dokon ni izgradnjo kriške ceste v celoti." Kaj hi po vašem mnenju bilo potrebno storiti z upehano tržiško industrijo? "Opravičila za slabo pošlo vanje ni moč iskati MUHO v izgubi južnih trgov, saj neka tere gorenjske firme s podob no jnoi/vodnjo dobro del,i|o Sun bi bil kol župan pripravi jen sodelovati tako pri iskanju dolgoročnih rešitev za pre strukturiranje gospodarstva kot pri ohranjanju sposobnih podjetij /a preživetje, če bodo v industriji to hoteli Vsaj IN ko bi morali spraviti v boljli položaj, ker je od te tovarne pracej odvisna celotna gospo dtftkl slik I Iržič |>a ima ob Industriji še neizkoriščene možnosti predvsem v turi/mu in drobnem gospodarstvu; v slednjem tudi v storitvenih dejavnostih." od drugod na tržiško depo«U° in /a kakšno ceno? . "Če jmc za zdravje prebiva'; cev, ni cene, na katero D pristal 0 morebitnem skl'l'v nem odlagališču odpadaj mora povedati svoje lia)P^ stroka, odločitev pa 1»"*° sprejmejo samo prebivalci referendumom. Stroki bo tr«" ba prisluhniti tudi pri nadaljuj ureditv i sed inje deponije Bodo na Južnih P<*<$! bobri« res sadovnjaki vinogradi? . "Sadovnjaki bi najin; tCZ* bili donosni zaradi cen MjoTj Kot je menil strokovnja* Vipave, pa bi tod lahko raj" trta Če je ne bo nasadil nin« drug, bom to storil sam!' In kje iskati lokacij« ** gradnjo hiš? za " lo je nalogi oddelka prostor in okolji-, ki *e . moral bolj Izkazati pn kot doslej Sam mislim, « večja naselja niso pii"""1^. /.i tižiško občino, / i niafjpj število hiš pa je se dov<" nepozidane zemlje." Kaj hi storili /a sf&d** Trlifa Ob komu tedna? oP Ali bi uresničili dolgo napo vedovano izselitev nečiste in nevarne proizvodnje poliure tana iz mesta? "Lokacija te proizvodnje je neprimerna tako iz ekoloikc ga koi prometnega vidika Vsekakor bt se prvi zavzel za izselitev take pioi/vodn|e t/ mestnega jedra, ki bi ga morali nasploh očistiti V njem bo moral dobiti pie dnost lim/em, ki bo pove/an tedna lahko llkoi^"1' „, ludi s predstavljanjem kultni sejme na prostem "Ji* jj nih m zgodovinskih zamini bi nini.ili <> M" i'slt> vosti'- izmenjavo tuiistov I Bi dovolili dovoz odpadkov venskimi mesti'" • "Qbi 1 bi rnorajj tigovim m i-ostmstvu piiv i.x/nc piueihtve Pii *P°r,% lahko ponovno oživili m«^, rosistične tekme pa poletne igre občinski atrij bi iSinico 1 ob konjj S. Saje Vladimir Černe, kandidat za radovljiškega župana Prihodnost je v povezovanju občin Vladimir Čeme, rojen 1935, dipl. ing. strojništva, zadnja štiri leta predsednik SO Radovljica, spet kandidira za župana, tokrat kot samostojni kandidat. Če bo izvoljen, bo svojo funkcijo vsaj spočetka opravljal profesionalno, dokler se ne konstituira nova občina, pozneje pa bi mu bolj "ležala" nepoklicno, častno župansko mesto. Kateri se vam zdi ključni problem vaše občine in kako se ga boste lotili, če boste izvoljeni za župana? "Največji problem je nova občina kot sistem, ki ga bo treba najprej vzpostaviti. Kako to storiti, tudi Se ni čisto jasno, saj je v tem pogledu marsikaj Prepuščeno novim občinam samim. Ni še znano, kakšne °odo pristojnosti in s kolikšnimi sredstvi bo razpolagala nova občina. Velik problem °o tudi delitvena bilanca med novimi občinami, kar bo terjalo veliko strpnosti. Pametno bi bilo tudi ohraniti kontinuiteto, kajti 33 let občine Radovljica je pustilo sledove in te izkušnje so brez dvoma dragocene. Kar zadeva vzpostavitev nove občine, se bom zavzemal tudi za to, da Radovljica dobi status mestne občine." Bili ste vodilna turistična občina, zdaj pa vas lahko "izguba" Bleda in Bohinja v tem pogledu zelo osiromaši. Kako boste v prihodnje razvijali turistično dejavnost? "Bili smo vodilna turistična občinama, z vodilnima destina-c'jama Bled in Bohinj, ki sta se tudi prednostno turistično razgali. Zdajšnja občina je bila v turističnem pogledu nekoliko zapostavljena. Delitev občin bi bila lahko z vidika turističnega razvoja prednost. Radovl-]>Sko območje ima tudi veliko naravnih možnosti za turistični razvoj, zlasti za t.i. dopolnilni turizem blejskemu, bohinjske- mu, pa tudi Zgornjesavskemu. Tu je treba preseči lokalne antagonizme in najti način povezave z ostalimi turističnimi občinami. Imamo nekaj perspektivnih turističnih krajev: Sobec, ki je odličen kamp po evropskih merilih, Lipniška dolina, ki turistično obeta, Begunje, ki so bile zgodovinsko gledano turistični kraj še pred Bledom (v avstro-ogrski monarhiji), Brezje, ki so turistična zlata jama, če se romarski turizem dopolni še z drugo ponudbo... Turizem naj bo tudi v novi radovljiški občini prednostna usmeritev, kar naj rešujejo turistični tsrokovnja-ki." Komunalni odpadki bodo postali eden največjih problemov novih občin. Boste odpadke "prodajali" v druge občine ali boste imeli svoje odlagališče in drugim občinam zaračunavali odlaganje v njem? "Že s svojim vprašanjem postavljate vprašanje komunal- nih odpadkov na tržno osnovo. Res postaja to vprašanje eden ključnih problemov ne le občin ah Slovenije, tudi človeštva sicer. Odpadkov ne bo več dolgo mogoče le nekam odla gati, temveč jih drugače obravnavati, da ne bodo nevarni za okolje. V Sloveniji se dogovar jamo, da bi imeli 9 do 11 regijskih deponij odpadkov in tri sežigalnice. V naši občini srno imeli deponijo odpadkov v Črnivcu, ki je zdaj polna in tudi krajani so se odločili, da jo kaže zapreti. Komunala in izvršni svet sta pripravljala predloge o novi ^na podlagi strokovnih ugotovitev, da bi bilo odlagališče na tekem mes tu, kjer bi ne ogrožalo podtal niče), vendar je prišlo do velikih nasprotovanj: v Ljub nem, Dvorski vasi, na Brez jah... Odpadkov nihče ne mara. Ko smo se pred kratkim na regijskem posvetu pogovarjali o tem in predlagali, da krajem, ki bodo imeli deponije odpadkov (in seveda možnosti zanjo), za to plačamo nekakšno odškodnino. To je lahko tudi vir dohodkov in v tem primeru ne bi bilo tolikšnega nasprotovanja prebivalcev. Rešitve glede komunalnih odpadkov bi morale občine iskati skupno, saj vsaka zase tega ne bo mogla rešiti, tudi v materialnem pogledu ne. Tudi tu vidim spodbudo za povezovanje ob čin, zlasti v gorenjskem pros toru." OBČINA VODICE Županska kandidata Anton Kokalj in Janez Podgoršek Podgoršek: Predpogoj je kanalizacija Štiri enaka vprašanja smo zastavili kandidatoma za župana v občini Vodice Antonu Kokalju (SKD), ki je dobil 41,16 odstotka glasov in Janezu Podgoršku (SLS), ki ima 37,79 odstotka glasov. Anton Kokalj nam je odgovoril, naj zapišemo, da na vprašanja ni odgovoril. Vprašanje: Kateri so po vašem mnenju glavni problemi, ki bodo ovirali razvoj bodoče občine? Podgoršek: "Osnovni problem bodoče občine je pomanjkanje urbanističnih razvojnih načrtov za naše vasi, ki bi omogočili gradnjo tistih objektov, ki so nujni za normalen razvoj. Načrti niso bili izdelani, ker celotno območje nima sistema kanalizacije. Ta je predpogoj za prostorski razvoj. To je glavni razlog, da se nista razvijala obrt, podjetništvo, da ni bila izdana lokacija za bencinski servis, za turistične objekte, čeprav so krajani to želeli. Novi občini bi ti objekti in tovrsten razvoj omogočili finančno samostojnost, tako pa bomo še nekaj časa finančno odvisni od dotacij države." Vprašanje: Ali lahko razložite problem, ki ga boste najprej in najbolj izpostavili za čimprejšnjo rešitev, če boste izvoljeni? Podgoršek: "Osnovna bo vsekakor kanalizacija, za katero je gradbeno dovoljenje že v pripravi. Pri uresničitvi tega projekta bosta morala sodelovati tako mesto Ljubljana, saj bo le tako lahko dobivalo pitno vodo iz zajetja Skaručna, in Ministrstvo za okolje in pros- Janez Podgoršek tor. Projekt kanalizacije je namreč ocenjen na 800 milijonov tolarjev in jih ne občina, ne mesto Ljubljana sama ne bosta zmogla zagotoviti. Sodelovali pa naj bi pri tem tudi krajani, kot so pri izgradnji telefonije in obnovi vodovoda, ko so brez odškodnine za zemljišča dali soglasja za takšen poseg." Vprašanje: Kaj menite o delovanju krajevne samouprave in kako naj bi volivci v novi občini izražali svoje želje in potrebe? Podgoršek: "Osnovno celico krajevne samouprave bodo morali še bolj kot do zdaj predstavljati krajevni odbori. Ti bodo pomembnejši, ker v občinskem svetu ne bo predstavnikov vseh vasi, kot je to zdaj v svetu KS. Predsedniki krajevnih odborov bodo stališča, želje in potrebe krajanov svojih vasi prenašali na občinski svet prek samostojnega odbora. Odbor za krajevno samoupravo bo vodil občinski svetnik, njegova osnovna naloga pa bo zastopanje in uveljavljanje stališč krajanov ob sprejemanju sklepov občinskega sveta; in tudi pri oblikovanju občinskega proračuna." Vprašanje: Kako boste organizirali občinsko upravo, da ne bopredraga? Podgoršek: "Župan in svetniki za svoje delo ne bodo dobili posebnega plačila. Naloge občine, opredeljene v 21. členu zaklona o lokalni samoupravi, bomo uresničevali v okviru občinskih odborov, ki jih bodo vodili občinski svetniki. Za naloge, ki jih bo na občino prenesla država, pa bo le-ta morala pokrivati tudi stroške. Sedanji prostori obeh KS bodo ustrezali za delovanje vseh občinskih organov. Števila do zdaj zaposlenih ne bi smeli povečevati in bi bila zato nova občinska uprava številčno praviloma enaka sedanji v krajevni skupnosti." • A. Žalar ^yonko Prezelj, kandidat za radovljiškega župana IMi nova občina ima možnosti v turizmu Zvonko Prezelj, rojen 1951, strojni tehnik, vodja Komunale na Bledu, se kot kandidat strank slovenske pomladi SDSS in SLS, poteguje za mesto radovljiškega župana. Zdaj še ne ve, ali bo nalogo opravljal profesionalno ali ne, če bo izvoljen. Odločitev bo stvar dogovora med strankami, ki ga podpirajo. Kateri se vam zdi ključni P/oblem vaše občine in kako V občinski svet občine Vodice so bili izvoljeni naslednji kandidati' SKD - Franc Ziherl (Vodice), Franci Stanonik (Vodice), Janez Stare (Vodice), Zdenka NahHgal (Utik), Stane Hribar (Utik); SLS - Mihaela Logar (Vodice), Peter Podgoršek (Vojsko). Vida Jeraj (Vodice); LDS - Friderik Pipan (Skaručna), SDSS - Breda Bohinc (Zapoge), Ste/trn Spenko (Utik); Nestrankarski kandidati • Maksimiljan Alfirev (Utik), Alojzij Kosec bi se ga lotili, če bi bili izvoljeni za župana? "Nova lokalna samouprava lovim oblčinam in županom nalaga posebno skrb pn varo vanju in urejanju prostora. V radovljiški občini je trenutno največji problem lokacija za deponijo, 13. januarja se bo Uradno zaprla sedanja deponi ja in hudo kočljivo je, ker ne vemo, kam poslej tudi začasno Z odpadki To vprašanje je bilo v občinski skupščini postavljeno vsaj leto dni prepozno, zato nas zdaj zelo preganja čas. Osebno se /av/emam, da bi se Ze mnogo prej na Gorenitkem morali skupno pogovarjati 0 skupni uitreznl lokaciji za Kponijo odpadkov, ki bi jo morah urediti po vseh norma Sjjh. ki jih zahteva deponiji 'ako bi bila cena nižja. Hkrati * tem bi bilo treba urediti tudi 'oceno zbiranje odpadkov." Kako bi torej uredili vpra-tpnie odlaganja odpadkov, Ct'boste izvoljeni za župana obfine Radovljica? Jih boste "dilujali drugim ali bi imeli odlagalna v svoji občini in \Pi[rlemali odlni(lke od dTU' smotrno, da se naložba pora/ deli med vse. Zal minististvo za okolje zelo zamuja z ustrez no zakonodajo, ki bi občinam in komunalnim podjetjem omogočalo kakršnokoli planiranje. Tako se moramo zanašati le nase. Zdi se mi, da premalo poudarjamo tudi vzgojno plat vantVI Okolja, saj ljudem še ni seglo do zavesti, da bi ločeno oddajah odpadke, Čeprav jim je to s posebnimi zabojniki že omogočeno." Z razdelitvijo občin Je ' i" dve vemu konceptu in načrtno pospeševati turizem. Po eni strani gre za promocijo vaške ga (kmečkega) turizma, po drugi pa je treba ponuditi turistom tudi Radovljico kot Linhartovo mesto. Moja naloga bi bila, da mesto ponudimo obiskovalcem s pestrejšo kulturno ponudbo. Nadaljevati bo treba s prenovo starega dela mesta in tudi vaških in trških jeder (Kropa, kamna Gorica, Lesce). To so točke z velikim potencialom, vendar nekoliko odmaknjeno očem. Predlagali srno tudi, da sotočje Save, zdaj še zelo neurejeno, zaščitimo kot krajinski park in to celovi to področje razvijemo v re krcaeijsko turistični center. Z naložbo vanj bi si radovljiška občina lahko zagotovila lep dohodak. Spodbujati bi morali kmečki turizem, kjer bi / ustreznimi davčnimi olajšava mi in finančnimi spodbudami doseči, da sc bodo prebivalci odločali tudi za razvoj te vrste dejavnosti." Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: VODJE RAČUNOVODSTVA - VODJE RAZVOJA (ELEKTRO SMER) - ELEKTROINŽENIRJA ELEKTROTEHNIKA • KOMERCIALISTA ZA PODROČJE NABAVE POSLOVNE SEKRETARKE Nudimo stimulativni OD. Prošnje z dokazili pošljite na: LE-TEHNIKA, Hrastje75, Kranj. Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica razpisuje prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA za likovno in tehnično vzgojo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Izbrani kandidat bo z delom začel 10. februarja 1995. Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili šoli v času 15 dni od objave razpisa. AGENCIJA VEMIAL išče izkušena In neizkušena dekleta in fante za delo top modela pri Italijanski agenciji "CHIC MODEL" Iz Flrenz. Informacije -tel.: 061-125-82-12, int. 208, vsak delavnik od 10. do 15. ure. Srednja lesarska šola Kidričeva 59 škofja Loka objavlja delovno mesto f. UČITELJA ZGODOVINE IN DRUŽBOSLOVJA za polni in določeni čas Pogoji za zasedbo delovnega mesta je visoka izobrazba pedagoške smeri, smer zgodovine. Prijave z opisom dosedanjega dela in vsemi dokazili pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Nastop dela takoj Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v 10 dneh po končanem roku objave. da ne - zastopani uPadkov v naši občini /'"'»no in Dj jih null ,„„!,., m nekomu diugcmu. Venda !,k ,'lu" da se na < ioienjsken Var ' ?acncni() strpno | rJati (, možnosti za n.....bi Ho NL. upno deponijo, enon očeno zbiranje odpad tc pn izvoru, reciklažo, |J T8"1" 7il ta Prt,stoi bi ' kov k l ■c*«R»liiieo odpadkov Ker i|a depo,,,,,, s sežigalnico ^ v., punlj cci«VlS°kl ruvni m loICJ Prc 'snja invrsiini i. bi bilo radovljiška "izgubila turistični središči, Bled In Bohinj. Kako boste ohranili turistično dejavnost v novi občini Radovljica? "Zavedamo sc, da z razde litvijo občin lahko na turistič nem področju ponudimo bistveno osiromašeno ponud bo, saj razen kampa Sobec, »rebit igrišča /a golf, športnega leta uvesti ''šča m hotela Podvin nimamo vrhunskega tunzma. Zaveda mo se, da radovljiška občina ima veliko naravnih možnosti Turistu lahko ponudimo neokrnjeno naravo, prijaznost domačinov, vendar bo treba na tem področju pristopiti k no % SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SDSS OO ŠkoQa Loka se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki ste nam zaupali svoj glas in nas podprli na lokalnih volitvah. SDSS OO Škofja U>ka v drugem krogu volitev za župana občine Skofja Loka podpira kandidata strank slovenske pomladi. PRED DRUGIM KROGOM x Prostorskega planiranja se bo treba lotiti regionalno Tone Smolnikar Maks Lavrinc znam predstavljati urejanja lokalnih zadev; še zlasti, ker po velikosti sodimo med večje občine. Mislim, da bi bilo škoda opustiti nekaj, kar dobro deluje. Če bi se za to pokazale potrebe ali če bi krajani v določenih delih to želeli, je mogoče sedanjo organiziranost spremeniti oziroma dopolniti. To potrebo vidim pri na primer pri večjih nalogah, na primer pri izgradnji kanalizacije, čistilnih OBČINA KAMNIK Županska kandidata Tone Smolnikar in Maks Lavrinc Enakomeren razvoj občine Enaka vprašanja pred nedeljskim finalom v občini Kamnik smo zastavili kandidatoma Tone Smolnikarju (Neodvisni), ki je dobil 29,4 odstotka glasov in Maksu Lavrincu (LDS), ki ima 23,1 odstotka. Vprašanje: Kako si predstavljate začetek delovanja nove občine? Smolnikar "Začetek je vedno težak, za novo (staro) občino Kamnik pa je specifičen. Prepričan sem, da posebnih problemov tudi prve dni ne bi smelo biti. Seveda pa bo vse odvisno od sodelavcev, ki jih bo treba iskati v občinskem svetu. Začetek v občini pa bo prav gotovo lažji, saj je občina ostala znotraj dosedanjih meja. To pomeni, da ne bo prihajalo do takšnih in drugačnih delitvenih razmerij in nasprotij, ki se bodo predvsem glede lastnine pojavljala v novih občinah. Mislim pa, da bo "voz občine" lažje pognati naprej, ker sem strankarsko neodvisni kandidat in bo zato lažje najti skupni jezik s svetniki in svetom. Tudi zato bom lažje uveljavljal v predvolilnih dneh izrečeno misel, da mi bo izhodišče predvsem stroka; tam seveda, kjer je to potrebno. To pa je zagotovo prednost, ki bo najbrž mnogokrat odločujoča pred morebitnimi strankarskimi nasprotji in "politizacijo" posameznih vprašanj." Lavrinc: "Kamniška občina teritorialno ostaja v svojih dosedanjih mejah. To bo prav gotovo olajšalo prehod, saj ne bo težav z delitvijo premoženja, ljudi, pa tudi drugih, začet niških težav organizacijske narave, ne. Ker je sprejetje statuta in drugih potrebnih aktov že z zakonom časovno omejeno, sem prepričan, da bo tudi politika zmogla opraviti vse potrebno za dober začetek." Vprašanje: Kaj menite o krajevnih skupnostih in dosedanji krajevni samoupravi v prihodnje? Smolnikar: "Kot pravi Kamničan dodobra poznam vse probleme in težave ljudi, vasi, krajevnih skupnosti. V minulih letih je bilo veliko narejenega tudi v najbolj odročnih krajih, pomembni pa so bili povsod pobuda Krajanov, njinov prispevek v denarju, delu in kakovostno oplemenitenje denarja. Nekateri kraji pa so bili žal tudi zapostavljeni, vendar največkrat zaradi preskromne pobude iz njihovih sredin, ker so bili premalo "glasni, agresivni". Enakomeren razvoj celotne občine bo treba najprej dogovoriti na Svetu in ga potem uresničevati v okviru možnosti, mesto Kamnik (središče oK i Me) pa oživiti in mu dati vlogo mesta v pravem pomenu besede." Lavrinc: "Do zdaj je bila občina razdeljena na 25 kra jevnih skupnosti. Brez teh osnovnih enot lokalne samouprave si tudi v prihodnje ne V občinski svet občine Kamnik so bili izvoljeni: SKD - Miha Novak (Mot-nik), Milan VVlndschnurer (Kamnik), Pavel Ocepek (Komenda), Milan Šuštar (Kamnik), Marjeta Kumar (Kamnik), Joži Šuštar (Kamnik), Peter Štele (Kamnik), Vinko Ovijač (Komenda); LDS - Rudi Capuder (Kamnik), Biserka Močnik (Kamnik), De-mitrij Perčič (Kamnik), Andrej Skodlar (Kamnik), Iztok Debevec (Kamnik), Stanislav /urnik (Komenda), Brane Golubovič (Kamnik); SDSS - Vida Romšak (Stahovica), Alenka ko /elj (Kamnik), Igor Pod-brežnik (Kamnik), Anton Spenko (Komenda), Anton Rajsar(Laze), Ivan Tokmadžič (Kamnik); SLS - Anton Hočevar (Laze), Janez Štele (Komenda), Bojan Mlakar (Stahovica), Franc Oreš-nik (Kamnik), Dušan Je senik (Kamnik); ZLSD • Branko Božič (Kamnik), Božidar Pilej (Kamnik); Zeleni Slovenije - Rudi Meršak (Kamnik), Miha Prosen (Kamnik); SND -Raj ko Bajdc (Stahovica). naprav in podobno." Vprašanje: Do zdaj je bilo večkrat slišati pripombe na račun dodeljevanja sredstev za redno dejavnost krajevnih skupnosti. Kako si zamišljate to v prihodnje? Smolnikar "Res je, da sem tudi v minulih dneh v številnih krajih slišal, da so nekateri ostali precej pozabljeni. To se v prihodnje ne sme zgoditi, saj bo treba razvoj občine načrtovati celovito. Dogovor s Svetom bo treba sprejeti čimprej in potem v okviru možnosti in s sodelovanjem krajanov nadaljevati ponekod dobro uveljavljene izkušnje: s skupnimi močmi, občinskim denarjem, z denarjem, ki ga bo treba "izbrskati" tudi na Republiki in uresničevati želje, ki pa jih ni malo." Lavrinc: "Z denarjem, ki bo v občini na voljo, ne bo razpolagal župan, temveč občinski svet z vsakoletnmim proračunom. Ker potrebe vedno prehitevajo možnosti, bo poleg začetih investicij, med katerimi ima prav posebno mesto plinifikacija Kamnika, verjetno treba narediti prednostni red; nekako tako, kot je bilo to narejeno na področju šolstva. Vsekakor si je treba prizadevati za stabilno dolgoročno planiranje in financiranje. Samo tako se bo lahko izločila nelojana konkurenca med posameznimi deli občine ali pretirano zasledovanje trenutnih političnih ciljev." Vprašanje: Kako bo s kanalizacijo na območju sedanjih KS Komenda, Križ, Moste? Smolnikar "Prav kanalizacija v Komendi, Križu in v Mostah je eden večjih zalogajev, ki mu bo treba nameniti posebno pozornost. Je pa v teh krajevnih skupnostih še več drugih problemov: vodovod, deponija komunalnih odpadkov, obvoznica skozi Moste, telefonska centrala... Prepričan sem, da bomo le skupaj spremenili želje v stvarnost, kot sem zapisal v svojem predvolilnem sloganu. Tudi zato sem prepričan, da bodo volivci tudi tokrat, na nedeljskih volitvah dali glas pravemu kandidatu." Lavrinc: "Osebno vidim največji komunalni problem v navedenih treh krajevnih skupnostih v oskrbi z dobro pitno vodo. Ni namreč mogoče pristati na to, da imamo ob tolikšnih količinah dobre pitne vode v enem delu občine tako slabo oskrbo v drugem delu. Delo, ki poteka, bo stanje popravilo, in kanaliza cija bi morala biti logično nadaljevanje izgradnje komu nalnega omrežja. Vsekakor pa bo najprej treba dobiti dobre strokovne rešitve, saj je bilo nekaj priložnosti prav na tem območju že izgubljenih." • A. / ilu aj«dnkovitej$i medij zq propagiranje vosega in storitev na Goren Tel.: 223-111 Fax:222-917 Ze sprejeti dokumenti veljajo Novi zakon o prostoru in graditvi bo poenostavil lokacijske in gradbene postopke, sploh pa bodo imele občine pri urejanju prostora velike pristojnosti. Kranj, 12. decembra - Na vprašanje, kaj bo z že sprejetimi urbanističnimi in pros-torsko-ureditvenimi dokumenti, ki so bili sprejeti ali pa so bili obravnavani v starih občinah, je minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ki se je v Kranju pogovarjal z občinskimi svetniki, župani in županskimi kandidati iz občin, ki so nastale iz kranjske, ter predstavniki strokovnih organizacij s tega področja, odgovoril, da veljajo, da se nadaljuje kontinuiteta, in da bo vsaka občina odgovarjala za svoje področje. Zadeve, ki so šele v obravnavi, bo speljala do konca lokalno pristojna občina, za morebitne spremembe pa velja postopek, kot je doslej. Minister je povedal, da bo šel v parlamentarno proceduro nov zakon o prostoru in graditvi, ki bo predpisal postopke od urejanja prostora do dovoljenja. Potrebno naj bi bilo samo eno, vendar različno za enostavne gradnje (stanovanjska hiša) in zahtevnejše gradnje. Dovoljenja bo lažje dobiti in tudi lažje zavrniti. Gantar je napovedal zahtevno usklajevanje med občinami, na Gorenjskem pa bi bilo smotrno regionalno prostorsko planiranje. Občine naj čimprej pripravijo za stanovanjsko gradnjo že določena zemljišča, ker bo od tega odvisen tudi razvoj občine, za dodatno spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna pa bodo uveljavljena drugačna merila varovanja zemlje v obliko dolgoročno, vendar dokončno določenih kompleksov. Na' domestila za uporab0 stavbnega zemljišča bo dobila občina, vendar ga bo morala uporabiti zgolj za pripravo zemljišč za gradnjo in ne za druge stvari kot doslej. Minister dr. Pavle Gantar je povedal odločitev vlade ifl njegovega za okolje pristojnega ministrstva, da bo v Kranju kot mestni občani v upravru enoti še naprej organ za okolje in prostor ter za p°: sege vanj, v Kranju pa naj h' bila tudi okrepljena inšpekcija za urbanizem in vodno gospodarstvo. Naprej naj bi delovala tudi enota za prostorsko planit' anje. • J. Košnjek Škofjeloška vlada končno popustila mnenju urbanistov in države Cerkev na vrhu Kamnitnika? Vse kaže na to, da bo Škofja Loka po 15 letih le dobila prostor širitev mesta. Namesto Pšenega hriba naj bi se pozidal Kamnitnik. m Alma Vičar ^ i Hm// Škofja Loka, 12. decembra - Kar dolgih 12 let je minilo od tedaj, ko je bila v Škofji Loki z izgradnjo stanovanjske soseske Pod Plevno dana zadnja možnost stanovanjske izgradnje. O tem, kje pa naj bi se nato širilo tisočletno mesto, pa so se vnele težke razprave in nesoglasja med domačimi in republiškimi urbanisti, varuhi kmetijskih zemljišč in občinsko vlado. Na zadnji seji škofjeloškega izvršnega sveta so se le odločili, da naj bi se za stanovanjsko gradnjo poseglo na Kamnitnik. Prvi načrti o tem, v katero smer naj bi se širilo mesto Škofja Loka, segajo sicer še v pozna sedemdeseta leta, ko je začela naraščati zavest o tem, da je potrebno zemljišča, zlasti tista primerna za kmetijsko rabo, varovati. V Škofji Loki imajo prav z veliko stanovanjsko sosesko Podlubnik namreč prav vzorčni primer tega, kako so lepa polja postala žrtev predvsem v imenu cenenosti in nezahtevnosti gradnje, zato sc je pri načrtovanju gradnje na Kamnitniku, kjer je zemljišče sicer veliko manj kvalitetno, zataknilo. Opozorilom, da je potrebno varovati ta kmetijska zemljišča so se pridružili tedaj tudi na republiških organih. Nazadnje so na ravni republike razvelja vili oz. razglasili za ncuskla jene občinske načrte še v letu 19H9, ko pa so v Škofji Loki pri prostorskem načrtovanju vrgli oko" na Kamnitniku sosednji Pšeni hrib, tudi tega načrta na (tedaj že) državnem nivoju leta 1993 niso potrdili s predlogom, da naj se ponovno prouči Kamnitnik. Io pa je pomenilo, da je potrebno ponovno izdelati primerjalne študije s katerimi naj se dokaže ali ovrže pravilnost občinskih načrtov. Ob vsem navedenem pa je potrebno omeniti še eno vrsto različnih mnenj, ki je seveda bistveno: ob varuhih kmetijst va in kmetijskih zemljišč na eni strani in urbanistih, ki so iskali prostor za pozidavo na drugi strani, je občinska oblast dajala prav enkrat prvim, drugič drugim, tako da so bile zadnje dopolnitve prostorskega dela družbenega pla na sprejete v nasprotju z mnenji urbanistov v občini. V pozidavi Kamnitnika namreč slednji vidijo veliko bolj organsko rast škofje Loke, kot na Pšenem hribu, ki bi verjet no postal umeten satelit. Temu so verjetno tudi sledile zadnje dopolnitve primerjalne analize, ki jih je pretekli torek obravnaval škofjeloški izvršni svet, in pri čemer je ugotovil, da so obravnavane površine precej enakovredne. Ostaja sicer razlika v kvaliteti zcml membe namembnosti zemlj1.^ se je namreč pokazalo, ■ /lad' bistvenih razlik ni. Tako so se na občinski vt odločili, da naj v občinsk' naj v . upravnih organih pripravi) spremembe prostorskih P)a nov tako, da naj bi pl. Eredvidena nova stanovali* a izgradnja na Juznek. pobočju Kamnitnika (H nejL tarjev) in kot rezerva na}0.?. severna območja istega hriD (Kamnitnik II - 17 hektarjev; Na seji jc bilo sicer slišati » vedno pomisleke o tem, res potrebno uničiti kvalitj^ nejša zemljišča, kot so Pšenem hribu. Edina WtC]c pripomba na predloženo % ■ divo jc bila, da so v Skoj Loki postale cerkve Pr^ majhne, zato naj poleg P ,e dvidene gradnje vrtca in s~5 (v drugi fazi) predvidi jj£ gradnja cerkvenega obje* • Š. Zargi IlU Do gradnje še najmanj dve leti in pol Pomočnica funkcionarja za urejanje prostora 1 škofjeloškem sekretariatu za prostor in okolje A"11 Vičar nam je ob tem povedala: "Upam, da sklep na zadnji seji izvrinega svela Eomeni zaključek 12 letnega zastoja stanovanjske i je bila s sosesko Pod Plevno vsa ta leta prekinjena- ^a J sem optimist, da pomeni ta odločitev prispevek k teniUi bo škofja Loka v tem pogledu bolj urejena. Sedaj J potrebno izpeljati uradni postopek spremembe družbenik, plana s katero se ho odpravila neusklajenost z <'r'-l,*'Ujg. izhodišči, nato pa sledi priprava zazidalnega se namreč It toliko spremenile, da *c 0 novo odločiti za sistem poselitve, *h»* pa sledi prip Razmere so potrebno nanovo odločili za sistem pii»in<>, --, razmerju med posamično in skupinsko gradnjo- I'rl kaže opozorili, da tu ne bo šlo za nobene bloke -',.Ytnt.. stolpnice, pač pa večstanovanjske hiše zelo omejene vi. ^ Glade na občutljivost in izpostavljenost lokacije, se m' ^ modro, da bi se nova občina odločila za javni ra/|JI> ^ izdelavo osnov zazidalnega načrta. Sama spren'1'" ^ družbenega plana in izdelava zazidalnega načrta pa ,M> , zahtevali prej odvisno večini v zasebni lasti in kako ho'organizirana giaduja pove to levali najmanj dve leti in pol do tri lela, zalo meni"1' jc po eni strani zadovoljen, d;» se jc zahtevna sanacija na obch usadih tako razrešila spomladi naj bi namreč polo *lli še asfalt), vendar z gren- nosti ne bodo več ogroženi, mi je težko, da nazadnje sledi očitek, da je bila zahtevna sanacija opravljena na škodo enega od lastnikov. Pa vendar poseg ni bil tako velik, kot se zdaj očita, posekan les je lastnik dobil, zemljišče je kobo li L da je — ugotavlja, da tudi nanj »eti ntitei, bjl cdcn (Hj lastnikov, čeprav je dal soglasje (zdaj pa se je izkazalo, da ga jc dal v imenu sina, ki živi v Ljubljani) zaradi posega v zemljišče na nek način oškodovan. "Očitek, da je bil napravljen poseg v celotno parcelo, je pretiran. Kes pa jc, da je na podlagi soglasja cesta pred mostom urejena tako, da je urejen prostor za srečavanje Na prvem usadu so bila potrebna zahtevna dela na odvodnjavanju. Lastnica kmetije se je strinjala in pričakuje zdaj le zasaditev, kot bo to ocenila stroka. 2 ^naciji drugega usada ni bil opravljen pomm v JJJ*Jk% Saniran del z nabrežino je tudi urejen, na as*jeno drevje. Opravljena pa bo tudi odmera. ' celotno njej pa oziroma nemoten promet čez most. Takšni so bili projekti in to lahko potrdi tudi nadzor oziroma vodja del pri Cestnem podjetju Kranj. Tudi brezina proti Pcračici jc bila urejena, zdaj pa je zasajena z drevjem. In prav tako jc res, da jc na prvem usadu lastnica, ki ima zaščiteno kmetijo, privolila v veliko večji poseg, in želi zdaj le zasaditev z drevjem, kjer je to mogoče oziroma po strokovni presoji primerno. Ob tem, ko smo v krajevni skupnosti pri sanaciji sodelovali zgolj pri iskanju soglasij in jc bila to na neki način naša dobra volja in interes, da sc cesta čimprej sanira, in da krajani v nasl krajevni skup ponovno zasajeno in tudi odmera zemljišča za cesto bo opravljena." Ob tem pa Jakob Langus tudi ugotavlja, da je nenazadnje vajen (pa ne le on), da ob različnih akcijah v krajevni skupnosti oziroma skupnostih (očitki zaradi pač različnih mnenj, kar je normalno) letijo predvsem na predsednike. Najbrž zato tudi že pregovor, da strele vedno sekajo v vrhove. Ob posegu, ki sc mu pač ni dalo izogniti (če ne bi bilo ceste, sploh ne bi bil potreben), pa je najbrž najbolj Eomcmbno, da jc grožnja, da odo odrezani, za krajane Peračice zdaj odpravljena. A. Zalar Kratke gorenjske paznik KS Velesovo ^'^ovo V krajevni skupnosti Velesovo t« teden na programu različne (>kvr 1,1 Prci'vscm športna srečanji v MreH* krajevnega praznovanja Osrednja Bm»i! V ori krajevnem prazniku pa bo v iS? i! decembra, k<> bo po jutranji v,, j a1 °° »ri slovesna otvoritev 1) /11. ,,,,,,,MV v Praprotni Polici Dom, ki s orna iogi s*un kri,ia|u sami ob podpori krajevne Prosti, bodo slovesno odprli ob 9. uri VC|V Pa »o letos v krajevni skupnost tcrc Vv<) uspelno uresničevali tudi neka na n ,KC akcije iz letošnjega programa "r:»kiVK iu k°muna!ne inirastruktu 1h ,a.S° *»«altirali številne krajevne ce .i.ihih sivviiuc urnjcviic srh V, j)hrnocju krajevne skupnosti, obnovili Urc!fVn° ra"vctljavo, dokončali dela in v<.jjU£v okolice s parkirišči pri mrliških *a u v kku Pa Jc *c vedno velika akcija vl.|j!l,:,,l,,'v paikmšč \ Adergasu Gasilci v \ y(,vcm pa so letos obnovili dom. • fcgotnl v 'Prittiik reševanju problemov • Oorjutv Krajani Kopriv nika in OOTJUl so, kot so zapisali v vabilu U srečanje konec minulega tedna, sprejeli izziv in se lotili reševanja svojih problemov skupaj in celostno. Odločeni, da nadaljujejo z razvojem na vseh področjih m na ta način piibližajo domačije in Življenje dolini, so že lani predlagali, da jih Ministrstvo za kmetijstvo in občina uvrstita v program CRPOV Glavna pobudnica celostnima in enotnega reševanja problemov jc bila takrat Bvgenija Korošce, ki tudi zdaj skupa] s po dsedm kom skupščine KS Jane/orn Korošcem vodi CelotnO organizirano akcijo Ocena, da imajo vse pogoje in možnosti za uvrstitev v ta progi am, je potem prevla dala v republiki in občini Tako so se konec novembra prvič /brali skupaj in minulo soboto drugič Obeh delovnih celodnevnih srečanj in opredeljevanj cil lev na posameznih področjih (kmetijstvo, turizem komunala m družbene dejavnosti) sc je obakrat udeležilo okrog 40 krajanov Na sobotni piedslavilvi, ki se je je udeležil tUdI predsednik IS občine Radovljica Jože Reiman, so strokovnjakom naka/ali |fl Pr'v prve programske cilje na posameznih rc. ceste področjih, ki jih bodo po novem letu na srečanjih vsak teden podrobneje opredeljevali in se dogovonli tudi za ukrepe ter akcije. Skupno delo v okviru programa CRPOV usklajuje podjetje INPO iz Ljutomera, ki ima z uresničevanjem tovrstnih programov v Sloveniji že precej izkušenj in uspehov • A. Ž. Koncert in priznanja Mengeš Mengeška godba, ki je letos praznovala 110 letnico obstoja in uspeš nega delovanja, je imela v petek zvečer v okviru številnih letošnjih nastopov in prireditev ob jubileju zadnji koncert ob letošnjem praznovanju. Ob tej priložnosti so povabili v goste tudi Klapo Krk. Na koncertu je krajevna skupnost Mengeš podelila godbi priznanje ob 110-lctnici. Hkrati pa so na koncertu podelili pnz nanja tudi za najlepše okenske rože in urejeno okolico. Priznanja Turisitčncga društva Mengeš so dobili družina Sitar (irlica, 1 lizabcta in Pavel Ogrin, Marjeta m Prane Šuštar, Agata in Dušan Kržišnik iz Mengša, Marija in Anton Agapitto z Muljave in Marija in Jože Novak i/ Loke A. 1. Saj smo vendar ljudje Ob neprecenljivem zadovoljstvu, veselju in sreči, da smo končno dočakali demokracijo, ki bo popravila vse krivice, se mi včasih, in (lal) ne ravno redko, zazdi, da ob ponovnem vračanju odvzete ali izgubljene lastnine za določen čas, hkrati izgubljamo občutek za pravično in pravilno vračanje in razdeljevanje. Lastnina, kot da je nenadoma razdeljena na različne kategorije, kot da ima na enem koncu drugačno ceno, kot na drugem, pa čeprav se vse skupaj dogaja na gorenjsko omejenem prostoru. Dogaja se, da v urejenem mestu ne najdemo soglasja, sporazuma, za nekaj kvadratnih centimetrov zemlje za cesto, vodovod, plin..., tam izven mesta pa lastnik ne pomišlja, da na kilometer dolgem odseku odstopi meter, dva širok pas, da bo jutri imel urejeno cesto in lažjo pot do središča. Včasih smo rekli, da nekaj zavisti pri vsakem delu, akciji, uspehu, odločitvi, mora biti, saj le ta spodbuja k uspehu. Lahko bi se strinjal, da je tudi kanček pohlepa, ko gre za lastnino, tista prava spodbuda, da bomo z zemljo, ki jo imamo, znali dobro in pravilno gospodariti; sicer bi nas le kdaj odnesel plaz. Čudna pa je na trenutke tako težko pričakovana demokracija, ko v njenem imenu pohlep naraste in preraste vse mere še demokratično dopustnega, ko v njenem imenu in v lastni želji po imetju, pozabljamo, da nenazadnje nismo sami. Ko v imenu lastnine in demokracije enkrat pozabimo, da ima vsak zakaj, svoj zato, da ima vsakdo lahko svoje mnenje, da vsakomur tudi pripada tisto in le tisto, kar je njegovo, potem je skrajni čas, da se spomnimo: Saj smo vendar ljudje, ki smo si tako želeli pravice. A. Žalar 65 let IGD Sava Kranj - V začetku prihodnjega leta se bodo na Gorenjskem začeli redni občni zbori gasilskih društev. 65-letnico delovanja pa bodo proslavili tudi gasilci v Savi. Društvo je bilo ustanovljeno v takratnih prostorih, kjer so danes Merkurjeva skladišča za Globusom. Začeli so z nekaj cevmi in ročnim gasilskim aparatom, 1939. leta so dobili prvo motorno črpalko, danes pa so sodobno opremljeni in usposobljeni. • Op) Turistična priznanja Naklo - Turistično društvo Naklo je podelilo priznanja za najbolj urejene hiše, vrtove, kmetije in posameznikom. Dobili so jih gostilna Marjana Marinška, Trgovina Lebar, Merkur Dom Naklo in Petrol Naklo. Za najbolj urejeno vas so razglasili Okroglo. • (kj) Flejcible VM-Records Slovenija na Bledu - Poznana produkcijska in založniška hiša je skupaj z Janezom Perom in Jožefom Antoničem (Alpski kvintet) na Bledu v prostorih hotela Krim (K bar) odprla samostojno produkcijsko in založniško hišo in prodajalno. V slovenskem založniško produkcijem prostoru bo to prijetna in kvalitetna osvežitev, saj bo hiša zagotavljala predstavljanje slovenskih ansamblov in glasbenih skupin po Evropi. Alpski kvintet sodeluje s hišo že od 1978. leta in je pri njej do zdaj izdal 5 zlatih in 1 diamantno ploščo. • A. Z. Cilka Ekar V ponedeljek, 28. no-v e m b r a, smo se na pokopališču v Preddvoru poslovili od neumorne turistične delavke Cilke Ekarjeve iz Nove vasi pri Preddvoru. Ko jo je pred časom zahrbtna nolezen priklenila na posteljo, smo upali, da se bomo še srečali, vendar je njeno življenje prezgodaj ugasnilo. Turistični delavci v Preddvoru poznamo njeno neumorno in zagnano delo. Razdajala se j* turizmu v Preddvoru, razvoj in uspehi pa so bili njeno zadovoljstvo. V kulturnem domu v Preddvoru je uredila in vodila poslovalnico Turističnega društva. Prizadevala si je za urejenost kraja, za kmečki turizem, za prireditve, za cvetlične nasade. In ko se je delo v društvu z ljudmi, ki so radi sodelovali z njo, najbolj razmahnilo, je prav Cilka dala pobudo za gradnjo samostojne poslovalnice. Njena pobuda je bila potem tudi zelo hitro uresničena s prostovoljnim delom, Cilka pa je bila takrat tudi sposobna organizatorka gradnje. številne pohvale danes krasijo poslovalnico. To so priznanja, za katerimi je bila Cilka. Pa tudi Cilka je dobila eno najvišjih zveznih priznanj tedanjega časa. Društveno delo je postopoma prepuščala mlajšim turističnim delavcem. Njeno delo nam bo ostalo v trajnem in lepem spominu. Naj zato v miru počiva na pre-ddvorskem pokopališču - v kraju, ki ga je vseskozi tako ljubila. Turistično društvo Preddvor KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V beli in modri dvorani gradu Kieselstein je odprta prodajna razstava prazničnih aranžmajev Hane Šumrada. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ob 150 -letnici Prešernove Zdravljice. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta novoletna prodajna razstava. V bistroiu Želva razstavlja akrile France Berce. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled aknli Marka Rolca. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na "ogled fotografije z odprav v Himalajo in Ande avtorja Janeza Doviana. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled slikarska razstava Božična ograja akad. slikarke Maje Šubic. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Irena Romih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa po dogovoru z upravo muzeja. V faleriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij Janeza Hpana. V okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja zapise na ročno izdelanem papirju po vzoru stiskih kodeksov iz XII. stol. Janez Jocif iz Škofje Loke. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava ilustracij svetopisemskih prilik akad. slikarke Maje Šubic LOV NA PODGANE GOSTUJE Kranj - Te dni gostuje po južni Italiji Gledališče čez cesto Kranj s predstavo Petra Turrinija Lov na podgane (Caccia al le pantegane) v režiji Iztoka Alidiča. S predstavo, ki je nastala v minuli sezoni v sodelovanju z gledališčem Drama Recan iz Trenta, bosta igralca Špela Trošt kot Ona in Marcandrea kot On nastopila v Neaplju, Avellinu in v Pessaru. PREMIERA NOVE KOMEDIJE Kranj - Na odru Prešernovega gledališča Kranj bodo v soboto, 17. decembra, uprizorili tretjo premiera te sezone. To bo komedija Kadar mačke ni doma angleškega avtorja Johnnieja Mortimerja in Briana Cooka v prevodu Jakoba Jase Kende. Komedija pripoveduje staro večno temo skokov čez plot - od antike do danes. Predstavo ie režiral Primož Bebler, igrajo pa Pavel Rakovec, Bernarda Oman, Matjaž Višnar, Stanislava Bonisegna, Tine Oman, luna Ornik in Tanja Dimitrievska. • L. M. SATIRIKI ZA NAGRADE ARITAS Prvi slovenski trienale satire Aritas, Šmarje '95 bo maja 1995 v Šmarju pri Jelšah Pripravljalni odbor I. slovenskega trienala satire Aritas '95 vabi šaljive državljane Slovenije k natečaju sodobne likovne in besedne satire. Organizator si bo s prireditvijo prizadeval ovreči mnenje, da Slovenci nimajo smisla za humor in si prizadeval to podcenjevano kreativno zvrst tudi strokovno primerno ovrednotiti. Trienale je zamišljen kot prireditev, na kateri bo prvi dan, 19. maja, tudu satirični recital in podelitev nagrad, otvoritev razstave častnega gosta trienala, razstava del likovnih satirikov iz tujine v Zdravilišču Rogaška Slatina in še kaj. Temu bo naslednji dan sledil še enodnevni simpozij o satiri - humorju, ki ga prireja Atelje Jagodic. Celostno grafično podobo trienala bo oblikoval slikar Matjaž Vipot-nik. V pripravljalnem odboru pa so Jože Volfand, Jože Cakš, Tone KampuŠ, Tomo Će me. Stane Jagodic. Slavko Javorič, Evgen Junč, Marjan Kunei, Drago Medved, Franci šali, Anatol štern in Franci Zidar Častna gosta trienala bosta France Mihelič in Žarko Petan. Prireditelj je razpisal kar dva natečaja: na natečaju sodobne likovne satire lahko avtorji sodelujejo z risbo, grafiko, sliko, fotomontažo, objekt-montažo, skulpturo. Natečaj za besedno satiro pa je odprt za aforizme, epigrame, kratke basni. Oba natečaja sta javna in trajata do 1. februarja 1995. Na natečaj sprejemajo tako objavljena kot še neobjavljena dela. Gradivu mora avtor (lahko se udeleži obeh natečajev) priložiti kratek življenjepis in svojo črno belo fotografijo za publikacijo in arhiv trienala, skipaj s svojim naslovom in telefonsko številko. Dve pečlanski žiriji bosta odločali o nagradah v vsaki zvrsti: zlati, srebrni in bronasti Aritas '95, pa še diplome in častno priznanje. Vsak avtor lahko pošlje največ deset kratkih satiričnih besedil v šestih kopijah na naslov: Tone KampuŠ, ZKO, Dom kulture, 63240 Šmarje pri Jelšah, na kuverti naj bo oznaka Aritas 95. Likovni natečaj za satiro ni določen ne tematsko ne tehnično, omejitev je le glede dimenzij, delo ne sme biti večje kot 50 cm. Vsak avtor lahko sodeluje s tremi likovnimi deli. Eksponate za natečaj ali samo za razstavo je treba primemo zaščitene poslati na naslov (ali osebna dostava) Tomo Čeme, Galerija Konex, Cesta na Brdo 109, Vrhovci, 61000 Ljubljana. Nagrajena dela ostanejo last trienala. Trienale bo pospremil katalog, referati na simpoziju o satiri-humorju bodo objavljeni v publikaciji Satira Multi. • L.M. Radovljiški Linhartov praznik Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE slikarja BONIJA ČEHA Galcril« Punjen, ireda.U. decembra ob tO. uri PRIZNANJA OB PRAZNIKU Radovljica - Ob prazniku občine Radovljica, rojstnem dnevu Antona Tomaža Linharta, je radovljiški župan Vladimir Černe trem zaslužnim občanom podelil priznanja, odprli so prenovljeno in povečano dvoranico in predstavili koledar 1995 kot del celovite podobe ob radovljiških jubilejih. Kultura je tisti pravi cement, ki ga je treba uporabiti pri gradnji občine, je med drugim v slavnostnem nagovoru v Glasbeni šoli Radovljica povedal radovljiški župan Vladimir Čeme. Obnovljena dvoranica Glasbene šole je bila v nedeljo zvečer skoraj pretesna za vse, ki so hoteli biti na prireditvi ob občinskem in Linhartovem {»razniku, na katerem so pode-ili tudi priznanja za uspešno delo Romanu Kolarju, Francetu Cvenklju in Maji Vrtačnik. Sicer pa so letos v Radovljici že začeli uresničevati program, ki so si ga zastavili ob Linhartovem jubileju in jubileju mesta ter župnije v prihodnjem Po skoraj treh desetletjih bivanja v pritličju radovljiške graščine letu. Pred mesecem so odprli je Glasbena šola Radovljica zdaj dobila nekaj večji prostor, obnovljeni trg pred cerkvijo, dvoranico, za glasbene nastope, zdaj je končno tudi Glasbena šola dobila dvoranico za sto sedežev, marsikaj kot na primer preureditev radovljiškega kina v dvorano za kulturne prireditve, ureditev pritličja radovljiške graščine in drugo f>a bo uresničeno v naslednjem etu. Plaketo občine Radovljica je Erejel Roman Kolar, direktor emične tovarne Podnart za dolgoletno izredno uspešno delo na področju gospodarstva. Roman Kolar je zapslen v Kemični tovarni Podnart 32 let, ves čas pa je bil njegov prispevek k uspešnosti gospodarjenja in dela tovarne pomemben in vpliven. Ko je bil leta 1987 ustanovljen Inštitut za površinsko zaščito kovin, je tovarna na podlagi lastnega znanja uspela razširiti in izboljšati proizvodno prodajni pro- Ker je bila prireditev ob občinskem prazniku v prostorih Glasbene šole, je bila seveda to priložnost za predstavitev dela in uspehov sedanjih in tudi nekdanjih učencev radovljiške glasbene šole. Mladi glasbeniki so pripravili imeniten skoraj poldrugo uro trajajoč program. Obnovljena In povečana dvoranica ima sto sedežev, po potrebi pa se pregradi in spremeni v dodatno glasbeno učilnico. Denar za obnovo je prispevala občina, dela pa so veljala okoli 12 milil *'rt (/ embra, je film o skrivnostnih zgouban\ bo 16. in 17. decei firetcklosti in sedanjosti obiskovalcev in lastnikov nc okala s striptizom. . ig Novozelandski film Nekoč so bili bojevniki, na sporedu tn> spored Krondu le alu in 19. decembra, je uvrščen tudi v redni maorske družine je režiserka prav tako maorskega predstavila na poseben način in ga ne ka>< i/j>ustiti, p» n zarad 1 adi nagrade na letošnjem montrealskem filmskem '.cs,iv^|ar. rrancoski zgodovinski dvcinpoluim spektakel Kraljic« j( got, na sporedu bo 20 in 21. decembra, s pielepo Isabelle M )' v glavni vlogi, je spomin na šentjernejsko noč leta 1572. GI za film je napisal Goran Bregovič Avstralski film Izgnanec no 22. in 23 festivalski izbor svetovnih filmskih novitet decembra zaklju*1 • L.M. December v Deželi igrarije Koooliko igrač! In koooliko zabave! Ves december je na Gorenjskem sejmu v Kranju odprta Dežela igrarije. Komercialno prodajo najrazličnejših igrač spremljajo tudi številne prireditve. ffaurj, 13. decembra - Organizatorja, podjetji Boma in Hribar j" otroci, sta lani prvikrat poskusila z veliko prireditvijo, ki se Je vlekla ves december, zbrala na sejemskem prizorišču dva ducata dobaviteljev igrač in vmes otrokom ponudila vrsto prednovoletnih dogajanj. Očitno se je "prijela", saj je na letošnji še več obiskovalcev. Pol decembra je že skoraj rnimo in prvi val dogajanj v Deželi igrarije tudi. Prireditve, ki so jih organizatorji Umestili v čas miklavževanja, So se sicer iztekle, zato pa se vrstijo druge, ki ustvarjajo zabava na priročnem "sob-"ern igrišču". vzdušje za božični in novolet-JU Čas. Minuli vikend so se j^lademu občinstvu denimo Podstavili mali glasbeniki iz glasbene šole Piano forte v rkojah, na programu jc bil , koncert pevke Majdi in Riesne šole Step by step iz J|ra"ja, na dnevu Atletskega «UDa Kranj so prikazali delo « mladimi, iz ljubljanskega ^valskega vrta pa je prišla ',a obisk kamela. Otroci so se JjjCali tudi z zanimivimi pla-gg, zoolog pa jim je ["kavnem predavanju p "•javil te nenavadne živali. . Preden sc bo leto praznično ?~klo, se bo v Deželi igrarije zvrstilo še nekaj privlačnih dogodkov: danes se bodo otroci z Michaleom učili manekenstva, jutrišnji dan bo veseli dan otrok iz kranjskih vrtcev, v soboto veliki žur z Romano Krajnčan, v nedeljo nastop lutkarja Cveta Se-veria z Jankom in Metko... Prihodnji torek se obeta dan Sončka, ko bo Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije prikazala svojo dejavnost in opozorila, da med nami živijo tudi drugačni otroci, ki naj jih sprejememo kot sebi enake. Zanimiv bo tudi dan starih otroških iger, ki ga prireja Gorenjski muzej iz Kranja, oživel pa bo spomin na čas, ko otroci za igro še niso imeli tako bogate ponudbe igrač, kot jo imajo danes. Konec meseca se bodo otrokom v Deželi igrarije predstavili tudi kranjski hokejisti in plavalci. 27. in 28. decembra bo deželo na Sezidala sem si hišico. svojem obhodu po Kranju obiskal tudi dedek Mraz s spremstvom. Vrhunec vsakodnevnega zabavnega programa je ob 17. uri, čez dan pa so odprte igralnice, vrtijo se risanke in filmi, glasbe je na pretek, vrstijo se igre in nagradna tekmovanja, skratka igrarija v najširšem pomenu besede. Jože Hribar iz podjetja Hribar in otroci, ki je motor te prireditve, pravi, da letos sodeluje več organizatorjev kot lani, da je Gorenjski n a rc- sejem dal na voljo tudi večji prireditveni prostor, da je tudi obisk večji za tretjino, na večjem razstavnem prostoru sicer razstavlja manj dobaviteljev igrač kot lani, vendar je med njimi več tistih, ki nosijo znak "dobra igrača". Motiv organizatorjev ni izključno komercialni, pravi Hribar (z lansko prireditvijo so šli celo v izgubo), temveč je pomembno tudi dogajanje, ki naj množično pritegne otroke. Razmišljajo celo o tem, da bi na Gorenjskem sejmu uredili stalen kotiček za otroke, kjer bi malčki našli zabavo ta čas, ko starši nakupujejo. Organizatorji letošnje Delete igrarije so: Komisija za prireditve občine Kranj, Turistično društvo Kranj, Zveza prijateljev mladine Kranj, kranjski vrtci, Gorenjski sejem, Radio Kranj, Gorenjski glas, Tele TV Kranj, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Svet kranjskih sindikatov, Plesna šola Step by step, Agencija Pan. Nastopajo učenci glasbene šole Piano-forte iz Irboj. • D.Z. Žlebir, foto: L. Jeras j^moč iz Nemčije za begunske otroke Zdomca začela akcijo "Otroci v stiski" Jjj.»v,jiea, 9. decembra - Konec tedna sc je v Radovljici dila Mira Šumrada, vlec konzulica slovenskega konzulata iz ^ i'nchcna. Begunskim otrokom jc prinesla denarno pomoč, K> jo zanje /brali slovenski zdomci, dobrodelno društvo Not" in uredništvo časopisa "Rhein-Zcitung" iz Pomoči jc bilo deležnih 30 otrok v Radovljici, Kintlcr in *»blcnza. hu ... .---•» - -»■■»» >■» iv muh j« uuui t nun •menili pa so jo tudi beguncem, ki živijo v Mariboru. "Gre za denarno pomoč, ki na v mariboru, od koder je P tokrat namenjamo tristo .^unskim otrokom. Ti bodo .est ttesecev dobivali po 50 /t,0* 1 mark uieaečno, kar vnaSa skupaj 90 tisoč mark. c*'na te pomoči bo razdelje- tudi gospod lici Krajne, pobudnik te akcije v nemčiji," je ob obisku v radovljici povedala ceneralna konzulica Mira Šumrada. "Dobrodelno društvo Kinder in Not (Otroci v stiski) iz Straubin-ga na Bavarskem, ki ga vodita zakonca Eci in Uršula Krajne, že od začetka vojne v nekdanji Jugoslaviji zbira pomoč v materialu in denarju, za ljudi, prizadete v vojni. Sprva so bile njihove akcije usmerjene v pomoč Sloveniji, nato Hrvaški, od odprtja našega generalnega konzulata dalje pa teče v sodelovanju z nami akcija delitve denarne pomoči nekaterim družinam z be- gunskimi otroki iz Bosne in Hercegovine." V Radovljici sicer ne živi več veliko beguncev, nam je ob obisku iz Nemčije povedala sekretarka tamkajšnjega Rdečega križa Milka Agrež. Registriranih je 136 beguncev, vendar živijo pri gosti-tcljskih družinah. Oboji, družine in begunci, so po več kot dveh letih že močno materialno (in tudi duševno) izčrpani, zato vsaka pomoč prav pride. Humanitarna pomoč jc od časov, ko so začeli begunci prihajati v naše kraje, že močno usahnila. • D.Z. erninar Rdečega križa Slovenije ^omoč brezposelnim, socialno °groženim in beguncem mednarodna pomoč begun- Teh jc v Sloveniji Še vedno cem bo prihodnje leto ukinjc- registriranih 25 tisoč, skoraj na in Slovenija bo morala pet tisoč pa jih živi pri nas sama poskrbeti za begunce, neregistriranih. JjMi 9. decembra - Na kal • ,c mmul1 ,cdcn P°te* g- *rtdnevni seminar Rde kat! ^r'ža Slovenije, na vSc£rern so predstavniki m n "dborov iz občin in c*a odbora RKS raz .—I 0 nacionalnem pro-PHtti Prav^f odbora RK p lJ«ui o nacionalnci VsT za "»slednje leto. r>riD 1 P^larek so dali cialtav' Pro8t"amov na so-'JUd P v stiski, kar je podpr-državna sckietarka h'rn v stiski, kar je podpr "h državna sekretarki W( '/)stcrman ''UIM mt'd \n° sodelovanje slo- V, R« Rdečega križa sc U) razvija, kar IO pou- darili tudi na seminarju navzoči predstavniki 1FRC. Nacionalna organizacija RK bo svojo novo organizacijsko mrežo, oblike in metode dela ter programe prilagodila novi organizaciji občin, o čemer je na seminar ju govoril dr. Boštjan Ko-vačič Pohvalil je tudi učinkovito delo RK za pomoč ljudem Udeleženci so sprejeli tudi pobudo za vlado, da bi iz sredstev državnih rezerv namenili osnovna živila za pomoč brezposelnim m socialno ogroženim družinam, pa tudi beguncem, kajti Društvo za pomoč duševno prizadetim Tradicionalno novoletno srečanje Kranj, 13. decembra Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja vsako leto priredi tradicionalno novoletno srečanje, na katerem se zberejo otroci, njihovi starši, tisti, ki z njimi delajo v šolah, delavnicah za delovno usposabljanje, zdravstvu in še kje. Tudi letos jih društvo vse vabi na novoletno srečanje, ki bo 22. decembra z začetkom ob 15. uri v telovadnici osnovne šole Helena Puhar v Kranju. Preden se bo začela zabava, sc bodo člani sestali na kratkem občnem zboru, potem pa bo za zabavo igral ansambel Nagelj, otroke pa bo obiskal dedek Mraz (Božiček). Prireditev so podprli številni sponzorji. Pri uresničitvi programa jim jc v minulih dveh letih pomagalo 19 kranjskih m okoliških podjetij, obrtnikov in posameznikov, z raznimi izdelki pa še 22 podjetij Društvo Mostovi trka na srca Obdarimo otroke v Bosni in Hercegovini Kranj, 13. decembra - Bliža se zima, vojna v Bosni pa neusmiljeno divja in pušča za seboj pohabljene in osirotele otroke. V Sloveniji že skoraj leto dni deluje humanitarno društvo Mostovi, ki ljubiteljsko pomaga predvsem begunskim otro- odrasle, toplo obutev (čim manj ponoseno), vse vrste manj pokvarljive hrane, denarne prispevke. Pomoč bodo poslali v kraje, ki jih le redko dosežejo druge humanitarne akcije, spremljali pa jih bodo begunci, člani društva Mostovi, in jih kom iz BiH, ki trenutno razdelili najbolj ogroženim živijo v naši državi. DruŠt- svojcem, znancem m njiho- vo, ki ima sedež v Kranju, je razdelilo razne vrste pomoči več kot 1500 najbolj ogroženim beguncem, zlasti otrokom, bolj ali manj redno štipendijo pa prejema okoli 30 srednješolcev, začasnih beguncev iz BiH. Čeprav je položaj beguncev vse prej kot rožnat, se v društvu zavedajo, da so njihovi rojaki doma še v veliko hujši stiski. Zato so se odločili, da tokrat namenijo pomoč te ljudem, še zlasti sirotam, ki jih je v Bosni iz dneva v dan več. Decembra nameravajo v Bosno poslati tovornjak po- za svoje neponovljivo otrošt-moči. Zbirajo zlasti topla vo, za plemenito dejanje oblačila za otroke in tudi iskreno zahvaljuje. vim rojakom. Društo Mostovi je o akciji že nekajkrat obvestilo javnost, zadnjič tudi na rdečem lističu, ki smo ga priložili 97. številki Gorenjskega glasa. Pomoč še vedno zbirajo, in sicer v prostorih društva v bivšem Tekstilindusu, ob delavnikih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 17. ure. Prispevke pa zbirajo tudi na žiro računu društva, 51500-625-2101-80720-17088 (kar se upošteva tudi kot davčna olajšava pri izračunu dobička ali dohodnine). Društvo Mostovi se v imenu otrok, ki so kruto prikrajšani Kranj, 9. decembra - V nabito polni dvorani kranjske skupščine so v petek zvečer proslavdi krvodajalci. Občinska organizacija Rdečega križa jim le priredila srečanje, na katerem so podelili priznanja tistim, ki so kri darovali več kot petindvajsetkrat. Krvodajalce so pozdravili dr. Alojz Brus, predsednik Rdečega križa Slovenije, kranjski župan Vitomir G ros in predsednik občinske organizacije RK Ivan Kepec. Ob tej priložnosti so v Kranj prispeli tudi prostovoljni krvodajalci iz Doberdoba, ki s kranjskimi že dolga leta prisrčno sodelujejo. Občinstvo so s slovenskimi ljudskimi pesmimi navduševali Kamniški kolediniki. Med 88 odlikovanimi krvodajalci je bilo tudi deset žensk, med njimi je največkrat darovala kri Antonija Mikel, kar Eetdesetkrat. Peterica krvodajalcev pa bi se lahko uvrstila ar v Guinessovo knjigo rekordov, saj so kri (nekateri med njimi tudi plazmo) dali več kot stokrat: Marjan Jurievec (114), Viktor Karu (107), Franc Podbregar (111), Franc Črnile (113) in Viktor Perne (279). - Foto: L. Jeras Moč prijazne besede na otroškem parlamentu Ljubljana, 12. decembra - Včeraj v dvorani slovenskega parlamenta niso sedeli vsem znani poslanci državnega zbora, temveč je v njej zasedal otroški parlament. Že peto leto zapored so namreč otroci iz slovenskih šol v povezavi z Zvezo društev prijateljev mladine Slovenije pripravili srečanje v državnem zboru, kjer vsako leto govorijo o svojih, otroških problemih. Letošnje srečanje, ki so ga naslovili Moč prijazne besede, je govorilo o komunikaciji med otroki in odraslimi v družini, soli in prostem času. Po številnih srečanjih, okroglih mizah in pogovorih v šolah in pozneje v občinah (minuli petek je zasedal tudi kranjski otroški parlament), sta po dva predstavnika zastopala (nekdanje) občine v slovenskem parlamentu. Zasedanje otroškega parlamenta sovpada z začetkom Evropske mladinske kampanje proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti, Kjer se mladi trudijo dokazati, da so pomembni sogovorniki pri odločanju o vseh vprašanjih, zahtevajo pravico prostega izražanja svojih mnenj in njihovo upoštevanje. Tudi otroški parlament je del takih prizadevanj. Miklavževanje za otroke padlih v vojni Ljubljana, 10. decembra - Lani je bil v Sloveniji osnovan Sklad za pomoč žrtvam agresije na Slovenijo v letu 1991. Njegov namen je pomagati otrokom, katerih očetje so padli v vojni za Slovenijo, vojaškim vojnim invalidom iz te vojne ter vdovam in staršem žrtev. Konec minulega tedan je sklad v sklopu prednovoletnih prireditev pripravil miklavževanje za otroke padlih v vojni. Otrokom so podelili enkratne denarne pomoči, pokazali so jim lutkovno predstavo, na koncu pa so jih še obdarili. SKB - nepremičnine & leasing d.o.o. PRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV Pritličje objekta na Alpski c. 62, Lesce: - Trgovina 216 m2 s kletjo 187 m2 - Skladišče 142 m2 - Pisarne 73 m2 - Parkirišče 1.411 m2 Atraktivna lokacija s tradicijo tik ob glavni cesti Lesce - Bled. Prodajamo celoto ali po delih. Vse zainteresirane kupce vabimo na organiziran ogled prostorov, ki bo v Detek, 16.12.1994, od 8. do 14. ure. Prosimo za predhodno najavo po telefonu: 061-1311-275 ali fax 061-1321-202. Ponudbe zainteresiranih kupcev pa pričakujemo do 20. 12. 1994 na naslov: SKB - Nepremičnine & Leasing, d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana. SLOVENSKA KNJIGA Vse znanje v eni knjigi - knjiga za vsako družino SVETOVNA USPEŠNICA Izvirnik je pripravilo 180 mednarodno priznanih strokovnjakov, slovensko izdajo pa so dopolnili vrhunski domači strokovnjaki. Format 26x30 cm, 760 strani, 1500 barvnih ilustracij, izide maja 1995 Priporočamo, da knjigo naročite pri naših zastopnikih. Zaposlimo zastopnike za predstavitve knjige na terenu. Pokličite: 061 433 915 Svet Srednje šole Jesenice, (JI. bratov Rupar 2, Jesenice, objavlja na podlagi 23. člena statuta Srednje šole Jesenice javni razpis za imenovanje RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, Še naslednje pogoje: - da izpolnjuje pogoje za učitelja ali sodelavca z visoko izobrazbo - da ima opravljen strokovni izpit - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - da ima organizacijske, poslovodne in strokovne sposobnosti za vodenje šole - da je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge ravnatelja Ob soglasju ustanovitelja bo izbrani kandidat imenovan za štiri leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na vodstvo šole z oznako ZA RAZPIS - NE ODPIRAJ. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Elektroinstalacije BIDOVEC vabi v novo trgovino z elektromaterialom, svetili in stikali. ELII d.o.o., TRGOVINA Z ElEKTROMETERIALOM SLOVENIJA, 64000 KRANJ, C. 1. MAJA 45, TEL: ♦ 386 64/331 553 64000 KRANJ, JURČIČEVA 2, TEL/FARS ♦ 386 64/224-223 Svetila Targetti, Osram, Prizma, Simes. Stikala domačih in tujih proizvajalcev elekt-omateriala. Ne čakajte na Božička, kajti ELBI prve tri kupce nagradi z lepimi nagradami! Lfch LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 64220 Škofja Loka V delovno razmerje sprejmemo več delavcev z najmanj končano osnovno šolo za delo v proizvodnji. Pisne prijave sprejema kadrovska služba podjetja do zasedbe prostih delovnih mest. r \ ČREVARSTVO MAJER MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse. kar potrebujete za koline. Se priporočamo! radio triglav 96 MHz TEČEJO ZADNJE MINUTE ZA MENJAVO AVTO GUM! MICHIUN GOOofvEAR BOLTEZ AVTOOPREMA Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/ 331-662, 331-639 OB NAKUPU GUM DO NOVEGA LETA: BREZPLAČNO PRANJE AVTOMOBILA VEČERI 1994/95 RAMOVŠ CONSORT LJUBLJANA, GRAD FUŽINE torek, 13. decembra 1994, ob 20. uri P. B. Bellinzani: Sonate za flavto in continuo Informacije: Klemen Ramovš Management Slovenska 1, Ljubljana, tel. 061/125 33 66 Prodaja vstopnic: Emona Globtour v Maximarketu Trg republike 1, Ljubljana, tel. 061/213 912, 213 832 ika @miiW) ftff f H T1»k*rn« f\ .1 Slovenija Stečajni upravitelj Obrtnega podjetja Tržič, d.o.o.. v stečaju, Tržič, Trg svobode št. 33, na podlagi sklepa stečajnega senata Temeljnega sodišča v Kranju, opr. št. 1/94 z dne 7. 12. 1994, razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnih prostorov, opreme in repromateriala stečajnega dolžnika v Tržiču, Za Mošenikom št. 2 1. Obseg in vrsta poslovnih prostorov, opreme in repromateriala: 1.1. Poslovni prostori obsegajo opremljen objekt mizarske delavnice v izmeri 369,25 m2 in lopo za les v izmeri 86,00 m2 ter pripadajoče funkcionalno zemljišče, vse vpisano v vi. št. 748 ko. Tržič, ki zajema pare. št. 267, 268, 269, 284 in 285. v izklicni vrednosti 21.374.584 SIT. 1.2. Oprema zajema stabilne stroje za obdelavo lesa, prenosne m namizne stroje za obdelavo lesa ter montažo v vrednosti 4.020.080 SIT. 1.3. Repromaterial zajema les, pohištveno okovje, vijake ter ostali vgradni material v vrednosti 1 105.336 SIT. 1.4. Izklicna cena za mizarsko delavnico kot funkcionalno celoto (objekt z opremo • repromaterialom) znaša 26.500 000 SIT. 1.5. Javna dražba bo 23. decembra 1994 z začetkom ob 9. uri. v prostorih Temeljnega sodišča Kranj, Enote v Kranju, v sobi št. 6 (pritličje). 2. Pogoji javne dražbe: 2.1. Javne dražbe se lahko udeležijo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji ter fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali njihovi pooblaščenci, ki s« izkažejo z veljavnim pooblastilom ter pisnim dokazilom, da so najkasneje 3 dni preo dnem javne dražbe vplačali varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun Obrtnega podjetja Tržič, d.o.o., v stečaju, pri Ekspozituri Agencije RS za plačilni promet v Tržiču, na štev. 51520-690-90499. s pripisom varščina. 2.2. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 8 (osmih) dneh od dneva javne dražbe, celotno kupnino pa plčati v 8 (osmih) dneh od sklenitve pogodbe. Prl čemer se že vplačana varščina všteje v kupnino, će ponudnik v danem roku ne sklene pogodbe, od nje kasneje odstopi, ali ne vplača celotne kupnine, zapade varščina v korist prodajalca. 2.3. Morebitni prometni davek in druge dajatve ter vse stroške s prenosom lastninske pravice na nepremičnini plača kupec. 2.4. Prenos in izročitev prodanih stvari bo opravljena po plačilu celotne kupnine aH zagotovitvi zavarovanja za plačilo z bančno garancijo. 2.5. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo vplačana varščina neobrestovano vrnjena v 8 (osmih) dneh od dneva javne dražbe. 2.6. Interesenti si lahko ogledajo nepremičnino dne 17. 12. 1994 med 8. in 12 uf0, dodatna pojasnila m informacije pa lahko dobijo pri stečainem upravitel|u po tel 064- 212-167. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Zgodba o "kolumbijskih" odpadkih bo kmalu končana Sarini odpadki gredo na sežig v Francijo V Savi pravijo, da Greenpeace ni točno interpretiral analize britanskega laboratorija Kranj, 12. decembra. - Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar v torek, 6. decembra, v klubu škofjeloških direktorjev toed drugih povedal, da bo zgodba o "kolumbijskih" odpadkih kmalu končana, saj je dan prej že podpisal dovoljenje za njihov izvoz v Francijo. Sežgali jih bodo v francoski sežigalnici blizu Lyona, kjer so po analizi teh °dpadkov ugotovili, da so primerni za incineracijo. Zastavlja Se seveda vprašanje, kaj je bilo potemtakem narobe, da se je zataknilo pri njihovem izvozu v Kolumbijo, če so zdaj Jjstrezni za Francoze. Po odgovor smo se odpravili v kranjsko Savo, minuli torek pa je reagirala tudi delovna skupina za odpadke pri Gospodarski zbornici Slovenije. Francosko podjetje, ki bo sežgalo "kolumbijske" odpadke, je analiziralo več vzorcev, zanimala jih Je vsebnost težkih kovin, skupni klor, fluor in organsko žveplo. Ugotovili so, da sestava odpadkov ustreza sežigu v njihovi napravi. Uvodoma velja ponoviti Jantarjeve besede, da bomo v Sloveniji sicer imeli seži-Balne naprave za odstranjenje industrijskih odpadkov, Vendar pa ne za vse, zato bo P°lrebno nekatere še naprej ^ažati, saj si vseh naprav pač ne moremo privoščiti. Posred-1,0 pa je odgovoril tudi na ^rašanje, zakaj sežigalnic še n,> saj je kot banalen označil sPor, naj bi imeli incinerator na koncu posameznih linij ali enega za vse, v ozadju tega je Nedvomno interes lzdeloval-^ opreme. .Dokler ne bo sežigalnic, °odo torej naše tovarne od-Pjjdke z nevarnimi snovmi odstranjevale s pomočjo tujih J^igalnic, nekatere pa bodo ■■i pozneje še izvažale. ^elika razvnovrstnost kolumbijskih" odpadkov . .pre seveda za t.i. "kolum-0lJske" odpadke oziroma odpadke Save in Krke, ki jih v •Kolumbiji niso sprejeli in so se zato "vrnili" na tovarniška SSflfc z«odbo £VC Krotu z" Greenpeace. Kolumbijski " 'fut je namreč ugotovil 'skladnost ustave vzorca Jj* "kolumbijski" odpad-ki so nastali so nastali v Proizvodnji umetnega J*t/a In ne pri proizvodnji gumenih Izdelkov. Hrt torej za snovi, ki jih ***buje umetno usnje, to P* se uporablja za oblači-P In pride v stik s člove-*°m, zato ne sme biti nritpeno.V Savi so zato Prepričani, da ni nobene *f**rnosti za okolje, če V**tllocljskl ostanek 4r*SaJ° ** komunalni j*P°*IJi, saj ga sestavlja »J** snovi kot umetno Letno se teh nabere Pribliimo osem tom teh °«padkov. (vsebnost težkih kovin) s podatki v izvoznem dokumentu. Od vrnitvi odpadkov v Savo so komisijsko, z zapisnikom odvzeli dva vzorca, ki sta bila nato razdeljena na tri dele in sicer za Greenpeace, Savo in za republiški sanitarni inšpektorat. Slednji je analizo naročil pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor - Institutu za varstvo okolja in sicer na iste kovine kot jo je opravil kolumbijski institut. Analiza je pokazala neskladje s podatki v izvoznem dokumentu pri enem ob obeh vzorcev. Poudariti pa je treba, da so bile koncentracije neskladnih kovin v mejah dopustnih koncentracij v naravnem okolje (tleh). Greenpeace je analizo vzorca naročil v Angliji, kjer so opravili kvalitativno analizo organskih spojin. Pokazala je veliko število spojin, kar je bilo glede na naravo vhodnih surovin moč pričakovati. Z 90-odstotno zanesljivostjo je bila dokazana tudi prisotnost tet-rakloretena in heksaklorbuta-diena, ki sta bila pri teh odpadkih posebej izpostavljena, saj imata zdravju škodljive lastnosti, stopnja škodljivosti pa je odvisna od koncentracije teh spojin. Vendar pa je bila Greenpcacova analiza samo kvalitetna in ne vsebuje podatkov o koncentraciji teh spojin. Odpadkov pa ni moč razvrščati Zgolj na osnovi kvalitativnih analiz. Zategadelj je razumljivo, da imajo v Savi pripombe na Greenpea-covo poročilo Greenpeace ni bil natančen "Tetraklorctcna in heksak lorbutadicna v tovarni nikoli nismo uporabljali, prav tako ni možno, da bi nastal pri kemičnih reakcijah, lahko pa hi bih ti snovi prisotni kot nečistoč v nekaterih drugih organskih topilih, vendar v tako nizkih koncentracijah, da jih je praktično nemogoče odkriti z metodami, s kakršnimi razpolagamo pri nas. Možno je, da je britanski laboratorij te snovi odkril v zelo nizkih koncentracijah," pravi Emil Nanut, ki v kranjski Savi že dobrih deset let zadolžen za ekologijo, kot diplomirani inženir kemijske tehnologije dobro spozna na tako zapletene stvari, kot so nevarni odpadki. Sava je predstavniku Greenpeacea omogočila tudi ogled destilacije odpadnih topil, vzel je kos desetilacijskega ostanka, ki so ga prav tako pregledali v britanskem laboratoriju. Ugotovili so veliko število organskih spojin, kar je pričakovano glede na izvor, t.j. destilacijo "white špirita", niso pa ugotovili prisotnosti tetrakloretena in heksaklor-butadiena, ki ju v svojem komentarju navaja predstavnik Greenpeacea in zato pravi, da destilacijskega ostanka ne bi smeli odlagali na komunalnem odlagališču. V Savi pravijo, da so lani, ko so uvedli postopek destilacije odpadnih topil, pridobili oceno Inštituta za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru. V oceni, ki temelji na vredno tenju vodnih izlužkov, je zapisano, da je destilacijski ostanek, v katerem prevladuje PVC, dopustno odlagati na urejeni deponiji komunal nih odpadkov. Stališče delovne skupine za odpadke pri GZS Svoje stališče je 6. decembra posredovala tudi delovna skupina za odpadke pri Gospodarski zbornici, ki je bila ustanovljena pred štirimi leti. poleg predstavnikov vseh in dustrijskih panog pa jo sestavljajo pa jo tudi slovenski strokovnjaki na področju ravnanja z odpadki. Prek komisije za okolje pri GZS sodeluje s komisijo za okolje pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu in z delovno skupino za industrijske odpadke v okviru Eureke. Delovna skupina ugotavlja, da je Sava skušala v Kolumbijo izvoziti 32 ton odpadkov iz proizvodnje umetnega usnja. V tovarni so jih zbirali in shranjevali do leta 1993, zaradi široke palete vrst umetnega usnja imajo ti odpadki izrazito heterogeno sestavo, kar onemogoča odvzem reprezentativnega vzorca. Zato so v Savi v izvozni dokument o sestavi odpadka zapisali vrednosti, izračunane na osnovi tehnološke dokumentacije. V Savi razpolovili količino nevarnih odpadkov V Savi letno nastane približno 110 ton nevarnih odpadkov, kar je več kot polovico manj kot pred petimi leti, ko jih je nastalo 250 ton, obseg proizvodnje pa se seveda stalno povečuje. Vpeljali so tudi reciklažo odpadnih topil in olj. Poleg 142 sodov "kolumbijskih" odpadkov, ki jih bodo zdaj sežgali v Franciji, imajo zdaj v Savi še 300 sodov nevarnih odpadkov, v vsakem je približno 200 kilogramov odpadkov. Nabirajo se v posebnem skladišču, kjer čakajo na izvoz oziroma predelavo doma, ko bo to možno. Emil Nanut pravi, da so pred letom in pol začeli s kvalitetnim in kvantitetnim pregledom vsakega soda odpadnih topil. Za sežig teh odpadkov smo se odločiti, ker vsebujejo nehalogena organska topila naftnega izvora in ne zaradi vsebnosti težkih kovin, pravi Sarin ekolog Emil Sanut. Uvedli pa so notranji sistem obdavčevanja odpadkov, zbrana sredstva pa so namenjena notranjemu ekološkemu skladu. Odpadki so glede na nevarnost in možnosti odstranjevanja razvrščeni v štiri skupine, sredstva pa uporabi j a jo za odstranjevanje odpad kov, spodbujajo njihovo uporabo in zavirajo nastanja odpadkov, saj je interni davek višji od stroškov za njihovo odstranjevanje. • M. Volčjak zbrala že več kot 80 tisoč certifikatov Gorenjski sklad 90-odstotno poln ^»300 Gorenjcev je svoje certifikate že zaupalo Gorenjskemu investicijskemu skladu, vredni *>5 milijarde tolarjev IZ decembra - Nič nismo zamudili, je prvo dražbo relacijskih delnic komentiral Matjaž Maček, direktor g ^njskega investicijskega sklada. Nacionalna finančna dni/ Mb ,VoJ'mi petimi skladi namreč na prvi dražbi ni sodelovala, P°>nbe pu ,„,„ nil prodajo delnic neregistriranih podjetij. VrV (j^.. Nacionalne finančne hv'.j 40 ic v zadnjem času 1>n ,>(*sctlah direktni jjjf {,ncta Valanta so zbrali že 14,rW,n<». ni Nil) )<• A getu (jO 'ijii,1' Vu''liiostnili papii |e\ ?< l',n),.!'S''a /a povečanje i.i/pi kt>y8a kapitala /.« M) odstot ''"lom,, i,., l<) mtli).ii(l 'Cv. kar jc najvišja motna vsota lazpisanega kapitala za posamezno družbo NFD jc po številu zbranih m itifikatov zdaj na drugem mestu, zbirali pa jih bodo še do 17. januarja, ko ho znano, katera družna jc bila pri zbiranju certifikatov najbolj uspešna Inglav, Atena ali Ml) Na začetku jc bila najuspešnejša Atena, zadnje tižne laz.iskavc pa kažejo, da se ljudje zdaj določajo prav /,i naše sklade, je na tiskovin konleteiK i dejal Valant, ki JC pie|>nčan, da se bodo zame odločilo tudi veliko tistih, ki bodo počakali do konca. Obrestuje sc nam dolgoročna usmeritev, saj nismo obljublja li po tisoč mark in pripravljali žrebanj, temveč smo se pokazali kot resna finančna institucija in rezultati nam to že potrjujejo, jc še dejal Valant. Na prvi dražbi privatizacijs kih delnic, ki jo je pripravil sklad za razvoj, NFD ni sodelovala, že ml vsega začetka ima pripombo, da ne bi smeli prodajati delnic neregistriranih podjetij. Pozitivno pa jc, da se jc prodaja začela, na prvi dražbi posel sicer ni bil velik, saj je bilo prodanih manj kot za 2,5 mihjaulc tolarjev privatiza eijskih delnic, kar predstavlja le odstotek razpisanega kapita la vseh investicijskih skladov, ki tnala 155 milijard tolarjev Na drugi dražbi, ki ho fehruar ja prihodnje leto, pa bo sodelovala vseh pet skladov NFD jc napovedal Valant. Gorenjski investicijski sklad jc napolnjen 90-odstotno, svoje certifikate v vrednosti 4,5 milijarde tolarjev mu je doslej zaupalo 17.300 Gorenjcev in Gorenjk, tako smo zdaj na Gorenjskem najbolj uspešen sklad, ie povedal direktor Mat jaž Maček. Prva dražba je pokazala, da skladi delnic niso preplačali, kar je znak dobrega gospodarjenja s certifikati, nič pa nismo zamudili, ker na njej nismo sodelovali, saj so bili naprodaj le prvi paketi gorejs-kih podjetij, tudi sicer pa name ravamo investirati po vsej Sloveniji, ne samo na Gorenjskem, jc dejal Maček. Na Gorenjskem jc bitka za certifikate trda, največji konkurenti (ioi enjskega investicijskega sklada so Triglav, Krona, Atena, pa tudi Kmečka in Krekova druž ba. • M.V. Sava Trade že nekaj let načrtno gradi svojo franšizing mrežo Savina tržnika leta Irena in Miloš Natlačen Brdo pri Kranju, 12. decembra • Savina prodajna organizacija Sava Trade je Ireno in Miloša Natlačena iz Postojne, lastnika trgovine "Mi oskrba", d.o.o.. razglasila za letošnjega tržnika leta. V Savi že nekaj let sistematično gradijo franšizing mrežo, po Sloveniji ima zdaj že devet takšnih sodelavcev. Irena in Miloš Natlačen sta s Savo Trade začela sodelovati leta 1992, izjemno uspešno, saj sta postala letošnja Savina tržnika leta. Franc Šeruga, direktor Save Trade pravi, daje šel letos ta naslov v resnično prave roke, saj sta Irena in Miloš znana po vestnem in predanem delu. Oba sta bila priznanja zelo vesela, Irena je dejala, da sta uspela z veliko truda, in da bosta tako delala tudi v prihodnje, Miloš pa, da je treba biti skromen in marljiv, resen in podjeten, pa gre. Sava Trade je franšizing mrežo začela graditi leta 1991, zdaj imajo po Sloveniji že devet pogodbenih sodelavcev, nameravajo pa imeti od 15 do 20 pogodbenih partnerjev, ki ko zasebniki prodajajo izdelke Save, pod njeno blagovno znamko in za svoj račun. Nove partnerje iščejo predvsem v goriški in celjski regiji. Ena od oblik spodbujanja kvalitete njihovega dela je tudi akcija "tržnik leta", ki ga izberejo glede na urejenost poslovnega prostora in celotnega poslovanja. Škofja Loka, 9. decembra • Franc Gazelj, bolj znan kot trgovina "Kmečki stroj", je v petih letih napravil občudovanja vreden podjetniški razvoj. Začel je —ll na Sv. Barbari, čez nekaj let odpri trgovino kmetijske mehanizacije um Goddttča in zdaj kar dve trgovino ■ Kidričevi 26 v Škofji Loki. Prva je namenjena prodaji kmetijske mehanizacije, drugo pa je odprl kot franšizing prodajalno celjske Kovin o-tehne, v njej je naprodaj vodovodna, toplovodna in električna instalacija, gospodinjski stroji, svetila, barve, laki ter različna železnina. Franc Gazeli je na Starem dvora kupil obstoječe prostore in jih preuredil v prodajani, tam pa ima zdaj sedež tudi njegovo podjetje "G F Kmečki stroj i" .V poslopju je 150 površinskih metrov trgovskega prostora in nekaj manj skladiščnega ter 150 površinskih metrov pisarniških prostorov. Naložba ga ie veljala približno 400 tisoč mark, s posojilom mu je pomagala SKB banka. Guzelj ima zaposlenih le 14 ljudi, v kratkem pa nameva zaposliti se štiri. Petkove otvoritve sc jc udeležil tudi Marjan Podobnik, trak pa je slovesno prerezala Guzeljeva žena Dragica. • M.V. Novi Cash&carry v Ljubljani Kot pravijo pri Mercatorju, so odprli prvi pravi Cash&carrv in največjo samopostrežno trgovino na debelo v Sloveniji. Ljubljana, 12. decembra - Mercator jc eno največjih slovenskih podjetij, ima široko trgovsko filozofijo, ki jo skuša čimbolj dosledno izvajati, izgraditi celotno moderno informatizacijo, poslovati s premičnimi zabojniki, tn pa je ie projekt Cash&carrv, rrosBtična trgovina, ki pri nas se ni prav uveljavljena. Še najbolj pa se uveljavlja v kombinaciji s diskontno prodajo. Kupci so trgovci na debelo in drobno, gostinci in vsi, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi. Pogoj za vstop v Mercatorjev Cash&carrv je kartica. Cena blaga je samo ena (v drugih trgovinah sta dve) in sicer grosistična, pa še ta je znižana. Novi Cash&carrv na Slovenčevi cesti bo imel (v celoti namreč še ni zgrajen in izpolnjen) 7000 prodajnih in 4000 kvadratnih metrov parkirnih površin, število artiklov je ogromno, čez 18 tisoč jih je. Dosegajo dobro obračanje zalog (v triindvajsetih dneh se obrne celotno skladišče). Na razpolago bo več kot 70 blagovnih skupin, 1200 dobaviteljev pa bo skrbelo za kakovost živil, pijač, defikates, galanterije, tekstila, šolskih potrebščin... Predvidevajo, da si bo nakupovalno kartico priskrbelo vsaj 6000 trgovcev in ostalih dobaviteljev. CashAcarry je po naravi grosistična storitev. Obstajata dve vrsti le-te, ena je popolna, s tem blago pride do kupca. CashAcarrv pa je delna grosistična storitev, kupec pride v trgovino, si sam izbere blago in dobi popust za "delo", ki ga je s tem opravil sam. Gradnja objekta je potekala od letošnjega septembra, otvoritev ho tako že po treh mesecih. Pri Mcrcatorju se lahko pohvalijo tudi s tem, da so zmanjšali število zaposlenih, a ne na račun odpuščanja delavcev, šlo jc za prekvalificiranje in dodatno izobraževanje Mercator je skratka pripravljen na trgovske "spopade" na našem tržišču. • S. Vidle POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Opel Astra 1.8 16V Sport VPRAŠANJE BARVE Pri Oplu imajo vsako jesen prijetno in hkrati odgovorno opravilo: avtomobilski krst prihajajočega letnika. Letos so osmim izvedbam hišne uspešnice modela astra dodali še deveto, v običajnih karoserijskih izvedbah, s povsem novim motorjem in s športnimi dodatki, ki se seveda skrivajo pod oznako sport. Uspešnost modela astra se je potrdila že ob začetku prodaje pred nekaj več kot tremi leti m s stalnim izpopolnjevanjem avtomobil ostaja aktualen tudi v časih, ko je borba za tržno pogačo prav v tem segmentu najhujša. Zakaj astra šport? Menim, da zato, da bi se s športno navdahnjenim avtomobilom lahko vozili tudi tisti,ki si ne morejo omisliti čisto pravega športnika astre GSi ali pa se jim tovrsten "šport" vseeno zdi malce prehud in se zato odločijo za blažjo različico. V podkrepitev: Pri Oplu naredijo tudi petvratno in kombijevsko različico astre šport, ne glede na to, pa so vse izvedbe po novem doživele rahle oblikovne spremembe. Po vrsti: spredaj je nova maska hladilnika z večjim Oplovim logotipom, pod dodatkom sport pa še bočne letve s sramežljivo oznako sport, lahka platišča, v sprednji odbijač vgrajene meglenke in odsevna plastika med zadnjimi lučmi, slednje samo pri trivrat-ni karoserijski izvedbi. Barva testnega avtomobila je bila tokrat ananasovo rumena, kar je dobro tako zaradi splošne všečnosti in v te barve usmerjenih modnih trendov kot tudi zaradi dobre opaznosti na cesti, pod sodobne trende in poudarjanje športnega duha pa štejem tudi na zadnji del strehe nameščeno radijsko anteno. Notranja podoba astre šport je zelo okusna in uporabna mešanica športnosti in uporabnosti. Ob Že rahlo dolgočasni, vendar dobro založeni armaturni plošči vozniku lajša delo potovalni računalnik in soliden paket ostale opreme, v katerem pa ni elektrike za pogon stranskih stekel. Prostora je v astri dovolj tudi za nekoliko daljša kolena, prednja sedeža pa sta s školjkasto obliko narejena predvsem za tiste, ki nimajo težav s hrbtenico. V prtljažnem delu sledi o športnosti ni več. Prostora za tovor je v osnovi 360 litrov, povečljiv pa je na 1200 litrov, kar je za manjšo družino povsem dovolj. HVALIMO: oblika - športni dodatki - zmogljivosti; GRAJAMO: volanskl obroč - hrupen motor Edino, kar je pri astri sport res povsem novo, je 1,8-litrski Stirivalinik iz Oplove generacije ECOTEC, Motor, ki je po svoji zasnovi ekološko prijazen, v isti sapi pa hoče biti zmogljiv in ekonomičen ima tudi nekaj športnih ambicij. S 115 konjskimi močmi in dobrim navorom končna hitrost po tovarniških obljubah doseže 200 kilometrov Zadek: kompakten in atraktiven. VMMI mTdo.o. MOBILNA TELEFONIJA Največji uradni prodajalec za mobitel Pe KRANJ C064/225 061 -imsw od 16. do 30. decembra od 10. do 20. ure na Gospodarskem razstavišču Ugodne nakupe v pravljičnem novoletno - božičnem vzdušju vam bo popestril bogat zabavni program za odrasle in najmlajše. Vsak dan razen zadnji don sejma so ob 18 uri na sporedu promocijski koncerti znanih skupin in kantavtorjev V Deželi igrač lahko najmlajii preživijo prijetne urice v igralnicah in ustvarjalnih delavnicah Vsak dan ob 17 uri pa si lahko ogledajo novo igrico, gledališko, glasbeno ali lutkovno predstavo, v kateri nastopajo njihovi junaki Vstopnica velja samo 100 tolarjev, za otroke do 14 leta in za upokojence pa je vstop brezplačen. S Slovenskimi železnicami se lahko na sejem tudi pripeljete ceneje I Z Veselim decembrom vam voščimo srečno novo leto! il LJUBLJANSKI SEJEM Opel astra 1.8 16V: športnik brez rodovnika. na uro, in pospešek do 100 kilometrov na uro v manj kot 10 sekundah. Vozniki, ki imajo nekoliko več volje za hitro vožnjo v ovinke bodo to s Eridom izkoristili, saj avtomo-il zelo dobro leži na cesti, trdo odzivanje na cestne grbione pa je tudi dokaj očitno. Zato bodo s to astro imeli največ veselja tisti vozniki, ki od avtomobila hočejo malce več. Za takšne je astra sport 1.8 16V sport narejena ravno s pravšnjo mero okusa. • M. Gregorič, slike Lea Jeras CENA do registracije: 34.866 DEM (Avtotehna VIS, LJubljana) TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kupo s tremi vrati In spredaj nameščenim motorjem. Motor, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, 1798 ccm 85 KWf115 KM, 16 ventilov, tristezni urav-navani katalizator, pet-stopenjski ročni menjalnik. Dimenzije: d.4051 mm, š. 1696 mm, v. 1379 mm. Najvišja hitrost: 200 km/h (tovarna), 196 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,01 7,71 9,5 I neosvlnčenega 95 okt. bencina na 100 km. poraba na testu: 9,6 I. Motor: najnovejše iz Opla. 064/223*111 \mi GLAS Podjetje obrtnih storitev USLUGA 64000 Kranj, Gasilska 5 Tel./fax:064/311-216 Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da od 19. decembra 1994 dalje poslujemo na Gasilski 5 v Stražišču (Bivši prostori Sloga Kranj) « JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto IZVAŽANJE PROIZVODOV -VODENJE SKUPINE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje. - visoka strokovna izobrazba ekonomske smen - nad 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - aktivno znanje enega tujega jezika In pasivno znanje drugega tujega jezika - zaželen izpit za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev m opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: JELOVICA U, škofja Loka. Kidnčeva 58, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o Izbiri obvestili najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa o Izbiri. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/6130, int 236. MEŠETAR Dobra ponudba kmetijskih pridelkov Na 11. rednem avkcijskem borznem sestanku Splošne Kmetijske Avkcijske in Borzne Družbe je bila ponudba pridelkov za ta letni čas precej pestra, saj so zastopani skoraj vsi artikli, zanimivo pa je, da ni ponudbe jabolk in krompirja. Na borznem sestanku so bili sklenjeni trije posli in sicer za 2 toni hrušk, 100 kilogramov peteršilja, in vsa količina ponujenega zelja, za katerega je povpraševanje nasploh precej veliko. Odkupne cene živine se umirjajo Odkupne cene živine so se po zadnjem povišanju nekoliko umirile, saj gre meso po podražitvah nekoliko slabše v prodajo, pa tudi klavnice so zaradi pomanjkanja živine v precejšnjih težavah. Najbolj očitno je pomanjkanje telet, ponekod po Sloveniji pa primanjkuje tudi prašičev. V Mercatorjevih klavnicah za kilogram mesa bikov, telic m juncev glede na ocenjevalni razred plačajo od 256,6,41 do 491,40 tolarja, za bike in vole od 205,12 do 393,16 tolarja za krave pa od 153,84 do 294,87 tolarja za kilogram mesa. Kakšna so naša poslovna darila? Ljubljana, decembra • Pri poslovanju, pri stikih z raznimi poslovnimi partnerji, ki nas obiščejo pri nas ali pa pridemo v stik z njimi v tujini, je treba pomisliti tudi na medsebojno obdarovanje. To včasih ni tako enostavno, kot se sliši. Majda, dajte mi tisto iz omare. To je naslov knjige, ki je te dni izšla pn založbi ETHNO. Govori o kulturi poslovnih, Promocijskih in protokolarnih daril. Napisal jo je etnolog dr. anez Bogataj in jo na malce ciničen način predstavil zbranim v dvorani Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani. Postavlja se vprašanje, ali so bila darila - izbira, način predajanja in razumevanja, razvoj poslovnih navad vedno upravičena. Vemo, da ima Slovenija bogato etnološko preteklost in tako naj bi upodabljala tudi darila, ki naj bi Eoslovne partnerje spominjala na posebnosti slovenske dežele »arila morajo najti svojo posebno obliko, ki bi bila ustvarjalna in bi del slovenske dediščine ponesla v svet. Pomemben je tudi, kot meni Janez Bogataj, osebnejši odnos do daril. Založba ETHNO na slovenskem trgu ni dolgo navzoča in ta knjiga pomeni pravzaprav njen prodor na trg. Namenjena pa je poslovnežem, direktorjem, vsem, ki želijo tudi na področju obdarovanja dosegati izvirnost. • š. Vidic Posojila za nakup delnic Kranj, 12. decembra - Gorenjska banka je novembra uvedla posojila za nakup lastninskih deležev v podjetju. Nova dolgoročna posojila so namenjena financiranju nakupa delnic podjetij, ki sc lastninijo z notranjim odkupom ah so v javni Erodaji. Namenjena so občanom, ki sodelujejo z Gorenjsko anko, višina jc odvisna od njegove kreditne sposobnosti, najdaljša doba odplačevanja je deset let. Posojilo lahko zavarujete s poroki, pri zavarovalnici ali z zastavo nepremičnin, premičnin in vrednostnih papirjev. Obrestna mera je H - d° 15-odstotna, odvisna je od zavarovanja in odplačilne dobe. Vtco odobritvijo posojil za nakup delnic določenega podjetja ban** opravi analizo njegovega lastninskega preoblikovanja. JAVNI POZIV Na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi AGRARNIH SKUPNOSTI ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, upravičenci JAVNO POZIVAJO prejšnje člane, pravne naslednike, agrarne skupnosti Dražgoše in Selca, da pnstopijo k ponovni organiziranosti agrarne skupnosti. Agrarna skupnost Dražgose in Selca je ponovno vzpostavljena na podlagi sklenjenega sporazuma upravičencev o vzpostavitvi agrarne skupnosti. Izrazi volje k pristopu je podpis izjave, ki je na voljo do 18 12. 1994 pn upravičencih spodaj navedenih Dražgosa, 9. 12. 1994 Upravičenci: Ludvik Jelene Leopold Marenk Miha Habjan m. MERCATOR - SORA Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o., Žiri zaposli uVl.tvci /a opravljan)« dol VODENJA PROIZVODNJE V ENOTI MIZARSTVO Pogoji: - najmanj srednješolska izobrazba (V, stopnja) ustrezne smen Od kandidata pričakujemo poleg poznavanja stroke J£ sposobnosti teamskega dela tudi vodstvene in organizacijske sposobnosti. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj oddajo vloge in se po možnosti v zadrugi osebno oglasijo najkasneje do vključno srede, 21. 12 1904. Mercator - Sore tiri VREME Danes bo še sončno za jutri pa nam vremenoslovco napovedujejo poslabšanje vremena s popoldanskimi padavinami. LUNINE SPREMEMBE Ker je v petek prvi krajec nastopil ob 22.06., bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Vas Kokra, katere razglednico smo objavili na tem mestu prejšnji torek, leži med Preddvorom in Jezerskim, v dolini istoimenske reke, ki nato priteče tudi skozi Kranj. Za vas Kokro je značilna predvsem njena dolžina, saj moramo od enega do drugega konca vas premagati kar 11 kilometrov. Na stari razglednici, ki smo jo tokrat objavili je bil videti spodnji del vasi 'n tudi nekatere stavbe, ki so bile med drugo sv. vojno požgane. Med prispelimi odgovori je bila kar večina pravilnih, izžrebali pa »mo jih p«t. ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev, to so: 1. Nada Begelj, Tupaliče 1, Preddvor; 2. Ivanka Šuštar, Tavčarjeva 17, Jesenice; 3. Špela Vavpot, Britof 131, Kranj; 4. Tone Bakovnik, Kranj; 5. Jože Rezman, Kokra 19, Zg. Jezersko. Čestitamo! Danes pa objavljamo spet precej staro razglednico, žal se datuma ne vidi, na kateri pa je del znanega gorenjskega mesta, le za kateri del gre, nam ni znano. Morda ve kdo od vas? Odgovore nam pošljite do petka, 16. decembra, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Tudi med temi odgovori bomo izžrebali pet, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Novo od Romane Krajnčan za otroke Otrokom je tudi v glasbi treba pustiti otroštvo Kranj, 13. decembra - Romana Krajnčan, velika prijateljica otrok, je te dni skupaj z založbo Mladinska knjiga oziroma revijo Ciciban pripravila novo glasbeno presenečenje za najmlajše: kaseto z dvanajstimi simpatičnimi skladbicami, ki iih prepeva skupaj z otroškim zborčkom RTV Slovenija. Caseta je že v prodaji, Romana pa je v prazničnem decembru dobesedno razprodana z nastopi, na katerih predstavlja tudi novo kaseto z naslovom Romana in Cic. To je že tvoja peta kaseta za otroke, pa prva v založbi Cicibana. Kako je prišlo do sodelovanja z otroško revijo? "Od septembra v Cicibanu urejam glasbene strani. Da se poskusim tudi po tej plati, je bil zame velik izziv. Kaže, da so pri Cicibanu z mojim delom zadovoljni, zato so tudi podprli zamisel, da bi pesmi, ki so že bile ali pa še bodo objavljene v reviji, izdali na kaseti. Spomladi bodo verjetno izšle tudi na CD plošči, tedaj naj bi izšla tudi knjižica z notami in besedili, ki bo, upam, dobrodošlo pomagalo za otroške zborčke. Kako kaseto sama ocenjuješ? "Zelo sem zadovoljna, mislim, da nam je lepo uspela. Besedila so simpatična, glasbo je v glavnem spet napisal mož Lojze, prek katerega sem uspela dobiti tudi najboljše slovenske studijske glasbenike. Igrajo samo na žive inštrumente, ki dajejo pristen zvok. Zelo sem ponosna tudi na zborček RTV Slovenija, s katerim sem p vič sodelovala. V njem so si mi izbrani otroški glasovi, temp ir-amentni otroci, ki se hitro uči o, skratka, z njimi je bil pra /i užitek snemati." Na kaseti je dvanajst skladbic; katera je tebi najljubša? "Težko hi sc odločila. Vsaka po svoje jc zanimiva, drugačna, i/ vseh pa veje veselje, optimizem, pa naj gre za Cici himno, ki jo bomo poslej prepevali na vseh Cicibanovih Žunh, ali za Vsevedo sosedo, v kateri nastopa tudi igralka Mila Kačičc-va, ali katero drugo. " Kako je peti otrokom? "Med otroki mi je zelo lepo. Odrasli so nekoliko zadrgnjeni, otroci pa sc povsem sprostijo. Za svoje poslanstvo sem redko skoraj zakaj, hvaležna. Čutim, da me otroci sprejemajo, da jim prinašam veselje, da so potem bogatejši. Pojem vedno v živo, v petju se še vedno izpopolnjujem. Profesorici Sabiri Hajdarevič sem za pomoč nadvse hvaležna." Med decembrskimi nastopi si Gorenjsko omenila le trikrat. Tudi zate velja, da jc težko biti prerok v lastni deželi? "Na Gorenjskem res bolj nastopam, v šole me ne vabijo. Ne vem, saj me otroci dobro poznajo. Odziv v Vrtiljaku na kranjskem radiu je velik, dobim veliko prisrčnih risbic, pisem. Vse spravljam. Torej bom lahko šla na zbirateljski izlet z Gorenjskim glasom..." Kje in kako boš praznovala novo leto? "Vsekakor bom z družino, kje, pa še ne vem. Praznovanja se že vsi veselimo, saj se bomo do konca leta bolj malo videli. Sama imam ta mesec po dva ali celo tri nastope na dan, Kristjan s čelisti pripravlja božični koncert, mož Lojze ima tudi polne roke dela v orkestru. Te dni hodimo naokrog vsak s svojo sliko." * H. Jelovčan Do brezskrbnih in ulivaških upokojenskih dni me - če zdravje da loči ie mah več kot pet petkov. Mladi nismo, xtan pa no . ja; Starost je pOZnO relativna zadeva, ki je - verjeli ali ne poslala predmet Polemik tudi po volilnih izidih V resnici sploh ne predmet polemik, ampak prej predmet spakovanja nekaterih, ki \o ob visokem odstotku glasov, ki so lih dobile upokojenske stranke ali neodvisni upokojenci, zav-pdi "Kaj pa sploh hočejo \% Upokojenski senilne startne "' lako nekako Morda lud] uKlujeno in v celofan ravtto, a v resnici natančno to: začeli so Vrtati, od kod Desu.su alt kako Sr le upokojenci p<> mestih n,i>nttjeio, toliko BUUOV? Kdo *o pravzaprav? In prtih do Zaključka, dn so v teh strankah ■Jj prikriti slan rdečkarji, ki Ijm pamet peia in ki s svojimi lrt' nikakor niso zmotni parti c,pirati v tako odgovorni funk C'P. kot to občifltki sseli Vsaj ne, kolikor drugi stranke, *' nimajo toliko starih in delnih! Č «* in to brali v kakim "Hahnt rubriki ogabnega caj-rnRa izpod peresa kakinrga nadutega smrkavca, nam še v m«r ne bi bdo lako pa se )e uP'>kojenskega uspeha v volil nrm sistemu lotil kar ugledni Pisec uglednega Časopisa las ,urirdečka>)i se vračajo ka li> Pod prvič: ta te straine "hčinske tvett sploh m treba al Posebne pameti, če jo je sploh kaj treba' la občinska {kt}nomija, ki se nam zdi nekaj ako u.rlr ! ,n f,,u hnega, ne ° nič drugega kot eno čisto navadno gospodinjstvo: če imamo denar, bomo jedli pečenko, če ne, je pa ne bomo. če bomo oleli davkoplačevalce za ceste in telefone in mostove, bodo stali, če ne, se pa ves občinski svet na vsaki seji na glavi lahko guma, pa ne bo nič! Afne bodo lahko guncali It s kakšnim spet novim preimenovanjem ulu leda; se bo občinski svet, sestavljen iz mnoštva ideologij, do smrti spri. Ampak od preimenovan odpadlo le po treh sejah, naslednja runda se bo naveličala čez pol leta, nazadnje pa bo tako kot v sedanjih skupšči-nah, ko so predsedniki zborov kot kure letali po domovih, da so na sejo privlekli manjkajoče. Pod tretjič: če se ozremo na nekatere mladeniče, ki smo jih bih izvolili v vseh demokratičnih volitvah do zdaj, nikakor ne kale, da so vsi poosebljeni modrijani. Kes je lepo, da Imamo razmeroma tako mlade Tema tedna Oprostite, da sem še živ Še ena slovenska posebnost: v modi so poniglava namigovanja in spakovanja, da upokojenci v občinskih svetih nimajo kaj iskati. Bomo videli, kaj bo storila ta mladost, ki bo napolnila občinske svete... ja ulic ni nobene koristi - ne kruha m ne napredka Pod drugič gremo stavit, da se bo mladina, ki je zdaj izvoljena v občinske svete od svojih strank, no treh, itirih sejah svoje funkcije naveličala m je na občino ie za povohat ne bo več! Ko bo videla, da to nič ne hasne m da je vse skupaj en velik nič, saj o vsem itak odloča lupan. Nekaj jih bo funkcionarje, poslance, mims tre, ampak marsikomu hodi ravno mladostna neizkuienost v napoto Ves svet bi z eno llico pojedli tn z eno roko objeli in čez most skakali, kjer je most. I o /e vse lepo m prav, le v politiki se zalelavost tal ne obnese. V tem smislu te kar kurja polt spreleti, Če postaviš kakšnega natrga ministrčka ali poslančka, ki tolče obupno angleičino ob rame kakinega starejšega uglednega tujega ministra! če imamo mlado demokracijo, sploh ni nujno, da bi bili tako odpuščajoči in razumevajoči, da bi volili samo mladino, češ, saj bodo ratali! Seveda bodo ratali, ampak do tedaj bo preteklo še pa še Save, naš standard in blagostanje pa adiio! Pod četrtič: če so bili upokojenci izvoljeni, so pač bili! Vsak ima pravico kandidirati in čemu ne bi imel pravice, da bi bil tudi izvoljen? Na mladih svet stoji, ampak marsikatera sivolasa glava da v koš en cel ograbek kakšnih mladih ministrov ali drlavnih funkcionarjev, naj imajo še tako modre oči. Priletni gospodje na teh tleh imajo za DOVrh vsega samo penzione pa kakšen vikendek, mladi pa v trku za kakšnim eksistenčnim priboljikom mimogrede izkoristijo oblastne privilegije Ponavadi na moč neumno m nespretno, da narod pri priči pogrunta Saj ■ ie krasti je treba znati! Po taki logiki, da tastari na volitvah nimajo kaj iskati, ker jim pamet peša, bi moral ameriiki Clinton napravili odločno čistko v svoji adminis traciji. Pa ie ne in kar naprej ima v ozadju ene sitne sivolase sedemdesetletnike, ki v resnici vodijo ameriško politiko Po naii poniglavi logiki pa bi morali vsi upokojenci, ki bodo prišli v občinski svet, pozdraviti lupana: "Ah oprostile mi, da sem bil izvoljen in ie bolj ponilno prosim odpuščanja, ker sem starina stara sploh še liv!" • I). Sidrj Z VLAKOM NA SEJEM "VESELI DECEMBER" Slovenske železnice so za vse obiskovalce sejma "Veseli december", ki bo do 30. decembra v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, pripravile posebno ugodnosL Obiskovalci, ki bodo na ogled sejma pripotovali z vlakom, bodo imeli pri nakupu povratne vozovnice 40 odstotkov popusta. Do popusta bodo upravičeni, če bodo ob vrnitvi pokazali vstopnico za sejem. Popust velja za 1. in 2. razred vseh vrst vlakov, razen InterCitv Zelene vlake in vlake EuroCitv. Za skupinska potovanja otrok in mladine od 15. do 26. leta starosti ter za upokojence in osebe, starejše od 60 let, pa velja 50 odstotkov popusta. nirinF "G,D0R" obrtno podjetje HlUUf Gorenja vas p.o. v stečaju gorenja vas Gorenja vas 81 Na podlagi sklepa stečajnega senata Temeljnega sodišča v Kranju, opr. štev. St 15/94 OBJAVLJA PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB za naslednja motorna vozila: zap. št. nazvi mot. vozila leto izdelave 1. LADA 1300 Karavan 1988 2. TAM 170 T 14 K 1981 3. JUGO 55 SKALA - POLY 1989 4. Viličar LITOSTROJ 2000 kg 1975 izklicna cena 170.500.-235.500.-186.800.-219.200.- Vozila so v voznem stanju. Ponudnik mora vplačati 10 % varščine od izklicne cene na žiro račun štev.: 51510-690-90532 v korist GIDOR Gorenja vas v stečaju z oznako: "varščina za javno dražbo", najkasneje do roka za oddajo ponudbe, ali jo vplačati na blagajni podjetja. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa jo brez obresti vrnili. Motorna vozila so naprodaj po sistemu "VIDENO - KUPLJENO". Pisna ponudba mora obsegati: naziv vozila in ponujena cena. Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi v poltedniku "GORENJSKI GLAS". Najugodnejši ponudnik bo izbran v 2 dneh po roku za zbiranje ponudb in sicer tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno. Ponudbe morajo biti poslane priporočeno na navedeni naslov z oznako "Ponudba za vozilo" ali oddane na sedežu podjetja. Kupljeno vozilo mora kupec plačati pred prevzemom, vendar najkasneje v petih dneh po roku za zbiranje ponudb. Če kupec ne plača in ne prevzame vozila, plačana varščina ostane prodajalcu. Prometni davek na izlicitirano ceno plača kupec. Vse informacije in ogled vozil je mogoč na sedežu podjetja zadnji dan za oddajo ponudb ali po telefonu: 064/681 -666. "Kolovrat domačih viž", vsako nedeljo ob 14.25 uri na Radiu Tržič. Pokrovitelj nedeljske oddaje 11. decembra je bila trgovina "KLEVI", d.o.o., Kranj - trgovina, storitve, frizerska galanterija in oprema - Seljakovo naselje 29, tel. 064/312-455. Direktor podjetja Klevišar Božidar Darko je za vas pripravil 3 (tri) bogate nagrade. V kupone vpišite pravilen odgovor - in ime ansambla, ki ga želite v nedeljo slišati. Nagradno vprašanje: Koliko je povprečna debelina našega lasu? Odgovor: Ime in priimek: Podjetje Klevi, d.o.o., Kranj, Gorenjski glas in Radio Tržič, vam želijo veliko sreče pri žrebanju in veliko užitkov ob poslušanju oddaje Kolovrat domačih viž na Radiu Tržič. (HoCDoCDo K^ /<■ pi vo leto zbrali dcnai za luči nad celotnim trgom DrUfO IstO smo okrasitev dopolnili / okiaski nad vrati, postavili tudi neka) drevesc. Danes lahko mirno zatrdimo, da ideja za okrasitev Mestnega trga izvira prav iz. zgledov iz Sprnlnjeg« trga. le tla se tam uporabljajo občinska sredst va, okra' itev pa preko I ur is tienev." društva izvajajo profesionalci. Obratno pa velja za javno razsvetljavo: ob letošnji stoti obletnici prve javne razsvetljave v Sloveniji, so obnovili razsvetljavo Mestnega trga, na Spodnji trg, od koder je pravzaprav električna energija prišla, pa so pri tem pozabili. Tudi v tem primeru smo možje na Lontrgu staknili glave in se dogovorili, da moramo razsvetljavo urediti v istem stilu kot na Plac. Na občini smo uspeli s prošnjo, da krijejo vsaj stroške materiala (odobrili so nam nekaj čez 10.000 mark), celotno napeljavo pa smo izvedli sami. Kar več kot 1300 prostovoljnih ur JC bilo potrebnih za kopanje, vrtanje in vleko kablov po podstrehah hiš ob Spodjem trgu, precej pa smo prihranili tudi pri posameznih lučeh. Namesto $0 tisočakov za luč, smo našli izdelovalca za 15 tisočakov, dvomesečni trud (vse popoldneve in sobote) pa je omogočil, da so v drugem tednu decembra zagorele tudi naše luči. Vse omenjeno pa še ni vse, kar smo prebivalci Lontrga napravili. Sam sem skupaj z Rudijem linžgarjem ključar podružnične cerkve na "V » pnmerjavi s Placom se L' '"iitiiMi pozna, da so tu v 'Hlstolkih dom domačini, ncka- Spodnjem trgu, in ugotovili smo, da je opeka na strehi cerkve že bolj podobna krhkemu papirju, kot pravi strešni zaščiti. Zato smo se s sredstvi prebivalcev Lontrga, dveh glavnih pokroviteljev Seširja in Bistre, cerkve, občinskih sredstev ter pomoči in prisj>evkov vseh, ki imajo tod trgovine, obrt ali gostinske lokale, lotili tudi obnove ostrešja (nove late) ter prekrivanja z novo kritino. Ko smo napeljevali novo javno razsvetljavo, smo dva reflektorja obrnili tudi na zvonik, tako da je tudi naša cerkev ponoči razsvetljena. Med 17. in 18 decembrom bo vsa gospodinjstva na Spodnjem trgu (podobno kot lani, ko je bilo to prvič) obiskal Božiček s spremstvom, obdaril vse starejše, in tiste bolj osamljene, ter seve tla otroke Ljudje so tudi zelo navdušeni nad idejo, da bi na trgu tudi silvestrovali, kar že tudi pripravljamo. Postavili bomo še več dreves in z lučkami osvetlili nekatera, ki tu rastejo, pomislili pa smo tudi na neprijetnosti s petar- dami, in sklenili, da organiziramo "patrolo" mladih, ki bodo poskrbeli za to, da ne bo tovrstnih nevšečnosti. Vse doseženo pa nas je spodbudilo, da se organiziramo tudi za v prihodnje. Ravnokar se organizira Klub Lontrg, ki si je za svoj simbol in prepoznavni znak tega trga izbral podobo šterne, ki se je ohranila blizu cerkve. Doslej imamo 17 ustanovnih članov, in predlagamo, da bi se vsaj enkrat na mesec sestali v "Prajerci" in pogovorili o tem, kaj lahko za Lontrg še napravimo. Radi bi svoj trg ozelenili s cvetličnimi koriti, vrnili cvetje na vsa okna, predvsem pa, kako bi pospešili, da bi se Lontrg rešil svoje največje nadloge: prometa. Malo za šalo in še bolj zares smo razmišljali o tem, da bodo naše kandidatke (sicer štirih različnih strank) za občinski svet - mi jim sedaj nc glede na rezultate volitev pravimo "svetnice" - enkrat na mesec postavili držeč se za roko prek ceste, in s to zaport) Opozorili na naš problem. Resnično nujno je, da bi vsaj tranzit za v Poljansko dolino čimprej našel pot po obvoznici mimo nas." • Š. Žargi Vse kaže na to, da bodo tudi v Gorenji vasi morali svoj Dom Partizana odkupiti od lastnika, za katerega še niso nikdar slišali Občina Gorenja vas - Poljane: občina v "šupi"? odobno kot v Škofji Loki, kjer so morali za knjižnico odkupiti nekdanj sokolski dom, se utegne zgoditi tudi v Gorenji vasi. V tem domu bi radi razširil vrtec, bil pa naj bi tudi sedež nove občine. Kar na dveh točkah so v Gorenji vasi trčili ob lastništvo Doma Partizana: ko so razmišljali o tem, da bi v izpraznjenih prostorih, ki jih je do nedavnega zasedala banka uredili dodatne prostore za vrtec, ter ko iščejo prostore, v katerih bo delovala nova občina. Za vsak večji gradbeni poseg je namreč potrebno dokazilo o lastništvu, v zemljiški knjigi pa je vpisana kot lastnik Zveza Partizana Slovenije. Prvotni sokolski dom se je v Gorenji vasi udarniško precej dozidal in vprašanje je, kako si bo tudi to prilastila Športna unija. Zgodovina Doma Partizan Gorenja vas, po besedah sedanjega predsednika Društva Partizan Gorenja vas Ivana PetrovčiČa, sega v daljno leto 1921, ko je bilo v Gorenji vasi ustanovljeno društvo Sokol, in si je kot svojo prvo nalogo zastavilo prav graditev svojega doma. Izgrajen je bil dve leti pozneje in pomenil začetek izredno široke telovadne in kulturne dejavnosti. Samo podatek, ki smo ga prebrali v kroniki, da so letno uprizorili 6 do 7 iger ter oblikovali telovadno vrsto, ki je nastopala na vseh pomembnejših zletih in prireditvah, dovolj zgovorno priča o tam, kaj je ta dom pomenil za to okolje. Po vojni, v kateri je bil dom precej poškodovan, so sledila leta obnove in v Gorenji vasi so se odločili, da ga z dozidavo občutno razširijo. Prvotno zamisel, da to ostane dom kulture in telovadbe, poleg tega pa še nekakšen zadružni dom, ni bila uresničena, saj je bil dom v letu 1953, ko je bil dokončno obnovljen, dodeljen telesnovzgojnemu društvu Partizan, ki ga upravlja še danes. "Veliko se je v teh letih, odkar obstaja Partizan Gorenja vas, spremenilo. Spreminjale so se oblike dela, spreminjala se je dejavnost, izbrani so bili drugačni športi, s katerimi se ljudje želijo ukvarjati. Namesto telovadbe se danes v naših sekcijah člani ukvarjajo s košarko, balinanjem in tenisom, za rekreacijo pa se igra tudi mali nogomet, hokej in badminton. Po izgradnji telovadnice pri šoli, so se športne aktivnosti preselile v šolo", pravi Ivan Petrovčič. "Le nekaj je več ali manj ostalo nespremenjeno: vsa ta leta se moramo, kot nekdaj, ko so bili odvisni le od svojega dela, pri financah znajti skorajda povsem sami. Ogromni kolos doma ne služi več prvotnemu namenu, zato ga deloma oddajamo, v njem pa prirejamo tudi nekatere družabne prireditve, s katerimi pridobivamo denar za vzdrževanje. Kulturnega društva, ki bi lahko v dvorani prirejalo svoje uprizoritve, v Gorenji vasi Žal nimamo. Nad vzdrževanjem bedi izvršni odbor Društva Partizan, ki si prizadeva, da dom ne bi propadel. Lani smo uspeli zamenjati celotno strešno kri tino, kar je bil pogoj, da ga čas resneje ne načne. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da do pred nekaj Občinska šupa Gorenja vas dnevi, ko se je postavilo vprašanje lastništva, za obstoj Športne unije Slovenije sploh nismo vedeli. Vprašanje nujne razširitve vrtca še za eno skupino otrok ter ureditve prostorov za novonastalo občino, je sprožilo vprašanje dovoljenj in s tem lastništva. Pa se po 40 letih pojavi organizacija, ki ni nikdar ničesar prispevala, ali pomagala, in trdi, da je lastnik. Če se je v Škofji Loki moralo izteči z odkupom, pri čemer je treba priznati, da v tamkajšnji dom ni nihče vlagal, pa bomo v Gorenji vasi, kjer je dom živ in vzdrževan, zahtevali poravnavo računov. Morda se celo odločimo, da je pametneje izgraditi povsem nov vrtec, zagotovo pa se nova občina ne bo naselila v šupo ob parkirišču, ki je edina še v lasti krajevne skupnosti, torej tudi nove občine. Noben kvazi lastnik ne bo izničeval našega dela!" Š. Žargi Bo denar od odkupa škofjeloškega Partizana vsaj pametno naložen? Na Trati športni park udi s sredstvi Športne unije za odkupa Doma Partizana Škofji Loki naj bi na Trati uresničili dolgoletno željo i dolg, da izgradijo odprte in pokrite športne objekte. i Še iz sedemdesetih let, ko Je tedanja še skupna Krajevna skupnost Škofla Loka razpisala krajevni samoprispevek, izvira dolg do Trate, ki so Ji bili tedaj obljubljeni športni objekti pa je denarja ostalo le za nakup zemUišč v ta namen. Novi rok. tokrat za Izpolnitev občinskih obljub, začne teči prihodnje leto, zato so v krajevni skupnosti Trata že začeli z resnimi pripravami v nadaljevanju telovadnic šole nameravajo izgraditi športno dvorano s tribunami, med To je legalizirana kraja! Srečko Erznožnik, pomočnik sekretarja za družbeni razvoj Občine Škofja Loka: "Zaplete okrog lastništva domov Partizana je v bistvu povzročil sklep Ustavnega sodišča Slovenije, ki je razsodilo, da so lahko denacionali-zacijski upravičenci tudi društva. Sklep sam po sebi je povsem logičen, bolj čudna jc sedaj praksa, ko se kot upravičenci javljajo tudi tisti, za katere še ni nihče slišal. Ko smo preverjali denacionaliza-cijski zahtevek Športne unije Slovenije v primeru doma Partizan v Škofji Loki, smo morali ugotoviti, da je žal pravnoformalno utemeljen, Čeprav po zelo čudnih poteh: v letu 1945 jc bilo premoženje dotedanjih domov Sokola Podržavljeno in vpisano na i/kulturno zvezo Slovenije, v katero so bile tedaj včlanjene različne športne /veze, med njimi tudi Partizan Slo veruje. Ko je bila leta 1952 ta zveza ukinjena, je prenesla premoženje na svoje članice, in tako je bilo lastništvo sokolskih domov preknjiženo na /vezo Partizana Slovenije. Doživljali pa so ti domovi zelo različno usodo, menjali lastnike, bili nekateri nacionalizirani, drugi pa ne. Danes si te domove lasti, ali pa lastništvo uveljavlja Športna unija Slovenije, ki sc razglaša za pravno naslednico Zveze Partizana, čeprav je dejstvo, da se jc v to organizacijo vključila le slaba tretjina društev, ki jc bila vključena v prvotno zvezo, in ji nasledstvo zato mnogi oporekajo. Še bolj kot ta formalnost, pa je lastništvo vprašljivo ob dejstvu, da Športna unija Slovenije ni nikdar skrbela za te objekte, jih ni vzdrževala, nikdar t. njimi razpolagala, niti skrbela za kakršnekoli dejavnosti v njih, sedaj pa le uveljavlja lastništvo. Zakonodaja, ki to (»mogoča, je krivična, in Državni zbor bi jo moral nujno popraviti. To je, naravnost povedano, legalizirana kraja. V primeru doma v Škofji Loki, ki ga občina namerava preurediti v knjižnici), smo sc sporazumeli za odkup, pri čemer bo SO odstotkov sredstev ostalo za dejavnost in vlaganja v šport no dejavnost v Škofji Loki, 20 odstotkov pa jc bilo nakazano Športni uniji. Taka delitev pa se na Športni uniji žc zavrača v primeru odkupa zemljišča med Pust a lom in sotočjem Sor, bojim pa sc, da bo podobno tudi z domom in zemljišči v Gorenji vasi. Tam sc je dom sicer po vojni obsežno dograjeval, zato bo imela Športna uniji' nekaj več težav pri dokazu vanju lastništva Vendar jc utemeljen strah, da bomo objekt "lastniku", za katerega doslej še ni nihče slišal, tudi v tem primeru morah plačati." Da v naseljih sedanje krajevne skupnosti Trata ni športnih objektov, ni povsem točno, saj sc je ob dograditvi šole izgradila tudi druga telovadnica, krajevna skupnost pa je skupaj I zagnanimi halinarji uredila pokrito balinišče ter štiri teniška igrišča Kljub precejšnjim prizadevanjem pa za tako veliko naselje o urejenem Športnem parku, ki bi omogočal ukvarjanje z različnimi športi na eni strani, in organizacijo športnih prireditev na drugi. Še zdaleč ni mogoče govoriti, da o osnovni potrebi, da bi imela šola urejeno tclo-vadišče, sploh nc razmišljamo. Vse to so razlogi, da so v KS Trata žc letos naročili programske zasnove, ki naj ponudijo idejne rešitve za to, kako naj bi dosedanji več ali manj stihijski razvoj teh naprav preprečili, in v prihodnjem letu, ko pridejo po občinskih planih vlaganj v družbene objekte na vrsto, začeli s smotrnimi in načrtnimi vlaganji. Program, ki so ga zastavili, jc obsežen in seveda dolgoročen: dvorano in obstoječimi teniški mi igrišči naj bi uredili zunanje telovadišče s tekaško stezo, večnamensko ploščadjo in dru gimi atletskimi napravami, dve od teniških igrišč naj bi pokrili, izgradili dvorano za scjuash in badminton, prostore za aeio biko m fitness, med najzahtev nejšimi objekti pa naj bi bila gradnja zimsko letnega plaval negi banana lak iportni park hi zaokrožili tudi s primerno gostinsko ponudbo, prostoi pa naj bi našle tudi trgovine ter servisi Program, izdelan na osnovi temeljite analize športnih ob jektov v Skolji Loki, seveda že po prvih ocenah stroškov dosega tako vrtoglave vrednosti stroškov, da je morja bolje, da jih ne omenjamo Nameravajo ga uresničevati v dveh smereh po programu gradnje družbe nih objektov v Skofjr Loki, za katerega uresničitev naj bi prispevala polovico občina, polovico pa država, ter po komercialnih načelih, saj bi se v nekaterih objektih lahko s cenami storitev vlaganja post oporna vračala in celo ustvarja dobiček Na natečaje za diž',v na iredJtva (šolski in IportjJ1 tolar) so te načrte U rfffrl večje vprašanje je, <>i1 k(nl potrebni polovični vložek v ta namen /brala občina Pi1 |cn načrtih računajo tudi na sredst va. ki so bila dana /a OdkUJ doma Partizana (štiri petmj teh sredstev, ki so ostala Škofji i oki, pomeni r",,Mfl,(' .V milijonov SIT), saj je bil t >h v .i 11 j < > / igriščem v (iorajtan, kjer so uspeli urediti že vse, kar mora urejeno igrišče spremljati Lani so dogradili tudi balinišče Pro blem je le elektrika, katere napeljava bi bila večji zalogaj Za ostale športe so na pre cejšnje razumevanje naleteli pri krajevni skupnosti, ki UB ravlja s kulturnim domom, tako da lahko namizni tenis in bad minton igrajo v dvorani. Upor abljajo jo lahko brezplačno, nekaj prispevajo le za ogre vanje m elektriko Sc več krajevna skupnost jim je orno gočila, da uporabljajo tudi še dtuge prostore v kulturnem domu, kjer so si uredili svoje klubske prostore, del pa so jih namenili /a odprti bite. kater ega zaslužek vlagajo v dejav nosi N.i pomoč so jim priskočili tudi pri pridobivanju zemlji in urejevanju igrišč Sredstva za delo IportOjg dtuštva piulobiv.i|o na načine iz lastne dejavne*1 dobro tretjino, od «»r,c",s„, športne /veze slabo "( ' iz sredstev krajevne skupno«« dobro petino in nekaj več posebnih namenskih Pr'sPL* kov krajanov, zlasti podjetni kov "Veseli smo, da je pri n* za dejavnost športnega klin takšno razumevanje," nam J ob zaključku dejal namestili* predsednika športnega društv« Polet Jaka Sink. ' naše majhne vasi tudi na M* način sliši1 Š. Zargi Franc Tavčar, kipar samorastnik pod Blegošem Za dar se moram oddolžiti naravi Svoje nagnjenje k oblikovanju lesa je Franc Tavčar začutil že v mla-dosti, vendar ker ni maral Ljubljane, se za študij kiparstva ni odločil. Franc More, eden poslednjih podkovnih kovačev Še tako lep konj lahko Iranca" V kleti lepe nove hiše na domači kmetiji v bregu nad vasjo Suša pri Hotavljah ima svojo delavnico kipar samorastnik Franc Tavčar, ki je v svojem tridesetletnem kiparjenju v lesu ustvaril že več kot osemsto kipov. Najbližje so mu podobe iz njegove okolice. Osamo, v katero se kiparji po njegovem mnenju vse prepogosto zatekajo, skuša odpraviti z udeležbo na kiparskih kolonijah in taborih, ki se jih z veseljem udeležuje. 3 "Po poklicu sem slikoples-kar vendar se s kiparstvom ukvarjam že vse od petnajstega leta, torej že skoraj trideset let", nam je začel pripovedovati v svoji delavnici Franc Tavčar. "S kiparstvom se ukvarjam amatersko, čeprav so me nekateri nagovarjali naj se vpišem na akademijo, pa se za to nisem odločil. Sodeloval sem na številnih kiparskih kolonijah, tudi izven Slovenije. Kiparstvo je tudi del mojega zaslužka, saj imam prijavljeno sicer umetno obrt, občasno pa delam tudi v svojem poklicu. Najbližji so mi kmečki motivi iz okolja tu pod Blegošem, kjer sem bil rojen in tudi živim, po malem in bolj za sprostitev pa se uk-I varjam tudi s kmetijstvom, saj sta pri hiši dve kravi in pet koza. Ravnokar izdelujem po naročilu iz Ljubljane kip kmeta, ki bo hkrati podporni I steber za zavite stopnice. Skupaj sem doslej izdelal več kot osemsto kipov, ki so šli po zaslugi naših rojakov tudi v svet. čeprav moram reči, da sem vesel, če ostanejo v Sloveniji. Imel sem dve samostojni razstavi, sodeloval pa sem tudi na več skupinskih. Z veseljem sem se odzival na vabila, ki sem jih prejemal, saj mi družba in izmenjava izkušenj veliko pomeni. Tako sem večkrat sodeloval na taboru likovnih samorastni-kov v Trebnjem, kjer stoji tudi cela vrsta mojih stvaritev. Večina kupcev me obišče na domu, in prodal bi lahko več, kot sem sposoben narediti. Tak kip, ki ga vidite tukaj, ustvarjam približno mesec dni. Morda se boste čudili, če vam povem, da delam predvsem zgodaj zjutraj. Če vstanem kasneje kot ob pol treh, mislim, da sem že pozen. Prepričan sem namreč, da so prav zgodnje jutranje ure najbolj ustvarjalne, tja do pol šestih, ko se začne buditi življenje. Če me je že narava obdarila s tem talentom, da se lahko izražam v lesu, menim, da je moja dolžnost, da se ji za to oddolžim. Izdelal sem celo vrsto križev za novomaš-nike, pa tudi v prenekateri hiši, kjer sem belil ali polagal ploščice, sem jim ga pustil. Veliko je tudi naročil za jaslice, ki bi jih lahko prodal še nekajkrat več, kot sem jih sposoben napraviti. Zgodi se mi, da sc od kipa, ki sem ga ustvaril, kar težko ločim. Kot da bi moral zapustiti svojega otroka, s katerim sem se veliko ukvarjal, sc nanj navezal in v njem pustil del sebe..." • Š. Žargi jub temu da je že dolgo v pokoju, Francu Moretu ne da mirt isel, da živali trpijo. Ce mu zdravje le dopušča, gre na pomoč. Po dvesto letih, odkar je pri hiši tradicija kovaštva, je upokojeni vendar še vedno zelo delavni Franc More, vse kaže zadnji ki se je pripravljen ukvarjati z živalmi Zato ga pošteno skrbi kaj bo z njimi ko tega ne bo več zmogel. Na sina nima prav nobenih pripomb, le to mu je žal da ga pri delu ne bo nasledil Dokler je še pri močeh, bi bil zastonj pripravljen izučiti svojega naslednika, če bi se le kdo hotel spoprijeti s tem. Po družinskem izročilu izvirajo Moretovi iz časov francoske okupacije naših krajev, ko je eden od Napoleonovih vojakov sklenil odvreči orožje in v teh krajih - natančneje na Dobra-čevi pri Žireh- ostati s kovaškim kladivom v rokah. Sinovi so s kovaštvom nadaljevali in ga razširili: na Hotavlje, na Trebijo, na Sovodenj in celo v Idrijo, čeprav je slednji menda kmalu utonil, ker ga je pri delu preveč žejalo. Še danes hrani prelepo spričevalo svojega pradeda iz leta 1857, njegov oče pa je začel s kovaštvom 1935. Sam je bil po očetovi smrti privatnik 19 let vse do leta 1986 ko ga je prizadela kap in je moral kladivo odložiti za dalj časa in se upokojiti po 34 letih dela kot kovač. Danes dela kolikor še zmore, ko se vreme spreminja raje počiva, klicev pa toliko, da ga velikokrat ima, da bi telefon izključil. Ker v zdravje ni več prepričan, se je vožnji z avtomobilom moral odpovedati, pa ga stranke pridejo iskat, ko opravi, pa ga pripeljejo nazaj. Še vsa Poljanska dolina, pa vse do Mosta na Soči na Primorskem, ga pozna in kliče. Še več kot potreb po podkovanju konj, je opraviti s spodrezovanjem parkljev pri kravah, ki jim na sodobnih stojiščih, zlasti na rešetkah, delajo veliko težav. In uboge živali je potrebno odrešiti, saj so sicer obsojene na stojo, ki jim verjetno povzroča velike bolečine. Ker vodi še vedno svojo statistiko, nam ve povedati, da je samo letos na tak način pomagal nad 250 posebno Boshevo električno "obrezovalko". Za kovača v delavnici, pravi Franc More, danes ne bi bilo dovolj dela, na terenu pa ga je toliko, da mora na pot tudi marsikatero nedeljo. Število konj se je sicer kar močno zmanjšalo, čeprav se v zadnjih letih zopet vračajo, saj so kmetje ugotovili, da se-reja za meso kar dobro izplača. Ker ni več v navadi, da bi konje kmetje privedli h kovaču, vsakemu vzame mero, doma pripravi podkev, in nato kar na kmetiji podkuje. kravam. Pri svojem dolgoletnem delu si je znal tudi pomagati: skoraj v sleherni vasi na njegovem "terenu" imajo posebno stojalo ali stol, kot temu pravijo, v katerem lahko žival trdno privežejo, da lahko v miru in temeljito opravi svoje delo. Se je pa tudi moderniziral: nekoč zelo naporno ročno obrezovanje s posebnimi noži, je zamenjalo struganje parkljev s "Tanarhuj" je, da nimam naslednika," nam ob koncu pogovora potoži Franc More. "Ne zastopim, da se ob vsej tej brezposelnosti, o kateri se toliko govori, ne najde, ki bi bil pripravljen za to poprijeti. Konj in krava morata biti "uštima-na", saj nič ne pomaga, če sta sicer še tako lepa, pa "krunca-ta". To se nam bo še maščevalo!" • Š. Žargi S sistemom Akta uspešni in učinkoviti Z NAMI V SLUŽBI, V SOLI IN DOMA Ko je leta 1992 na slovensko tržišče prišel nov izdelek, ki naj bi učencem olajšal učenje, gospodinjam vodenje gospodinjstva, poslovnim ljudem načrtovanje in poslovanje, učiteljem organizacijo poučevanja..., so njegovi načrtovalci ugotovili, da se niso zmotili. Ker živimo v času, ko je tempo našega vsakdanjika in življenja nasploh včasih za naše zmogljivosti že kar prehiter, so se pri DZS, d.d., Založništvu tiskovin odločili, da nam bodo poskušali pomagati in nam nakazali možnost, kako si lahko pomagamo. Odločili so se, da bo izdelek, ki ga danes imenujemo sistem AKTA nastal med ljudmi in za ljudi. Tako so na podlagi številnih anket med posameznimi skupinami ljudi opravili raziskave in poskušali ugotoviti, kaj komu najbolj ustreza. Da pa so bile njihove usmeritve pravilne, kažejo rezultati sedaj že skoraj triletnega zelo uspešnega sodelovanja z nami, uporabniki. Kaj je AKTA? Osnova sistema AKTA je mapa z zavihki na notranji Kranj V njej so s sponko pripeti Uiti, ki so lahko beli ali harvni, karirasti, črtasti, brezčrtni... Med seboj so s pregradnimi kanom razdeljeni po črkah ali številkah. Scstavm del mape je tudi koledar, planer, ki jc po Želji lahko razdeljen celo ni ura poeameznegi dneva V mapi AKTA najdemo tudi umik. perforiranc liitice, svinčnik, r«Vnilo, lelelonskc številke m naslove pomembnih ustanov v Sloveniji, zapisane j>.i so tudi kilometrske razdalje med Posameznimi kraji Pozabiti ne smemo posebnih žepkov za shranjevanje disket Pomembno pri vsem tem pa je, tla se Vse, kar smo našteli, da dokupiti v papirnicah Velikokrat honio posamezne izdelke našli na posebnih stojalih ali pa Prodajalca samo vprašamo za sistem AKTA in dobili bomo vsc, kar nam je že zmanjkalo m to zavito v posebnih Polivinilastih folijah Kei pa je mapa slej ko prej polna, imamo na razpolago l"di sistem shianjevanja To so posebni fascikli, v katere doma ali v službi vlagamo popisane liste in imamo tako lepo urejen arhiv vsega, kai potrebujemo. Barve, formati, materiali... Pri DZS so sistem AKTA razvili v sedmih različnih barvah, različnih formatih, izdelki pa so iz papirja, usnja ali plastike. Usnjene mape, ki so, kakor tudi druge, zelo primerne za poslovna darila, so narejene v dveh različnih izvedbah, plastične mape pa so v rdeči ali modri barvi. Poleg tega pod blagovno znamko AKTA najdemo tudi lične denarnice, obeske za ključe, etuije za svinčnike, vse v večih različnih izvedbah. Komu je AKTA namenjena? Sistem AKTA se je najprej uveljavil v šolstvu. Konec je z nošenjem težkih, po navadi z obeh strani popisanih zvezkov, zmede v torbah in v glavah, za kar so AKTI še posebej hvaležni študenti in dijaki. Tudi učitelji vse pogosteje uporabljajo posebej zanje prilagojeno mapo AKTA, v kateri najdejo Žepno redovalnico, posebne obrazce za dnevno pripravo pouka in druge dodatke, ki jih potrebujejo za uspešno poučevanje. Poslovni ljudje so z uporabo AKTE v svoje delo vnesli red in si omogočili lažji dostop do pomembnih podatkov, kajti AKTA v veliki meri nadomešča podobne tuie sisteme na slovenskem trgu. Ne smemo pozabiti tudi na gospodinje, ki si v današnjem tempu Življenja mnoge stvari zapisujejo in tako ni več strahu, da bi številne listke izgubile ali pozabile, kaj so imele namen storiti ali kam so kaj shranile. Da je odločitev za sistem AKTA pravilen, nam potrjujeta tudi modri in zlati znak SQ, ki ju je lansko leto in letos DZS prejela na sejmu Slovenski proizvod -slovenska kakovost. Proizvod je narejem na izključno slovenskem znanju, in sicer od osnovne ideje, anket na terenu, oblikovanja, promocije in prodaje. Prav prodaja hitro narašča, po Sloveniji pa že kar na 120 mestih v papirnicah najdemo stojala z A K 'I O listi, ki AKTO že uporabljajo, so postali uspešni in učinkoviti. Če pa bi taki radi postali, potem je AKTA pravi recept za uspeh. Veterinarska ambulanta za male živali v Škofji Loki Škofjeločanom se pozna kinološka tradicija eterinarska zakonodaja se ravnokar spreminja, zato bo zdravljenje malih živali prepuščeno zasebnikom. Po treh letih komaj zmorejo zadostiti povpraševanju, pripravljajo pa ureditev klinike. Za malo prakso, kot tovrstno ambulanto za male živali imenujejo veterinarji, je vedno večje zanimanje, zato objavljeni delovni čas že zdavnaj ne zadošča. Odločili so se za sistem naročil, da bi preprečili velik dren v čakalnici saj čakanje za lastnike, še bolj pa za njihove štirinožne varovance, ni prijetno. Zlasti za slednje, ki jih naše zdravstvo še ni "ustrojilo", se tako čakanje lahko sprevrže s "sotrpini" še v kaj drugega Mag. dr. veter, medic. Stanislav Bernik nam Je povedal, da se že pripravlja na zasebno prakso. Bo ostala načrtovana klinika del Veterinarskega zavoda, aH pa razmišljate tudi o drugačni poti? "V teku je sprejemanje nove zakonodaje o veterinarstvu, po kateri se bodo dosedanji zavodi ukinili. Skoraj tri četrtine dejavnosti, ki jo sedaj opravljajo zavodi naj bi se v prihodnje opravljalo v zasebni praksi, le higienski nadzor, nadzor živil in nekatere laboratorijske preiskave naj bi se še naprej opravljale v novo oblikovanih javnih zavodih. Omenjena načrtovana klinika je torej mišljena kot zasebna dejavnost." Kakien je obisk sedanje ambulante? "Objavljeni čas trikrat na teden po tri ure že zdavnaj ne zadošča več. Zato smo prešli na sistem naročanja po telefonu. Na tak način, da večina pride naročena ob v naprej dogovorjeni uri, se izognemo čakanju v čakalnici, ki za lastnike živali ni prijetno, še manj pa za živali same. Potrebe so pokazale, da je potrebno delo vsak dan, pa še tako se včasih v objavljenih urah napravi gneča." Od kdaj deluje ambulanta za male živali? "Kmalu bo tri leta, odkar se je Veterinarski zavod Kranj odločil, da v Škofji Loki začne z veterinarsko ambulanto za male živali. Zanimanje se tako povečuje, da bo nujno širjenje. Tu smo precej utesnjeni, pa tudi interesi nam narekujejo, da razširimo ponudbo storitev. Razmišljamo o kliniki za male živali, kjer bodo možni tudi zahtevnejši posegi, za katere moramo sedaj živali oz. njihove lastnike napotiti v Ljubljano." Veterina pri delu Katere živali prevladujejo? "V veliki večini so to psi, ki jih je približno dve tretjini, sledijo jim mačke, zelo redki pa so hišni glodalci in ptice. Mesečno se vseh živali zvrsti približno 150." Kakšni skrbniki In vzrejltelji živali so po vašem mnenju Škofjelo-čani? "Mislim, da so Ločani žc po tradiciji dobri vzgojitelji in kinologi, saj je znano, da ima kinološka tradicija v Škofji Loki kar globoke korenine. Za večino bi lahko zatrdil, da so skrbni rejci, seveda pa se najdejo tudi primeri, ki od tega odstopalo. Vendar je fotovo več takih, ki s skrbjo ar malo pretiravajo, ko jim zdravje njihovega varovanca f>omeni celo več, kot njihovo astno, redkejši pa so tisti, ki bi se živali skušali kar najenostavnejši način čimprej znebiti. Med psi prevladujejo mešanci, saj je večina takih, ki jim je v veselje, da imajo psa, redkejši pa so tisti, ki jim čista rasa oz. rodovnik pomenijo posebno vrednost." S katerimi boleznimi oz. oboljenji se najpogosteje srečujete? "Zdravstvena problematika je v tej panogi veterine izredno pestra, in bi jo lahko primerjali s splošno medicino, kjer zdravniki naletijo na vse mogoče: od banalnih prehladov, do infekcijskih obolenj, internih bolezni in dednih obremenitev. Poleg zdravljenja delamo tudi nekatere rutinske operacije, kot so sterilizacija, kastracija do lepotnih plastičnih operacij. Zlasti veliko je izrezovanja raznih tumorjev, izrastkov in rakastih tvorb. Omenil sem že, da za zahtevnejše posege pošiljamo v teh primerih v Ljubljano, dodam pa naj, da se postopno opremljamo tudi za to. Že po novem letu naj bi opravljali tudi preiskave krvi, kar jc nujni pogoj za to, da sc lahko lotimo tudi zahtevnejših posegov." Tu obveznega zdravstvenega zavarovanja za živali ni. So vaše storitve drage? "Obveznega zavarovanja res ni, je pa pri večini zavarovalnic možnost prostovoljnega zavarovanja. Pri naših dosedanjih storitvah cene niso pretirane, če pa gre za zahtevnejši poseg, lahko računi hitro narastejo. Sam ocenjujem, da bi se plačilo zavarovanja, za katerega je letna premija okoli desetih tisočakov, mnogim izplačalo, vendar so zaenkrat redki tisti, ki se tega poslužijo. Običajen pregled in morda potrebna manj zahtevna zdravila stanejo od dveh do štirih tisočakov, zelo zahtevni posegi v Ljubljani pa lahko stanejo lastnika tudi do 50 tisočakov, ali celo več." Boste kot zasebnik nadaljevali tu, kjer je sedaj ambulanta, ali pa se pripravljate drugače? "Najprej naj povem, da sem se specializiral iz veterine malih živali. Na zasebno prakso se pripravljam doma, kjer gradim v ta namen poseben prizidek. V začetku bom začel sam, morda z enim veterinarskim tehnikom, praksa pa bo pokazala, ali bo potrebe tudi za kaj več. Cilj je seveda, da bi lahko nudili celovito in vsem potrebam zadostno tovrstno storitev." • Š. Žargi JvTš>mm/IK\. ŠKOFJA LOKA D.O.O. PONUDBA USLUG IN STORITEV V ŠKOFJI LOKI, Kidričeva 50 * servisiranje osebnih, tovornih vozil in avtobusov * kleparska in ličarska dela za vsa motorna vozila * prodaja obnovljenih tovornih vozil * generalne obnove motornih vozil, gradbene mehanizacije in vseh agregatov za vozila * pooblaščeni servisi TAM, IVECO, MERCEDES, ISKRA, VVEBASTO * montaža grelcev VVEBASTO, Eberspacher v motorna vozila * montaža A. B. S. zavornih sistemov * popravilo karamboliranih vozil * redni tehnični pregledi vseh motornih vozil * pranje avtobusov in tovornih vozil ter podvozja Informacije po teh 064/632-730, 632-121, FAX 632-397 SE PRIPOROČAMO! T E JRM Poslovne partnerje in kupce naših peči obveščamo, da se bo podjetje Instalacije škofja Loka p.o., najkasneje 1. 1. 1995 preimenovalo v "Lokaterm. podjetje za proizvodnjo In trgovino p.o.". Dne 10. 12. 1994 smo v prostorih podjetja na Kidričevi bo v Skofji Loki (podjetje je locirano v Industrijski coni na Trati - v neposredni bližini železniške postaje) odprli nov razstavni prostor, v katerem si je možno ogledati celoten asortiman peči, ki jih proizvajamo, seveda pa je peči možno tudi kupiti, izkoriščamo to priložnost, da vas obvestimo, da ima od 1. 12. dalje naše podjetje novo telefonsko številko 634 466. ČETRTEK, 15. DECEMBRA TVS 1 9.20 Otroški program: Rdeča kapica, posnetek predstave SNG Maribor 9.55 Ples stoletja: Od svobodnega do postmoderne, francoska serija 10.50 To si ti, dojenček, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 11.15 Po domače 13.00 Poročila 16.00 Vijoličaste sanje, ponovitev nemške drame 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.26 Šport 22.30 Poslovna borza 22.45 Sova Gledališče Ravja Bradburyja, kanadsko-novozelandska nanizanka Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 13.00 Evrogol 15.00 Kinoteka: Ciklus filmov Katharine Hepburn: Alice Ada-mas, ameriški dokumentarni film 16.40 V vrtincu 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Lastninjenje -pravica do deleža, ponovitev izobraževalne oddaje 18.55 Že veste 19.05 Majhne sknvnosti velikih kuharskih mojstrov 19.10 Podarim - dobim 19.15 Tok, tok, oddaja za mladostnike 20.05 Večerni gost: Mag. Marjan Cer-ar 21.05 Umetniški večer - Deset velikih pisateljev: Franz Kafka, angleška nanizanka 22.05 Oči kritike 23.05 Stoletnici filma sproti: Ingmar Bergman: Kriki ,n šepetanja, švedski film 0.35 Svetovni pokal v biatlonu, reportaža s Pokljuke HTV 1 7.45 Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Mananna in vesola druščina nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatnz, nadaljevanka 12.50 Ciklus filmov Elvisa Preštela: Kavboj, ameriški barvni tilm 14.30 šolski program 15.30 Otroški program 15.40 Casper, r|sana serija 16.30 Poročila 16.40 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 17.10 Morje y.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo srečo 18.35 Santa Bar-iora' 2meriska nadaljevanka «9 30 Čas v slikiA/reme 20.10 Kraljestvo ruskega medveda, dokumentarna serija 21.00 Akustikoteka 21.35 Kulturna krajina 22.35 Slika na sliko 23.15 Moč denarja 23.30 Nave Zan na dom, finski barvni film 1.00 Poročila 1.05 Sanje brez meja HTV 2 17.25 IV koledar 17.35 Hiša iz kart. ponovitev 18.25 Trgovina s človeškimi organi 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.10 Kraljest- y> ruskega rnedvada, ttokuman Jarna serija 21.00 Akustikoteka *1-35 Kulturna krajina 22.40 bl|ka na sliko 23.15 Moč denarja 23.30 Navezan na dom, finski Darvni film 1.00 Poročila KANALA J°0 Video atrani 12.00 Na P'atnu 12.20 Luč sve- l()b«*. ponovitev ameriške nadal levanke 13.10 Ameriških deset JJ35 Spot tedna 13.40 CMT iJ-35 Na velikem platnu 16.55 *'bum show 17.45 Video igralni JJJ 18.15 Banov Hiii 19.00 Por- °Cl,a 19.15 Luč svetlobe, ■ženska nadaljevanka 20.00 ^agnetoskop 20.40 Pred poro |°- ameriška nanizanka 21.10 ['oročila 21.25 Čudež na 34 «»mt»riiW fl m ».Ob /dr.iv.i 0l(i^" '»lava 23.b!i -.po« tadni M°0 Na velikem platnu 23.05 TVS 2 KRIKI IN ŠEPETANJA švedski barvni film; Ob smrtni postelji Agnese, ki umira za rakom, se zbere družina, tudi njeni sestri Karin in Marija. Med sestrami zija globok prepad. Umirajoči Agnesi je blizu edino materinsko skrbna služkinja Anna, ki ni mogla nikoli biti mati. V osamljenem dvorcu je ob smrti, ki vse navdaja z grozo in strahovi, tudi prostor za spominjanja in za sanjsko uresničevanje prikazni, kaznovanja in samokaznovanja. In ko Agnes umre, je soočenje s smrtjo neizbežno. 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.15 Metamorfoze 10.30 Zeleno je resje, ponovitev nemškega filma 11.55 Lepote češke 12.15 Kompas 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Angel Clarence, telenovela 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad Hohenstein 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Komisar Rex, serija 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Izdana ljubezen, italijansko-ameriška nadaljevanka 22.35 krinka, ameriški film 0.30 Človek z milijoni, francosko-italijanski film 2.05 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 Umetniki za boljši svet 15.00 Lipova ulica 16.00 Izlet v včerajšnje dni 16.10 Teleshop-pmg 16.10 Moč strasti 17.00 Evroturizem 17.15 Sadeži iz novega sveta 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Made in Austria 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Hura, mi še volimo 22.00 čas v sliki 22.35 Literarni kvartet 23.50 Franz Peter Schu-mert 1.10 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovendik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Miha Pavliha (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igranje 20.25 LOkalne volitve '94: soočenje kandidatov za Zupana mestne občine KRANJ - Vitomir Gros in Janez Osojnik, voditelj odg. urednik Drago Papler (v živo s telefonskim kontaktom) 21.25 EPP blok -3, Danes na videostraneh 21.30 Halo. Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I TV ŽELEZNIKI Vsak dan VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Video boom 40 -glasbena oddaja (14. del) 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.30 Planinsko športni kotiček 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki m odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutn 18.20 Music machme 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kran) R TRŽIČ KINO Oddajamo od 16. do 19. ure. Oddajnik Kovor UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, oddajnik Grad 88,9 MHz. Obvestilom, ki bodo na sporedu ob 16.10, sledi oddaja Spremljamo in komentiramo. Ob 16.40 sodelujte v oddaji Poiščite nas, nagrada vas čaka, ob 17.30 pa se bomo zavrteli pod kozolcem. Pokrovitelj oddaje je gostišče Metka iz Podljubelja. Ob 18.50 lahko prisluhnete še novostim iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3+AS 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutn 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 18.00 Od svečke do volana 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira m obveš ča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit PETEK, 16. DECEMBRA AVSTRIJA 1 CENTER prem. amer. božični film sezone ČUDEŽ NA 34 ULICI ob 16. m 18. uri, belg. čb "črni" thrill ZGODILO SE JE ČISTO BUZU VAS ob 20. un STORŽIČ po 'TILM ARI FESTU": JAKOGE IN ČOKOLADA ob 16., 18. m 20 ur. ŽELEZA R prem. amer. ris. LEVJI KRALJ ob 18. In 20. uri BLED amer druž kom. I MUL LOPOVI IN POTEPIN ob 20 un ŽELEZNIKI amer. akci|. film POBEG IZ ABSOLOMA ob 18. In 20. un ŠKOFJA LOKA amer drama KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 20 un TVS 1 10.25 Rakuni, ameriška risana nanizanka 10.50 Roka ročka 11.40 Znamenite romarske poti, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Lastninjenje - pravica do deleža izobraževalna oddaja 12.45 Že veste 13.00 Poročila 14.15 Film tedna: V letu želve, ponovitev nemškega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 EBU drame za otroke: Kevin, angleška drama 17.30 Življenje v zamrzovalniku, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka Nevarno morje, avstralski film TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Svetovni pokal v biatlonu, reportaža s Pokljuke 15.45 Razjarnikovi v prometu, TV nadaljevanka 16.10 Nor na reklame 16.30 Osmi dan 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jone-sa, ameriška nanizanka 20.50 Kamniti Pigmalion, dokumentarna oddaja 21.55 Ne smejte se, umrl je klovn, večer šansonov Frana Milčinskega - Ježka z Vito Mavric 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Kviz 10.45 Glasba v času 11.15 Nemščina 11.30 Mariann in vesela druščina, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, senjski film 12.50 Filmi z Elvisom Preslevjem 14.30 Poročila 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Družinski magazin 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 V preiskavi 21.00 Dobri ljudje 22.30 S liko na sliko 23.10 Ne denar, ameriški film 0.40 Poročila HTV 2 17.10 Hiša iz kart, serijski film 18.00 Turbo limatch shovv 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Me je kdo iskal? 20.55 Sto tet filma: Ugetsu, japonski film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.10 Magnetos-kop 13.50 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.45 Pred poroto 17.05 čudež na 34. ulici 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 šport in rekreacija 19.15 Luč svetlobe, nadaljevanka 20.00 Pozitiv 4, kontaktna glas bena oddaja 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Gornje jezero, dokumentarna nanizanka 21.30 Poročila 21.40 Teden na borzi 21.50 Eddie živi. ameriška drama 23.50 Spot tedna 23.35 Album shovv, glasbena oddaja 0.30 Erotični film 0.00 TVS 1 NEVARNO MORJE Ameriški barvni film; igrajo: Sam Netil, Nicote Kidman, Bilti Zane, Rod Mullinar, Joshua Tilden; V deževni noči John Ingram zgubi oblast nad volanom. Žena Rae preživi kljub hudemu pretresu možganov, toda njun sm ne preživi. Osebno tragedijo naj bi ublažilo križarjenje z jadrnico po Južnem Pacifiku. Ko je par na svojem samotnem križarjenju že 2.000 km oddaljen, sreča na morju večjo zapuščeno ladjo, od katere hiti proti njima čolniček Z edinim preživelim. Ta poskuša razložiti, kaj seje na ladji zgodilo, vendar John mu ne verjame, in se odpravi na ladjo, da bi odril resnico. To pa je šele začetek zapleta... Mrtve čebele ne pojejo, ameriški film 0.45 Opičji fung fu, hon-gkonški film 2.15 Slike upanja AVSTRIJA 2 14.35 Tisoč mojstrovin 14.50 Božič s potepuhom, ameriški film 16.20 Živalski raj 16.45 Moč strasti 17.30 Puščavske sanje 18.00 Naš glasni dom, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Srečanje v naravi 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.40 Večerni šport 22.50 Totalno odštekana televizija 23.30 X-large 0.20 Manhattan cable 0.45 Četrta dimenzija 1.20 Slike upanja TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Petkov tedenski pregled 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Dežela igrarije 20.25 Film: Policijska zgodba - 2. del (1. predvajanje) 21.50 EPP blok -3, Danes na videostraneh 21.55 Casino Ljubljana (LTV Slovenija) 22.10 Alternativna bioenergetika (v živo) 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Med dvema županoma - oddaja v živo 20.50 Brez komentarja AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Naš glasni dom, nanizanka 9.30 Božič glasbenikov 10.20 Film 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Pravica ljubiti, nanizanka 14.00 Angelova služba 14.45 Pogledi vstran 15.00 Sanjski kamen, risanka 15.25 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Tvvtst total 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad Hohenstein, nanizanka 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stan 21.20 Pogledi vstran 21.30 Izdana ljubezen 23.10 čas v sliki 23.10 doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.00 Soočenje (Gros, Osojnik) Kranj 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Neposredni prenos iz kluba Gauloisses Blondes D. J. lea Radia Kranj R TRŽIČ RŽIRI Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Najprej se bo odvil študentski program Radia Tržič. Ob 14.30 lahko prisluhnete lokalnim novicam, ob 16.10 obvestilom, ob 16.15 pa oddaji Deutsche VVelle poroča. Potem bomo govorili o kulturnih dogodkih, ob 18.30 pa boste poslušalci oddajali glasove za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj KINO 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 16.50 športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistič no popoldne 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra 21.50 KANALA ADDIEŽIVI Ameriška drama Eddie Wilson po avtomobilski nesreči izgine brez sledu. Kljub temu da njegovega trupla ne najdejo, ga razglasijo za mrtvega. Kmalu po njegovi smrti pa isti ljudje, ki ga prej niso hoteli sprejeti kot sposobnega glasbenika, izdajo njegov za življenja neizdani album. Eddie po "smrti44 preimenovan v Joeja Westa na to gleda z neodobravanjem. Toda ne more se zadržati in ustanovi rokovsko skupino. ŠKOFJA LOKA amer drama KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 18. in 20 uri BLED amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 18. un RADOVLJICA amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 20. un TRALALA PLAC Sijaj, sončece Tak je namreč naslov kasete, ki je te dni izšla pri založbi Didakta iz Radovljice. Glavna "krivca" zanjo sta Tržičana Veno Dolenc in Klarisa Jovanovič. Sličica na naslovnici napoveduje glasbo namenjeno otrokom, kar bo najbrž tudi držalo, vendar pa bosta sam izbor skladbic in pa, za Vena Dolenca razpoznavna glasbena izvedba k poslušanju zagotovo pritegnila tudi odrasle. Zakaj gre? Na kaseti je reci in piši 28 skladbic, ki so se vse do danes ohranile v slovenskem ustnem izročilu in so, mogoče tudi po zaslugi tovrstnih projektov, v slovenski družini še kako žive. Kdo se ne spominja pesmic Lisička je prav zvita zver. Pleši, pleši črni kos, Ob bistrem potoku, Ćuk se je oženil, Tri ptičice, Marko skače, Lepa Anka, Barčica... Za priredbe sa poskrbela Veno Dolenc, ki je zaigral tudi na šest in dvanajststrunsko akustično kitaro ter orglice in pa Boris Kovač, ki se je trudil na ostalih glasbilih in zvočnih efektih. Poglavje zase sta seveda oba glasova tako Vena kot Klarise. globina prvega in višina drugega. Izvrstno. Pri založbi Didakta iz Radovljice so z izdajo kasete zadeli v polno, saj so pogosto prav pesmi iz slovenske tradicije prvi izziv za najmlajše pevce, no, tokrat bodo uživali tudi starši. Igor K. bil pa to. REKLI SO Do treh, štirih zjutraj To, do kdaj naj bi najstniki imeli "propustnico", kadar grejo zvečer na teren, ali pa na kakšen večji in hmmm... bolj konkreten sprehod, to je vedno bila in bo vroča tema. Ponavadi je tako da fantje lahko podaljšajo, punce pa..., no, tako strogih staršev, kot so bili včasih, najbrž ne delajo več, kva mislte? Dare Mat-kovič, 18, srednja gradbena šola: "Domov lahko pridem, kadar hočem, no doma me seveda vprašajo, kje sem Ponavadi moje izhode podaljšam ob vikendih, saj med tednom nočem ostajati dlje zunaj, ker potem naslednji dan za šolo težko vstanem." Tadej Kranjc, 18, srednja gradbena šola: "Zunaj sem lahko tako dolgo, kolikor želim, tudi do treh, štirih zjutraj, starši mi dajo tudi "keš". Je pa res, da kadar je doma Kaj za delat', da dosti pomagam. Pohajam že kaka štiri leta, in starši mislijo, da sem dosti star, da mi lahko zaupajo." Barbara Kirn, 16, SMIKS: "Med tednom sem zunaj največ do devetih zvečer, če je kaj posebnega tudi dlje časa. Starši niso tako strogi, zmeraj pa seveda povem, kam grem. No, včasih zavijem tudi kam drugam, ampak doma sem vedno točno, kot se dogovorimo." Katja Fic, 16, SMSKS "Ponavadi sem zunaj do Eol devete, e r sem namreč vezana na bus, čez vikend pa je odvisno, koliko se zmenimo. Mislim, da mi starši lahko zaupajo. Sicer pa je najboljše, da greš takrat, ko je najbolj fletno, ker se ponavadi na koncu zmeraj kaj skregamo." • Igor K. foto: Lejč LITERARARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Katarina Ristič, Tjaša Berginc, Luka Perne, Erika Pogačnik, Marko Debeljak, Monika Štaut, Ana Zavrl, Emika Salčinovič, Tina Pestotnik, Domen Dolhar, Matjaž Košir, Sergeja Cer-gol, Nina Krajnik, Maja Vester, David Krener, Sergeja Valjavec, Barbara Rupar, Tanja Avramovič, Marjeta Mrak in Miha Urh. NAGRAJENI SPIS Trije dobri možje Decembra nas obiščejo trije dobri motje. Dobri možje so: Miklavi, ki nas obišče 6. decembra, Božiček nas obišče 25. decembra, dedek Mraz pa nas obišče 31. decembra. Miklavlu sem naročila, naj mi prinese: rokavice, kapo, copate, nalivko, svinčnik in čokolado. Dedku Mrazu sem naročila: kolo, ročno uro, kinder jajček in čokolado. Božičku pa na žalost nisem naročila nič. Miklavž nosi darila pri mami. Božiček mi ne nosi daril. Dedek Mraz nosi darila pri babici in doma. Dedku Mrazu in Miklavžu napišem pismo s svojimi željami. • Ana Zavrl, 2. b r. OŠ Lucijana Seljaka, Kranj Pilovi nagrajenci Pisani list, tednik za najstnike. Je tudi letos izbiral najboljše časopise, kijih otroci pripravljajo v šoli ali doma. Srečanje ustvarjalcev nagrajenih časopisov in njihovih mentorjev iz vse Slovenije ter seveda podelitev nagrad bo danes v LJubljani. Med nagrajenci je tudi več glasil z Gorenjske. Piznanje za celoto prejmeta Loška medla iz OŠ Petra Kavčiča v škojji Loki in časopisi iz OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, priznanje za likovno podobo Macesni iz OŠ Ivana Groharja v Škojji Loki, priznanje za literaturo Besede Iz OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in Tri pikce literarni obešalnik pokljuškega tabora, priznanje za časopise nižjih razredov in predšolskih otrok dobi NavUianček iz l. b r. OŠ Simona Jenka ■ Center v Kranju, pohvalo za stalno kvaliteto Krik Iz OŠ Franceta Prešerna v Kranju in pohvalo za likovno kvaliteto Odnwvi izpod Krvavca iz OŠ Davorina Jenka v Cerkljali. Vsem nagrajen cem tiuli naše čestitkel • II. J. Lepo se vam zahvaljujemo, ker ste nam dovolili, da lahko pridemo k vam na obisk. Posebej se zahvaljujemo gospe Jelovčanovi, ker nam je povedala, kako se dela pravi časopis. Zelo veseli smo bili, ko smo se zagledali v časopisu, Lep pozdrav, • učenci 3. a razreda OS Simon Jenko, podružnica Primskovo MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Končujem gimnazijo. V šoli je prava norišnica. Profesorji nas strašijo z maturo, hodimo k dodatnim uram, predelujemo snov, ki smo jo v prejšnjih letnikih "zgrešili". Tudi doma mi žugajo, češ, Te glej, da boš naredila in prišla na faks. Z živci sem na koncu. Dopovedujem si, da matura in faks nista glavna stvar na svetu, a pritiski učiteljev in staršev so tako hudi, da včasih razmišljam celo o samomoru. Bojim se, da ne bom zdržala. • Sandra Miha, 11 let: "Star sem samo 11 let in gotovo lwš rekla, da ti tak zelen smrkavec ne more svetovati. Kljub temu da sem mlajši od tebe ti lahko svetujem tole: I. matura in šola res nista edini zveličavni stvari v življenju polnoletnega dekleta. Ostale stvari so: nočni študij, iskanje prebivališča, dopovedoimnje odraslim itd. 2. Obstaja posebni učni program na video kasetah, računalniških disketah m (če nimate osebnega računalnika ali videor-ekorderja) tudi dodatne priprave na maturo v posebnih knjigah .3. Preden doživiš živčni zlom, ti sx>etujem obisk pri zdravniku, sicer pa tablete za živce dobiš tudi brez recepta." Sergeja, 12 let: "Hugo iz TV računalniške serije bi svetovat: pomiri se. Brez mature bi pomenilo, da si Štiri leta vrgla j)roč m da si pred nosom zaloputneš vrata na faks. še z maturo boš imela težave pri vpisu. Zato vse skupaj vzemi bolj sproščeno m rajši glej s pozitivne strani. ' Marjeta, 18 let, dijakinja: "Starši upravičeno skrbi, zato ti tudi težijo. Matura je pomembna za nadaljnji študij, življenje, strah, ki vam ga vlwajo profesorji, jw je nesmiseln. Zaradi mature ja ne boš umrla! če se učiš kolikorlohko sproti, ne moreš pasti. To si dopovej, bodi boli samozavestna!" Klemen, 21 let, študent: "/unuli šole res nima pomena delati samomora na svetu je še veliko vrednejših sti>ari. če se učiš sproti, se nimaš česa bati Profesorji vedno strašilo, ne smeš jih jemati preveč resno. Mogoče se oni mature bolj bojijo kot dijaki, Ker bo tudi vaš uspeh na maturi pokazal, koliko je vreden kdo od profesor jev." Sandra, nujno pokliči v uredntŠtvo, da se pogovoriva! Urednica 991 NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Nekaj pravilnih odgovorov smo že prejeli, zanje pa imate še slab teden časa. Objavljamo še drugo fotografijo skrivnostne šole, tokrat je nekoliko bolj razpoznavna, zato pričakujemo še več dopisnic. Vsi, ki boste pravilno odgovorili, dobite majico Gorenjskega glasa. Dopisnice pošljite do konca tedna na GG, 64000 Kranj, Zoisova 1. Naj naj vic Decembra bomo skupaj z Romano zbirali najboljše otroške vice, s katerimi bo Romana popestrila novoletni Vrtiljak na kranjskem radiu, ki bo z vašo pomočjo še bolj vesel in zabaven. Na dopisnico ali v kuverto torej napišite šalo, ki se vam zdi najbolj smešna, in jo pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. Vici naj bodo res otroški, ne pa kakšni grdi "mastni" ali politični. Zbiratelji Tako, zbirateljski avtobus smo boljalimanj napolnili. Nanj smo posedli 34 zbirateljev z vseh koncev Gorenjske. Izleta se seveda že veselimo. Obljubljamo, da bo zanimiv in zabaven. Naj naj otroški časopis je po vašem glasovanju Ciciban. Prejšnji torek je bila gostja v studiu kranjskega radia glavna urednica Cicibana Nataša Bucik, ki je o vsebini revije in o načrtih uredništva povedala ogromno zanimivega. Saj ste jo poslušali, kajne? torej zdaj veste vse, zato objavljamo samo fotografijo deklet, ki so sedele za studijsko mizo. • II. J. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Čudež na 34. ulici Našteli sto celo več naslovov Disnevjevih risank, kot smo jih zahtevali. Bravo1 Žreb je z brezplačnimi kino vstopnicami nagradil Uršo Lukman, 1'redoslic 129 b, Dejana Šetma, [rbOJC 73, Petro Dežman i Bleda, V Dobje 9, in Urško I letak Iz Tržiča, Begunjska 5. čestitamo. v četrtek prihaja na kranjsko filmsko platno odličen družinski film čudež na 34. ulici Film je zgodba 0 veri. Otroci vedo, da so božični piaziuki CtJ /a čude/o. A šestletna Susan je prikrajšana za vero, saj ji je mama že /davna) povedala "skrivnost" o nožičku in vse tako kaže, da njene praznične želje M morejo bih uresničene A /godba se /asuče tako, da Su/an odkrije, da čudeži res obstajajo Otroci, film je vredno videti, povabite s seboj tudi vaše očke in mamice, dedke in babice, strice in tete. Scenarist in producent John Hughes je /godbo iz leta 1947 prenesel v devetdeseta leta Igralska zasedba je odlična; v vlogi božička iz veleblagovnice nastopa slavni oskarjevec ... (Gandhi, na/adnie snu) g/1 videli v Jurskem parku), Klisabeth IVrkms (VVilnu kretnenčkovih), tokrat v vlogi vodje veleblagovnice, malo Susan pa je upodobila Mara VVilson, ki se |e dokazala že kot najmlajša hčerka v tilmu Očka v krilu. rrvi teden predvajanja filma v kranjskem Centru bo pred dvorano tudi promocij igrače metalima, ki priha|a i/ izolskega Mehana /anjo pravijo, da spodbuja otroško domišljijo in ustvarjalnost In se nagradno vprašanje kdo igia sunpatu nega božička, ki dela čudeže? Odgovore pošljite do konca tedna na (iti, '>4dW Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Ljubljanska borza je svoj indeks (slovenski borzni indeks -SBI) začela objavljati šele junija letos. Borzni indeks praviloma predstavlja ponderirano povprečje tečajev izbranih vrednostnih papirjev. Običajno so to najbolj prometne izdaje delnic. V začetnem obdobju je bilo v indeks SBI vključenih 13 delnic (Dadas, SKB banka (redna in prednostna) Finmedia, Salus, Rogaška, Terme Čatež, UBK banka, Nika, Probanka, KB Triglav, MK Založba, Lek C), s 3. oktobrom sta bili v izračun dodani še prednostna delnica Banke Vipa ter prednostna delnica Primofina. Iz izračuna slovenskega borznega indeksa je bila 2. decembra izključena prednostna delnica SKB banke. Tako je sedaj v izračun indeksa vključenih 14 delnic. V zvezi z izračunavanjem slovenskega borznega indeksa je potrebno opozoriti še na eno omejitev. Vpliv posamezne delnice na indeks ni ponderiran, saj bi pri izbiri kateregakoli ponderja (dnevni promet, knjižna vrednost delnice, nominalna oziroma borzna kapitalizacija izdaje) naleteli na prevelik vpliv le nekaj delnic na gibanje celotnega indeksa. Ljubljanska borza ocenjuje, da bodo ob večjem številu rednih delnic na borzi tudi tovrstne deformacije precej manjše in zato tudi uvedba določene ponderacije veliko oolj smiselna. Izračunana vrednost slovenskega borznega indeksa je znašala 3. 1. 1994 1017,10 indeksnih točk, v petek, 9. 12. 1994, je SBI dosegel vrednost 1457,30 indeksnih točk. • R. S. GIBANJE SLOVENSKEGA BORZNEGA INDEKSA SLOVENSKI BORZNI INDEKS SBI V PRETEKLEM TEDNU Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vaeh enotah pošte t J J J J„' _ ti * / Kr«n|. Korolk« c 2. 064/211 644 Mubl|«n*. Slo ven »K * C.S4. 061/133-11 SS KOMPAS KRANJSKA GORA. Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovika 100, Kranjska Gora, objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: VODJA STREŽBE HOTELA KOMPAS - V stopnja izobrazbe - tehnik strežbe - najmanj deset let delovnih izkušenj pn vodenju restavracije ali gostinskega obrata - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov ' izpit iz higienskega minimuma VODJA KUHINJE HOTEL KOMPAS ' V stopnja izobrazbe - tehnik kuharstva ali VKV kuhar " najmanj deset let delovnih izkušenj pri vodenju kuhinje ali gostinskega obrata ' 'Zpit iz higienskega minimuma VEČ KUHARJEV ' IV. ah V stopnja izobrazbe - KV kuhar ali kuharski tehnik ' tri leta delovnih izkušeni " 'Zpit iz higienskega minimuma POSLOVNA TAJNICA ' VI. stopnja Izobrazbe ekonomske, organizacijske smeri * najmanj pet let delovnih izkušenj - aktivno znanje najmanj enega tujega jezika ■ znanje dela na računalniku Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela J dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi naslov: PODJETJE KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA, Borovika 100. 64280 Kranjska Gora ZAŠČITA POTROŠNIKOV PROBLEMI Z OPTIKOM V pravni pisarni ZPS se je oglasila naša članica, ki ima problem z enim izmed ljubljanskih optikov. Že v začetku leta je naročila novo lečo, zanjo plačala zahtevano vsoto in to v tuji valuti. Po vplačilu ie od optika dobivala le obljube in izgovore, da lečo lahko proizvedejo le v Nemčiji, in da pač izdelava traja dalj časa. Povprašali smo pri drugih optikih in po njihovem zagotovilu naj bi bilo na izdelavo takšne leče treba čakati največ en mesec. Občanka je te večkrat ustno zahtevala, naj optik svoje delo dokonča ali ji vrne vplačani znesek, vendar razen različnih izgovorov z njegove strani ni dosegla ničesar. Po Zakonu gre v tem primeru za pogodbo o delu, ki sta jo sklenila občanka in optik. Ena izmed zakonsko določenih obveznosti prevzemnika del je tudi, da delo izvrši po dogovoru in po pravilih posla ter v določenem času. Če pa čas ni določen, mora delo izvršiti v času, ki je razumno potreben za take posle. Občanki, ki je tako le več kot deset mesecev brez očal, smo svetovali, da razdre pogodbo in zahteva vračilo vnaprej plačanega zneska s pripadajočimi obrestmi. Ker je glede na dosedanje izkušnje le majhna verjetnost, da bo optik pripravljen na sporazumno rešitev, bo občanka najverjetneje prisiljena svojo upravičeno zahtevo uveljavljati v sodnem postopku. Optika pa naj se zaradi nesolidnega in zavajajočega poslovanja vsekakor prijavi pristojni trlni inšpekciji. Ko sklenemo pogodbo, je pomembno, kakšen je pomen roka za izpolnitev pogodbe. Če je rok, do katerega bi morala biti storitev opravljena, bistven, pa je prevzemnik z začetkom ali dovršitvijo v bistveni zamudi in je očitno, da ne bo pravočasno končal, lahko naročnik pogodbo razdre in zahteva povrnitev škode, ki mu je na ta način nastala. Če pa rok ni bistvena sestavina pogodbe, lahko naročnik ravno tako pogodbo razdre in zahteva povrnitev škode v primeru, ko zaradi zamude očitno nima več interesa za izpolnitev. Prevzemnik dela pa ne odgovarja, če je zamuda nastala zaradi naročnikovega ravnanja (npr. naročnik ni izplačal doltnega predujma, ni pravočasno izročil materiala, iz katerega naj se delo opravi, zahteval je spremembe...) Pravna pisarna ZPS Jure Markič Vabljiva posojila Kranj, 12. decembra - Potrošniška posojila Gorenjske banke so naletela na izjemno dober odziv, v letošnjih prvih desetih mesecih si je s posojilom pomagalo skoraj 12 tisoč ljudi. S posojilom lahko plačate blago, storitve in obveznosti, lahko vam ga tudi kot gotovino nakažejo na vaš račun v banki. Kratkoročno posojilo je odplačljivo do enega leta, dolgoročno od enega do štirih let, pri čemer posojilo za nov avto lahko odplačate v štirih letih, pri vseh ostalih namenih pa je najdaljša odplačilna doba tri leta. Posojilo lahko najamete tudi, če z Gorenjsko banko sicer ne poslujete, obrestna mera je v tem primeru višja za 2 odstotni točki. Če imate višjo Slačo, si lahko privoščite do 60-odstotno obremenitev plače, .ca I na obrestna mera je od 14- do največ 20-odstotna, posojilo pa lahko zavarujete pri zavarovalnici. Razstava nakita in kristala Kranj, 12. decembra - V restavraciji Zois na Brdu pri Kranju so pripravili prodajno razstavo nakita in kristala. Na razstavi sc z zlatim nakitom predstavlja podjetje Partner iz Kranja, z umetniško oblikovanim zlatim nakitom pa Nataša Sturm. Zelo privlačna pa ie prodajna razstava umetniško oblikovanega Kristala iz steklarne Rogaška - studia GRY iz Kozjega. Tovrstni izdelki iz stekla so sicer namenjeni izključno izvozu in v Sloveniji se prvič predstavljajo prav v restavraciji Zois. mobitel BEŽKOVA VILA ■ aitv PLEČNIK 1936 PE KRANJ, KoroSka c. 27 Tel.: 064/222-616 foto bobnar KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUTNOTODAINI I NAJCUPSl/HtODMNl I NAKITNMTODAJM 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 78,30 80,90 11.02 11.49 7.84 7,99 AVAL Bled, Kranjska gora 80,10 80,80 11,32 11,42 7,70 7,90 BANKA CREDTTANSTALT d.d, Lj 79,80 80.90 11,25 11.50 7,60 8,00 CORAKranl 80,00 80,60 11,30 11.40 7,75 7,90 EROS (Stari Mayr), Kranj 80.15 80,40 11,34 11,45 7,80 7,90 GEOSS Medvod« 80,00 80,30 11,32 11,40 7,80 7,90 GORENJSKA BANKA (vse enota) 78.45 81,45 10,93 11,57 7,50 8,03 HRANILNICA LON, d.d,Kranj 79,50 80,39 11,33 11,40 7,50 7,85 HIDAtržntca Ljubljana 80,25 80,45 11,32 11,40 7,75 7,85 iURtKA Jesenice 79,30 80,40 11,15 11.35 7,70 7,90 INVEST Škofja Loka 80,10 80,40 11,31 11,39 7,70 7,89 LEMA Kranj 80,00 80,50 11,25 11,40 7,70 7,85 MIKEL Stranice 80,07 80,42 11,32 11,39 7,70 7,90 PBSd.d. (na vseh poštah) 78,25 80,25 10,80 11,30 7,22 7,81 SHPSIov. hran. In pot. Kranj 80,10 80,30 11,31 11,37 7,77 7.88 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,10 80,35 10,80 11,35 7,57 7,97 SLOGA Kranj 79,50 80,40 11,10 11,40 7,50 7,90 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 78,45 • 10,93- 7,50 SUDVENUATURIST Jesenke 79,30 80,40 11,15 11.35 7,70 7,90 ŠUMKranl 80,00 80,30 11,32 11.40 7,80 7.90 TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka 80,10 80,50 11,31 11,40 7,75 7,90 TALONZg. Bitnje 80,10 80,50 11,31 11,40 7.75 7,90 TENTOURS Domžale 79.80 80,70 11,25 11,45 7,65 7,90 UBK d.d Škofja Loka 80,00 81,10 11,25 11,47 7,80 7,95 WILFAN Kran| 80.10 80,40 11,34 11,39 7,80 7,90 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,00 80,40 11,31 11,39 7,77 7,89 ZORI Kamnik nI podatkov POVPREČNI TEČAJ 79,65 80,53 11,21 11,41 7,67 7,91 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnic«, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAG! ZASTAVE: ■ ČISTEGA ZLATA IN NAKITA ■ VREDNOSTNIH PAPIRJEV ■ TUJIH VALUT ■ UMETNIN IN STARIN ■ UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER, VREDEN ZAUPANJA Korofcka c. 41, Kranj, tel.: 064/211-256 ODKUPUJE KOSTANJEV LES PO NOVIH ODKUPNIH CENAH. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse Informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE ana^ffflsMteeni Kranj Jaka Puclja 9 Planina III, tel: 064/324-471 CISTO in VARNO >MERKUR STROKOVNI NASVETI Vsak torek od 15. do 18. ure na Gregorčičevi H v Kranju, prodajalna INSTALATER, Telefon med tednom: 064 47-313, int.155. Stalna razstava ogrevalne In sanitarne tehnike za ogrevanje na plin v prodajalni INSTALATER. Vsak dan si lahko ogledate: i pretočne bojlerje za sanitarno vodo i peči za ogrevanje in sanitarno vodo i litoželezne peči za ogrevanje na plin i plinski gorilniki Baltur ► posode za tekoči plin ► plinski radiatorji Accorroni • armature, ventili in druga oprema Razstavljene izdelke lahko v Instalaterju tudi kupite, za gotovino ali na kredit. Popusti za imetnike Merkurjeve kartice zaupanja KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Francu Drinovcu priznanje kranjske občine - V petek, 9. decembra, je Franc Drinovec, kmet iz Podbrezij, dobil malo plaketo občine Kranj s področja kmetijstva kot priznanje za dosežke v kmetijstvu oziroma na področju živinoreje. To naj bi bila rudi spodbuda za vztrajanje vseh gorenjskih kmetov za trud tudi v prihodnje, za trdo življenje z gorenjsko zemljo. Govedoreja in poljedelstvo sta ze od nekdaj močno povezana s slovenskim kmetom, saj tudi stari rek pravi: Grunt ima korenine do dna, kot meni tudi Peter Orehar, predsednik Izvršnega sveta občine Kranj, ki je Francu Drinovcu tudi izročil plaketo. * Špela Vidic, foto Lea Jeras. Predavanje o ženskih boleznih Društvo kmečkih žena Kranj, Odbor Cerklje vabi na zanimivo zdravstveno predavanje z naslovom Ženske bolezni. Predavanje bo v četrtek, 15. decembra, ob 15.30 uri v Zadružnem domu v Cerkljah. Predavala bo ginekologinja dr. Podlipnikova. Predelava mesa v suhomesnate izdelke Kmetijski zavod iz Ljubljane, Enota Kranj, prireja v četrtek, 15. decembra, ob 15.30 uri predavanje z naslovom Predelava mesa v suhomesnate izdelke. Predavanje bo v Erostorih Kmetijske zadruge v Naklem, namenjeno pa je metkam in kmetom, saj si bodo ob njem osvežili znanje o tehnoloikih zakonitostih pri predelavi mesa in izboljšali kakovost domačih suhomesnatih izdelkov. V prostorih Kmetijske zadruge v naklem se bo istega dne, torej v četrtek ob 19. uri pričel tudi tečaj vezenja. • M.G. Občni zbor kmetijskih inženirjev in tehnikov Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov bo imelo {'utri, 14. decembra, v Podbrezjah svoj občni zbor, na :atcrem bodo poslušali predavanje državnega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo Ivana Obala, ki bo govoril o uresničevanju strategije kmetijstva, izvolili bodo novo vodstvo in sprejeli smernice nadaljnjega dela v društvu. • M.G. ************** GLOBUS tel.: 214-151 POSEBNA PONUDBA PO PREDPRUZNIČNIH CENfIH C^fl@)toQ električni sušilnik za perilo do 5 kg, z vgrajenim senzorjem in dvojno nastavitvijo. HOOVER globinski sesalniki, od 800 do 1400 W( »MERKUR Ekskurzija gorenjsih kmetov na avstrijsko Koroško Kmetije živijo z dopolnilnimi dejavnostmi Veliko kmetij se preživlja s kmečkim turizmom in prodajo svojih pridelkov - Pri nas se pogosto zaplete ze pri zakonodaji V Kmetijski svetovalni službi za območji Kranja in Tržiča so pripravili strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško, kjer so si gorenjski kmetovalci ogledali tri kmetije, ki jim dopolnilne dejavnosti pomenijo pomemben del dohodka in se ob tem seznanili tudi s tamkajšnjo kmetijsko zakonodajo. Udeleženci so se najprej ustavili na turistični kmetiji Valentina Kargla v Bačah ob Baškem jezeru. Tam so se s kmečkim turizmom začeli ukvarjati že leta 1962, vendar jim je takratno poslopje pogorelo in sedanji gospodar je pred dvanajstimi leti povečal hišo, v kateri je danes 12 apartmajev. Kme- nih prašičev povečalo na pet do šest, izdelke pa prodajajo tudi na tržici. hkrat se je gospodinja začela ukvarjati tudi s peko kruha in napeče tudi do šestdeset hlebcev kruha dnevno. Tudi kruh in pecivo gresta najbolje v promet poleti ob Klopins-kem jezeru. Turistična kmetija Karglovih ob Baškem jezeru. zaslužek od prometa s tur- številni turisti, ki jih poleg istilčno dejavnostjo pa pla- kvalitete privlači tudi lepa tija je srednje velika imajo čujejo običajen prometni embalaža. Žganjekuho v 16 hektarov obdelovalnih davek, za katerega pa Avstriji nadzoruje urad za kmetje lahko uveljavljajo določene olajšave povezane z investiranjem. površin, od tega 6 hektarov gozda. Kmetija samo z osnovno dejavnostjo ne bi mogla preživeti, saj pridelujejo samo za lastno uporabo. Letno oddajo 24 ton mleka in prodajo od 6 do 7 pitan- finance, ki mu je potrebno za vsak liter čistega alkohola plačati 53 šilingov davka. V Avstriji formalno ni posebnih ovir za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov. Ce skupno nastopijo vsaj trije pridelovalci, lahko ustanovijo svojo trlnico, kjer pa sanitarni inšpektorji pogosto kontrolirajo higiensko neoporečnost izdelkov. Pridelovalci pazijo na stalno kvaliteto, saj se zavedajo, da je kvaliteta merilo dobre prodaje. Nedaleč od Baškcga jezera je kmetija Miklovih. Hans Mikel, diplomirani in- cev, že pred leti pa so se ženir agronomije se na kme-specializirali za dopolnilno tiji s 13 hektari obdelovalnih turistično dejavnost. Baško jezero skupaj s turistično zanimivo okolico vsako leto obišče tudi precej tujih gostov in pri Karglovih je kar od površin in 33 hektari gozda, že od končanega študija dalje ukvarja z vzgojo jagod in žganjekuho. Tudi tej kmetiji dopolnilna dejav- 70 do 80 odstotkov gostov iz nost predstavlja pomemben nemčije, ostalo pa Avstrijci vir dohodka. Iz njihovega in celo Nizozemci. V Avstriji zakonodaja kmetom omogoča najem sorazmerno ugod-nih kreditov, ki so namenjeni za razvoj dopolnilnih dejavnosti, kmetijska dejavnost ni obdavčena, na kotla priteče jagodno vino, jagodni liker in vse vrste sadnega žganja, saj je ob kmetiji tudi manjši sadovnjak. Izdelke prodajajo na kmetijski tržnici v Bačah, kjer so med kupci tudi Predelava mesa pri Zorglovih. Foto: M.G. V žganjekuhi Hansa IMikla. Na drugem koncu Koroške ob Klopinskem jezeru, ki je tudi zelo obiskan turistični predel sc na kmetiji pri Zorglovih ukvarjajo s predelavo mesa in peko kruha. Kmetija ima vsega 12 hektarov obdelovalne zemlje na kateri v večini pridelujejo koruzo za krmo prašičev in nekaj žitaric. S predelavo mesa so sc začeli ukvarjati pred petimi leti, najprej so zaklali po eno svinjo tedensko, ko pa so njihove klobase, šunka in drugi izdelki postali všeč tudi tamkajšnjim turistom se jc število tedensko zakla Zanimivo jc, da so na večini kmetij na avstrijskem Koroškem pričeli z dopolnilnimi dejavnostmi brez velikih vlaganj, vendar pa to delno dopušča tudi avstrijska zakonodaja. Pri nas jc žal drugače, saj kljub volji kmetovalcev, ki bi radi kmetijo preživeli tudi z dopolnilno dejavnostjo in naporom svetovalnih služb, pogosto prvo zapreko pomeni prav zakonodaja, ki je za te dejavn soti predpisuje vrsto soglasij in dodatnih investi cij. * M. Grcgorič Govedoreja zelo pomembna panoga Društvo rejcev črmobele govedi ima že nekaj časa pripravljen program selekcije te vrste Udeležujejo se razstav, kjer ocenjujejo govedo, ugotavljajo njihovo produktivnost, izdajajo pa tudi svoj list Črnobelo govedo, torej list Društva rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji. Pripravljajo tudi razna srečanja in strokovne ekskurzije. Kmetijska panoga je pri nas med najbolj razširjenimi, prav tako tudi v Evropi.. Ena i/med njenih panog, govedoreja, je najvažnejša panoga v Evropski skupnosti. Pri nas ji je namenjena velika pozornost. Iudi Društvo rejcev govedi črnobele pasme veliko naredi na tem področju V četrtek, 8. decembra, je pripravilo tretjo skupščino, na programu pa so imeli tudi nekaj strokovnih referatov. Peter Kunstelj je govoril o delu na selekciji govedi črnobele pasme pri nas in odbiri bikov za osemenjevanje in nabavo semena bikov i/, drugih držav. Janko Pogačar je o selekciji pasme pisal septembra v reviji Črnobelo govedo. Menil je, da mora biti program selekcije izdelan tako, da ob upoštevanju velikosti popu lacije ter tržnih ra/.mer nudi rejcem največji možni prihodek. Tokrat je spregovoril o kontroli proizvodnosti krav, o tehnični in organizacijski izp°" polnitvi za uspešnejše vodenje proizvodnje mleka in za pridobitev mednarodne licence naših rezultatov Karel Salobir jc razpravljal o novih dognanjih in prehrani krav na vis<>k(' mlečnost, ki je pogoj /a zagotavljanje noimalncga zdi avstvenega m reprodukcijskega statusa ki.iv mol/nic Iudi na Gorenjskem, ah pa predvsem tu, ima govedoreja važno vlogo v kmetijstvu. Navsezadnje to doka/uj(' tudi napi,nI,i najboljši kiavi na ra/stavi v Komendi meseca junija Nagrajena K bila kr ava Jeta rejca liam .i I )nnov< a i/ Podbie/.ij, ki je bil v petek dobil še plaketo občine Kranj za priznanje dobrega dela na področju kmetijstva o/.iroi loreje • S. Vidu DRSALKE, HOKEJSKE PALICE IN KOLESA servis koles in brušenje drsalk Srečno vožnjo s kolesi vam želi Valy Žagar, Kokrica, Betonova 16/a, Kranj , tel: 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje jnn S Y S T E M S podjetjo za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel /fax (064) 631 025. 46 211 V naši Planici se je začela letošnja tekmovalna sezona smučarjev skakalcev za kristalni globus FIS ZMAGOVALEC GOLDBERGER PRIZNAL MOJSTRSTVO NAŠIM ORGANIZATORJEM Delo več kot tristo pridnih ljudi je bilo potrebno, da je Planica tudi po letošnji uvodni tekmi skakalne sezone obdržala sloves zanesljivega in na vse pripravljenega organizatorja - Trud organizatorjev je bil poplačan z lepima tekmama in ne nazadnje tudi z novim vzponom naših reprezentantov Planica, 11. decembra - "Planica je zame kraj, kjer skačem pod srečno zvezdo. To se je izkazalo že nekajkrat in ponovno spet letos. Žal mi je, ker nismo mogli tekmovati še na večji skakalnici, vseeno pa moram povedati, da so se organizatorji v tej odjugi odlično odrezali in pripravili skakalnico, kot je ne pripravijo marsikje tam, kjer so pogoji precej boljši," je po nedeljskem zmagoslavju navdušeno dejal Avstrijec Andreas Goldberger, ki je v drugem nedeljskem poskusu skočil kar 102,5 metra. Goldberger pa je s to zmago postal tudi skupni zmagovalec sobotne in nedeljske tekme in tako pospravil v žep največji del nagradnega sklada, ki je vsak dan znašal 15 tisoč CHF. Ob zadovoljnih tekmovalcih, pa tudi policistih, ki so povedali, da tokrat v Planici ni bilo težav zaradi prehude pijanosti ali objestnosti, pa so bili najbolj zadovoljni tisti, ki so skrbeli za tekmovanje. "V teh dneh smo pač naredili vse, kar smo mogli •n kljub vsemu lahko rečem, da nam je navsezadnje služilo tudi vreme. Celo veter se je umiril in navsezadnje smo doživeli lepe zaključne skoke in lepo serijo. Ob tem je pomembno, da so tudi naši tekmovalci skakali dobro, to pa je največ, kar smo si lahko želeli in kar nam daje voljo in polet za vnaprej. Letos jc v Planici delalo 180 tehničnih delavcev, to so pač tisti, ki Ob planiški skakalnici so se srečevali tudi mnogi naši politiki, v nedeljo pa je Planico obiskal tudi slovenski varuh človekovih Pravic Ivo Bizjak, ki je direktorji naših nordijskih reprezentanc 1'OJietu Gorjancu čestital za uspešen začetek sezone OBČUDUJEMO VSE, NAVIJAMO ZA NAŠE! Brane Kalan Iz Škofje Lok« "V Planico tem prišel zaradi ulitka: uiitka v naravi m v skokih Pridem skoraj vsako l«<>, če ,mam Ir čas Rad imam tako tekme na manjših tkaktnieah kot polete Letos pa mi je posebno všeč, ker ni prehude gneče, ker je lepo vseme in ker je pravo planiJtko vzdušje Navijamo .-<; rw še posebej pa za naše na čelu s ! ramijem retkom Si, e) pi imam rad vse športe in hodim tudi na druge tekme, tako na smučanja kot na hokej in vse ostale." Ivan K<>v«<"k iz Kranja: "Vsak« leto pridem v Planuo, navadno prav na vse tekme z mednarodno udelet-bo Ponavadi je z menoj ali svak ali nečak alt vnuki, skratka vedno nas je Vet Ker smo iz Kranja, nimamo daleč, pa tudi vedno se odpravimo pravočasno, da ni prehude gneče Najbolj navdušeno navijamo za naše, ki so letos po lanski malo tUtbši sezoni spet v dobri formi /al je zima zaenakart skromna s snegom, vendar za to pač ni pomoči Narava dela po svoje " Bernarda Kljun iz Cerknice: "V Planuo sem prišla s prijatelji Izrabili smo pač lep topel sončen dan tn se odpeljali na izlet ter sklenili, da pogledamo skoke Sicer pa tukaj nismo prvič Všeč nam je, dobro vzdušje je Navijamo pa seveda najbolj za naše, predvsem ;a I ran ,tja Petka • V. Stanovnik, »like: G. Franci Petek je z zanesljivim skakanjem ponovno navdušil številne navijače in naše skakalne strokovnjake. neposredno delajo v tehničnem odb oru in tekmovalni službi. Ob tem pa je je treba omeniti še ostale, od redarjev, do tistih, ki skrbijo za prehrano, za varnost, pa zdravniki in reševalci. Skratka delalo nas je več kot tristo. Vendar brez tega ne gre. Vsak imam svoje delo, svojo dolžnost in le tako je lahko vse opravljeno, kot ie treba. Žal nam jc, da ni prišlo nekaj več gledalcev, vendar pa so očitno vajeni v Planico bolj prihajati v marcu. Kljub vsemu se jih ie danes v zaključni seriji zbralo toliko, da jc bilo vzdušje res dobro in hvala tistim, ki so prišli" je po zaključku tokratne prireditve v Planici povedal vodja tekmovanja Janez Gor-Lšek. Franci Petek jc bil tako na sobotni tekmi, ko jc bil deseti, kot na nedeljski tekmi, ko jc bii peti, naš najboljši, z zanesljivim skakanjem pa jc dokazal, da sc met vrača v vrhunsko formo: "Moram reči, da sem v zadnjem času prišel do boljših občutkov in tako sem tudi bolje skočil. Je pa dejstvo, da enkrat gre, drugič |N malo slabše, in da to ni nič nenavadnega. Trenutno pač moram biti z doseženim zadovoljen in vesel sem, da sem dve tekmi kar dobro odskakal," je povedal Franci Petek po ne deljski tekmi. Drugi najboljši mož v naši skakalni ekipi jc bil v Planici tokrat Blcjcc Urban Franc, za katerega so trenerji žc pred sezono napovedovali, da dobro skače Sam pa na Startu sezone pravi: "Trenutno šc nimam najboljših občutkov, vendar pa nekateri priznavali, da v nogah še nimajo dovolj skokov, da bi bili lahko boljši (Šakala, Duff-ner,....) pa je tudi tokraten uvod prinesel nekaj presenečenj. Kot že nekajkrat so za največje poskrbeli Japonci, ki so v Planico namesto poškodovanega Kasaia pripeljali 19-letnega Kazujoshija Funakija, ki je v soboto zmagal, prav tako pa bi bil lahko na stopničkah tudi v nedeljo, če ne bi po 99 metrov dolgem skoku padel. Tako je bil ob koncu skupaj s Fincem Tonijem Nieminenom sedmi. Zanimivo pa je, da je Funaki v Planici prvič nastopil na tekmi svetovnega pokala in seveda tudi prvič zmagal. Rezultati: sobota- 1. Ka-zuvoshi Funaki JAP (97,5 in 91,5 metrov) 243 točk, 2. Andreas Goldberger AUT (93 in 92 metrov) 235 točk, 3. Jarme Ahonen FIN (92 in 93 metrov) 233 točk......10. Franci Petek (91 in 90 metrov) 217,5 točke, 14. Andreas Goldberger je z Ela-novimi smučmi v nedeljo poletel najdlje, kar 102,5 metra in postal nedeljski in skupni zmagovalec uvodnih tekem svetovnega pokala. Urban Franc je zadovoljen z začetkom letošnje sezone in s stabilnimi skoki sem letos sklenil, da bom "gradil" počasi, nikamor se nc mudi. Kljub temu da zame danes še ni "špica", sem prav zadovoljen. Tako sem naredil dva dobra skoka, sem pa zamudil pri doskoku. Na večjih skakalnicah je pač lažje narediti tclcmark kot na manjših, saj na manjših gledam predvsem, kako "vleči" do konca Vendar mislim, da bom do novoletne turneje natreniral tudi doskok in da bo šlo še bolje. Tri dni bomo šc vadili v Planici, nato pa najbrž potujemo v St. Mor-itz, kjer sta dve tekmi na podobnih skakalnicah, kot so tukaj v Planici." Čeprav jc začetek sezone vedno "tipanje" forme in so Novi predpisi o dolžini in montaži vezi na skakalnih smučeh so mariskomu zagrenili začetek sezone, naši serviserji pa so se tokrat v Planici izkazali z odlično pripravo in zanesljivo (na milimetre natančno) montažo. Za nemoteno izvedbo tekme in prijetno počutje vseh obiskovalcev je skrbelo prek tristo organizatorjev, mesarstvo A rvaj pa ie tudi letos pripravilo okrepčila za tekmovalce, trenerje, novinarje in goste. Mika I uiluu n si je i odličnim skokom 100 metrov priboril drugo im-slo na nadeljski tekmi * čimer je polredil odlično pripravljenost finske ekipe Urban Franc (91 in 90 metrov) 217.5 točke, 29. Robi Meglic (vsi SLO) - nedelja - 1. Andreas Goldberger AUT (96 in 102,5 metra) 258.5 točk, 2 Mika 1 .uttinen FIN (96 in 100 metrov) 248,5 točk, 3. Lassc Otte-sen NOR (93 in 97 metrov) 241 točk.....5. Franci Petek (92 in 93 metrov) 237,5 točke, 12. Urban Franc (91 in 89 metrov) 217,5 točk, 34. Samo Gostiša (87,5 in 85,5 metra) 205 točk (vsi SLO). V skupnem točkovanju obeh dni je zmagal Andreas Goldberger pred Jannejem Ahonc- nom in Mikom Laintinenom, Franci Petek je šesti, Urban Franc dvanajsti, Robert Meglic šestintrideseti, Samo Gostiša pa osemintrideseti. Tako tudi v točkovanju za svetovni pokal vodi Golberger pred Funaki-jem in Ahonenom, Petek je sedmi, Franc dvanajsti, Gostiša triintrideseti, Meghč pa deve tintrideseti. V ekipni razvrstitvi vodi Finska pred Avstrijo in Japonsko, Slovenija pa je šesta • Vilma Stanovnik, slike: Gorazd Šinik V Kranjski Gori še upajo na mraz NA ODPOVED TEKME ŠE NE MISLIJO Kranjska Gora, 13. decembra - Čeprav kranjskogorskim organizatorjem letošnje tekme svetovnega pokala, ki bi morala biti 21. in 22. decembra, trenutno ne kaže najbolje, saj zaradi toplote ne morejo narediti dovolj kompaktnega snega, pa si z jutrišnjo ohladitvijo in morebitnimi padavinami obetajo, da bo tudi 34. pokal Kompas Holidavs potekal po sporedu. Na sporedu bosta sicer dva slalomoma, toda, kar je trenutno pomembno, tekme ne bo treba odpovedati. Tako je konec tedna Mednarodna smučarska zveza odločila, da bo šel kranjskogorski veleslalom Alto Badio, Kranjskogorci pa bodo dobili odpovedani slalom iz St. Antona, ki bi tam moral biti konec tega tedna. V Kranjski Gori, kjer so že izdelali približno četrtino snega, pa nestrpno čakajo novih mrzlih dni in noči. "Danes s tekmo v Kranjski Gori res slabo kaže, saj v vznožju tekmovališča tako rekoč cvetijo zvončki, vreme je podobno pomladanskemu. Če paje zaupati meteorologom, pa vendarle v sredo prihaja ohladitev. Če bi temperature padle na minus pet, šest stopi nini, potem ni vprašanje tekmo izpeljati. Proga je četrtino pripravljena, v treh dneh pa bi jo lahko naredili do konca. Tako smo še optimisti in računamo, da tekma v Kranjski Gori bo," pravi Borut Perovšek. Pomanjkanje snega pa seveda ne ovira samo naših organizatorjev, temveč tudi vse druge (razen v Ameriki), tako da se tekmovalni spored iz dneva v dan spreminja. • V. Stanovnik F KVARKU €«®«mxniminr] odbojku iimiiiiiiiH §M2l€flRSKI TEKI Tudi smučarjem tekačem je toplota pobrala tekmovanja TEKAČI NESTRPNO PRIČAKUJEJO TEKME Kranj, 10. decembra - Po lanski krizi v vrstah naše tekaške reprezentance je letos čutiti, da se vendarle premika na bolje. Krmilo reprezentance je prevzel češki strokovnjak dr. Bohuslav Razi in fantje so se treningov lotili z novo vnemo. Kar pa je še bolj razveseljujoče, je dejstvo, da imamo v Sloveniji kar nekaj mladih tekaških talentov, Id imajo željo in možnost poseči v sam svetovni vrh. Žal pa se tudi tekačem letos dogaja podobno kot drugim smučarjem, saj težave s snegom pestijo tudi organizatorje tekaških prireditev. Tako je bila na švedskem prva tekma (ki se je naši niso udeležili), konec tedna je odpadla tekma za svetovni pokal v Ramsauu, namesto nje pa so pripravili grand prix v Tauphtzu. Na njem je nastopila večina najboljših, od naši pa le Jože Petkovšek in Damjan Pintar (člana naše mlade ekipe), ki sta nastopila solidno ter zasedla 65. oziroma 68. mesto. Zaradi pomanjkanja snega jutri odpade tudi skrbno načrtovana bohinjska prireditev, vprašanje pa je, ali bo jutri še moč pripraviti načrtovano tekmo svetovnega pokala v Tauplitzu. i Kljub temu pa po besedah tehničnega vodja naše reprezentance Jožeta Kle-menčiča tekači željno pričakujejo novo sezono, na katero so se dobro pripravl- {ali "Zadnje tri olimpijske cikluse sem >il trener Češke ekipe, delo s slovensko reprezentanco pa zame pomeni novo motivacijo. Po petih mesecih treniranja v Sloveniji vidim, da imajo smučarski tj^j. f teki tukaj veliko perspektivo. Tako so v mladi ekipi izredno obetajoči Maric, '^^TjTt^žttj Petkovšek in Rupnik, pri dekletih pa predvsem Malijeva in Zelenčeva," je ob Dr. Bohuslav Razi /aupa,lskovm konferenci nordijskih reprezen-v našo tekaško ekipo. tanc prejšnji teden povedal trener dr. Bohuslav Razi. Glavni trener naše sedanje članske vrste je tudi dejal, da bo letošnja sezona za našo ekipo prav gotovo uspešnejša od lanske, še večji dvig kvalitete pa pričakuje drugo sezono, ko naj bi se pokazali še večji rezultati sistematskega treninga. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik ZMAGE DOMA IN NA GOSTOVANJIH PRVI PORAZ KLIMA COMMERCE BLEDA oke) mmmmm^msinin Jeseničani so slavili v Tivoliju VRATAR BRATAŠ ZAKLENIL SVOJ GOL Hokejisti Acroniksa Jesenic so se v Ljubljani Olimpiji Hertz oddolžili za poraz na domačem ledu in zanesljivo slavili z 0:4 (0:2, 0:1, (hI). S tekmo med Inntal (Vijem in Sportino, ter derbijem kroga med Otimpijo Hertz in Acronilu Jesenicami se je končal prvi del letošnjega hokejskega prvenstva. Kljub zmagi v Ljubljani so Jeseničani po 12 tekmah na drugem mestu in za dve točki zaostajajo za Olimpljo Hertz, Sportina je po petkovem neodločenem rezultatu v Celju tretja, Celjani pa četrti z enakim številom točk. Triglav je na pričakovanem petem mestu, Maribor je šesti, Slavlja pa ni osvojila niti ene točke. V petek se je končal prvi del 4. državnega hokejskega prvenstva. V Celju sta se ekipi Inntala in Sportine razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (1:1, 1:1, 0:0). Blejci so igrali dobro, ponovno pa se je izkazal vratar Drozdov. Tako so po prvem delu prvenstva lahko zadovoljni z uvrstitvijo na tretje mesto, ki so jo pred začetkom tekmovanja tudi načrtovali. Jeseničani so sicer po prvem delu prvenstva drugi in dve točki zaostajajo za vodilno Olimpijo Hertz, toda po igranju v zadnjem tednu, ni skrbi za slabo voljo. V sredo so doma učinkovito odpravili Celjane, v petek pa v Ljubljani na ničli pustili vodilno Olimpijo Hertz. Zadovoljni so lahko tudi Kranjčani, ki pa imajo večje načrte v novi sezoni. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo 6. lanuarja. Se prej pa slovenske reprezentance v vseh kategorijah čakajo zanimive (tudi mednarodne) tekme. Prva bo že danes v Tivoliju, ko se bosta ob 17.30 uri pomerili naS reprezentanca in tujci, ki igrajo pri nas. • V. Stanovnik V BAZENU JE ŽE VODA Kranj, 13. decembra - Kot kaže je odprtje kranjskega bazena blizu, saj so prejšnji teden vanj natočili vodo in jo konec tedna tudi segreli. Na obratovanje bazena najtežje Čakajo vaterpolisti in plavalci, zato so pn PK Triglav sklenili, da danes na tiskovni konferenci predstavijo svoje delo in sedanjo organiziranost, sledil pa bo tudi ogled novega bazena. • V.S. Kranj, 11. decembra - Čeprav Kranjčani vsako leto izgubiljo katerega svojih najboljših igralcev, pa se vedno znova uveljavijo mladi. Tako so tudi s startom v letošnjo sezono lahko več kot zadovoljni, saj so po 13. krogih na odličnem tretjem mestu na lestvici, v soboto pa so na gostovanju z rezultatom 73:79 premagali še ekipo Kraškega zidarja. "S to ekipo, ki jo imamo, smo si v začetku sezone postavili precej skromnejše cilje, kot kaže sedaj. V prvem delu smo načrtovali dve, tn zmage, zmagali pa smo kar osemkrat. Dobra igra se nadaljuje tudi sedaj, ko smo zmagali na gostovanju v Sežani in s tem smo resnično dosegli lep uspeh. Tako smo načrt, uvrstitev med osem, že presegli in sedaj smo si zastavili še višje cilje, to je uvrstitev med prve štiri," je po novi zmagi Triglavanov na sobotnem gostovanju pri Kraškem zidarju povedal trener ekipe Triglava Martin Gorenc Triglavanom pa so dale zmage novega poleta in tako se že pripravljajo na derbi prihodnjega kola, ko bodo v domači dvorani v soboto gostili Savinjsko Polzelo, ki je trenutno z zmago več kot Triglav na drugem mestu lestvice. "Polzela je trenutno v resnici druga najmočnejša ekipa v Sloveniji in mislim, da je tudi kvalitetnejša od nas. Glede na to, da igramo v Kranju in glede na to, da smo dobro pripravljeni, pa bo o zmagovalcu odločala predvsem sreča," pravi trener Gorenc. Sicer pa naj bi na sobotni tekmi prvič nastopil tudi Vukič, trener Gorenc pa računa tudi na vse ostale, ki jih trenutno k sreči ne pestijo poškodbe. • V. Stanovnik LOČANKE LE ZMAGALE ODEJA MARMOR : SLOVAN 91:68 (4335) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 80, sodnika: Matjačkf in Kalar (oba Kranj) Odeja Marmor : Cankovič 4 (2:2), Cartner 23 (3:3), Primožič 2, Malacko 23 (3:4), Kisovec 3, Frakcij 2, Pejič 17 (5.-9), Oblak 17 (3:4). Škofjeloške košarkarice so se prvič po turneji po Združenih državah Amerike predstavile domačim ljubiteljem igre pod koši. Po štirih zaporednih porazih pa so si Ločanke tokrat želele ponovno zmagati. Brez poškodovane Kržišnikove so odločno začele in si priigrale prednost do 3. minute. Vendar po nadaljevanju Ljubljančanke niti igre prevzele v svoje roke in imele največjo prednost v 12. minuti, ko je bilo 26:22. Domačinkam, razen Gartnerjevi ni uspevalo prav nič, za nameček pa so bile Slovanovke močnejše tudi v skoku. Proti koncu prvega dela igre se je razigrala kapetanka Malackova in Ločanke so Že prvi del igre odločile v svojo korist. V nadaljevanju so Ločanke, kljub ležerni igri, ki je bila posledica neatraktivnoga nasprotnika in tudi slabe telesne pripravljenosti, povečevale prednost iz minute v minuto. V tem srečanju se je prvič v pravi luči predstavila Darja Gartner, ki je odigrala odlično v napadu, pohvaliti pa gre tudi borbeni Tini Oblak. Več priložnosti v nadaljevanju bi morala dobiti tudi mlada Mateja Kisovec. * D. Rupar (HKMfFiOSTNO DRSANJE «Sffl I Kljub temu da Blejke niti niso igrale tako slabo, so na gostovanju v Novem mestu doživele svoj prvi poraz. Domače igralke so bile izredno motivirane in so s svojo najboljšo letošnjo igro uspele dobiti odločilne točke v sicer dokaj izenačeni tekmi. Rezultati 1A. DOL ženske: TPV Novo mesto : Klima Commerce Bled 3:1 (-11,15,12,13), LIK Tilia : HIT Casino 1:3, Zg. Savinjska : Krim - preloženo. Vrstni red: Klima Commerce 16, TPV Novo mesto 12, Zg. Savinjska 10, Krim 8, HIT Casino 6 in LIK Tilia 0 točk. V moški konkurenci 1A. DOL je bilo na vrsti "krog presenečenj", ki pa ga na žalost Žirovničani niso priredili in so zopet doživeli gladek poraz. Rezultati: Fl Prom : karnnik 0:3 (-11, -9, -12), Pionir : Ljutomer 0:3, Vigros Pomurje : Olimpija 1:3. Vrstni red: Vigros Pomurje 16, Olimpija 12, Ljutomer 10, Kamnik in Pionir 8, FI Prom 0 točk. Le malo je manjkalo, pa bi blejski odbojkarji nadaljevali z nizom zmag tudi pri vodilni Topolšici, saj so izgubili z najtesnejšim rezultatom v tie breaku. Rezultati 1B. DOL moški: Topolšica : Minolta Bled 3:2 (7, 13, -12, -5, 13), Fužinar : Olimpija 2 Brezovica 3:0, SLP Šempeter : Granit Preskrba 1:3. Vrstni red: Topolšica 16, Fužinar 12, Granit Preskrba 10, Olimpija 2 Brezovica in Minolta Bled 8, SIP Šempeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL ženske: ŠOU Triglav . ŠOU 0:3 (-5, -18, -12); Prevalje : ŠD Tabor 2:3, Cimos : Mislinja 3:0. Vrstni red: Cimos 18. ŠOU 12, ŠD Tabor 10, Mislinja 8, Prevalje 4, ŠOU Triglav 2 točki. V 2. DOL so odbojkarji Termo Lubnika doživeli pričakovan poraz, odbojkarice FI Proma pa so zasluženo osvojile nov par točk. Rezultati - molki: Simonov zaliv Izola : Terme Lubnik 3:0 (7, 6, 12), B. I. K. Turbina : Maribor Intes 3:1, Mislinja : Črnuče 1:3, Pan Kovinar : Salonit II 3:1, Pionir 2 Žužemberk : Mežica 3:0, Claudia Shop Beltinci : Braslovče Maher 3:2. Vrstni red: Simonov zaliv Izola 18, B. I. K. Turbina in Pan Kovinar 16, Termo Lubnik in Črnuče 14, Pionir 2 Žužemberk in Salonit II10, Claudia Shop Beltinci 8, Maribor Intes 6, Braslovče Maher in Mislinja 4, Mežica 0 točk. Rezultati - ženske: Fl Prom : Črna 3:1 (6, -3, 8, 8), Ruše : Žibrat Ljutomer 0:3, Paloma Branik Hobby : Solkan 3:0, Ptuj : Sobota 3:1, Šentvid : Mežica 3:1, Kajuh Šoštanj : Rogoza 3:0. Vrstni red: Žibrat Ljutomer 20, Šentvid 16, Kajuh Šoštanj in Sobota 14, FI Prom 12, Ptuj 10 Paloma Branik Hobby in Ruše 8, Rogoza in Mežica 6, Solkan 4 in Črna 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod - moški: Prvačina : Bovec 3:0, FI Prom II : Bohinj 3:0, PAN Kovinar II : Kamnik II 2:3, Plamen : Triglav 0:3, Mokronog : Bled II 3:1, Portorož : Branik Sedex 3:0. Vrstni red: Portorož 20, Prvačina 18, Triglav 16, Branik Sedex in Kamnik II 12, Plamen 10, Bohinj 8, Pan Kovinar II, FI Prom II in Bled II 6, Mokronog 4 in Bovec 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod - ženske: TPV Nov mesto II : Lango Šenčur 0:3, Julči Vital II : LIK Tilia II 3:1, Cimos II: Bohinj 3:0, Mehanizmi Kropa : HIT Casino II 0:3, Šentvid II : Bled II 1:3, Piran : ŠD Tabor II 3:0. Vrstni red: Piran in HIT Casino II 18, Cimos II in Bled II 16, Lango Šenčur in Bohinj 12, Julči Vital II in Mehanizmi Kropa 8, Šentvid II in ŠD Tabor II 4, TPV Novo mesto II in LIK Tilia II 2 točki. • B. Maček li©BCOMET mmm u3 JESENIČANI USPEŠNI V ZAGREBU NOVA ZMAGA PREDDV0RČAN0V V Zagrebu je bilo v petek in soboto mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju "zlatni medvjed" z udeležbo 140 tekmovalcev 26-tih klubov iz 10 držav. Jeseniški tekmovalci in tekmovalke so z dobrimi nastopi opozorili nase in dosegli tudi dobre rezultate. Pri mladinkah je Melita Čelesnik zasedla četrto mesto. Zmagala je Aurelle Journaud iz Fancije. V isti kategonji je bila Marjeta Koželj šestnajsta. Pri dekletih starosti do 15 let je Alenka Mrak zasedla tretje mesto. Zmagala je Gorana školec iz Hrvaške. Pri fantih starosti do 13 let jc Gregor Urbas zasedel drugo mesto. Zmagovalec je bil Jernej Belec iz Ljubljane. Pri dekletih starosti do 13 let se je dobro odrezala Alenka Zidar s četrtim mesotm. Zmagala ie Elisabeth Angerer iz Avstrije. Solidno enajsto mesto jc v isti kategoriji zasedla Tanja Sotlar. Pri deklicah starosti do 11 let je med 23 tekmovalkami zmagala Idora Hegel i/. Hrvaške. Solidni sta bili Ines Berginc z devetim in Nena Stojanovič s šestnajstim mestom V najmlajši kategoriji deklic starosti do 9 let sta Anja Otovič in Manja Robič • Zima za las zaostrali za najboljšim. Na koncu je bila Anja četrta. Manja pa peta med 27 nastopajočimi. Najboljši športniki Gorenjske NAJBOLJ POPULAREN JE JURE Kranj, 12. decembra - V našo športno redakcija vsak dan dobivamo vrsto dopisnic na katerih najbolj stavite na Jureta Koširja. Poleg tega so na stavnih lističih popularni še Alenka Dovžan, Iztok čop, hokejisti, veslači in padalci, kako pa se bodo o najboljših odločili športni novinarji pa bo znano konec tega meseca. še naprej pa vas vabimo da stavite na naš znani naslov: Zoisova 1, Kranj, meu tistimi, ki boste odgovorili pravilno pa bomo na zaključni prireditvi na Jesenicah, 4. januarja drugo leto, izžrebali lepe praktične nagrade. • V. S. IZBOR 1994 Po mojem mnenju bo: Gorenjski športnik leta............................. Gorenjska športnica leta......................... Ekipa v individualnih športih.................... Ekipa v Igrah........................................... Moj naslov............................................... Zaradi spomladanske končnice se prvenstvo v prvi ženski in drugi moški rokometni ligi nadaljuje. Minulo soboto so tako odigrali Že prvi krog drugega dela prvenstva. Od gorenjskih ligašev so tokrat edini slavili Preddvorčani. Rukometašu e Kranja v srečanju proti pokalnim zmagovalkam niso imele niti malo možnosti za uspeh. Gostje so zmagale /. visokim rezultatom, mlade Kranjčankc, vsaj upamo, da jc tako, nabirajo izkušnje za uspešno igranje v play autu. Prvi spomladanski krog je prinesel nov poraz šeširja. Tokrat so jih premagali gradbinci i/. Grosupclj in jih po točkah žc ujeli. Ločani so očitno v hudi krizi, ki ji zaenkrat ni videti konca. Zato Ločani komaj čakajo zimski odmor. Povsem drugače pa v zadnjih krogih igrajo Tabovci. Zdaj zmagujejo že v nizu in so se že približali vrhu. Pozna se, da se je v ekipo vrnil Uršič, svoje so prispevali tudi ostali igralci in uspehi so tu. Zanimivo je bilo tudi na srečanju v Kranju. Bcsnica jc večji del tekme zaostajala za gosti, tudi za sedem golov, vendar jim jc uspelo pet minut pred koncem srečanja rezultat izenačiti. Ko jc žc kazalo na delitev točk. je bil izključen eden od domačih, gostje so srečno dosegli zadetek, Besnici pa je za izenačenje potem zmanjkalo časa. škoda. Iako bi precej pomagali sebi in obema gorenjskima hgašema. še rezultati: 1. liga ženske: Kranj : Knm Elckta 1935, Kočevje : Mlinotcst 22:28. Izola : Olimpija 16:32, Marcus Buna : Rajh No 1 32 : 11, M-Degro hran : Velenje 26:14, Branik : Žalec 16:22. Vodi Krim Elcktra, Kranj je še naprej zadnji 22. liga moški: GPG Grosuplje : šešir 21:18, Bcsnica Akupol Irebnjc 24:25, Kamnik Žurbi leam : TA H Inženiring 17 31, Titanic Sežana : Škofljica 25:18, Črnomelj : Dclmar 16 20, Prulc : Nova Gorica 26:17 Vodi Akripol šešir je četrti, TAB šesti, Bcsnica osm« Prvi del prvenstva se konča to soboto. • Martin Dolanc KRANJČANKE ŽE V ČETRTEK Kranj, 13. decembra - V 1. SLR za ženske bodo tekme odigrali jutri in pojutrišnjem. Tako v Kranja v Četrtek prihaja ekip11 Kočevja Tekma v dvorani na Planini sc bo začela ob 20 ur1, Kranjčankc pa si za slovo od prvega dela letošnje sezone žehj° pokazati svojo najboljšo igro. • V. S. ŠPORTNE IGRE SE KONČUJEJO IVilč, 8. decembra - ( eloletna Sportno-ickrcativn« akcij« Delavske športne igre ki v trtiški občini poteka že vrsto let, gre letos h koncu. Le še nekaj športnih tekmovanj bo v teh decembrskih dneh, slovesna razglasitev najboljših pa ttj decembra 1W4 na vsakoletnem tradicionalnem srečanju šporn-likov in športnih delavcev ob komu leta. Trenutno so tekmovalci opravili nastope že v Ih panogah, točke a jc osvojilo 22 ekip. 45 tekmovalk in m tekmovalcev oglejmo trenutni vrstni red: ekipe: 1 Društvo upokojencev 5150 točk, 2 Peko Obutev 3512, 3 Peko SS 2729, 4. Peko TEP-OVE 2002, 5. Lepenka 1 r»i ženske: 1 Milena Dolčič (Peko SS) 547, 2 Olga Bencina (Peko Obutev) 406, 3. Marija Vodnik (1)1 J) 253 , 4 Majda Kramar (Peko SS) 182, 5 Manja Križaj (DU) 152; molki: 1. Matej Kertič (Ročcvmca) 546, 2. Jože Bohinc (Peko TEP-OVE) 476, 3 Anton Meglic (Peko SS) 4S0, 4 Fracni Stritih (DU) 449, 5. Ludvik Soklič (Slap) 42v • Janez Kikel E Naši biatlonci so v Badgasteinu dosegli največji ekipni uspeh Z BOLJŠIM STRELJANJEM CELO DO STOPNIČK Badgastein, 11. decembra -Konec minulega tedna so biatlonci vendarle nastopili na prvi tekmi letošnjega svetovnega pokala v Badgasteinu. Naši so na krajiši, 10-kilometrski progi odlično tekli in malo slabše streljali, kar štirje pa so se uvrstili med deseterico, ter bili moštveno tudi najboljši v sobotni preizkušnji. "V četrtek, ko je bila na sporedu prva tekma na 20 kilometrov, so bili naši fantje, pa tudi Andreja Grašič zelo negotovi, startali so s tremo. Kljub temu da so nastopili solidno, pa smo vedeli, da to ni največ, kar zmorejo in kar smo od njih pričakovali. To se je pokazalo v soboto, ko so izvrstno tekli in samo z enim zgrešenim strelom manj, bi vsaj eden prišel med prve tri. Kljub temu pa smo z uvrstitvami Jožeta Pokljukarja na šesto mesto, Janeza Ožbolta na sedmo mesto, Tomaža Globočnika na osmo mesto in Andreje Grašič na sedmo mesto, lahko več kot zadovoljni. S tem so dosegli tudi največji ekipni uspeh in bili najboljša reprezentanca na sobotni tekmi. Žal je imel smolo Tomaž Žemva, ki je začel med prvimi in je tako rekoč "plužil" novozapadli sneg na progi, ekipni uspeh pa sta dopolnila tudi Boštjan Le kan in Matjaž Pokljukar s 15. m 24 mestom," je po vrnitvi iz Badgasteina povedal pomočnik glavnega trenerja Brane Gomilar iz Gorij. Kljub lepim uvrstitvam je našim žal, da niso posegli po stopničkah, saj so fenomenalno tekli, žal pa so v vetru in naletavanju snega, ko jc bilo težko streljati, prevečkrat zgrešili. Tudi v nedeljo jim ni šlo po načrtih, čemur pa je bila največji vzrok utrujenost. Po dnevu počitka doma so biatlonci ponovno odpotovali na trening v tujino, zelo pa si želijo, da bi čimprej lahko trenirali na domači Pokljuki, kjer pa so zaradi pomanjkanja snega konec že odpovedali tekmo svetovnega pokala, ki bi morala biti tam konec tedna. Najbrž, jo bodo ponovno pripravili v Badgasteinu. • V. ^anovnik K®(ussunaj 5047 kegljev. Drugi dan je nastopilo 16 mešanih parov. Slovenci so dosegli kar dvojno zmago. Zmagovita kombinacija je bila Tončka Urbanc-Boris Benedik. Podrla sta 927 kegljev, Benedik je z magičnim 501 podrtim kegljem podlr še rekord na stezah 4-3. Drugo mesto sta osvojila Marika Kardinar-Franc Kirbiš z 902 kegljema. Kirbiš je metal rekordno na stezah 6-5 - 476 kegljev. Marta Zupane (430) in Vnae Oman (430) sta z 860 keglji zasedla 5. mesto, Lidija Čadež (402) in Zdavko Štrukelj (440) pa sta bila z 842 keglji 8. Omeniti je treba odlično organizacijo Dunajčanov, ki so poskrbeli za dobro počutje in razpoloženje na tekmovanju. Naslendji četveroboj bo prihodnej leto v Sloveniji. • V. O. KKSMIZM TENISMNmtmn ZOPET LEPI REZULTATI KRIZAN0V V soboto, 10. decembra 1994, so se v Radljah ob Dravi odvijale kvalifikacije za ekipno prvenstvo Slovenije za mladince in na Jesenicah za mladinke, v Radljah ob Dravi se je pomerilo pet ekip iz Slovenije. Zmagala je ekipa NTK ERA Tempo iz Velenja, drugo mesto je zasedel NTK Križe iz Križ, tretje uvrščena ekipa je bila ekipa iz NTK Radlje iz Radelj, na četrto mesto se je uvrstil NTK Moravske Toplice in na peto mesto NTK Petovia s Ptuja. Na Jesenicah pa jc zmagala ekipa NTK Kajuh Slovan, drugo mesto je zasedla ekipa iz NTK Križe, tretje mesto NTK Ilirija - Mcditrade 2 in na tretje mesto NTK Gradis-Jesenice. Prvi dve ekipi se uvrstita v finalno tekmovanje. Za NTK Križe so pri mladinkah igrale Andreja Mežek, Mateja Muzik in Maja Rozman, pri mladincih pa Matej Polanšek, Matjaž Mali, Aljaž Mali, Anžc Žepič in Tjuš Aljančič. • Mitja Snedic MARKIČ ZMAGAL Tržič, 9. decembra - V novi dvorani Namiznotcniškega kluba Križe v Knžah so člani tega kluba izvedli letošnje občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki je veljalo tudi za točke v Delavskih športnih igrah 1994. V skupini nad 35 let je zmagal Ciril Markič pred Francijcm Stritihom (oba DU Tržič), tretja pa Olga PRFDfiSI UM V KAMNIKU IN ŠKOFJI I OKI Bt;"c'na (Peko Obutev).V skupini do 30 let pa je zmagal Matej t a^UUSUANI V IVA1VI1MIVU IN J l\ U r JI LUM KcrflC prcd slavkom Kcr5lCcm oba Roccvmca; u-et/pa u blj Strelci i/ Predoselj dokaj uspešno nadaljujejo s svojimi nastopi v Dušan Manjulov (Križe). • Janez Kikel slovenskih ligah. Lkipa, ki nastopa v drugi slovenski ligi v streljanju z zračno pištolo, se je v tretjem krogu pomerila v gosteh s strelci iz Kamnika Kamničani so bili boljši nasprotnik in rc:žrrrz; sv 5,7ce" "ekipna prvenstva osnovnih šol v^^juum j« ji. nna ekipa Pr'.'doseh, ki nastopa v tretu -ipa Prcdosclj, ki nastopa v tretj. slovenski ligi jug s standardno zračno puško V petem krogu so gostovah pri strelski družini brata Kačvič iz Škofje Loke. Domačini so nastreljah loOl krog, medtem ko so Predosljani z rezultatom 1644 krogov dosegli svojo četrto /mago in s tem obdržali vodilno mesto v ligi • F. Mubi Kranj, 10. decembra - Na Osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini so se v soboto pomerile najboljše štiričlanske šolske ekipe osnovnih šol kranjske občine. Skupaj jc merilo moči več kot 60 igralcev. V konkurenci fantov do 12 let jc nastopilo 6 ekip, pri fantih do 15 let pa 8. Dekliški ekipi je imela samo OŠ Matija Copa, tako da so sc direktno uvrstile na prvenstvo Gorenjske, tokrat pa so se pomerile s fanti Pri fantih do 15 let so prepričljivo z zmagami v vseh dvobojih osvojili naslov občinskega prvaka lanskoletni državni prvaki, OŠ I nuja Seljak iz StražišČa Dve točki za njimi so bili učenci OŠ Simon Jenko, na tretjem mestu pa OŠ Matija Čop. V mlajši kategoriji pa so N°VA KRHA /A TO VOH, POTNIK F IN PADALCE • V pelek •« im letaIKču v I escah predstavili v organizaciji revije slovenskih ■JuhilHJrv letalstva Krila novo pridobitev privatne letalske iole ^"koljr gnezdo. Večinski lastnik Slivo Oroiim se je namreč odločil, "» svoio flot., ullralahkih, motornih in Jadralnih letal, ki »o bila tt»«nrnj»rta predvsem za šolanje pilotov, dopolni tudi t večjim l/D A A C ill/lVCI/ 4 I IfA "»'►motornim dvokriltem Antonov 2, ruske i/delave, ki je bil IVI\/\llSjk\J\ Or\Vl\J V LlVj/\ domačini prav tako premagali vse tekmece. Kar 4 točke za njimi pa je bila ekipa OŠ Staneta Žagarja in ekipa deklet OŠ Matije Copa. Na prvenstvo (iotenjske seje uvrstila še ekipa OŠ Lucijana Seljaka. Rezultati (fantje do || let): 1 (14/26) OŠ Lucijan Seljak (Uioš Kavčič. Branko Panič. Aleš Zalctclj in Vesna Panič), 2. (12/21) OŠ Simon Jenko, 3 (10/17.5) OS Matija Čop, 4. (6/13) OŠ Jakoba Aljaža, 5. (5/11) OŠ Davorin Jenko Cerklje,... Rezultati (fantje do 12 let): 1 (10/17.5) OŠ Jakoba Aljaža (Milan in Marko Pavlica Danici Vojmov, Dejan Marijan in Denis Munč), 2. (6/ 11) OŠ Stane Žagar, 3. (6/10 5) OŠ Matija Čop - dekleta. 4. (5/10) OŠ Lucijan Seljak,... Po prve tn ekipe so sc uvrstile na prvenstvo Gorenjske. Po deskah so najboluie rezultate dosegli: pri fantih do 15 let: Žiga Žvan in Uroš Kavčič po 6 točk od sedmih na 1 deski, Bojan Okom m Brnako Pamč (6/7) na 2 deski, Aleš Zalctclj (7/7) na 3. deski in Vesna Panič (7/7) na 4. deski Pri fantih do 12 let Marko Oašpcršič (5/5) na 1. deski, Marko Pavlica (5/5) na 2. deski, Danici Vojinov in Olivcr Boroljevič (4/5) na V deski. Dejan Marijan (4/4) na 4 deski. • A. Drinovec Rnieralno obnovljen, prebarvan in le nekaj dni pred tem v Sloveniji Udi rrgittriran. / Anuiko, kot so letalu nadeli ime, nameravajo voziti °v"r, potnikr in turiste med slovenskimi športnimi letališči, kot h»lasč pa naj hi t,,! ia šolanje in trening padalcev. Posebnost kl ga majo cenili po vsem svetu, tudi v ZDA, je, da potrebuje ■ v>lrt in pristanek manj kol 400 metrov pristajalne steze, kije lahko ••j slabil teini, »vio ra/močrn. To pa pomeni, da bo ob normalni vWljivotl| iiehernl količek Slovenije dosegljiv v eni sami uri. • Š. Ž. Kranj, 10. decembra • Odigran je bilo 2. krog kranjske šahovske lige Na lestvici vodi ckij>a Prnnskovcga s 4 točkami, štiri točke pa ima na drugem mestu tudi ekipa /\ibni» - I ( entei je loktat zaradi neprijavljen^! lei.ik.i izgubil točko in s tem Iudi prvo mesto [UO !<■ ledaj Irctcji Sledijo ekipe Linko, I *. točke), Žabnica II m Vodovodni stolp (po dve točki), Sava in (iumar imata eno točko, Naklo, Mančka Zalog m Adcrgas pa so ie brc/ točke • L. (»robeliek Za obletnico jeseniške postaje Gorske reševalne službe SKUPNA ALPINISTIČNA ODPRAVA V ANDE Poleg sedmih reševalcev in alpinistov bodo na pot odšli tudi štirje navdušeni planinci. Jesenice, 13. decembra - Najvišji vrh ameriških Andov, 6959 metrov visoka Aconcagua, je cilj prve večje alpinistične odprave z Jesenic v zadnjih letih. Na predvidoma 32 dni trajajočo odpravo bodo udeleženci odšli 9. januarja 1995. Pri pripravah sodeluje tudi postaja GRS Jesenice, sta povedala načelnik postaje Vlado Hlede in njen član Grega Prezelj, Id ostajata doma. "Alpinistično in reševalno dejavnost pojmujemo pri nas kot celoto, saj so vsi gorski reševalci izšli iz alpinističnega odseka. Trenutno ima ta odsek okrog 20 članov, med katerimi vidimo tudi bodoče reševalce. Sedaj je v postaji GRS Jesenice 25 aktivnih članov in 5 pripravnikov, prav letos pa se lahko pohvalimo z delovnim jubilejem. Praznovanje ob 75-letnici ustanovitve postaje je sicer že za nami, zaokrožili pa ga bomo z organizacijo skupne alpinistične odprave. Po tem dogodku pričakujemo še večji zagon mladih, ki bodo prevzeli odgovornost za nadaljevanje bogate alpinistične in reševalske tradicije na Jesenicah," je napovedal Vlado Hlede, načelnik postaje GRS Jesenice. Prva preizkušnja v Andih Jeseničani so se odločili za obisk južnoameriških Andov, ker si ob primernih pripravah obetajo uspeh odprave. Na 6959 metrov visoki vrh Aconcague se nameravajo povzpeti po Poljski oziroma Argentinski smeri, kar bo odvisno od razmer na gori. Odpravo vodi Alojz Novak, njeni člani pa so Klemen Volontar, Andrej Babic, Roman Česnik, Boris Pervanja, Žiga Jensterle in Slavko Terseelav. Poleg 7 alpinistov, ki so povečini tudi gorski reševalci, bodo na odpravi tudi 4 spremljevalci iz planinskih vrst. Iz domovine bo odprava odšla 9. januarja 1995, na poti pa bo 32 dni. Vzpon na vrh naj bi skupaj s poprejšnjimi aklimatizacijskimi turami trajal od dva do tri tedne. Na Aconcaguo se bodo podali iz baznega tabora na višini približno 5000 metrov. Načrtujejo čim hitrejši vzpon, le z enim morebitnim vmesnim bivakiranjem. "Z udeleženci odprave se srečujemo vsaj enkrat na teden, da se dogovorimo o vsem potrebnem pred njenim odhodom. Večino opreme mora pripraviti vsak sam, nekaj vrvi pa bosta prispevala naša postaja in odsek. Tudi z denarjem je podobno, saj so udeleženci v glavnem odvisni od pomoči sponzorjev; le del stroškov bo pokrilo tudi PD Jesenice. Da bi pocenili bivanje na tujem, smo navezali tudi stike z izseljenci v Argentini. Njihovi predstavniki naj bi olajšali pot odprave proti goram," je izrazil upanje ob načelniku Hledetu tudi Grega Prezelj. Vlado Hlede (levo) in Grega Prezelj upata na uspešnost jeseniške odprave. • Foto: S. S. Kaj se bo dogajalo na odpravi, bo skušal čimbolj dokumentirati amaterski fotograf in snemalec iz vrst spremljevalcev. Jeseniški gorski reševalci so namreč prepričam, da je treba pretrgati molčečnost o uspehih in razvoju domačega alpinizma. O svojem delu pa menijo, da je najuspešnejše takrat, ko je treba čimmanjkrat v gore zaradi nesreč. Letošnje poletje se ni zbrala celotna ekipa zaradi take potrebe niti enkrat. Obenem upajo, da nc bo slabše med dežurstvi pozimi na smučiščih. * Stojan Saje Mali nogomet STRIPY NOVOLETNI TURNIR škofja Loka, 12. decembra • Klub malega nogometa Marmor Stripv iz Škofje Loke za ponedeljek, 2. januarja, Eupravlja 2. novoletni turnir v malem nogometu. Turnir bo v ali Poden v škofji Loki, zanj pa se je že moč prijaviti po telefonu 064 - 634-597 int. 243 ali popoldne 633-233 (Andi Ahčin). Žrebanje bo v četrtek, 22. decembra, v avli športne dvorane. • V.S. SEJEM RABLJENE ZIMSKO ŠPORTNE OPREME RADOVLJICA, telovadnica ŠD, Gorenjska cesta 26 PETEK, 16. 12.. od 15. - 19. ure SOBOTA. 17. 12., od 9. - 19. ure NEDELJA, 18. 12., od 9. - 14. ure Sprejem opreme tudi v četrtek, 15.12., od 16. do 19. ure. Vabljeni! KOMENTAR Povolilna koloracija Janez. JRcfštrak: MASKE ODPADAJO PreUveli smo predv olilno mrzlico in volitve same. Ljudski glas - bolji glas. Če le ni tako moder, tak ljudski glas, pa mora biti volilna odločitev vsaj za naslednja leta do novih volitev sveta in zavezujoča. Pa ne bo. Za strankarske politike le ne; čeprav vzamemo na znanje, da se po nekih volitvah te začnejo priprave za nove, in da boj za ideje in glasove ni nikoli končan. Sum o nepravilnostih ali nekorektnostih volilnih komisij tlači zlasti manj uspešne in tiste, ki svoj imidl gradijo tako ali tako le ves čas le na nenehnih strahovih in skrivnih zarotah. Je pa seveda res čuden tisti ljubljanski računalnik. Kakor da bi vedel, kdaj se naj naredi preobremenjenega. Ko "ud-bomafiji (Organizaciji) " paše. Oblast ie pač še vedno v rokah starin struktur in pot v demokracijo je še dolga. Kljub dvojnim drlavnozbors-kim volitvam, kljub drugim lokalnim je ta floskula še vedno prisotna in se celo stopnjuje. Medvedjih /samo/ uslug smo sicer te vajeni, a škoda je, da postajajo pravilo in element politične strategije. Naj torej občudujemo tistih skoraj štirideset odstotkov volilnih upravičencev, ki svoje drtavljanske pravice niso izkoristili? V svetu je odstotek takšnih pravzaprav še višji, a valno je le, kaj to pomeni pri nas in za nas. Le lagodnost, ravnodušnost, nezaupanje "politiki", načelen bojkot? In kolikšen je potem še odstotek neveljavnih, namerno neveljavnih glasovnic? Če se nič ne spremeni, če je vse le videz, če nas obvladujejo... kdor si le vzame čas za to. In dali smo se prepričati, tako ali drugače. Kljub negodovanju, propadlem referendumu o občinah, smo jih -administrativno določenim -Z volitvami potrdili. Z občinami pa tudi stranke in njihove programe. Določili smo njihovo razvidnost, pa ne le na lokalni, ampak tudi na drlavni razselnosti. Po še vedno neuradnih podatkih je vendarle le jasno, kakšna bo politična slika v občinah, in kako bo ta barvitost vplivala na drlavnopolitično sceno, še posebej v razmerju vladne koalicije in opozicije, če h koaliciji (vladni, ne "programski") prištejemo - kar še vedno je - SKD, potem je kar precej pridobila. Zlasti prav SKD in naveza ZLSD in v prid DeSUS. Po zdrulitvenih računicah pa se račun ni iztekel v prid LDS, kar bo hitro občutila, ko bodo na sporedu medkoalicijska razmerja in novi razgovori s SKD, ki, kot je znano, razmišlja o izstopu iz vlade. Opozicija je videzu navkljub še vedno v manjšini, čeprav je SDSS skokovito napredovala. Še zlasti na Gorenjskem, kjer se tokrat ni obnesla SNS. In tudi ne SND. Razporeditev strankarskih moči po občinah pa na neki način le tudi kale na prerazporeditev zavezništev na parlamentarni ravni. Drlavni zbor je sestavljen, kakor je pred dvema letoma zahtevalo volilno telo, kar pa pomeni, da bo do naslednjih volitev LDS obdrlala vodilno vlogo v vladi tudi, če bi jo SKD zapustila, se pridrulila opoziciji in se skupaj z njo pripravljala na po motnosti celo predčasen prevzem oblasti. Po motnosti namreč, kajti sedanje razmerje sil v parlamentu ne dopušča predčasnih drlavnih volitev, razen če bi se zanje odločila LDS sama. Pa še nekaj je jasno, tudi če niso lupani povsod izvoljeni in si jih stranke kot trofeje še ne morejo prilaščati, da so odstotki glasov neke liste zanimive strankam le za nadaljnjo politično taktiziranje. Zasluga volivcev je predvsem ta, da so občinski in mestni sveti sestavljeni zelo pluralno. In na njih bo, kako bomo zadovoljni s svojim oddanim glasom. PREJELI SMO Odgovor g. Ludviku Laniku II. Ne g. Marjanu Podobniku, Vam, spoštovane bralke in bralci, bom skušal pojasniti stvari, ki so ob njegovem besu, kot odgovor na pismo, g. dr. Čanlku razmetane, laljive in nedorečene. Leto dni sva se z g- dr. čantkom dopisovala in dogovarjala za obisk v Švici, ki je bil na taki ravni, da bi bil nanj ponosen vsak državnik. Vedeti je treba, da Švicarji niso pripravljeni odpreti vrat vsakomur. In nenazadnje so bili sami pogovori in dogovori bogata bira obiska. Žal, je po krivdi vodstva SLS ostalo samo pri dogovorih. Je pač tako, da se nekateri Slovenci veliko raje prepirajo in pljujejo po drugih, kot pa bi storili kaj dobrega za ljudstvo. Samo od lepih besed se ne da tiveti, kot od same ljubezni tudi ne. čas obiska, z odhodom v nedeljo zvečer je bil usklajen s predsednikom. Seveda pa je v petek, (okrog poldneva) torej dva dni pred odhodom leta zahteval, da njegov obisk odpovem, tako da bi odšla samo jaz in g. Ernest Ribič, ki je v stranki zadollen za stike v tujino. Ker so ves čas vsi dogovori potekali preko mene, sem poklical g. dr. čanlka in ga po nalogu predsednika obvestil o odpovedi njegovega obiska. Ko sem po reakciji g. Canlka spoznal, da to ne bo v redu, sem rekel Marjanu, da si tega ne sme privoščiti. Z nasmehom mi je odvrnil: 'Edino, Če urediš, da grem tja z drulmo na dopust." Vzpostavil sem stik. Vse ostalo se je odvijalo v dogovoru Podobmk-Can-lek, tako, kot ste lahko prebrali v pismu g dr Canlka. Seveda je res, da je leta hotel storiti vse, da do obiska pride in je. ko mu )e Marjan postavil pogoj, poklical ga. Podobnikovo. Tako velikih stroškov si iz same škodoleljnosti ne bi nihče privoščil. Saj je vse stroške bivanja, vključno s hotelskimi storitvami (dveh oseb) in dopustovanja (6 oseb) nosil g. Čanlek. Res pa ni, da bi namesto predsednika zastopal delegacijo podpredsednik stranke. Saj je bil leta v delegacijo vključen le v začetku in je svojo udeletbo odpovedal še pred predsednikom. Ne zaradi mene, zaradi dr. Ludvika čanlka mi je telko, ker je, kot njen član, trdno zaupal predsedniku. In to zaupanje je trajalo še po prihodu iz obiska vse do takrat, ko mu je g. Podobnik Z obiska po ZDA telefoniral, da me bo "lastnoročno" odstavil. In to še toliko bolj, ker je Marjan vztrajno zatrjeval mojo povezavo s srbsko-mus-limanskim lobijem. Seveda bo to svoje fantastično zgodbo moral s svojimi sodelavci dokazati na sodišču. Upam le, da se ob svoji pokončnosti ne bo skliceval na poslansko imuniteto. Med ostalimi "neposlušnostmi" je bil vzrok tudi moje vztrajanje pri organizaciji in udelelbi naših ljudi na seminarju, ki ga je organiziral in (s kavico in kosilom) plačal ameriški republikanski inštitut. Res je tudi, da sem odločno zavrnil Podobnikovo zahtevo, da se naši ljudje tega seminarja ne bi smeh udeletiti. Bil sem mnenja, kot sem še vedno, da se politiki v izobratevanje ne smejo vtikati. Zato sem ude lelbo naših članov na omenjenem seminarju prevzel, kot osebno odgovornost, za katero še vedno trdno stojim. Zanimivo je, da je predsednika SLS sram, ker je več kot dve leti imel tako slabega tajnika. Ali je končno javno priznal svojo nesposobnost pri kadrovanju? Jaz na svoje opravljeno delo in sodelovanje z njim, gledam s ponosom. Seveda pa se ne pozabi pohvaliti, da je SLS ena najbolje organiziranih strank, vso organizacijo sem dve leti in več vodil jaz. Zanimivo je, da so ob tako ničvrednem tajniku, ki je več kot dve leti vodil organizacijo stranke, (tako rekoč zastonj), tako dobri rezultati? Tudi to je res, da me ni nihče fizično likvidiral. Le Marjan je s svojim sklepom zaprl tajniške prostore na Prešernovi 3 v Ljubljani in me postavil na cesto. Vse po scenariju, ki ga je po telefonu povedal g. dr. Čanlku, kot v smislu politične in psihične likvidacije, ki je v mnogočem in mnogokrat telja od fizične. To je potrdil s tem, ko me je postavil pred Častno razsodišče.Seveda, pa nisem jaz prvi, s katerim je g. Podobnik le obračunal. Na zelo podoben način jih je bilo pred menoj le kar nekaj. Lahko bi ustanovili svoje društvo. Sem pa res prvi, ki ga je hči izvlekla iz psihične depresije in političnega pok o pa. In zato sem ji lahko samo hvalelen. O njenih neresnicah in mojih netočnih informacijah, pa bo g. Podbonik imel prilolnost spregovoriti sodni kom in porotnikom, če finančno poslovanje nad zoruje Nadzorni odbor, potem naj leta pove javnosti, da je po bilanci (28. 2. 1993) za leto 1992 preneseno v leto 1993 za, 52.798.091,70 Sli strankinega dolga (danes <>k 104.000000 SIT). Ali na. da stranka v zaključni bilanci (28. 2. 1993) za leto 1993 izkazuje 25.005.431,00 SIT prihodka in le 20.623.235.99 SIT odhodka. Te podatke objavljam zato, ker jih tudi na večkratno mojo zahtevo Sanacijska skupina noče posredovati organom ali podrut-nicam stranke, da bi videli, Proces proti četverici leta 1988 še danes buri duhove, ker se je z njim vse začelo. Danes nima več tistega simboličnega pomena kot nekoč, ko se je z njim začela in verjetno še ne končala slovenska pomlad. Ostala pa so čisto konkretna vprašanja, predvsem kakšna je bila vloga takratnega odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla in takratnega predsednika CK ZKS Milana Kučana v procesu proti Janši, Boršt-nerju in Tasiču. Leta 1988 se nam je zdelo vse tako preprosto in obenem tako komplicirano. V vojaškem zaporu na Roški so bili zaprti Janša, Borštner in Tasič, medtem ko se je Franci Zavrl branil s svobode. JLA jim je sodila v srbohrvaščini, kar je še bolj ustvarjalo vtis, da gre za spopad med Slovenijo in JLA, oz. med Slovenijo in Jugoslavijo. Javnost je kar pozabila, da so Janšo aretirali pripadniki slovenske Slulbe drlavne varnosti (SDV), torej Slovenci, in da so ga oni izročili JLA. O tem, kdo je SDV naročil in ukazal aretacije se ni nihče spraševal. Kasneje, ko se je začelo razkrivati ozadje procesa, se je zvedelo, da so pripadniki SDV le na dan O F (27. aprila) naredili tajno preiskavo na M ikro Adi, kjer je Janša delal. Toda aretirali so ga šele mesec kasneje (31. maja), čeprav je imel tajni vojaški dokument. Milana Kučana ravno v tistih dneh ni bilo v Ljubljani, tako kot letos, ko so Janšo konec marca odlagali kot obrambnega ministra. Leta 1988 se je zdelo, da so za aretacijo Janše krivi sila ki omenjenega uma, kot je Stane Kavčič označil Franceta Popita in pripadnike njegovega klana. Tak vtis so še okrepili Bavčarjevi zapiski leto kasneje. Toda spregledali smo, da je vsak šef komunistične partije v Vzhodni Evropi vladal s pomočjo tajne policije, Ceausescu v Romuniji j pomočjo Securi-tate, Honecker s pomočjo Stasi itd. Kučan pa danes trdi, da je pri nas le takrat veljala "pravna dr lav a", verjetno zato, ker so iz arhiva SDV izginili vsi dokumenti, ki bi ga obremenjevali. Danes je tudi jasno, da je do aretacij prišlo zato, ker so nekateri na uredništvu Mladine sodelovali s SDV. Jeseni 1988 se je najprej oglasil glavni urednik Mladine Robert Botteri, ki je prostodušno priznal, da se je od začetka leta 1988 po navodilu takratnega republiškega sekretarja za informiranje Marjana Šiftarja sestajal z agentom SDV Frumnom. Danes je gospod Šiftar generalni sekretar urada predsednika Kučana. Toda leta 1988 je vse niti na Mladini drlal v rokah odgovorni urednik Franci Zavrl. On se je pogovarjal s sodelavci Mladine, on je odločal o tem, kateri članek bo objavljen in verjetno je Zavrl imel stike tudi s politiki, med drugim tudi zagotovo z Milanom Kučanom. Stikov z agenti SDV nikoli ni omenjal, toda, kdor bi hotel vedeti, kaj se dogaja na uredništvu Mladine, bi moral najprej povprašati Zavrla, ne pa Botterija. Poleg tega smo popolnoma spregledali, da SDV pri Franciju Zavrlu niti pri Robertu Botteriju nikoli ni opravila nobene preiskave. Iz česar lahko sklepamo, da to enostavno ni bilo potrebno. Bolj kot tisto, kar je Zavrl objavil v Mladini, je danes zanimivo, tisto, kar Zavrl ni objavil, ker to kale, da je delal po navodilih. Konec leta P>H7 sem Zavrlu izročil pismo dr. Ljuba Sirca, ki sem fa prej pretihotapil iz Italije. )r. Sire v pismu odgovarja na nesramne "napade'' Mitje Ribičiča in Staneta Dolanca. Zavrl pisma ni objavil in mi tudi kasneje ni nikoli povedal, zakaj. Toda potem sem v Kranju začel pogosto "srečevati" nekega fanta, ki mi je omenil, da dela na policiji. Kasneje sem izvedel, da je pripadnik VIS oz. bivše SDV. Pod Zavrlovo taktirko je Mladina kasneje odkrito navijala za Milana Kučana, še posebej pred volitvami aprilu 1990. Kasneje se je v vseh aferah poleg Kučana prej ali slej pojavilo tudi Zavrlovo ime. Jeseni 1990 je Irena Virant, odvetnica sindikata Neodvisnost razkrila, da je Kučan prek Smeha poslal svojo hčerko Ano na študij v ZDA. Smeltov svetovalec za stike z javnostjo je (bil) Franci Zavrl. Mladina seveda ni objavila pismo Viran-tove, toda takrat se je ojunačila Maja Nosan, ki je afero razkrila v TV Tedniku. V procesu osamosvajanja Slovenije je Mladina zganjala primitivno propagando proti Demosu in osamosvojitvi (Samostojna Slovenija, Ne hvala!) in seveda predvsem proti Janezu Janši in nastajanju Slovenske vojske. Zavrl takrat ni bil več urednik Mladine, ker je le postal eden izmed glavnih delničarjev sprivatizirane Mladine. Njegov vpliv je opazen še danes v vsaki številki Mladine. Ko je jeseni 1991 razpadla SDZ, je Zavrl postal član demokratov. Zavrlovo firma PR-center je jeseni 1992 vodila volilno kampanjo demokratov in povzročila, da so doliveli katastrofo. Zato je Zavrl preimenoval svojo firmo v Pristop. Ob izbruhu afere Hit se je tudi kmalu zvedelo, da firma Pristop skrbi za prepričevanje javnosti, da nekdo hoče uničiti kuro, ki nese zlata jajca. Teh je bil delelen Milan Kučan, ker je Hit financiral njegovo predvolilno kampanjo in Zavrl, ki je letos v devetih mesecih zaslutil od Hita skoraj 40 milijonov tolarjev. Kot vsak manipulator tudi Zavrl uliva v svojem poslu. Kot kak poreden otrok, ki ušpiči lumparijo se cinično reli, ko mu uspe koga namočiti. Toda, ko se sam znajde v časopisih, ko se izve, kani segajo njegove lovke in koliko je zato zaslutil, takrat se kot kak ulaljen otrok začne pritoževati, kot, da so mu naredili neznansko krivico. Kdor ne bo nič vedel o vlogi Francija Zavrla v zakidisju slovenske politike, ta ne bo razumel kdo premika figure v slovenski politiki. kakšno je bilo v resnici moje poslovanje. Sedanji dolg stranke je javno povedal pre dsednik Sanacijske skupine na Glavnem odboru stranke v Dravogradu (in je sestavni del zapisnika), in znaša 1,3 milijona DEM: Je tako drastično povečanje dolgov (najetje posojila je dolg) uspeh'' Seveda pa moram povedati, da je stranka iz Drlavnega zbora, v času mojega jioslo vanja na deset poslancev za prvo polletje 1993, dobila mesečno po 825.000,1X1 SIT /a december 1901, pa so se dotacije D Z. povečale za skoraj 100 % (222.222,00 SIT na poslanca x 10, plus 990.000,00 SIT za izobrože vanje za leto 1993). Zato je poračun za leto /W| naka zan v začetku leta 1994 vplival na deblokacijo liro računa stranke in ne uspehi sanacijske skupine, kol se gOVOrC Seveda moram povedati H to, da je stranka za najeti kredit letos, dosegla moratorij do junija 1995. Odplačevanje najetega krah ta, se nasprotno, kot trdi g Podobnik, da poteka tškoCi, še niti ni začelo. Pooblastila za upravljanje s financami pa so mi bila neuradno odvzeta sredi de cembra !9*Ji iako. ,la mi i:ul zaključnega računa nisem imel nikakršnega vpliva več, je, kakršen je, pri tekočih prilivih in odlivih jmzitiven. (i lede moje prekoračitve(?) pooblastil, ki rni jih g. Podobnik jnultika pa samo to, če bi bile (?), (mislim na pogovore z omenjeno skupino) stranke niso stale ne denarja ne ugleda. Koliko stanejo stranko njegove prekoračitve denarja m ugleda, naj javnosti pove sam Ja: o tem hranim samo dokaze. Nič ni tako skrito, da ne bi bilo očitno. V tri strani dolgem tekstu, ki ga omenjam, kot dokazno gradivo za mojo nesposob ru>\t, je v njem samo očitanje, tla \em nejuislušen in zato on, kot predsednik ne more več ; meno/ delati /akaj pa sem bil neposlušen, j)a niti besede Seveda te res, da sem podrut -mcam hotel prikazati realno stanje stranke, v:roke m tudi posledice lega niti nisem skrival Zanimivo je le, da so po drugi strani očitki prav z njegove strani, da tega nisem hotel. Resnica je le ena, nisem smel, ki> sem vi tO dr.ni!, sem odletcl. Kdor se upira na roke, se lahko tudi na jezik, pravi pregovor In prav to lahko dokaževa oba z g. ( anlkom in to, ne da bi za njene napake moral kdo zastavljati svoje premoženje <»'./ imava Se nekaj, g. Marjan Podobnik v/ je preko podrulntce v Škojji Loki dovolil preprečiti mojo kurulidaturo za občms kega svetnika na listi SLS. TO pa je, daleč od njegovega poštenja in tako opevane demokracije. Si manj pn tem spoštuje ustavo "Vsakdo je nedolten, dokler mu ni drugače dokazano ' In nenazadnje zanimivost, da kljub urejenosti (?'.), kot se hvali g Podobnik o '""/' izločitvi ali odstavitvi še aO danes nisem prejel ncncga sklepa ali zapisnika. Sem torej še vedno tajnik? Ne hvala' Olovni v:rok vsega lega }<> kar je lepo zapisal sam Marjan Podobni k SLS (ben icltnn), ki nima z ničimer vezanih rok in jezika, je trn v peti tudi mnogim, :u katere /" težko verjeli hrumi Frltrin ALC Lesce -Gorenjski orli ali vrabci?! V Gorenjskem glasu lahko preboli članek z naslovom Bodo gorenjski letudci iz orlov postali le vrabci", ki ovori o lastninjenju Al^ esce Ne bi se sedaj spuščali v problematiko lastninjenja, temveč bi raje spregovorili <\ mnogo bolj negativni plati delovanja ALC Lesce, ki /f Nadaljevanje na 27. strani i bila sicer v priloženi kratki izjavi dosedanjega predsednika IS Občine Radovljica g. Resman Jožeta le na kratko omenjena. To pa je hrup, ki ga povzroča delovanje ALC Lesce in ki presega ie ve meje. Sicer je bilo o tem ze marsikaj napisanega, vendar imamo na razpolago nova dejstva in tudi zahteve prebivalstva okoliških krajev, ki nikakor niso več pripravljeni poslušati nemogočega hrupa, ki je posledica delovanja letališča. Kot prvo bi omenili rezultate meritev hrupa, ki so bile opravljene letos. Meritve je financiral Regionalni center za varstvo okolja v Srednji in Vzhodni Evropi. Pa preidimo kar k dejstvom. 1. Zaključek Zavoda Republike Slovenije za varstvo pri delu je, da gre za znatne prekoračitve maksimalno dovoljenih ravni hrupa, in da večje število dejavnosti povezanih z ALC Lesce ne sodi v to okolje! 2. Letala ALC Lesce so v čaus meritev v severozahodnem delu letališča v stanovanjskih naseljih (Lesce, Begunjska cesta, Hraše) povzročala hrup, ki je presegel hrup, ki je dovoljen za industrijska območja oziroma hrup, ki je bil 6 x (šestkrat) večji od dovoljene predpisane meje!! V naselju Vrbnje je bil tak hrup dose-ien ie med sedmo in osmo uro zjutraj! 3. Letala, ki so jih začeli uporabljati v ALC Lesce, so prava katastrofa za okolico. Tako dvomotorno letalo, ki ga uporabljajo za prelete nad Triglavskim narodnim parkom, povzroča tak hrup, da je ie ob samo 11-kratnem preletu nad naseljenimi kraji doseieno dovoljena meja hrupa za cel dan ob izključitvi vseh ostalih dejavnostih letališča. Podobne podatke oi lahko navedli tudi za akrobatska letala, dvokrilna letala in helikopterje, ki pristajajo in vzletajo na letališču. Lahko bi še naštevali, vendar menimo, da je podatkov, ki govorijo o degradaciji Ra dovljiške kotline zaradi dejavnosti ALC Lesce zaenkrat dovolj. Rezultati meritev so sicer dostopni v Društvu za varstvo okolja radovljiškega območja, z njimi pa so bili seznanjeni vsi pristojni občinski in drlavni organi. m prav prt teh organih, ki bi morali ukrepati, ni odziva. Predpostavljamo lahko, da so nekateri še vedno prepričani, da dejavnost ALC Lesce koristi razvoju turizma ali pa promociji Slovenije v svetu Vendar so dejstva popolnoma drugačna, lako so v razvitih drtavah zahodne Evrope de javnosti športnih letališč rig-OTOZno omejili Kako si npr. v Avstriji lahko jmvoščijo vtso ko razviti turizem ob tem, da H npr v poletnih mesecih P^tpovedanO letanje s šj)ort n'rn letali nad jezeri? Prepoved letanja nad narodnimi Parki pa vela j celo leto. Verjetno pristopu organi tudi 'r niso seznanjeni z zadnjimi oklepi Komisije za varstvo AIP CIPRA D sklepi zave-^fP'Jo drtave Evropskega Alpskega sveta, da nad nar odnirni parki in zaščitenimi območji prepovedo letanje v športne namene, nad ostalimi območji pa ga morajo strogo omejit, *• W lahko naštevali, vendar Preidimo rajši k zahtevam, ki Pn bomo postavili pred pris U)jne občinske organe, če se dejavnost letališča ne bo orne I'1" V smilu Prepovedi uporabe dvokatnih, dvomotornih in akro-hač ni vče v skladu moderne, naravovarstveno ozaveščene r'^tindustrijske družbe. Nasprotno lahko v ALC Lesce pričakujejo, da bodo svojo dejavnost na tem občutljivem delu Slovenskega Alpskega sveta prej ali slej morali močno, močno omejiti po naj to hočejo ali ne. Odhor /a varstvo pn.d h rupom pri l)V(> Radovljiškega območju Poštenost in pravičnost g. Grosa Volilni časi, morda niso naj boljši časi za razglabljanje raznovrstnih stvari Seveda niso najboljši časi le za tiste, ki kandidirajo in se jih lotevajo njihovi politični nasprot niki. Podpisniki v danem primeru pa nismo politični nasprotniki g. Grosa, niti drugih veljakov liberalne stranke, npr g Brezarja m g Golje ali g Smuka Smo dejanski nasprotniki brez pri devnika politični in to zato, ker smo bili kar smo te večkrat objavili tudi v Gor- enjskem glasu, grdo prineseni okoli. Če se sedaj oglašamo javno, se zato, ker je g. Gros kot kandidat za župana na svoj predvolilni prapor izvezel parolo "vse za poštenost in pravičnost". Lepa parola, ni kaj! Poglejmo pa, koliko se te parole v praksi drži g. Gros. Bralci so bili že pred časom seznanjeni, da je SHP Kranj (Slovensko hranilnico in posojilnico) kot delniško družbo ustanovilo 64 članov, nakar si je to družbo prilastilo nekaj ljudi (g. Brezar, g. Golja, g. Sajovic v imenu KZ Križe in g. Peter Smuk), naše ustanovitvene deleže pa so spremenili v hranilne vloge. Za podrobnejše pravne utemeljitve sedaj ni čas, saj teče na podlagi obtožnega predloga postopek pred Temeljnim sodiščem v Kranju, Enota Škofja Loka. Vemo, da bo zaradi preobremenjenosti sodišč postopek tekel precej časa, kljub vsemu pa menimo, da je pravna pot prava pot. Menimo, da je bil postopek, ki so ga v zvezi Z "lastninjenjem" družbe izpeljali osebni in politični prijatelji g. Grosa ne samo nezakonit, ampak tudi nepošten in nepravičen, ter da je g. Gros to ves čas dobro vedel, kot ve sedaj, ko z, v naslovu navedeno parolo, kandidira za Župana. In v tem vidimo njegovo krivdo. G. Gros je bil kot dosedanji predsednik občinske skupščine in eden glavnih v Liberalni stranki torej v poziciji, da bi takšno ravnanje svojih prijateljev lahko preprečil, ali pa bi lahko, če ne bi verjeli njegovim argumentom, preko družbenih mehanizmov, kot je SDK, vzpostavil zakonito stanje. Če je lahko predlagal, da naj SDK opravi revizijo v vseh podjetjih v kranjski občini, bi lahko isto storil tudi za SHP Kranj. Kljub našim javnim opozorilom naj to stori, je rajši potegnil s svojimi prijatelji in do revizije ni prišlo. Pa takšna revizija, kakor je sedaj znano ne bi nič škodovala. Ko so se ugotavljale nepravilnosti, ki sta jih po poročilu o delovanju Sklada za malo gospodarstvo storila g. Brezar in g. Malenšek (neuslišani poslanski upokojenec) je v njem omenjena tudi SHP Kranj. V njem se ugotavlja, da so bili člani vodstva Sklada istočasno tudi člani upravnega odbora, ter da so si, v nasprotju s predpsi izplačali 126.631 milijonov tolarjev posojila. Ugo- tavlja se tudi, da to posojilo dano SHP Kranj ni zavarovano, realne obresti pa se gibljejo med 7,5 in desetimi odstotki. Mislimo, da je pri teh podatkih vsakomur jasno, da so civilne plodove, kakor se temu reče lepo, pobrali ravno tisti, ki so iz nas delničarjev napravili vlagatelje. Tako prepuščamo bralcu, da sam napravi sklepe o moralni podobi vodilnih oseb Liberalne stranke. Jasno, da je g. Gros vse te stvari vedel, vendar je svoj osebni odnos podredil interesom svojih najožjih prijateljev in sodelavcev, ne pa načelu poštenosti in pravičnosti. Menda tudi zato, ker je bilo na seji U O SHP Kranj sprejet sklep, da se g. Grosu kot sejnina izplača za šest mesecev po 400 DEM mesečno torej skupno 2400 DEM. Kako le pravi sloveski pregovor: "Isti ptiči v isti jati lete." Ker torej ne verjamemo v poštenost in pravičnost g. Grosa, kljub temu da smo bili v isti stranki, se borili za iste izdelke, bomo raje volili drugega kandidata, ki nam ni znan kot človek, ki ima poštenost in pravičnost le na jeziku. Kranj, 9.12.1994 Darko Urana in drugi podpisniki znani v uredništvu Škofjeloški javnosti, bodoči skupščini, kandidatom za bodočega župana Krajani Drage, Dola, Gosteč, Reteč, Sore, Rakovnika, Pun-gerta spremljamo dogajanja okrog Loške deponije odpadkov v Dragi in dogajanja pri določanju lokacij za nova odlagališča v Poljanski, Selški dolini in v Crngrobu. Doslej smo molčali oziroma le pisno kontaktirali z občinskimi dejavniki, po vseh dogo d k i h s tematiko "odlagališče" pa je očitno, da novih lokacij spričo revolta treh omenjenih krajev ne bo, nadaljevali bi se torej z deponijo v Dragi. Če so pristojni na občini Škofja Loka kapitulirali spričo argumentov nasprotnikov odlagališč in določili kontinuiteto v Dragi, imamo pravico do seznanitve javnosti in uprave tudi ljudje iz Drage in okoliških vasi o naših pogledih na vsa dogajanja. Deponiji Draga poteče čas zaradi napolnitve kapacitet zaradi poteka najemnih pogodb in zaradi statusa začasnosti, ki je zapisan v dokumentaciji za dovoljenje obratovanja. Motno je višanje deponije, ki pa se ne sklada z normami urbanizma okolja, krajine in tudi ne s pogodbo o soglasjih za obratovanje in ker je deponija na sami meji med dvema občinama. Motna je še širitev deponije proti zahodu, kar pa bi bil nedopusten poseg po kultiviranih obdelovalnih površinah in ni v skladu s splošnimi predpisi varovanja le-teh. Lokacija v Dragi pa predvsem ni primerna po kriterijih stroke za tovrstno dejavnost, ki na prvem mestu omenja propustnost tal, ta pa v Dragi ne prenesejo tega kriterija, dno lokacije sestavlja porozen prod, ki z odcejanjem odplak škodi podtalnici in sto metrov oddaljeni Sori ter s tem pod-talju, ki je rezervat pitne vode za Ljubljano. Zaradi deponije v Dragi Sora ni več primerna za kopalce vseh spodaj letečih krajev do odtoka v Savo. Lokacija je v varovanem zelenem pasu občine Škofja Loka in v le davno legalizir-anem krajinskem parku Dolomiti (medtem ko o kakšnem loškem Tivoliju v Crngrobu ni duha ne sluha). Odlagališče v Dragi leti na prvovrstnem travniku, na izvirih studenčnic in na rokavu oziroma na pritoku in na ribniku reke Sore. Ni bila izpeljana zaščita tal in okolja, uničen je bil lovski in ribiški revir, uničene dragocene travne površine. Lokacijo za deponijo so odsvetovale (1975) pristojne slulbe lastne, loške občine, vodnogospodarska skupnost in drugi pristojni forumi. Zato je kasneje deponija dobila dovoljenje za začasno, kar pa je, izgleda, zelo nategljiv pojem. Če rezimiramo, ni predvsem strokovnih razlogov za nadaljevanje deponije v Dragi. Čas bi bil, da dobi končno stroka veljavo in vse kar je z njo povezano. Tudi nove kandidate za loške lupane so določili po kriterijih stroke. Zato nas v Dragi boli, ko nekateri bodoči lupani obljubljajo volivcem deponijo še naprej v Dragi in ne tam, kjer so ravno plačani naroče- ni strokovnjaki te davno odkazali, da je ustrezna lokacija zanjo. Mimogrede - neodvisnih lupanov ni, so le v floskulah - župani nove Slovenije bodo končno odvisni predvsem od stroke in ji bodo slutili v korist vesoljne drulbe. Deponija v Dragi je nastala v nelegitimnih okoliščinah vladavine leta 1975. Nihče ni vprašal za mnenje prizadetih okoličanov, baran-talo se je le z lastniki zemljišč (kot v Dragi še dandanes). Bili so pač trdi Popitovi časi. Bila so krščena občečloveška načela in bilo je očitno nasilje nad okoljem in najavo in prekršeni so bili kriteriji za tovrstno dejavnost. Pogosto so bili pripeljani tja nedovoljeni strupeni, posebni, industrijski in drugi neprimerni odpadki, čemur je botroval nestalen strokovne nadzor deponije. Klavzula o takšnih prekršitvah govori o takojšnji zapori odlagališča, zgodilo se ni nič. Dokazi - sondirajte odlagališče in nepristranske analize vam povedo resnico. Ne bomo določali v Dragi, kje naj bo bodoče odlagališče Škofje Loke, tako kot to počno v Crngrobu, Poljanah, Ševljah. Določila je le edino legitimna, nepristranska in suverena stroka, izvršilna oblast naj ne podlete. Če je pa protest v omenjenih krajih zmagal, potem smo v Dragi enakopravno dolžni zaščititi interese bivalnega okolja z blokado, seveda ko bo čez tri, štiri leta deponija polna. Do takrat pa naj stečejo in dozorijo prizadevanja za ureditev druge, ustrezne lokacije.Vaščani Drage, Dola, Sore, Gosteč, Pungerta, Sore, Rakovnika, Reteč. Franc Jenko Podpisi prebivalcev dveh najbolj prizadetih vasi so v uredništvu Gorenjskega glasa. Sreča se lahko kupi tudi pri nas v MALOOGLASNl SLUŽBI Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj -KARTICE PODARIM - DOBIM! REKLAMNI NOVOLETNI PROGRAM KOLEDARJI (namizni, stenski) KEMIČNI SVINČNIKI, ŽEPNI NOTESI STEKLENI IZDELKI OBESKI, ODPIRAČI.VŽIGALNIKI ROKOVNIKI, MAPE ZA VIZITKE PROGRAM ZA FRIZERJE itd. Vse izdelke dobite z dotiskom vašega LOGOTIPA. Naročila sprejemamo po telefonu in telefaxu. Za večja naročila vas obišče predstavnik. r mmisifaft -1 fflLP fllsh, Mh KI t V t/7,S7, OKIlh()\\\Jt B II l> kudru 11. Št nI j tir pri ( vlju «Ju\.: (K.3 741 104 IMuniiiKku vili 44. Planina pri Sitnici, tr 063 7K3 232 Kaj podariti ob Novem letu? VAŠE DARILO NAJ BO -GORENJSKI GLAS! Do boliča je še manj kot dva tedna, do novega leta le dobrih štirinajst dni. Z nakupom botično novoletnega darila najdraijim prijateljem ali znancem bo pač treba pohiteti. Naj Vam prišepnemo dobro idejo: PODARITE časopis GORENJSKI GlJiS Za celo leto 1995. Podatke o Vaši obdarjenki oziroma obdarjencu vpišite v naročilnico, pripišite Vaše podatke in za Vas bo stvar opravljena. Vse ostalo bomo storili mi: v Vašem in našem imenu prilotili čestitko, redno pošiljali časopis in zraven vse njegove priloge. V naslednjem tednu bo Gorenjskemu glasu priložena zajetna brošura GORENJSKA 1994 na 192 straneh, ki bo najboljši pripomoček za leto 1995 (s prostornim koledarskim delom, stranmi za družinske beleike v prihodnjem letu, itn.). In za spodbudo Vaši odločitvi, da nekomu podarite Gorenjski glas, še naš božično novoletni prispevek: za devet mesecev prihodnjega leta naročnino na časopis podarite Vi, za tri mesece pa mi. Ali drugače: naročnino za izvod, ki ga bomo Vaši obdarjenki oziroma obdarjencu pošiljali po Vašem naročilu, vam bomo prvič obračunali šele konec aprila 1995 za mesece april-junij *95. Zveni nemogoče, a je povsem res: strošek z bolično novoletnim darilom, ki je za povrh res izvirno in traja celo leto, Vas čaka šele maja 1995. Pa še takrat Vam bomo priznali /)etino nitjo naročniško ceno. P.S.: Če pa se Vam kot pravi Gorenjki oziroma pristnemu Gorenjcu zdi škoda rezati naročilnico iz časopisa in kupovati znamko, bomo Vaše naročilo bolično novoletnega darila na ta način, kot ga predlagamo, realizirali tudi, če nas pokličete po telefonu 064/223- 111. NAROČILNICA Skupaj z božično novoletno čestitko pošljite Gorenjski glas na naslov: in ga pošiljajte celo leto 1995 Moji podatki (za plačilo naročnine): NAGRADNA KRIŽANKA ETP KRANJ Sponzor današnje križanke je ETP Kranj, ki Geslo sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih prispeva deset nagrad v vrednosti 3.000 SIT. nam na dopisnicah pošljite na naslov Gor- Žrebanje bo v trgovini ETP Kranj, Koroška 53 enjski glas, Zoisova 1, Kranj do ponedeljka, c. v ponedeljek, 19. decembra, rezultati pa 19. decembra, do 8. ure. Rešitve lahko oddate objavljeni v torkovi številki Gorenjskega gla- tudi v turističnih društvih Cerkve, Jesenice, sa, 20. decembra. Bohinj, Radovljica, Škojja Loka, Tržič, Dovje • Mojstrana ali Kranjska Gora ali v trgovini ETP Kranj, Koroška 53 c. Lahko pa se oglasite tudi v naši malooglasni službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. 10 % akcijski popust na novoletne okraske PESTRA PONUDBA: i? - žarnice, - mali gospodinjski aparati, - gospodinjski aparati BIFE -1 ELEKTROINŠTALACIJSKI MATERIAL ■ 2 MALI GOSPODINJSKI APARATI - 3 ANTENE IN... SESTAVIL P KALAN Si PIS ZOFKA HA/ME HJE DEL TKANI Nt PEVEC ! \ OR K'tlri(nil 26, & loka 064/632-106 PALMANOVA, 20 12. Rozman, tel.: 064/712-247, 064/715-249, MADŽARSKA - LENTI 22.12. Loški hlebec beli 130 SIT, loški hlebec polbeli 126 SIT, krom kocka 105 SIT, krem kocki pakirani 220 SIT KRUH IN SLAŠČICE IZ NAJBOLJŠE MOKE, TČ JE PEKS IZ SKOf JE LOKEI Pestra i/bira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih pip, toplih podov, itisonov, trave ter talne in stenskeplute V MESECU DECEMBRU VAM NUDIJO 10 % NOVOLETNI GOTOVINSKI POPUST NAD 10.000,00 SIT. Fortuna DOM, Gorenja vas 77, tel.: 064/681-234. Avtošola Zveze šoferjev in avtomehanikov škofja Loka obvešča vse kandidate škofje Loke in kandidate Selške doline, da imajo v mesecu decembru posebne ugodnosti pri praktični vožnji. Jeans: Leviš 501 original 8690 SIT, Sexes, Diesel, Joop 3990 SIT; puliji3?90 SIT; termovelurji 4690 SIT, bunde Brugi 8500 SIT, ženske bluze že od 2990 SIT; pasovi: Diesel, Mustang. El Campero. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj Velika i/bira vodovodne, ogrevalne, elektro inštalacije, bela tehnika, svetila, akustika, ročno in električno orodje, okovje, vijaki, vse /a vrtićkarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, antitri/, akumulatorji, trak gume, repromaterial SE PRIPOROCAMOI NO 9. Zdruzni dom Priskovo in na Likozarjevi ul. Otroške pižame = 999 SIT, otroške bunde = 2599 SIT, ženske bunde parke = 4999 SIT, moške bunde = 5999 SIT, flanela srajce = 1299 SIT. In še in še poceni proizvodov v BOŽIČNO-NOVOLETNI AKCIJSKI PRODAJI. GLASOV KAŽIPOT M Prireditve Gledališče Planinski večer Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane in ljubitelje gora ob 95. obletnici Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva na Planinski večer, ki bo v petek, 16. decembra, ob 18. uri v dvorani Kina Center v Kranju. V kulturnem programu bodo sodelovali tudi Slovenski oktet in dramski igralec Jože Logar. Vstopnice dobite brezplačno v pisarni Planinskega društva Kranj. Linhartovi Čuki uprizarjajo Podgane Otroška gledališka skupina čuki iz osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici, ki uspešno nadaljujejo Linhartovo gledališko tradicijo, letos pripravljajo novo predstavo. Musical Podgane so, a ne do konca avtorjev Jamesa Leisiva in Joyce Mermanove, bo na sporedu v četrtek, 15. decembra, ob 18. uri, v avli radovljiške šole. Prireditvi v knjižnici Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predavanje, v katerem bosta Nada in Janko Jeromen vodila pogovor na temo Midva in otroci. Jutri, v sredo, ob 19. uri pa b odo v knjižnici predstavili redno letno zbirko Mohorjeve družbe iz Celja za leto 1995. V koledarju za leto 1995 je Radovljici in njenim jubilejem odmerjeno posebno mesto. Literarni večer Ljubljana - V Društvu slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, bo jutri, v sredo, ob 19.30 literarni večer, na katerem bodo nastopili literarni ustvarjalci: Tamara Doneva, Rade Krstić, Vida Mokrin-Pauer, Novica Novakovič, Matija Ogrin, Brane Senegačnik in Jani Virk. Program bo povezoval Tadej Čater. Slovenski olimpizem Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine, Celovška 23, bodo v četrtek, 15. decembra, ob 18. uri odprli razstavo Slovenski olimpizem. Razstavo so pripravili Muzej novejše zgodovine, Športna zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Fakulteta za šport ob stoletnici Mednarodnega olimpijskega komiteja in v letu športa in olimpijskih idealov. Razstava bo na ogled do konca februarja 1995. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Na AM/.S so na cestah opravili 22 vlek in K pomoči, najdlje pa so se peljali v Mar ibor. GASILCI - Kranjski gasilci so opravili prevoz pokvarjenega osebnega avtomonila, jeseniški so imeli požarno stražo v Planici in v gledališču, dvakrat pa so gasili pfllafl travnikov. Na Je senican sc jc zgodila tudi pro metna nesreča, po kateri so gasilci osvetlili in očistili cesto. Škofjeloški gasilci so pogasili EorcČi kontejner iORENJSKI DOJENČKI - V nekaj dneh jc Gorenjska pndo-bila kar 22 novih nrenivalcev V Kranju sc je v teh dneh rodilo kar 15 dojenčkov, od tega 12 dečkov in 3 deklice. Najmočnejši korenjak ie tehtal kar 4.300 gramov, najlažji pa 2 300 gra mov Na Jesenicah pa te je lodilo 7 otrok, 4 deklice in 3 dečki In sc rekordne teže: deček 3710 in deklica 2710 gramov URGENCA - V Splošni bolni* niči Jesenice »o od petka do danes na kirurikrm oddelku poskrbeli za 102 bolnika, na internem oddelku za 37, na rcdiatnji 17 in na ginckolos cm oddelku za 27 bolnic Ponovitve satire o Švejku škofja Loka - Na Loškem odru bodo v četrtek, 15. decembra, ob 19.30 ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja Vstajenje Jožefa Svejka v režiji Marjana Bevka - za izven. Predstavo bodo ponovili tudi v petek, 16. decembra, ob 19.30 uri - prav tako za izven. Koncerti Indijska glasba Kranj - V modri dvorani gradu Kieselstein bo jutri, v sredo, ob 19. uri koncert klasične indijske glasbe na tradicionalnih glasbilih. Koncert tria Barocco Forte Bled • V Vili Bled bo v petek, 16. decembra, ob 18. uri koncert tria Barocco Forte in predstavitev njihove nove CD plošče. Trio sestavljajo: Olga Gracelj, sopran, Stanko Arnold, trobenta, Maks Strmčnik, čembalo. Na koncertu bo nastopil tudi Godalni kvartet, ki ga sestavljajo: Vasilij Meljnikov, violina, Igor Grasseli, violina, Matjaž Sekne, viola in Igor Mitrovič, čelo. Božični zvončki Begunje - V galeriji Avsenik bo v petek, 16. decembra, ob 18. uri ura pravljic in vedrih zvokov za predpraznične dni. Nastopili bodo otroci iz vrtca v Begunjah in učenci Glasbene šole Radovljica, predstavili pa bodo tudi nekatere glasbene inštrumente za otroke. Program bo povezovala Alenka Bole Vrabec. Razstave Nova razstava na Pungertu Kranj - V galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli prodajno razstavo akad. slikarja Bonija Čeha. Slovesnost na Goreljku na Pokljuki Goreljek na Pokljuki, 10. decembra • 15. decembra bo minilo že 51 let od tragičnega zimskega dne 1943, ko je v neenakem boju z okupatorjem v hotelu Lovec na Goreljku I padel skoraj ves 3. bataljon Prešernove brigade, 79 borcev. ; Vsako leto spomin nanje oživi prav s slovesnostjo, ki jo Erirejata Občinski odbor ZZB in udeležencev NOB adovljica ter Skupnost borcev Prešernove brigade. Kot vsako leto, je bila tudi letos udeležba množična. Zbranim je spregovoril predsednik SO Logatec Anton Antičevič, kajti prav z Notranjske je bilo v 3. bataljonu največ borcev. Med drugim je poudaril, da moramo spoštovati vse tiste, ki so dali svoja življenja za svobodno in samostojno Slovenijo, v katerikoli vojni. Zavedati se moramo, je dejal, da bi, če bi zmagala nasprotna stran, Slovenije ne bilo več. Dotaknil se je tudi aktualnih slabih odnosov z Rimom in poudaril, da sc "Ljubljanska provinca" ne sme ponoviti; razumljive so povezave slovenske Cerkve z Vatikanom, nikoli pa ne smemo dovoliti, da bi prišli pod politično upravo Rima. Borci, kot žive priče, naj store vse, da bodo naši otroci in vnuki iz prve roke slišali o našem poštenem boju, o veliki zgodovini slovenskega naroda. Slovesnosti na Goreljku so se udeležili še trije preživeli borci Vinko Kušar, Janez Ambrožič in Alojz Zupane. V kulturnem programu so nastopili oktet LIP Bled in Mladi Forum Združene liste socialnih demokratov občine Radovljica. - D. Dolenc MALI OGLASI Prodam RADIO TOSHIBA TOAPARAT, po ugodni ceni. 376 In FO-0731 27706 IS 223-444 Za 200 DEM prodam novo drva. 064-014 peč na 27713 DISCOTEKA ARi* RADOVLJICA V četrtek 15.12., po 21. uri VEČER DALMATINSKE GLASBE TRIO MORE APARATI STROJI PANASONIC telefaxi. telefoni, tajnic« in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV 0632- 595 27M8 Prodam C 64, disketna enota, kaseta/, malo rabljen. 057-171 ali 725 035_27J34 Prodam ameriški aparat za odstran jevanje dima in prahu (gostinci, asmatlki). 0218-571 irtst Prodam PEČ na trda goriva za centralno kurjavo 0217-975 27693 Prodam RAČUNALNIK COMMO-DORE 64, disketnlk 100 igric, kaset-mk 0633-538 7//00 Prodam barvni TV 55 Gorenje. 0801 122. int 178 27701 Prodam dve termoakumulacijski PEČI, cena zelo ugodna 084-623 mm C 64 z vso opremo (400 iger) prodam za 13000 SIT 047-462 Robi 27707 Prodam termoakumulacilsko PEČ 2,5 KW. Prešernova 4, Radovljica 27721 Dva elek.motorja 1,5 in 5,5 KW prodam. Lahovče 73 27729 COMMODORE 64, kompet prodam za 180 DEM 0 861-868 2773J Prodam univerzalno stružnico 0621-638 27735 Prodam novi radiator Panel Appolo 1400x500. 0725-319 27/36 Ugodno prodam dobro ohranjeno zamrzovalno skrinjo Gorenje 310 I, cena 26000 SIT in ČB TV 8000 SIT 055-061 27/56 Prodam MOLZNI STROJ dobro ohranjen ALFA LAVAL z vrčem in suhe BUTARE. Sp. Duplje 56 277*9 Ugodno prodam PISALNI STROJ Olimpia. 0 332-740 277» Prodam malo rabljen POTOPNI HLADILEC za mleko. 0721-217 277*3 OUNE GORILCE nove in rabljen, prodamo. 0225-151 2/8? Prodam digitalni sobni TBRMOSTA' za 8000 SIT (Eurotheimoatat 0') 066-783_' Prodam mini hišni ALARM za 60( SIT 066-783 Prodam registersko blagajno I RON RS 1004 050-882 Ugodno prodam nov kuppersbi, 50 % cenje 0891-191 Mojstran tnm Prodam malo elektrarno ne moi ano, ne kompl 052-250 Za kultlvator znamke Muta pro obračalnik za seno. 0242-419 . Prodamo parno konvekcijsko P i frltezo 12 I, cisterno za jedilno Oijf 500 kg in zamrzovalno skrinjo 0331-814 ALF" TV - video - RUDIO CrD PIOIMCEGjR maraniz SOJNriT JMfeb KEF IIBL Jamo MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 99.990 SIT 2x70W 126.400 SIT GORENJE 51TTX 45.990 SIT SONY E-180 630 SIT SONY UX-60 260 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV, HI - Fl KOMPONENT IN SURROUND SISTEMA. ODPRTO OO B.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tal.: 222-055_ -—— Prodam dvoredni PLETILNI STROJ Pasap duomatic na kartice, avtomatsko menja barve z motorjem ali brez. Ogled popoldan na Dorfarje 28, Žabnica 27900 Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO. 0718-088 27908 Prodam PEČ kuppersbusch, skoraj novo, 25000 SIT. «713-185, zvečer 27910 Prodam kombiniran štedilnik, pralni stroj, nizka cena. 053-563 27912 Res ugodno prodam vgradno pečico Gorenje. 057-854 27914 Prodam POMIVALNO KORITO in star električni štedilnik ohranjen. 050-046 2791« Prodam navojne ČELJUST11/2" 3/4" in 1" komplet v kovčku. 0715-847 27920 Prodam lesene kompostnike. 0622-629 27930 Prodam traktorski PRIKLJUČEK za pranje strojev 80 Atm. 0718-340 Prodam mizarsko DELOVNO MIZO "ponk". 045-594 27934 Na štiri čeke prodam novo PEČ na Olje. 051-960 27943 GLASBILA Prodam FRAJTONARICO znamke R. Novak Klagenfurt. Škrjanc, Zg. Duplje 3 a 27950 GR. MATERIAL Prodam kostanjeve HLODE. 0738- 170 27709 Poceni prodam novo vratno stilno krilo - lužen hrast. 0 738-934 27731 VELDEN - VV0ERTHERSEE/ Vrba Vrbsko jezero: Obnovili smo našo pizzerijo in zato po zelo ugodni ceni prodajamo gostinsko opremo: mize, stole, klopi, lesne obloge s policami, stropne obloge s hladilno napravo, vitrine za sladoled in kuhinjske vitrie. Pokličite nas v Hotel Post, 9580 Drobollach am Faakersee, tel. 0043-4254-2184. STREŠNO OPEKO cementni bobro-vec, nerabljen, prodam po polovični ceni. 0801-141 27741 Prodam LES za ostrešje "grušt". 055-001 27759 Prodam obložne KERAMIČNE PLOŠČICE (1000 kosov=. 0218- 051 2777« Prodam novo OKNO 140 x 140.0 67-27 8 27793 Prodam plastificirano PLUTO Portu-galsko 12 m2. 064-132_trm Nove PONTE, late dolžine do 4,5 m, prodam. 065-111_2/bio hrastove SUHE PLOHE 1 m3 prodam. 0311-772, po 16. uri 27924 Prodam LIPOVE HLODE in zgrabl-jalnik-sonce. 0633-215 2792« IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno INSTRUIRA MATEMATIKO in FIZIKO. 0311-471 2 /318_________ Uspešno poučujem angleški, nemški in francoski jezik. Vesna, 051-291 nm_.________—-—. nštruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. 0224-175 _____ nštruiram angleščino in matematiko m OŠ In SŠ. 0 620-560 2/eoo Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole ter fakultete. 0332-613 27811_ Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 056-095 27822 Prodam jezikovni tečaj angleščine na kasetah. 045-133 27846 IZGUBLJENO V Škofji Loki se je izgubila mlada NAMŠKE OVČARKA. Kdor jo je našel ga prosimo, da pkliče 0632-720 Izgubljena DENARNICA z dokumenti, prosimo poštenega najditelja, dajo proti nagradi vrne. 0 125-137 27786 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 24222 Kupim PISALNI STROJ (rabijen, znamke OLYMPIA). 066-117 27703 Kupim dobro ohranjeno sedežno garnituro. 0351-395 27714 Prevzamem posek bukovega lesa ali kupim na panju. 066-257 27715 Kupim KRMILNO KORENJE. 0061/ 376-836, zvečer 27771 Ko podirate senik, staro hišo, čebelnjak ali hlev, ne zavrzite starih desk, kajti mi vam jih odkupimo. Dolžina desk od 2 m naprej, debelina od 2-6 cm, odkupna cena 5000 SIT/kubik dostavljeno na Bled. Vse informacije v popoldanskem in večernem času na 0064/77-675 in 061/50-541 27858 Panasonic Atestirane centrale, teleta* n tele&ksizaprH^ SERvlSZORiGiNALNttlDEU POOBlASĆf NI ZASTOPNIK ZA SlOVENUO TELEFON trgovina - serevis Upr»va tel 064 222 868 t»x 064 222 867 LJUBI JANA. tel/fOK. Oftl 1590 232 KRANJ. t«l/fOx.:064 772 150 LOKALI DISCOTEKO PRIMADONO damo v najem. 045-481 27389 Najugodnejšemu ponudniku oddamo lepo SOBO s pritiklinami ali brez, v bloku v Kranju (Planina) za pisarno ali mirno obrt. Informacije in dogovor za ogled na 0064/327-141. med 16. in 18. uro_27524 PONUDBA TEDNA: v centru mesta Kranja oddamo v najem v 3. nadstropju obnovljene poslovne prostore 120 m2 s centralnim ogrevanjem in telefonom, primerno za pisarniško ali podobno dejavnost (razni biroji, agencije ipd.) K 3 KERN Kranj, d.o.o, 0221-353 2/1191 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 700 m2 skladiščno proizvodnjega prostora v Kranju po 5 DEM/m2, vse v pritlični etaži. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 27892_ PONUDBA TEDNA: nudimo najem 30 m2 trgovine z odkupom inventarja v Goren|i vasi pri Zireh. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221- 353 27894 V Tržiču in pri Kranju oddamo živilsko trgovino, neživilsko trgovino v Šenčurju, Kranju in v Radovljici. APRON 331-292, 331-366 27947 V bližini Kranja oddamo neopremljen lokal za bife in neživilsko trgovino in v Šenčurju prostor za delavnico ali skladišče 400 m2. APRON 331 -292, 331-366_2794« Pri Radovljici oddamo hišo z gospodarskim poslopjem in z zemljiščem 40.000 m2, primerno za konjerejo ali tenis in pd. APRON 331-292, 331-366_ 27949 KOLESA APN 6 S, letnik 1993, prevoženih 500 km, prodam ali menjam za ATX. 076-016 27711 Ugodno prodam DIRKALNO KOLO Rog Personal. 0691-621 27840 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. 049-442 28987 Enodnevni nakupovalni izlet v Pal-manovo in Portogruaro s kombijem. 049-442 26989 NAKUPOVALNI IZLET Italija, Palma nova, Portogruaro 15.12.94. Prijave 0242-356 27695 VEDEŽEVALKA s 30 letno tradicijo prerokuje iz kart in kave. 0 221-147 27870 OGS SERVIS - žrebanje 10.12.94. SARKIČ Mevlida, Gogalova 9, Kranj. ČESTITAMO! 27903 OBLAČILA Vse za poroko pri izposojevalnici poročnih oblek Rija v Naklem. 048- 737 27829 OTR. OPREMA Ugodno prodam otroški kombiniran VOZIČEK - italijanski Peg s pokrivalom. 0214-531 27704 Prodam otroški kombiniran VOZI-ĆEK in torbo. 0715-812 27719 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. 0323-792 27754 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in svnthesizer. 0241-311 Ugodno prodam VOZIČEK ROCKY. 067-116 27818 Previjalno omaro - izdelano po naročilu prodam. 0215-004 27854 Prodam otroško ZIBELKO, otroški nahrbtnik za nošenje otroka. 0422- 303 27919 OSTALO Pesniška zbirka METULJČKI kot darilo, cena praznična. RAFF, Hrib 28, 64205 Preddvor 27744 Ugodno prodam zelo dobre pustne maske. 053-067 27838 LITOŽELEZNO KAD in TUŠ kad 150x70 in 75x90. 0312-322 27866 Prodam 7 deisket za GAME BOYod 2000 do 3000 SIT. 0324-574 27901 PRIDELKI Prodam GOZD 1 ha v Peračici Ljubno. 076-412 2/531 PONUDBA TEDNA dvgstanovanjs-ka hiša v Virmašah pri Škofji Loki s centralnim ogrevanjem in 1000 m2 sveta, ob glavni cesti. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221- 353 27888 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo zgornji del hiše z garažo in vrtom v centru Žiri. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 27889 PONUDBA TEDNA: 10 let staro dvostanovanjsko hišo v Formah pred Škofjo Loki, ob zel en m pasu, prodamo za 199.000 DEM. K 3 KERN KRANJ, Komenskega 7, 0221-353 27890 PONUDBA TEDNA:- gradbena parcela 2000 m2 v bližini Podnarta z lokacijsko dokumentacijo in plačano spremembo namembnosti, prodamo po 20 DEM/m2, možen nakup tudi polovice. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 27893 PONUDBA TEDNA 760 m2 zazidljiva parcela v Snakovem pri Križah z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki prodamo za 90.000 DEM. K 3 KERN, d.o.o. Kranj, Komenskega 7, 0221-353 27895 PONUDBA TEDNA: gradbeno parcelo 1200 m2 iz Radovljice proti Lancovem prodamo za 63000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 27896 Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2, cena ugodna. 0730-031 27926 Prodam POLOVICO HIŠE v Kranju. 0327-147 27938 V Škofji Loki in pri Lescah oddamo novo opremljeno hišo. APRON 331- 292 27946 Staro hišo prodamo pri Kranju, parcelo z dokumentacijo pri Tržiču in v Radovljici, poslovno stanov, hišo v Tržiču in pri Kranju, večnamensko nezazidljivo parcelo pri Brniku. APRON 331-292 27950 PRIREDITVE DRUŽABNI PLES, vsako drugo soboto v KS Stražišče (naslednji 17.12.94). VSTOPNINE NI! 27210 TRIO ali KVARTET igra za ohceti, v lokalih, obletnicah, dobro razpoloženje. 0731-015 27718 SILVESTROVANJE v Pizzeriji Pod Rovnikom že za 3000 SIT. Rezervacije 0403-196 27841 Prodam SADIKE cipres za živo mejo. 0311-877 2/699 Krmilni KROMPIR in meso mladega bika, prodam. 0 422-582 27878 POSESTI CENTER KRANJA - prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob cesti 300 m2. 350.000 DEM. DOM NE-PREMIČNINE, 0211-106 27779 Kupujemo, prodajamo, najemamo stanovanje, manjše hiše, parcele. DOM NEPREMIČNINE, 0211-106 27780 V Tržiču prodam zazidljivo parcelo. 050-882 27827 veseli DECEMBER '94 na Jesenicah TURISTIČNO - ZABAVNA PRIREDITEV 15. 12. '94-2. 1. '95 - presenečenja, - program za otroke, - ponudbe na stolnicah, - vsak dan ozvočenje, - vsak dan program, - veselje in zabava. Za gostinstvo skrbi: KAVA BAR "NEBESA"! lnformacije:TD Jesenice: 064/81-974 DESIGN, d.o.o., 064/860-006 KAJ BO V HOTELU JELOVICA NA BLEDU V SOBOTO, 17. DECEMBRA, OB 20. URI? ODBOJKARSKI PLES z odbojkarskim srečelovom in ansamblom Mozaik. Prisrčno vas vabijo odbojkarice & odbojkarji OK Bled. VELIKA HUMANITARNA AKCIJA ZIMA 94/95 ZA BIHAČ Prosimo vse Bošnjake in ljudi dobre volje, da nam pomagajo pri zbiranju živil in higienskih sredstev. Akcija poteka pod pokroviteljstvom ambasade vlade republike BiH v Sloveniji. Vse dodatne informacije dobite po tel. IZ KRANJ tel. 242-272 MERHAMET tel. 329-793 LJILJAN tel. 331 -849 IZVOR tel. 326-403 V Spodnjem Brniku oddamo HIŠO, 60 m2, opremljeno, takoj vseljivo, za 800 DEM mesečno. POSING, 061/ 126 23 14, 061/126 23 28, 9-18 ure 27863 V Sebenjah prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 600 m2. 0212-835 27887 GARAŽE: prodamo več garaž v Kranju. K 3 Kern Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 27883 PONUDBA TEDNA: Prodajno polovico hiše v Predosliah, cena je 55000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221 353 2788? KOSI TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPBESNICA81, TEL: 064/403 871 k POHIŠTVO BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE POSLOVNI STIKI Prodaia VŽIGALNIKOV, svinčnikov, koledarčkov itd. Z vašim tiskom. 0/30-715 27205 CERTIFIKAT v vrednosti 300.000 SIT prodam za 60.000 SIT. 0714-724 27748 Prodam dva CERTIFIKATA 800.000 SIT za polovično ceno. 0733-328 27925 RAZNO PRODAM Prodam suha mešana DRVA, razža-gam, dostavim in domače SENO 0 46-675 2/6«/ Prodam SUHA BREZOVA DRVA. 0421-507 2?722 Prodam več|o količino BUKOVIH DRV, cepljenih ali v hlodih. Možnost plačila na dva čeka. 056-063 in 58- 052 27/49 Prodam KUHINJSKI KOT, sekular hrastov, stikalno uro. Praprotna polica 29, Cerklje 27752 Prodam BMW 318 IS, avtoprikolico in SURF D 2. 0332-007 27770 Prodam 2 PEČI na kurilno olje, rabljeni in FIKUS s 170. listi. 0 216-524 po 20. uri 27/89 Prodam suha mešana DRVA in BUTARE. 0422-112 27813 Prodam BUKOVA DRVA z dostavo. 065-518, po 18. uri 27842 Prodam neškropljena JABOLKA in suhe butare ter novo PEČ na olje. 045-504 27844 STAN. OPREMA Za 20.000 SIT prodam ohranjeno KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. 0802-750 27697 Strejšo SPALNICO nova jogija, prodam 200 DEM. 0324-688 27710 Prodam POMIVALNI PULT z odce-jalnikom levo, velikost 120 cm, kromasti rostfrei. 0730-229 27723 Ugodno prodam raztegljiv kavč, dva fotelja, posteljo z jogijem 90x190. 0631-107 27812 Prodam trosed s fotelji. Ugodno. 0713-314 27821 Prodam DRAP TAPISON 4x4 m2 zelo ugodno. 0323-163 27915 ŠPORT Prodam PANCERJE LANGE 4,7 št. 44-45 za polovično ceno, popolnoma novi. 0714-724 27745 Prodam bele usnjene DRSALKE št. 36, ohranjene. 0872-016 27792 Ugodno prodam nove SMUČI BMX C 9, 200 cm. 085-264 27839 Rabljene drsalke dobite v trgovini RUBIN KOKRICA. 0225-151 2/843 Prodam nov SNOVVBOARD SCOR-PION 164 450 DEM. 0715-605, pustite telefonsko 2/84/ STORITVE Zidarska, gradbena in fasaderska dela opravljamo hitro in ugodno. 0218-074, 0609/623-867 26205 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na 0213-218 2/060 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0329-886 2/355 Izdelujemo in montiramo vse vrste lesenih stopnic in stopniščnih ograj. 0 063/728-020 2/401 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 0211-140 27518 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV! 0 332-053, mobitel 0609/ 624-731 2/52/ Roletarstvo Berčan vam nudi rolete, žaluzije ter lamelne zavese. 0, fax 061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 2/656 SERVIS šivalnih strojev! 0 860-517 OUNI GORILCI avtomatika, montaža, servis, meritve BETA S,d.o.o tel.,fax: 874-059 2//28 Računovodske storitve za podjetja, ugodno in kvalitetno. 0211 818^ zvečer_ 2nx kovinske zaščitne In okrasne mreže za okna izdelujemo po naročilu «82-104 _177» MUNCHEN - nakupovalni izleti za 7 oseb Prijave in inf. 082-104 2/73« Zložljive podstrešne STOPNICE VVippro z dvojnim pokrovom po naročilu! Jezerska c 8. 0242-772 2774/ Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole Prebačevo 32a, «326-426 _j/T,, Elektrolnstalacije, montaža gorilcev, satelitski sistemi Hirschmann 0 725-103 Nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjia _:>1<; /06 2/806 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331 199 2/814 Nemščina, angleščina: prevaiam tekste s področij telekomunikacij, računalništva, elektrotehnike. _;.'1 049 Montaža in popravilo TV ANTEN (A kanai. M MTV). 0215-146, 57-420 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443, zvečer 2/8*1 Servis Gorenje, Iskra, Bosch, AEG, Black & Decker, previtje rotorjev. Elektromehanika, Pivka 20, Naklo. 0 47-490 27881 Montaža oljnih gorilcev in kompletna napeljava, vorivo-avtomatika, mer-itve. ESA, 0327-319_27911 Satelitski sistemi od 395 DEM z montažo, lahko na čeke. 0719-014 27944 STANOVANJA Škofja Loka, Frankovo naselje, prodam enosobno STANOVANJE. 0 632-978 2/405 Najameva enosobno STANOVANJE v Radovljici ali Lescah. 0710-030, 714-577 27848 Nujno najameva 1 -ss v Radovljici ali okolici. 0714-577, 710-030 27849 V Šorlijevem nas. in na Planini II prodamo več garsonjer. POSING, 0 061/126-23-14, 061-126-23-29, od 9. do 18. ure 27859 Na Planini III prodamo enoipolsobno stanovanje 53 m2, komfortno, za 60.000 DEM. POSING, 0061/126 23 14, 061/126 23 29, 9-18. ure 2/860 Na Planini prodamo več dvo, tri in večsobnih stanovanj. POSING, 0061/126 23 14, 061/126 23 29, 9-18. ure 2/861 V Kranju ali Škofji Loki kupimo in najamemo garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje. POSING, 0061/ 126 20 13, 9-18. ure_27862 PONUDBA TEDNA: 3 sobno stanovanje na Mlakarjevi s centralnim ogrevanjem, menjamo za Šorlijevo. K 3 Kern, Kranj, Komenskega 7, 0221-353 27884 PONUDBA TEDNA: 3 sobno stanovanje 41 m2 v Tržiču prodamo za 33000 DEM. K 3 KERN KRANJ, d.o.o.,Komenskega 7, 0221-353 27885 PONUDBA TEDNA: 45 m2 veliko stanovanje vpritličju v bližini Kranja, menjamo za stanovanje na Planini. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353_zit0 Najamem GARSONJERO ali 1* sobno stanovanje v bloku na območju Radovljice. 0731-260, popoldan 27902 Železniki - prodam STANOVANJE 31 m2, tel., CK., cena 30.000 DEM. 067-464 2r*tf KRANJ: prodamo 2-ss 63m2, 2,5 sobno 65 m2, 2+2 sobno in 3 sobna, 2 sobno v Radovljici in na Jesenicah, 3 sobno v Tržiču ter 30 m2 " Železnikih. APRON 331-292, 331' 366 ?t>* mobitel mm BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 193« PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 VOZILA DELI CITROEN - AVTOODPAD, rablje"1'' novi rezervni deli ter odkup avtom bilov za Avtoodpad 0692- 19_^. PRTLJAŽNIK za smuči za RE 5 prodam 077-779 NAULr Prodam avtoprikolico na vrednost 300 DLM. L.ivsk.i 7, J«5 Poceni prodam malo rablje"* ZIMSKE GUME z obroči 4 kom & 4 (katro). 0801-049 ?—* --- ■ ^ j '1 Prodam MICHELIN MS T»5X radlal s platišči. 088O-814__j^- Poceni prodam ZASTAVO 101 z* dal« v celoti. 0213-319 _J^- Vrata zadnja desna karambol^ za Z 101 poceni prodam. 065-«? 27799__________ Ltoodno orodam novo CERADO^ avto (Clto, Honda)...0214-191_J^ Prodam LITA PLATIŠČA Mom°J plašči Michelin Rad.al X 195x60X za BMW 316. 0 802-154 J^. Prodam tovorno PRIKOLICO 'n zimske gumo za hrošča 0874-3' 43 TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS I SIEMENS ST.TTX 55 cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADIOBUDILKE 3.900 SIT SIEMENS RADIOKASETOFONIOD 8.550 SIT MINI STOLPI AIVVA OO 54.550 SIT 54.550 SIT iV POSEBNA PONUDBA ^ ^SET S 500 VIDEOIGRAMA ZA SAM017.850 SIT L VODOnVČEVA 17 MOHORJEV KLANEC KRANJ TEL: 064/214 788 ODPRTO OD 10h - 12h IN OD 16h - 19h, K OB SOBOTAH 9h-12h VcSdam HROŠČA po delih in snežne ^HIGE. »874-377_27809 Prodam vse rabljene rezervne dele •g JUGO 45 in Z 750. »64-438, po ^JJri _27923 Pjodam novo manjšo traktorsko okolico in novo avtomobilsko priko-Mitja Kostanjevec, Bavdkova ^jJVf^ll Q310-283 2/937 Prodam ZIMSKE GUME platišča. in«0. Prtljažnik za JUGO. 101. _^°0 0 78-606 27942 vozila J^KUPOVALNI izlet enodnevni na 322* arsko s kombijem. «49-442 Nakupovalni izlet v Paimanovo J) Portogruaro enodnevni s kombi-fern. «49-442_ 29990 Prodam karambolirano Z 101 GT 55 2* 1985. 57.000 km, celo ali po "•Mi. « 403-275 ?7«« Prodam odlično ohranjen VW TRANSPORTER kesonar. Okroglo 11, «47-761_27757 Prodam ohranjeno, nekarambolirano R 5, letnik 1990, 5 v, 5 p, prvi lastnik. «3 1 2-25 5 27762 Prodam lepo ohranjen UNO 45 S FIRE, letnik 1990, 5 p. «312-255 27763 Prodam ohranjeno FORD FIESTO 1.1, letnik 93, prvi lastnik. «312-255 27764 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981, reg. potekla, vozna. «311-609 27766 Prodam P 126, letnik 1989, 38000 km, reg. do 11/95, 1800 DEM. «620-098 27775 Prodam Z 101, letnik 1975, neregistrirano za 250 DEM. «403-291 27777 UNO 1.3 diesel, letnik 1986, reg. do 3/1995, prodam ali menjam. « 33- 15-49 27784 R5 CAMPUS letnik 1990 ugodno prodam. Đ 732-260 od 8. do 17. ure 27788 JUGO 45, letnik 1987, 75000 km. Mihajlovič, Svatinova 8 b, Jesenice 27805 Prodam BMW 520 I, letnik 1991. «213-737 27807 GOLF JX 1300 1990, 5 vrat, 5 brzin, prodam. «721-030 27820 Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 9/ 91. «714-088 27830 Prodam R 4 GTL. letnik 1983, cena 1000 DEM. »78-617 27B32 VW 1200 J, reg. do 9/95, letnik 1975, Bradam za 3000 DEM ali menjam za 4 GTL. «733-321_27834 Prodam dobro ohranjeno Z 128, letnik 1985, reg. do 11/95. «47-103 27856_ Prodam ŠKODO FORMAN GLX. letnik 9/93, prvi lastnik, dodatna oprema. «331-068 od 9. do 15. ure delavnik 27864 Prodam lepo ohranjeno FORD FIESTO 1.3, 5 V, 5 P. letnik 1993. « 312-255_27871 Prodam OPEL CORSA 1.2 LS. letnik 1989. « 312-255 27872 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, cena 1400 DEM. « 312-255 27873 Prodam R 5 CAMPUS letnik 1991. cena 10.000 DEM. « 312-255 27874 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS. d.o.o. « 312-255 27875 GOLF diesel. bel, letnik 12/1987. 120.000 km. cena 9.100 DEM. « 422-721 27876 Kupim OPEL KADETT letnik 1989/ 90, prvi lastnik. « 332-706 27877 PEČJAK Tel.:064/731-409 NOVI DELI ZA VSA VOZILA ! £OSLOVALNICA:Tel.:064/731-409 gejnjica 24, Podnart POZOR ■ NOVA TEL ŠTEVILKA! Prodam ohranjen UNO 45 S FIRE, !^kj990, «312-255_27889 Fic!£?am leP° ohranjeno FORD ?/8%TO 1 letnik 1993 »312-255 Prodam ohranjeno R 5, letnik 1990, prvi lastnik, rdeče barve 5 v 5 p' ^312-255_27691 Prodam GOLF JXD, letnik 88/11, barve, 80.000 prevoženih. ^323-235 Prodam KOMBI Z 850 za dele, cena ^_PFM: O332-241 27698 (W.TR0 20 GSI 16 v'letnik 93 z vso •829-061 platno opremo prodam za 33000 - i^M- »632-465 27718 H TGE, letnik 1990, prodam. ^705 _27724 r«*i??am G0LF diese<. Ietnik 1988' ■<*Wrtn do 10/95. »77-705 27/25 ^CHIROCCO GT, letnik 1978, pro-*>««^™59-035 17717 BrnrtRD CAPRI obnovljen, ugodno ^^•»212-480 27/43 AN 640, nosilnost 4000 kg, 3,riran. ugodno prodam. «57- 27/53 Prodam JUGO 45. letnik 1983, obnovljen, reg. do 198.95. «695 034 27899 Prodam Z polv, letnik 1989. «632- 286 27904 Prodam Z 750, reg do novembra 1995. »332-005_27905 Prodam dobro ohranjen GOLF JXD, letnik 1989 Bled, »76-488 27908 Prodam UNO 60 S, december 85. Zgosa 33 c 27W09 Poceni prodam Z 101 COMFORT, letnik 1981, solidno ohranjeno. R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 12/95, dobro ohranjen, garažiran, prodam. »621-414 27921 VW TRANSPORTER, letnik 1982, prodam. »061/627-120 »7»»7 KROVVN - najboljša protikorozijska zaščita vozil, izdelana v Kanadi, preizkušena v najtrših vremenskih razmerah. Znižuje stroške vzdrževanja, minimalna izguba časa, ugodne cene. Informacije in naročila: TRI KRONE, d.o.o., Škofja Loka, tel.: 631-497. V SMUČARSKIM RAJU GERLITZEN- 12 &S5S. 40 km od meje z * Anicami (od 500 1911m) UDOBNA1 POČITNIŠKA STANOVANJA MljllCtljof 4 iMafk4247 - »i« SATELITSKI sistemi" Amstrad" TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI CJLODEV! Z MONTAŽO SAMO OOT * SISTEMI ZA VEČ STRANK* . * VRTLJIVI SISTEMI* Zaposlimo NATAKARICO za delo v pizzeriji. » 43-502 ali 421-226 27411 BOŽIČNE JASLICE lahko izdelate sami. Pokličite »242-331 27576 Zaposlimo KV NATAKARICE, plačilo 450 SIT/ura. » 221-051_27678 Redno zaposlimo 5 Slovencev zaradi novega programa. »331-307, od 12. do 14. ure 27732 Iščem kakršnokoli delo, sem 26 letni strugar. »312-066 27734 Iščemo trg. potnika za prodajo artiklov široke potrošnje na področju Gorenjske in Ljubljane. »066/24- 75 0 27750 Bistro v centru Kranja redno ali honorarno zaposli DEKLE v strežbi. O 331-654 ali 222-430 Kupim do 1 meseca starega TELIČKA. »422-737 27797 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. »682-745 27798 Prodam PRAŠIČA za zakol. Aleš, Breg ob Savi 57 27802 KOKEŠPANJELKO čistokrvno z rodovnikom, prodam. »225-230, od 9. do 14. ure 27816 Prodam PRAŠIČA za zakol (domača krma=. Grad 13, Cerklje, »422-267 27817_ Prodam ali zamenjam čistokrvne cepljene samce BELEGA ORJAKA, ožganega kunca. »65-513 27828 ZAPOSLITVE Zaposlim dekle v bifeju »43 583 26934 MK potrebuje pomoč pn prodaji daril za otroke in odrasle »328 265, 84 662 In 323-501 27i3s Iščemo prodajalce za PRODAJO novega tehničnega izdelka Dobre provizije. «312-430 27171 NATAKARICO sprejmem za redno ali honorarno delo v gostišču 0881- 453 27380 KUHARICO priučeno sprejmem za redno ali honorarno delo v gostišču »881-453 27381 Zaposlimo samostojno šiviljo s prakso. Pisne ponudbe z opisom prejšnjih zaposlitev pošljite pod šifro: TAKOJ Nudimo redno zaposlitev in dober zaslužek osebam z lastnim prevozom. »56-088, v sredo od 9. do 12. Ure 27772 Iščem delo na dom. «719-571 27833 V PIZZERIJI MARJETKA v Žabnici zaposlimo dekle za strežbo. «311 -301, ali osebno vsak dan 27865 Zaposlitev dobi šofer s C in E kategorijo izpita za mednarodni transport. »41-084, ali 41-847 27869 Rešite svoj finančni problem, prodaja čistil na terenu. »65-773 po 17. ure 27917 Komunikativni, brezposelni! Nudim vam dobro plačano terensko delo. Tedenska izplačila. Vse informacije v sredo od 8. do 10. ure dopoldan na »874-238 27938 Priključite se skupini prijetnih ljudi pri prodaji zanimivega knjižnega programa založbe MK. Možna tudi redna zaposlitev. »632-330, 56-105, 0609/620-475 27939 Za terensko delo iščemo zastopnike, z možnostjo zaposlitve. »78-818, DO 20. Uri 27941 Iščemo delavko za pomoč v kuhinji. »332-110 27951 Z jasnimi cilji se veliko doseže. Preveri po teL 064/332-686. ŽIVALI Prodam 6 mesecev starega KONJA HAFLINER JA, dvomesečne NEMŠKE OVČARJE in smrekove PLOHE. »731-379 27896 BOBTAIL MLADIČE z rodovnikom, ugodno prodam. »622-597 27717 Breje mlade KOZE prodam. »736- 379 27720 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, domača krma. Gasilska 19, Šenčur 277« Kupim MLADO KRAVO simentalko za pleme s teletom aH brez. 051- 69 1 27788 Prodam jalovo, 5 mesecev mlado kravo z 20 I mleka za zakol ali rejo. 047 761 27756 KUNCE, pasme madagaskar ovnač, samice in mladiče, prodam 045 532, dopoldan 2/755 Prodam PRAŠIČE za zakol po izbiri. Trilar. Drulovka 12, Kranj 27/78 Oddamo mlade MUCKE 119 403 27790 Prodam pol leta starega ovna Hrušica 46 b, Jesenice 27/94 Prodam plemenskega ZAJCA nemš ki lisec. »061/614 039 2/795 Prodam BIKCA simentalca okrog 130 kg. Ljubno 14 27836 Kupim TELETA simentalca starega od 7 do 10 dni. »422-094 27845 Podarim prijaznega TIGRASTEGA MUCKA. »311-353 27868 Prodam TELIČKO za zakol ali rejo, težko cca 200 kg. 8 721-292 27879 Prodam PRAŠIČA 160 kg. Voklo 66. Šenčur 27880 Prodam odojke in večje prašiče, domača krma Voglje, Kotna 7 27882 Kupim teden dni starega TELETA simentalca. «49-444 27897 Prijaznim ljudem oddamo črnega kužka - mešančka. «47-057 27913 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Zg. Beia 19, Preddvor 27922 Prodam PAPAGAJA in PAPIGO s kletko. «66-146_279» Prodam mlado brejo KRAVO. »46- 370 27932 Menjam BIKCA za brejo teJico ali kravo. 8403-025 27933 Prodam TELETA simentalca 9 tednov starega. «421-587, po 18. uri 27935 Prodam PRAŠIČA in polovice. «49- 508 27940 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre MARIJE DELAVEC se iskeno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev Preddvor, sodelavcem Cestnega podjetja Kranj, Javnega podjetja Komunala Kranj. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: sinova Franc in Slavko, hčerka Dani z družino, sestri Pavla in Johana ter ostalo sorodstvo Cerklje, v decembra 1994 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA AŽMANA p.d. Šparovčevega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za lepo cvetje, izrečeno sožalje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu Tinetu Tomanu in gospodu iz Ovsiš. Prav tako tudi gasilskemu društvu Podbrezje za vse, posebej pa še za besede slovesa. Hvala tudi pevcem Zupan in vsem, ki sočustvujete z nami. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Podbrezje, 5. decembra 1994 ZAHVALA Ob smrti moje drage žene NEVENKE ŠIFKOVIČ roj. Gram se zahvaljujem za izrečena sožalja, tolažbe in lajšanje bolečin vsem prijateljem, znancem, sosedom, sodelavkam in sodelavcem Ministrstva za notranje zadeve RS UNZ Kranj, Ikos, Iskratec, zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta UKC, instituta Golnik, dežurni službi Zdravstvenega doma Kranj, posebej pa dr. Mariji Ravnihar. Vsem še enkrat hvala. Mož Marjan Kranj, Ljubljana, 12. decembra 1994 ZAHVALA Mlad sem večno mlad, prestopil sem na pot večnosti. Ob izgubi dragega sina, brata in vnuka ANDREJA ŠKOFICA s Trstenika se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, njegovim sošolcem in prijateljem, Matjaževim in Špelinim sošolcem, prevoznikom, gasilskim društvom in vsem pevcem. Prisrčna hvala g. župniku, kaplanu Branku in Marku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se za besede slovesa tov. Edu in Marku Bečanu. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: ati, mami, brat Matjaž in sestra Špela KRIMINAL Izginili rdeči ladi Kranj - Včeraj med polnočjo in četrto zjutraj sta v Kranju izginili dve rdeči ladi samari. Prvo, staro le tri dni, je neznanec (ali skupina) odpeljal s parkirišča na Na-zorjevi 8, drugo, staro še niti leto dni, pa s Šorlijeve 15. Policisti tatvini vozil še raziskujejo. Ropar je odnehal Jesenice - V soboto ob 7.10 zjutraj je neznanec vstopil v menjalnico Slovenijaturista na C. Staneta Bokala na Jesenicah. Od delavke Anice R. je zahteval denar, vrgel ji je torbo, v katero naj bi denar zložila. Vendar pa se Anica R. ni pustila prestrašiti, uprla se mu je, po krajšem prerivanju pa je ropar pobegnil iz menjalnice. Neznanec, za katerim policisti še pozvedujejo, je bil zamaskiran s "kavbojs-ko" ruto. Avtomobilski vlomilci Kranj - Kriminalisti iz lokalne kriminalistične enote kranjske policijske postaje so v noči s 6. na 7. december presenetili trojico, ki je v odprtih garažah na Planini vlamljala v osebne avtomobile. Te noči so fantje, vsi trije iz Ljubljane, vlomili že v pet vozil in iz njih pobrali različne predmete. Kriminalisti so jih prijeli med "delom". Dva, 24-letnega D. P. in 20-letnega Ž. K., so odpeljali s seboj, medtem ko je tretji, D. S., pobegnil. Za njim so razpisali tiralico. Dvojico so kriminalisti privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Taksist prevažal begunce Ljubelj - V torek, 6. decembra, je ljubljanski taksist L. M. pripeljal na mejni prehod Ljubelj tri potnike s slovenskimi potnimi listi. Policistom so se zazdeli sumljivi, NESREČE Šestnajst hujših nesreč Kranj, 13. decembra - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah šestnajst hujših prometnih nesreč, od teh osem v kranjski občini, po tri v škofjeloški in radovljiški ter po ena v jeseniški in tržiški. Ranjenih je bilo 20 ljudi, po desetih tednih pa smo dobili tudi novo žrtev. Največ nesreč, 6, se je zgodilo zaradi prevelike hitrosti, po tri pa zaradi nepravilnega prehitevanja in nepravilne strani vožnje. Pet povzročiteljev je bilo tudi opitih. Vozili sta čelno trčili, mope-dista so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center. Čelno trčenje Jesenice - V nedeljo ob 2.05 zjutraj je počilo na C. železar-jev. 22-letni Almir H., ki je stalno prijavljen v Ljubljani, je vozil fiat uno od centra mesta proti Javorniku. Ko je pripeljal prek nadvoza prek železniške proge, naj bi dohitel neznani osebni avto brez prižganih luči. Almir H. ga je začel prehitevati, ko je nasproti pripeljal z avtom 21-letni Gaber V. z Jesenic. Čeprav sta oba zavirala, sta vozili čelno trčili. Almir H. je bil hudo ranjen, Gaber V. in njegov sopotnik Matej K. pa lažje. V ovinku prek črte Tržič - V nedeljo ob 12.55 je 18-letna Azemina I. iz Bistrice z jugom 45 vozila po cesti Ste Maric aux Mineš od Tržiča proti Bistrici. V blagem desnem ovinku je na mokri in nekoliko spolzki cesti zapeljala na nasprotni vozni pas, trčila v betonsko škarpo nad cesto, od koder jo je odbilo nazaj na levi pas. .ikiat je nasproti z Z 128 ripeljal 40-letni Drago L. iz ržiča. Ta je zaviral in zavil v Policisti so novembra odredili 20 odvzemov krvi za udeležence v prometnih nesrečah. Sedem izvidov je bilo negativnih, pri treh voznikih so analize pokazale do 1 grama alkohola na kilogram krvi, pri osmih od enega do dva grama, pri dveh pa nad dva grama. Novembrsko povprečje je 0,95 grama alkohola na kilogram krvi, kar je v primerjavi s prejšnjimi meseci dokaj "ugodno". Mopedist brez luči Bukovica - V petek, 9. decembra, ob 17.20 je bila huda nesreča na regionalni cesti Železniki - Škofja Loka v bližini odcepa za Cepulje. 44-letni Miklavž Č. iz Potoka v Selški dolini je peljal z osebnim avtom proti Železnikom. Zunaj naselja Bukovica je začel prehitevati najprej osebni avto, nato pa še tovornega. Ko je bil vzporedno s tovornjakom, je nasproti pripeljal mopedist Alojz L., star 48 let, iz Bukovice. Ta ni imel prižgane luči na mopedu, zato ga tudi Miklavž Č. do zadnjega ni opazil. Ko je začel zavirati, je bilo že prepozno. temeljitejši pregled je pokazal, da potni listi dejansko niso bili njihovi. Taksista, ki naj bi za vožnjo prek meje za vsakega potnika dobil 500 mark, bodo policisti ovadili tožilstvu. Vloma v trgovini Kranj - V soboto med polnočjo in eno zjutraj je neznanec vlomil v trgovino firme Rosana, d.o.o., pri Vodovodnem stolpu. Iz trgovine je odnesel mesne izdelke v skupni vrednosti 8.000 tolarjev. Tržič - Podoben vlom je bil v noči z 9. na 10. december tudi v Tržiču. Neznanec je vlomil v trgovino K&G d.o.o. ter odnesel 19.000 tolarjev in štiri pakete cigaret. Umrla zaradi podhladitve Kranj - V soboto so kakšnih 150 metrov stran od hiš v Seljakovem naselju, v strugi izsušenega potoka, našli mrtvo 32-letno N. D., ki so jo domači pogrešali že nekaj dni. Umrla je zaradi podhladitve, znakov nasilja na truplu ni bilo. • H. J. levo, da bi se ognil trčenju, vendar je hkrati tudi voznica zavila v desno, tako da sta se avtomobila bočno zaletela. Vozilo Azemine I. je po trčenju odbilo na travnik, kjer je po 32 metrih trčilo še v skale, se prevrnilo na levi bok in obstalo. Hudo ranjeno voznico so odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa v Klinični center. Policijski radar je novembra 147 ur delural na 118 različnih mestih po Gorenjski, od teg na 49 v bližini šol. Čeprav so vozniki dokaj solidarni, je zabeležil prehitro vožnjo kar pri 821 voznikih. Za 19 voznikov, ki so v naseljih prekoračili hitrost za več kot 30 kilometrov na uro oziroma zunaj naselij za več kot 50 kilometrov na uro, bodo policisti predlagali uvedbo postopka pri sodnikih za prekrške. 403 vozniki so denarno kazen takoj plačali, 342 voznikov je dobilo v roke položnice, 21 voznikov so policisti opozorili, 35 voznikom, ki so se ognili patrulji, pa so "pozdravčke" poslali do- Iščejo voznika diane Kranj - V soboto ob pol enih zjutraj je neznani voznik cimosove diane svetle barve (bele ali oker) peljal od Labor proti Stražišču. Na Gašteju ga je v ostrem levem ovinku zaneslo desno prek roba ceste, kjer je trčil v parkiran opel manta. Po trčenju je voznik peljal naprej. Prometni policisti ga vabijo, da se oglasi na kranjski postaji. • H. J. Htt 3AKA ,KA3 fA C*X>A*A A m Nt, JAMO 'JAW»A ZufAN IN KAT?A ko ft i if tJC HaU TA SfoSAZvMCT^ KATCAA i« NA31CPSA SLaVCMKA! Vera Kaurin je najbolj fotogenična Slovenka Predsinočjim je v Vinski Gori uredništvo tednika KAJ v sodelovanju z Glasbeno agencijo Nota Maribor pripravilo finale uradnega lepotnega tekmovanja Najlepša Slovenka '94. Med 12 finalistkami sta bili dve mladi gorenjski lepotici: šestnajstletna dijakinja Srednje ekonomske šole Kranj Vera Kaurin in prav tako 16-letna dijakinja Srednje tekstilno obutvene šole Kranj Renata Bohinec (prejšnji mesec je bila izbrana za Gorenjko meseca). Veri Kaurin je v ostri konkurenci - v finalu je npr. nastopila tudi Vesna Dolenc, prva spremljevalka Miss Slovenije '94 in Miss fotogen-ičnosti - žirija slovenskih fotografov podelila laskavi naslov "Najbolj fotogenična Slovenka '94". Sicer pa je v finalu naslov Najlepše Slovenke '94 dobila 19-letna dijankinja Katja Kori iz Maribora, njeni spremljevalki sta 16-letna gimnazijka Tatjana Tutan iz Velenja in 19-letna gimnazijka Polona Leban iz Nove Gorice. Foto: J. Pipan Glasova izleta v Terme Lendava Jutri in prihodnjo sredo Jutri in pojutrišnjem, prav tako pa prihodnjo sredo in četrtek (21. in 22. decembra) bosta Glasova dvodnevna izleta v Terme Lendava. V avtobusu za prvi izlet so vsi sedeži že kar nekaj časa rezervirani, za naslednji izlet čez teden dni pa je še nekaj prostora v Glasovem avtobusu iz Integrala Tržič. Jutri avtobus odpelje ob 8.20 uri s tržiške avtobusne postaje preko Kovorja v Radovljico (8.40 z avtobusne postaje) in ob 9.00 uri iz Kranja. Enak "vozni red" bo tudi za Glasovo skupino, ki bo potovala naslednji teden - in še dlje v Teme Lendava obakrat je za izletnike pripravljena namestitev v Hotelu Lipa v Termah Lendava, kjer sta dva bazena s termalno vodo. V četrtek dopoldne bo Glasov avtobus zapeljal preko mejnega prehoda Dolga vas v Lenti na Madžarskem. Strošek izleta je 5.900 SIT, za naročnike Gorenjskega glasa 5.400 SIT, za naročnike s plačano letošnjo celoletno naročnino le 5.100 SIT. Dodatne informacije in prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 444 alt 223 -111, do zasedbe prostih sedežev v avtobusu za Glasov izlet 21. oz. 22. decembra. ZAKAJ BI Z ZAVISTJO GlEPALi K SOSCPU/ Izkoristite tradicionalni novoletni popust pri Jelovici Jelovica vam na prodajnih mestih po vsej Sloveniji ponuja pri nakupu hiš, vrat, oken in polken 5 do 10% gotovinski in 3% novoletni popust. JELOVICA Jelovica Škofja Loka, nova tel.št. 064/6130, fax 064/634 261 ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 58, 064/632 270. FAX 632 761, KRANJ, PARTIZANSKA 26, 064/211 232; MURKA LESCE, LIPICE PRI LESCAH, 064/7I8 392, METALKA KAMNIK, 061/813 326 6R€doo '95/ UR 97 3 -F r, riTTTTTO IZBOR D. J. LETA 1994 RADIA KRANJ 16. DECEMBRA OB 20. URI GAULOISSES BLONDES KRANJ.