DELAVSKA ENOTNOST i$8 Danes na 5. strani: Bodo grenke izkušnje šola za bodoče? Četrtek, 16. julija 1964 Št. 27, leto XXII INTERVJU PREDSEDNIKA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE SVETOZARA VUKMANOVICA-TEMPA O NAŠIH AKTUALNIH DRU2BENO-EKONOMSKIH DOGAJANJIH »VJESNIKU«, GLASILU SZDL HRVATSKE POTREBNE SO NAM KONKRETNE AKCIJE DA BI SPREJETA STALIŠČA SPRAVILI V ŽIVLJENJE V kolikšni meri so zaključki kongresa ZSJ prišli do izraza v naši družbenopolitični aktivnosti? Za razliko od pojmovanj nekaterih aktivistov, da je sindikat preveč obrnjen navzgor — k problemom gospodarskega sistema in gospodarske politike — in da je premalo obrnjen navzdol —- k podjetjem in komunam — mislim, da je dejansko drugače. Sindikat namreč posveča tako enim kot drugim problemom enako pozornost. To se je videlo tudi na samem kongresu. Na kongresu nismo hoteli sprejeti neke široke resolucije. Smatramo namreč, da so stališča po večletnih diskusijah dovolj usklajena. Zato smo težili predvsem k temu, da sprejmemo resolucijo, ki bi spodbudila k akciji. Resolucije so nam sicer potrebne, toda še bolj potrebujemo konkretnih akcij za uresničevanje osvojenih stališč. Kajti stvari se ne bodo spremenile s splošnimi resolucijami, čeprav je razumljivo, da le-te pomagajo razčiščevati in usklajati stališča. Spremembe v gospodarskem sistemu in problemi delitve so že dolgo v središču pozornosti proizvajalcev in javnosti sploh. Kako se uresničujejo zaključki kongresa o teh vprašanjih, kolikšno je soglasje in kakšne so perspektive, da bomo od prokla-macij prešli k hitrejšemu uresničevanju teh zaključkov? Predvsem moram povedati, da materiali našega kongresa ne dajejo konkretnih rešitev za vsa vprašanja gospodarskega sistema. Nekatere smo nakazali, ker smo računali, da se bodo razčiščevale v nadaljnjih diskusijah, predvsem v pripravah na osmi kongres ZKJ. Prav sedaj se zelo* intenzivno proučuje niz ključnih vprašanj našega gospodarskega sistema, usklajajo se stališča in veliko razpravlja o vsem, kar nam lahko pomaga izpopolniti funkcioniranje sistema gospodarjenja, cen, planiranja, kreditiranja itd. IZENAČEVANJE POGOJEV GOSPODARSTVA Ce bi začeli pri politiki cen, to je pri primarni delitvi ali nekoliko širše, pri tako pogosto poudarjam potrebi izenačevanja pogojev gospodarjenja proizvodnih dejavnosti. V glavnem se vsi strinjajo, da je treba preiti h konkretne- mu oblikovanju naše politike cen. To praktično pomeni, da predvsem ustvarimo industriji take pogoje gospodarjenja in vključevanja v mednarodno delitev, da bo lahko uspešno konkurirala na inozemskem tržišču brez administrativne intervencije državne uprave, brez odvečnega prelivanja sredstev iz ene panoge v drugo, iz enega proizvoda v drugega, kar vse je doslej zagotavljale) izvoz in uvoz. Nadaljnji problem cen in sekundarne delitve je v tem, da je treba s spremembami na tem področju zagotoviti čim večje odločanje neposrednih proizvajalcev o razširjeni reprodukciji. To pomeni, da bomo gospodarski razvoj usklajali čim mani z administrativnim prelivanjem, z davčnim prelivanjem iz ene gospodarske veje v drugo in da bomo skladnost gospodarskega razvoja dosegli kar največ bo možno s samo delitvijo preko cen. Tretji cilj politike cen in sekundarne delitve naj bi bil zagotoviti take odnose v osebnih dohodkih posameznih panog, ki bi upoštevali strokovno strukturo, težavnost dela, potrebnost razvoja posameznih panog itd. V dosedanjih razpravah je prišlo najbolj do izraza spoznanje, DELAVSKI SVETI V CELJSKI OBČINI PRED NOVIMI NALOGAMI PREMIK OD SPODAJ Vodstvo sindikatov celjske občine je pretekli teden sklicalo konferenco novoizvoljenih predsednikov delavskih svetov, na kateri so razpravljali in sprejeli akcijski načrt za delo v bližnjem razdobju. Načrt obvezuje samoupravne organe v podjetjih, da odstranjujejo slabosti v proizvodnji in da se bolj učinkovito spoprimejo z ukrepi za realno povečanje standarda neposrednih proizvajalcev. Gospodarski razvoj v celjski občini odkriva nekatere splošne pomanjkljivosti, ki veljajo za vse naše gospodarstvo. Investicijska potrošnja, izražena v neto investicijah, je znašala leta 1961 okoli 4,488 milijonov dinarjev, od tega je bilo gospodarskih Investicij 2,803 milijonov. V letu 1963 so investicije narasle na 7,092 milijonov, od tega je bilo gospodarskih 5,092 milijonov, po družbenem načrtu občine pa naj bi znašale investicije leta 1964 že 13.717 milijonov dinarjev, od tega pa naj bi bilo 10,422 milijonov investicijskih naložb v gospodarstvu. Tako naglo naraščanje investicijske potrošnje, zlasti ker je večina sredstev namenjenih razširitvi in povečanju gospodarskih zmogljivosti, so hudo breme za neposredne proizvajalce. Težnje po investiranju za vsako ceno na račun standarda delavcev so nevzdržne, ker mnoge naložbe niso imele pravih ekonomskih učinkov, da bi povečale materialno osnovo občine. V celjski občini sicer načelno niso proti investicijam, zavzemajo pa se za racionalne naložbe v gospodarstvu, ki bodo pospešile razvoj in vrnile denar, ki je bil vložen za izgradnjo novih obratov. Investi- cijsko mrzlico nameravajo zaustaviti pri nepremišljenih vlaganjih, ki bistveno ogrožajo normalen in skladen razvoj. Tudi v celjski občini naletimo« na primere, da v nekaterih delovnih organizacijah celi štabi ljudi delajo načrte za bodočo proizvodnjo, čeprav mesta in okolice ne moremo uvrščati med nerazvita področja. Pri takšnih načrtih seveda zanemarjajo sedanjo proizvodnjo, ki je ne izpolnjujejo skladno s svojimi možnostmi in lastnimi sredstvi. Zmotno je namreč misliti, da nas edino novi pogoni lahko pripeljejo na zeleno vejo. Tako zastavljen razvoj je zelo enostranski, ker često ne vidimo prek svojega lastnega plota. Da bi lahko hitreje napredovali na sedanji ravni produktivnosti, so v celjski občini izračunali, da bi morali izpolniti v podjetjih več bistvenih pogojev. Delovne organizacije bi morale temeljiteje uvajati sodobnejšo tehnologijo, kar bi privedlo do boljših poslovnih uspehov. To bodo podjetja zmogla, če jim bo v novi delitvi ostalo čem več sredstev. V celjski občini so v zadnjih treh letih precej popravili oseb-' ne dokodke zaposlenih. Vendar s stanjem v občini še ne more- jo biti zadovoljni, saj je bilo naraščanje družbenega proizvoda hitrejše kot naraščanje osebnih dohodkov. Dejansko stanje kupne moči zaposlenih delavcev v občini daje precej slabo sliko. Če upoštevamo strukturo potrošnje glede na dva osnovna elementa: na prehrano in na trajne dobrine, potem vidimo, da je bilo v letu 1963 v gospodarstvu celjske občine samo 12.8 % od celotnega števila zaposlenih takih, ki so lahko porabili za dobrine trajnega značaja 5 do 7 % mesečnih osebnih dohodkov,, vsi ostali pa so lahko porabili za nakup dobrin trajnega značaja manj, kot znaša jugoslovansko povprečje. Nizki osebni dohodki so povzročili, da delavci razen rednega dela iščejo tudi dodatne zaposlitve in prekomerno trošijo fizične in umske moči. Ta okoliščina je v tesni vzročni zvezi s produktivnostjo dela. Delavci niso ekonomsko zainteresirani za povečanje produktivnosti. Primerjave, ki so jih napravili v celjski občini, povedo, da so znašali v prvem četrtletju letos stroški za prehrano štiri-čanske družine 26.938 dinarjev nasproti 20.523 dinarjev v letu 1961. Povečanje stroškov za prehrano znaša 31 %. V tem času so v celjski občini povečali nominalne osebne dohodke za 44 %■ Če k povečanim stroškom za prehrano dodamo še povečanje stroškov za ostale dobrine in storitve, vidimo, da v zadnjih treh letih realni osebni dohodek zaposlenih v gospodarstvu ni bil povečan, kjub temu, da se je v tem razdobju produktivnost povečala za 15 %. Z. T. da moramo gospodarske organizacije osvoboditi odvečnih administrativnih intervencij. Očitno mislite, da so delovni kolektivi še vedno v veliki meri odvisni od volje in odločitev državnih organov, na primer o višini izvoznih premij, o kontingen-tiranju surovin in reprodukcijskega materiala itd. To povsem drži. V takih pogojih je razumljivo, da ekonomske zakonitosti na tržišču ne morejo odigrati svoje vloge, in tako so tudi cene, ki se v takih pogojih oblikujejo, deformirane. Če hočemo, da bodo cene rezultat odnosa med ponudbo in povpraševanjem na tržišču, moramo prenehati z administrativnimi intervencijami in omogočiti delovnim organizacijam, da bodo poslovale tako, kot gospodarijo. To pomeni, da bo razpolagal z večjimi sredstvi tisti, ki bolj racionalno gospodari in ki bolj ustreza željam in okusu potrošnika. In dalje — delovne organizacije, ki več izvažajo, ki so bolj konkurenčne na tujem tržišču, naj imajo tudi več deviznih sredstev za nakup surovin, reprodukcijskega materiala in tako dalje. To nadalje pomeni, da se bodo na tržišču dvigale cene tistim proizvodom, po katerih je veliko povpraševanje ob majhni ponudbi in da bodo ustrezne delovne organizacije lahko več akumulirale in s tem povečevale proizvodnjo. S tem se po mojem mišljenju odpira pot bolj svobodnemu delovanju zakonov tržišča in normalnejšemu formiranju cen na podlagi tržnih zakonov. (Nadaljevanje na 6. strani) V OKVIRU Na vsake štiri dinarje, ki so za začetek gradnje potrebni, so samo trije zagotovljeni. Manjka okoli 26 ?/o sredstev. To praktično pomeni, da se vsaka četrta tovarna ali drug objekt gradi na up. Samo v Sloveniji so v teh dneh ustavili gradnjo ISO objektov, ker nimajo zagotovljenih sredstev. Oba podatka vsak na svoj način kažeta, v kolikšni meri so investicije prekoračile dovoljeno mejo, prekoračujejo jih celo tisti, ki sredstva določajo. (V prvih petih mesecih so bile investicije za 50 °!o večje od lani.) Predpisi pravijo: kdor nima potrebnih sredstev, ne more graditi. Kljub temu k e spuščajo investitorji v drzen posel — gradijo na up. Nič ne de, če bo to imelo in že ima mnoge nevšečne posledice, tako zanje kot za celotno gospodarstvo: medsebojni dolgovi rastejo, plačujejo se zamudne obresti, sodni spori se množijo, z vsem tem pa stroški. Cesto se ustavijo začete gradnje. Gre torej za nedisciplinirane investitorje, ki se ne ravnajo po planskih proporcih in predpisih in za nerealno odmerjene načrte komun in raznih drugih »soudeležencev«, ki kršijo predpise. Pomanjkljiv je tudi sam predpis, ki sicer obvezuje investitorja, naj zagotovi sredstva, za kršitelja pa ne predvideva nobenih sankcij, niti obveznosti institucij, ki inve- TOVARNE NA UP sticije kontrolirajo. To je tudi vplivalo na neaktivnost vseh služb, od gradbenih inšpekcij do bank. Niti same banke se niso držale predpisane kreditne politike (čeprav so najbolj poklicane, da jo spoštujejo). Poslovne banke so na široko odprle svoje trezorje: z obema rokama so delile investitorjem avanse in garancije, ne meneč se, če imajo kritje, nepravilno so vročevale sredstva, dovoljevale so prelivanje obratnih sredstev za investicije in podobno. Zaradi vsega tega rastejo znatno hitreje tudi naložbe lokalnih, komunalnih in republiških skladov. Za bančnimi odločbami in zaznambami o prekoračitvah se često skrivajo »negospodarski prsti«, vplivi lokalnih organov, ki imajo v sedanjem sistemu glavno besedo. Le na ta način si lahko namreč razlagamo negospodarnost poslovnih bank, ki zapirajo oči pred krediti in jih potrjujejo. O tem, lahko rečemo direktnem vplivu, govori hiter porast negospodarskih investicij, v katerih so izdatki za upravne zgradbe pomembna postavka. Napovedani ukrepi, ki jih že podvzemamo (odvajanje 20 "U sredstev za obratne sklade, prekinitev gradnje nekaterih začetih objektov in podobno), bodo sicer razmere ublažili, ne bodo pa odstranili vzrokov stalnih prekoračitev investicij, ki se kažejo predvsem v delitvi dohodka, pomanjkljivem mehanizmu, ki bi naložbe reguliral in v veliki meri v odvajanju sredstev gospodarstva. S prenosom investicij v gospodarske organizacije, ki so bile doslej v glavnem izven njihovega dosega, se bodo zmanjšali izvengospodarski vplivi na tem področju. Gospodarstvo bo, kot pričakujemo, znalo bolje in bolj racionalno vlagati sredstva in jih bo zaradi boljšega efekta združevalo in koncentriralo. B H ■ I m a B g m a 8 ■ a 1 ... in daj, da bi proizvodni stroški socialističnega sektorja, ki tudi našim pridelkom določajo ceno, še bolj porasli. . . Karikatura Mll.AiV MAVER m B E B E' K E B e E 6' e s E (5 68 W BI B B H B B B B B IBBBBBBaBRBEIBBBSilBSSBBBSBBBB ZAPISEK O NAGRAJEVANJU Izenačevanje ne spodbuja Zaposlitve ne iščemo več z beraško palico in s pastir- g g skim zvoncem. Na izbiro imamo druga sredstva: natečaje, §§ E razpise delovnih mest, zavode za zaposlovanje, prošnje z §§ ,= državnimi kolki in pravne posvetovalnice. Kljub številnim g g pripomočkom pa se zgodi, da včasih kdo ostane med g E »dvema stoloma« — brez zaposlitve. Za več milijonov zaposlenih posamezni primeri brez- = g poselnosti niso hud problem. O tem so na razpolago ob- g g širni statistični podatki. Poročam pa pravzaprav o pri- g E meru, ki ga v statističnem povprečju večkrat ne vidimo. g Človeku, ki o njem pišem, se je zataknilo na nekem g g sestanku. Ze dolgo je bil član sindikata in v žepu svojega g H uradniškega suknjiča je nosil dva svinčnika, čisto pre- g g proste tovarniške izdelave. Bil je uboga uradniška para g g s prirojeno hibo, da na jeziku ni imel dlake. Pa se je g g z neko trditvijo zameril računovodji. Kmalu so ga odža- g g gali, kot drvarji smreko. V pisarni je za njegovo pisalno g E mizo odslej sedel samo še štor. g Lepega dne je dobil sporazumno odpoved. Morda je v E g svoji pisarniški zagrenjenosti pomislil, da si bo poiskal g g šibje za boljše gnezdo. Sporazumna odpoved je pravno g g najbolj učinkovita, ker obe stranki zadržita svoji maski, g g Tovarna se je sicer zavezala, to ima človek, ki o njem g g pišem, črno na belem, da lahko zadrži stanovanje v do- E g smrtnem užitku. Z odpovedjo je odšel iskat novo službo. g Povsod, kjer se je mož oglasil osebno, je bil kmalu za g g njim računovodja po telefonu. Našteval je vse mogoče na- g g pake, ki jih je pri tej ubogi uradniški pari zapazil. Na g g koncu je še prav strokovno pripomnil, da namestitve ne g E priporoča. , g Direktorji in vodilni uslužbenci sp poslušali »strokovno g g mnenje«, zlasti ker je bila na koncu stavka namesto pike §| g vedno še trditev iz prvega vira, da prizadeti rad pogleda g g v kozarec, čeprav je pil samo turško kavo in najbrž ne g g iz kozarca. g Tako so bile vse ponudbe lep čas brez uspeha, dokler g E nekega dne ni pozvonil telefon iz višje teritorialne enote. g Po tem telefonskem pogovoru je direktor, ki se je dva. g E dni prej še izgovarjal, da nima prostega delovnega mesta, g g odšel na dom k prizadetemu in ubogi uradniški pari spo- g g ročil, da lahko pride na delo. Z. T. g lll!lllllll!l!l!lllllll!llllll!lllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllll!l!lilllll!llllllllllllll!lllllll!l!lll!lllll!lll!l!l|l!l!lilll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllil »MEBLO« NOVA GORICA: IZVOZ NI VEC IZGUBA • Mlad inženir, ki je prišel v podjetije »Mehanika« v Trbovljah šele pred kratkim, je v pogovoru omenil, da delavci pač nočejo preveč presegati norm, »ker niso nori, da bi si delali škodo«. Pogovarjali smo se seveda o nagrajevanju' in o neobdelanem normiranju in drugih nerešenih zadevah, ki pa •niso značilne samo za naše podjetje«, kot je dejal taisti inženir. Prav zaradi tega, ker spreminjanje norm, programiranje, terminiranje itd. proizvodnje ni samo problem tega podjetja, pa je razgovor v »Mehaniki« v Trbovljah za javnost pomemben. Predvsem zategadelj, ker rezultati gospodarjenja te delovne organizacije niso slabi; nasprotno — dobri in v nekem smislu celo odlični. »Mehanika« v Trbovljah namreč sodi med zelo redka, podjetja, ki ima precejšnjo rezervo lastnih ’ sredstev in se ne razvija s krediti. To pa ne pomeni, da proizvodnja tega podjetja počasi napreduje: lani za 26 % večlja produktivnost kot predlanskim ob 45 % povečanju proizvodnje, zatrjuje nasprotno. Zlasti, če vemo, da so imeli povečano produktivnost in da so rezultati gospodarjenja v šestem mesecu še znatno,boljši. Torej tudi razmerje delitve čistega dohodka 69:31 ni slučajno, kot -tudi tendenca večanja osebnih dohodkov nad mesečno povprečje 39.600 dinarjev, ni brez osnov. Delovna organizacija je namreč v celoti presegla norme v zadnjem mesecu za 27,85 % in. s tem spodbudila dokaj burno razpravo o nagrajevanju oziroma delitvi osebnega dohodka po delu. Samo ta"odstotek zanje niti - ne bi bil polemičen, če se v njem ne bi skrivali posamezniki, ki so presegli norme za več kot 100 % in si s tem za-, gotovih enake osebne dohodke kot direktor in seveda znatno višje kot mojstri in drugo »vodilno« osebje. Na hitro bi lahko odgovorili, da nič. Toda o zadevi je raz- pravljal celo upravni odbor— podjetja. Razpravo so sprožili normirci, katerih osebni dohodki so z visokim preseganjem norm ogroženi. Cim višje je preseganje norm, tem manj so, namreč nagrajeni. Razumljivo je torej, da zaradi tega težijo h korigiranju norm. Tudi v tem primeru so sicer izplačali zaslužke po dosedanjih merilih, vendar so se potem zedinili, da je treba norme spremeniti, češ da so rezultat izboljšanega proizvodnega procesa, ne pa dela. Zdaj pa smo tam. »Ker delavci niso nori«, kot je omenil edini inženir tega podjetja, se bodo v bodoče še bolj varovali visokega preseganja norm. Normirci pa tildi ne bodo težili k izboljševanju uspeha gospodarjenja podjetja, ker dobijo nagrade samo za do 1,5 % preseženo planirano proizvodnjo, ob nadaljnjem višanju rezultatov gospodarjenja" pa so deležni le povečane vrednosti točke, kot vsi ostali. NI SISTEMATIČNEGA PRITISKA NA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE Ob tem vprašanju razpravljajo o nagrajevanju v tem pod-. jetju tudi drugi delavci in seveda tudi občinski forumi. Ti sodijo, da je sedanji način nagrajevanja v tem podjetju destimulativen, »ker teži v psno-vi k fizičnemu izčrpavanju delavcev, ne pa -V boljšo organizacijo dela in v boljše gospodarjenje«. To potrjuje dejstvo, da so ugotovili »spremenjeno tehnologijo« šele potem, ko so norme visoko presegli. Če bi delavci norme samo dosegali In neznatno presegali, potem gotovo ne bi misli! o tem, ali se je na teh delovnih mestih proces proizvodnje spremenil ali ne. To pa je zares problematično. Predstavniki podjetja pa jem-jejo pripombe, ki jih slišijo izven podjetij a, s precejšnjo nejevoljo. Zakaj ? Ker so rezultati NJIHOVA POT RENTABILNOSTI Ig razgovora z Milanom Rusijo, vodjem plansko-tmaHlskega biroja v novogoriški tovarni pohištva Goriška tovarna pohištva MEBLO letos dosega več kot ugodne poslovne uspehe. Bolj kot vse drugo je zanje značilen podatek, da so še lani izvažali s 15,4 °/o izgube, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa tudi pri izvozu beležijo 2-odstotni zaslužek. Izboljšana rentabilnost pri izvozu je še največ pripomogla, da je v tem obdobju MEBLO ustvaril 160 milijonov za sklade ter povprečne osebne dohodke 32.600 dinarjev, medtem ko jim je lani ob povprečnih osebnih dohodkih 28.000 dinarjev ostalo za sklade samo šest milijonov dinarjev. O tem, kakšna je bila njihova pot do rentabilnosti tudi pri izvozu, sem se pogovarjal s tovarišem Milanom Rustjo, vodjo plansko analitskega biroja v tovarni MEBLO. Po njegovem mnenju njihov uspeh temelji predvsem na dvojem: proučevanju tržišč in spcdbudnetj&cm nagrajevanju sodelavcev v prodajni službi. »»V naši tovarni smo opustili klasičen način prodaje, prej udomačen tudi v našem podjetju, namreč čakanje na kupca in preračunavanje, ali se njegova ponudba ujema z našimi kalkulacijami,« je začel tovariš Rustja. »Namesto tega smo se približno pred enim le-tol odločili za sistematično proučevanje tržišč, ki so naši sedanji, oziroma potencialni kupci. Pri tem so sprva pomagali tudi strokovnjaki mednarodne organizacije OICD. V glavnem pa gre za naslednje: na zunanjih trgih smo proučevali način oblikovanja prodajne cene in tako prišli do spoznanja, koliko kupec plača za izdelke, ki jih, ali ki bi jih lahko izdelovala naša tovarna. Bistveno je torej to, da za uspešen nastop na tujem trgu ni odločilno, kakšna je naša cena, ampak to, koliko kupec lahko plača. Ce pa veš to, potem je mogoče programirati proizvodnjo, ki ne prinaša izgube. Posledica tega so že očitne: zmanjšuje se število izdelkov, preostali asortiman proizvodov pa načrtujemo v vedno večjih serijah. Glede na to pa se marsikaj poenostavi: manj je težav z materiali, dosegamo ugodnejše nabavne pogoje, ker smo večji naročniki in tako naprej. Kakšne pa so posledice v številkah, pa tudi veste.« animalo me je, kako je bilo s stroški v zvezi s proučevanjem tujih tržišč. Odgovor je bil kratek: »Zaposlili smo nekaj novih sodelavcev v prodaji. Četudi seštejemo njihove osebne dohodke in potne" stroške ter dnevni-' ce za potovanja v tujino, seštevek pomeni nebistveno postavko glede na rezultate, da katerih so pripomogla proučevanja tržišč.« Naslednja spodbuda na poti do izboljšanja rentabilnosti pri izvozu je bila, kot že rečeno, spodbudnejše nagrajevanje sodelavcev prodajne službe. Tovariš Rustja meni tako-le: »Njihovi osebni dohodki so odvisni od ustvarjenega kritja, kakor temu pravimo. Naj pojasnim; kritje je razlika med direktnimi stroški in doseženo prodajno ceno. Po starem bi lahko rekli tudi dobiček. Na ta način je prodajna služba (prej nagrajevana po uspehu podjetja) zainteresirana, da se potrudi za čim višjo prodajo in za čim bolj ugodne cene. Ker pa vemo, koliko naši kupci lahko plačajo, ne da bi ob tem trpel njihov zaslužek, pa prodajna služba lahko predlaga, kaj naj proizvajamo, da bomo sigurno in dobro prodali. Tako je omenjeni način delitve osebnega dohodka spodbuden zanje, glede na posledice pa ugoden tudi za naš MEBLO,« je zaključil tovariš Milan Rustja. V tovarni MEBLO so torerj očitno demantirali trditev', da izvoz pomeni planirano in trajno izgubo. Tako je že zdaj, ko so se komaj dobro privadili spremenjenemu načinu poslovanja s tujino. Pravijo pa, da bodo kolesje rezerv, ko se je že za^ rielo, tudi skrbno in redno tfr, zali«. Na tem temeljijo tudi njihove napovedi: za 30 % višja proizvodnja (4,5 milijarde dinarjev realizacije) in za 30 % višji izvoz (milijon dolarjev) kot lani, osebni dohodki pa povprečno 40.000 dinarjev. -mG gospodarjenja dobri, menijo, da je pomanjkljivost delovne organizacije le v tem, da ni imela v občinskih forumih predstavnika, ki bi znal ustvariti dobro mnenje o podjetju. Ker so njihovi rezultati gospodarjenja nesporno boljši kot v marsikpte-refn drugem podjetju, sodijo, da so kritike prej osebne kot objektivne. Od tod občinskim forumom, da ne berejo ainaliz, ki jim jih posreduje statistika, služba družbenega knjigovodstva in drugi pristojni forumi. Vendar — pri vsem tem ne gre zgolj za to, kako razumejo statistične in druge podatke na občini in kako v podjetju, tudi ne gre za več ali manj oseb, za poglede na podjetje, temveč za to — kaj in kako spodbuja delovno organizacijo k boljšemu gospodarjenju in upravljanju. Dejstvo Sje, da čutijo pomanjkljivosti tako delavci, ki so pretežno zelo mladi, saj je povprečna starost zaposlenih okoli 24 let (večina med njimi pa je žensk), kot predstavniki občinskih forumov. Na neki seji je bil izrečen na primer tale pomislek: »Mehanika se skriva za dobrimi rezultati gospodarjenja in za težavami, ki jih ima z materialom.« Torej so očitki, kolikor jih je, naperjeni zoper neurejenost v organizaciji proizvodnje, ki je tudi strokovnjaki podjetja ne zanikajo, vendar sodijo, da jo bodo na tak ali drugačen način prej ali slej sami rešili. DELAVCI PA SO DRUGAČNEGA MNENJA Predsednik sindikalne podružnice mi je v razgovoru omenil, da pripravljajo sestanek delavskih svetov njihove tovarne in njihovega poslovnega partnerja — tovarne keramičnih izdelkov v Izlakah, prav zato, ker sodijo, da se bodo delavci na ta način sporazumeli o tistem, o čemer se njihove uprave ne morejo sporazumeti, je pa za nemoteno proizvodnjo zelo pomembno. Zajec, na katerega smo ciljali v uvodu, torej tiči v nekem drugem grmu, kot pa so mi hoteli v začetku dopovedati. Ne gre toliko za pomanjkljivo normiranje itd. kolikor za pomanjkljiva pojmovanja delitve osebnih dohodkov po delu kot stimulacije za boljše gospodarjenje. Nevzdržno je zlasti prepričanje, ki še vedno prevladuje, da velikih razlik v izplačevanju osebnih dohodkov v podjetju ne sme biti. Ta princip se namreč v osnovi ne ujema z načelom delitve dohodka po delu. EPILOG Tendenco izenačevanja osebnih dohodkov (z zadrževanjem izplačila presežnih vrednosti točke in na druge načine) so mi med drugim opravičili s pripombo: »Ob velikem večanju produktivnosti in proizvodnje beležimo padec ekonomičnosti!-. Zakaj je tako? In v čem je rešitev? Ce bi delavci dobili za več dobro opravljenega dela tudi več osebnih dohodkov — brez vsakršnih omejitev, bi bili rezultati gospodarjenja zagotovo še veliko boljši, rentabilnost podjetja še večja in to bi se nedvomno izrazilo tudi v ekonomičnosti. Premostiti je treba samo pomislek, da delavci ne smejo dobiti večjih osebnih dohodkov kot mojstri, če si to z delom zaslužijo. VIKTOR SIREC Železniška postaja v Ljubljani pričaka vsak dan večje število izseljencev, ki prihajajo v domovino na obisk. Foto: M. ŠPAROVEC SKRAJŠAN DELAVNIK V CELJSKI »SAVINJI« Prva lastovka V lesni industriji se je doslej zelo malo podjetij odločilo za uvedbo skrajšanega delovnega časa. Vzrokov za to je več. Med najbolj svarilnimi dejstvi, ki so imela za posledico skrajno previdnost, so nizki osebni dohodki, po katerih lesna industrija precej zaostala za nekaterimi drugimi sorodnimi strokami. Prva lastovka v celjski kotlini je delovna organizacija LIP »Savinja«, ki je že uvedla skrajšani poskusni delovni čas. Podjetje ima v lesni industriji • celjskega okraja vodilno mesto. Lani je znašala udeležba »Savinje« v celotnem dohodku lesne industrije celjskega okraja 23,1 od-štotaka. Še bolj ugoden pa je prikaz udeležbe v izvozu, saj znaša njen delež kar 31,1 odstotka. Zaradi visoke udeležbe in raznovrstnosti proizvodnje je ta delovna organizacija najbolj primerna za poiskusen prehod na skrajšani delovni čas, saj lahko izkušnje tega podjetja veliko pripomorejo ostalim podjetjem lesne industrije. Ko so v podjetju začeli govoriti o skrajšanem delovnem času, so nalogo zastavili tako, da s skrajševanjem delovnega časa ne bi zmanjšali proizvodnje in osebnih dohodkov, temveč bi oboje še povečali. Tako računajo, da bodo povprečne osebne dohodke, ki so, bili lani v podjetju 33.000 din, kljub skrajšanemu času že letos dvignili na 37—38 tisoč dinarjev. V ta namen so že pred poskusnim obratovanjem v skrajšanem delovnem času temeljito preštudirali 1 možnosti za boljšo izrabo notranjih rezerv, izboljšali so organizacijo dela, po ekonomskih enotah pa so veliko govorili tudi o boljšem izkoriščanju strojev in o delovni disciplini. Na sestankih po enotah m oddelkih so se odločili, da iz previdnosti uvedejo 7-urni delavnik in šele potem, če bedo rezultati dobri, uvedejo proste sobote. Strokovnjaki v podjetjih so pripravili obširne a.nalize o izkoriščanju proizvodnih kapacitet. Ker bodo imele delovne enote s skrajšanim delovnim časom na razpolago manj časa, so morali poiskati nadomestilo za izgubljeni čas. Na žagah bodo sedanjo proizvodnjo zagotovili z boljšo pripravo dela, tako da bodo žage ves čas obratovale brez zastojev. V papirnici so z uvedbo furnirja zvišali proizvodnjo od dosedanjih 748 ton papirja na 887 ton. V sodami bodo pro? izvodnjo. povečali z okrepitvijo prve in druge izmene, pri proizvodnji vezanih plošč pa bodo uvedli še tretjo izmeno. Proizvodnjo parketa bodo povečali z namestitvijo novih strojev in naprav. V furnirnici pa je v teku rekonstrukcija, ki bo z novimi proizvodnimi sredstvi dosegla povečanje v drugi polovici leta. Z uvedbo 32-urnega delovnega tedna bodo morali zaposliti tudi nove delavce. Vendar to ne bo vplivalo na poslovni uspeh podjetja, ker bodo sorazmerno z večjo proizvodnjo povečali celotni doho--dek. Tako predvidevajo, da bodo celotni dohodek povečali za 10,2 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Razen že naštetih ukrepov, bodo povečanje tudi dosegli z novimi investicijskimi naložbami, prt tem pa računajo, da bodo prodajne cene ostale iste kot lani. Cisti dohodek bi se po uvedbi skrajšanega delovnega čase povečal za 11,4 odstotka, skladi delovne organizacije pa za 11,4 odstotka. Veliko dobrega si obetajo tudi od znižanja bolezenskih izostankov, ki jih imajo sedaj precej. V ta namen bodo uvedli lastno zdravstveno službo. Z delom bodo po sklepih delovnih enot delavci začeli točno ob času posamezne izmene. Na osnovnih strojih bodo menjali frtzpone oziroma rezila za to določeni delavci že pred začetkom rednega delovnega časa. Komercialna služba pa se je o'bvezala, da bo zagotovila enotam, ki delajo pohištvo, večje serije. Z. T. . PREDMET POSLOVANJA V našem vsakdanjem življenju je postalo najbolj aktualno vprašanje — standard. Zaradi tega so v komuni Planina sklicali petnajst konferenc, plenumov in posvetovanj, na katere so povabili predstavnike delovnih organizacij, da bi jih prepričali, kako nujno potrebno je skrbeti za standard. Vseh teh konferenc, plenumov in posvetovanj so se udeležili tudi predstavniki podjetja Smukec. In tudi diskutirali so, kot se spodobi zavednim državljanom. Ze doma so premleli vse, kar spada v napredek za zvišanje standarda. J.ato so standardno ponavljali misli svojega glavnega računovodje: »Tovariši,« so dejali in razgrnili pred seboj grmade statistik, zapisnikov in analiz, »ugotavljamo, da je skrajni čas, da odločamo in temeljito pometemo s starimi navadami in se zavzamemo za standard naših delovnih ljudi. Naši računi kažejo, da so stroški neverjetno porasli, cene pa so plafonirane, kot veste, in da nam zato sploh ne ostane sredstev za odplačevanje anuitet, ki so visoke, da ne govorimo o osebnih dohodkih, ki pa so majhni.« Tovariši, ki so to zgodbo slišali že neštetokrat in so imeli pripravljene tudi svoje zgodbe, so se delali resne in ■zbrane, samo da bi prikrili dolgčas, ki jih je navdajal z dremavico. »Tovariši,« je nadaljeval predstavnik podjetja Smukec, »cene je treba sprostiti. Zahtevamo ekonomske cene. Edino na ta način bomo zvišali standard naših delavcev.« Tovariši so molčali. Nekateri so kimali. Tisti, ki so tudi sami zahtevali ekonomske cene. Predstavnik podjetja Smukec pa je nadaljeval: »Tovariši! Stroški skokovito naraščajo, cene pa imamo plafonirane. Ker so cene plafonirane, stroški pa naraščajo, moramo razbremeniti proizvodnjo prevelikih stroškov. Ukiniti moramo prometni davek in sploh zmanjšati dajatve družbi. Potem bi nam ostalo dovolj sredstev za odplačevanje anuitet.« Tovariši so še vedno molčali. In kimali so tisti, ki so nameravali govoriti o tem, da nimajo dovolj sredstev za osebne dohodke in anuitete hkrati. »Tovariši,« je nadaljeval predstavnik podjetja Smukec, »če govorimo o standardu naših delovnih ljudi, potem moramo govoriti tudi o tem, da imamo preveč zaposlenih. Če bi zmanjšali kolektiv za 200 ljudi, bi imeli dovolj sred. štev za osebne dohodke. Problem standarda bi bil rešen. To smo natanačno preračunali. Tako kažejo zakoni ekonomike.« Tovariši so še kar naprej molčali. Kimali so tisti, ki so prav tako ugotovili, da imajo manj osebnih dohodkov kot delavci. Predsednik, ki je edini razmišljal o tem, kar je disku-tant pripovedoval, je naredil rekapitulacijo: »Če bi lahko znižali cene svojim proizvodom, če ne bi plačevali prometnega davka in če bi odpustili dvesto delavcev, potem bi preostali v delovni organizaciji dosegli dostojen standard?« »Da, tako je,«, je pritrdil predstavnik podjetja Smukec in spravil svoje papirje v aktovko. »Kaj 'pa notranje rezerve?« »Notranje rezerve?« se je začudil predstavnik podjetja Smukec. »To pa ni naš predmet poslovanja!« VIKTOR SIREC Prvo srečanje... PREDSEDSTVO RO SINDIKATA GRADBENIH. DELAVCEV RAZPRAVLJALO O POLOŽAJU V INDUSTRIJI GRADBENEGA MATERIALA Foto: M. ŠPAROVEC V KLEŠČAH TRADICIJE llllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!hl!llllllllllll!lll!llllllllll!llllllllllll{l!l!llllllll!llllllllllllllllll!llll!lll!llllllllllllll!llllll!llll Analiza problematike v industriji gradbenega materiala, še posebej v opekarski industriji, je pomenila poglavitno temo razprav na zadnji seji predsedstva republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Predsedstvo se je zavzelo za čim prejšnjo odpravo vseh administrativnih ukrepov, ki le navidez ščitijo potrošnika in preprečujejo podražitve, dejansko pa v praksi vplivajo ravno nasprotno. Poglavitni problem industrije gradbenega materiala — iz njega pa potem izvirajo vsi ostali — so administrativno določene cene. Trenutno veljajo cene iz obdobja 196162, ko so podjetja znižala cene tudi pod mejo rentabilnosti, da — zavoljo takratne krize v gradbeništvu — ne bi prišlo do popolnega zastoja pri prodalii njihovih izdelkov, Po letošnjih podatkih so opečni izdelki na primer za 30 odstotkov cenejši kot bi smeli biti, da bi bila opekarnam zagotovljena vsaj minimalna razširjena reprodukcija. Ob takratni krizi v gradbeništvu so razni proizvajalci seveda različno oblikovali svoje cene. Logično je, da investitorji kupujejo tam, kjer je nabavna cena ugodnejša. Zaradi transportnih stroškov (tudi do 40 %, če bi opeko vozili na primer iz Srbije, kar pa se nuljno dogaja), opeko seveda najprej iščejo v bližnjih domačih, oziroma bazenskih opekarnah. Te so najprej »razprodane«. Proizvajale pa bi lahko več, če l?i imele več mehanizacije, umetnih sušilnic itd. Ker tega nimajo, ker so le delno.modernizirane, kajti ob sedanjih prodajnih cenah ne morejo ustvarjati sredstev za sklade, investitorji kupujejo opeko in ostale gradbene materiale tudi drugod. Taki prevozi pa opeko, ki bi na primer lahko veljala 20 ali 22 dinarjev, podražijo tudi na 30 dinarjev. Razen tega taki prevozi po nepotrebnem obremenjujejo prevozne zmogljivosti, še posebej železnico, ki s transportom griadbenih materialov izgublja prostor za prevoz višje tarifira-nega blaga. Glede na ta dejstva in na tako prakso predsedstvo RO sindikata gradbenih delavcev meni, da bi bilo treba sprostiti prodajne cene. Samo tako bi se lahko izognili naraščanju posrednih stroškov, ki — zavoljo preti omenjene kontrole cen — posredno povzročajo naraščanje cen v gradbeništvu. Predsedstvo je menilo, da bi sproščene cene pozitivno vplivale na vrsto že začetih, toda nedokončanih procesov v industriji gradbenega materiala. Dolga leta na primer govorimo, • da bi opekarne in ostalo industrijo gradbenega materiala morali razvijati na bazenskem na- čelu, da bi se tako izognili nepotrebnim prevoznim stroškom. S tem smo že začeli, toda zavoljo neprestanih administrativnih vmešavanj tega koncepta nismo izpeljali do konca. Nemara se bo vsakdo strinjal s tem, da je bolje, če bi na primer slovenske opekarne na račun prihrankov zaradi prevozov morda tudi podražile svoje izdelke, ki pa bodo na potresnih območjih še vedno cenejši, kot če bi jih vozili iz oddaljenejših krajev. Drugače rečeno — struktura cene opeke in ostalih gradbenih materialov bi morala vključevati tudi elemente normalne razširjene organizacije. To pa je pot v modernizacijo naših podjetij, pot do sredstev za gradnjo sušilnic, ki bi podaljšale obratovalno dobo od sedanjih 6 ali 7 vsaj na 10 ali 11 mesecev. Na ta način pa bi ope- karne ustvarjale večja sredstva tudi za sklalde in s tem za izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev svojih zaposlenih. Če bodo naše opekarne pri tem dobivale tudi kredite za modernizacijo in razvoj pod ugodnejšimi pogoji — pri tem pa računajo tako na pomoč komunalnih bank, kakor tudi družbenih skupnosti — bi to omenjene procese samo še pospešilo in vplivalo na hitrejše izboljševanje rentabilnosti in ekonomičnosti pri poslovanju tovrstnih delovnih organizacij. Predlog za sprostitev cen torej nikakor ne pomeni zagovarjanja kakršnih koli podražitev. Nasprotno gre za izločitev nepotrebnih ali nenormalno visokih posrednih stroškov ter za bolj smotrno uporabo sredstev, ki jih zdaj zapravljamo po nepotrebnem. ZAPISEK O TEŽAVAH KOMBINATOV SAMO OBLIKA NI DOVOLJ Vesti iz kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurka«, da so silnice, ki delujejo na cepitev sil, združenih v kombinate, ni niti nova niti presenetljiva. Novo je le to, da skušajo te težnje objektivizirati z zastarelimi predpisi. Ti predpisi, zlasti finančni, so dejansko ovira razvijanju skupnega gospodarjenja kmetijstva in predelovalne industrije, niso pa vzrok nesoglasjem. Nerazumevanje prednosti takšnega gospodarjenja, ki vrednoti kmetijstvo skozi finalno proizvodnjo, poznamo že od takrat, ko je nastala zamisel o ustanavljanju kombinatov. Prav zaradi tega lahko trdimo, da je prav toliko, kot je »objektivnih« vzrokov, tudi su- SOLKANSKA INDUSTRIJA APNA NA POTI IZ PRECEPA KOLESA SE (SPET) VRTIJO Zdaj, ko so najhujše težave za njimi, ko se spet. približujejo normalnemu in predvidenemu obsegu proizvodnje, v Solkanski industriji apna šele prav vedo, v kakšnem hudem precepu so se znašli, ker so predolgo vztrajali pri izrazito nespodbudni delitvi osebnih dohodkov. Zaradi zapoznelega obračunavanja, tudi po treh mesecih, se je na primer dogajalo, da so delavci zaslužili najmanj v tistem mesecu, ko so najbolj delali. Drug in poseben problem pa so bili osebni dohodki delavcev v kamnolomu. Njihovo delo je bilo ovrednoteno še pred dvema letoma s 108 din za kubi k nakopanega in naloženega kamna. Dnevna norma pa je osem kubikov. Zavoljo pretežno ročnega, zato pa tudi hudo napornega dela, so delavci komaj izpolnjevali normo, kaj 'šele, da bi jo presegali. Tako so zaradi težkih delovnih pogojev in nizkih zaslužkov odhajali iz podjetja. V povprečju so lani imeli kar 91 odstotno fluktuacijo. Le- tos se je stanje še poslabšalo. Ker ni' bilo dovolj delavcev v kamnolomu, ki pomeni izhodišče njihove proizvodnje, je najprej zastalo delo pri eni izmed peči, potem še pri drugi. Tako so marca obratovale od šestih peči še samo štiri. Tako je podjetje izpolnilo le 76°/o plana za prvo trimesečje, čeprav so bile možnosti za prodajo njihovih izdelkov tolikšne, da bi tudi ob polnem izkoriščanju zmogljivosti komaj., zadovoljili povpraševanje. Ob tem je bil položaj zanje še toliko slabši, ker bi morali pokriti tudi lanskoletno izgubo 35 milijonov dinarjev. Ob vseh teh težavah se je zganila njihova sindikalna podružnica. Predlagala je, kot prvi ukrep, novo ovrednotenje del v kamnolomu. To je bila edina pot, po kateri bi lahko preprečili fluktuacijo. Dejansko so osebni dohodek po enoti proizvoda povečali za 50 odstotkov. Posledice so bile takoj očitne. Že prvi mesec obračunavanja »po novem« so v kamnolomu nakopali toliko kamna, da so spet obratovale vse peči, mesečna proizvodnja pa je bila za deset odstotkov višja kot v prvih treh mesecih. Naslednji mesec, v maju, pa so prvič dosegli in za 4,5 odstotka presegli letošnji plan, ki je za 1 20 °/o višji od lanskoletne realizacije. Že prvi mesec, obračuna »po novem« so bili osebni dohodki za pet tisočakov višji — povprečno 45.000 dinarjev, medtem ko so se v maju povzpeli na 47.386 dinarjev. Te številke na videz demantirajo prejšnje podatke o nizkih osebnih dohodkih in premajhni stimulaciji. Vendar je treba povedati, da so izrazito slabe dohodke imeli samo delavci v kamnolomu, medtem ko je zdaj poskrbljeno za ustreznejša notranja razmerja. Hkrati s temi premiki pri osebnih dohodkih pa je tudi fluktuacija postala pojem, ki jih prvič po dolgem času nič več ne skrbi. Tak je začetek njihove poti »tveganih« osebnih dohodkov; poti, ki izhaja iz spoznanja, da so višji zaslužki, pogojeni z boljšim delom, najboljša spodbuda in največja rezerva, ki naj pomaga do boljših poslovnih uspehov, -go- DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta £S. za Slovenijo Izdaja C7.P L1ud sita pravica v Ljubljani Lisi le ustanovljen 20 novembre 1942. Urejuje uredniški odbor klavni tn odsovoml urednik VTNKO TOINKAUS Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul 2 ooštnl predal 313-VI. telefor urednlštva 33-722 In 36-672 Uprave 33-722 In 37-501 Račun prt Narodni banki v Ljubljani U NB 600-11/1-365 - Posamezna Številka stane zfl din - N a roč Pina le: četrtletna *50 ooitetn* 500 ln letna 1000 din - Rokopl sov ne vračamo — Poštnina ola tana v gotovimi — Tisk ln kit- fVZP »Ljudska oravlra« Ljubljana bjektivnih vzrokov, med katere sodi predvsem neproučena organizacija gospodarjenja, neizpeljano nagrajevanje po delu, zanemarjanje stroškov proizvodnje in sploh prepičlo uporabljanje zakonov ekonomike. Vzemimo kot primer dejstva iz kombinata »Pomurka«: mlinsko podjetje »Mlinopek« se je že odcepilo od »Pomurke« — ker je z vključitvijo v kombinat izgubilo pooblastilo za trgovanje z žiti. Na tako rešitev misli gozdarski obrat, ki plačuje po združitvi za 4000 dinarjev več prometnega davka od kubičnega metra lesa kot prej in ima zato okrog 40 milijonov dinarjev manj dohodka letpo. Podobno je v primeru obrata »kmetijska zadruga«, ki vključuje prej štiri samostojne kme-• tijske zadruge: kombinat v smislu predpisov ne sme odkupovati tistih presežkov pridelkov, ki niso v kooperaciji, ker pač za to ni pooblaščen. Najbolj problematičen se mi 1 zdi slednji primer. Do združitve kmetijskih zadrug s kombinatom je prišlo prav v zadnjem času. Analize, ki so dokumentirale to združitev, so navajale močne ekonomske razloge in tretirale predpise, o katerih je govora, za drugoten problem; kot nekaj rešljivega. Prav tako je bilo seveda pred združitvijo ostalih obratov v kombinat, saj so razlogi, ki govorijo za tako gospodarjenje, močnejši od razlogov, ki vodijo v ponovno izločevanje obratov. Vprašanje je torej, ali so uresničeni vsi pogoji boljšega gospodarjenja, ki so jih napovedali pobudniki ustanavljanja kombinata ali niso. Kaže, da te prednosti v praksi gospodarjenja niso prišle dovolj do izraza. Če je tako, potem je povsem umesten pomislek, ali se obrati izločujejo samo zaradi predpisov ali zaradi česa drugega?! Dejstvo je, da se sile kombinata cepijo. Ob tem aktualizirajmo vprašanja. ki se vsiljujejo že ves čas obstoja kombinata. Ali ni kmetijsko industrijski kombinat »Pomijrka« že v samem začetku preobsežen? Vprašanje je, kako voditi tako obsežen kombinat, ki se še vedno širi — na relaciji 70 kilometrov. Poučeni menijo, da je to kombinat, ki že V svetovnem merilu dosega meje naj večjih kmetijskih gospodarstev. So nemara težnje na primer področja lendavske občine, da se osamosvoji, zaradi tega upravičene? Ali gre zgolj za lokalisitične težnje, ki jim botrujejo občinske meje? Je mar vzrok v tem, da tudi v novem gospodarstvu gospodarijo še vedno bolj po starem kot po novem konceptu; kot da gre samo za seštevek prej samostojnih gospodarskih organizacij -in ne za vsebinsko novo gospodarsko organizacijo? Prav na slednje so nekateri opozorili tudi v razpravi o združitvi kmetijskih zadrug v kombinat. Mar ne moremo sklepati la tega, da se znotraj kombinatov še vedno niso znašli na isti fronti učinkovitega zmanjševanja stroškov proizvodnje? Da še vedno iščejo vzroke za relativno zviševanje stroškov izven kombinata in ne v še vedno neizkoriščenih proizvodnih kapacitetah. Mar moremo trditi, da slabše organizirana samostojna kmetijska gospodarstva, kar so v tem primeru kmetijske zadruge, ogrožajo gospodarjenja bolje organiziranih in večjih, kakršni so kombinati? Tega najbrž resno ne moremo trditi. Prav tako kot ne moremo resno dokazovati, da bodo kombinat reševale nove površine zemljišč, če vemo, da šele proučujejo organizacijo gospodarjenja Sklepamo lahko predvsem to, da ni dovolj, če se odločimo za moderno obliko gospodarjenja, gospodarimo pa več ali manj po starem. Res ne kaže zaradi zastarelih predpisov preimenovati kombinatov v kmetijske zadruge, kot so to ponekod storili, kajti tudi to je samo žongliranje s firmami. Stvar je pač v tem, da je treba do maksimuma razviti podjetnost in uresničiti prednosti, ki jih ima višje organizirano gospodarjenje. Te prednosti pa so nedvomno večje, kot pa je lahko škoda, ki jo povzročajo zastareli predpisi, da ne govorimo o tem, da lahko take predpise spremenimo. or' j F ocene moMAcneF .V.S S Tretji film ameriškega iz- jo Losegevih junakov neko gnane a in naturaliziranega spoznanje■ Angleža Josepha hosega »NE« NAPOVEDANI SESTANEK« ffllind Dote, Chance Meeting), ki ga ljubljanska distribucij-tka hiša »Vesna-film« posreduje jugoslovanskemu občinstvu, bo nemara bolj kot oba Jan Van Roogen f HariV Kriiger), glavni junak »Nenapovedanega sestanka«, mlad, reven slikar se zaplete v ljubezenske) avanturo z ugledno ladg iz visoke angleške družbe. Film se odvija retrospek- SESTANEK Z LOSEVEM ANGLEŠKI FILM »NENAPOVEDANI SESTANEK« predhodna (“Čas brez usmilje- tivno, pravzaprav kot medita-nja«, »Betonsko džungla«) cija, w kateri se mladi slikar predstavil tega nenavadnega trudi, da bi povezal razne niti, ustvarjalca, njegovo izredno kjer spoznamo, da je bil mojstrstvo ter povečal število Van Rooyen pravzaprav žrtev, pristašev njegove umetnosti. orodje v rokah ugledne dame, “Nenapovedani sestanek« je ki si je hotela z umorom tek-tipična losegevski film, se pra- mice zagotoviti mesto ob svo-vi, da je središče dogajanja, iern soprogu, visokem vladnem osnovni dramski vzgib — člo- funkcionarju, vek v spopadu z neko strastjo Slikar je obtožen umora in (v “Času brez usmiljenja« pi- inšpektor Morgan, ki zadevo satelj-alkoholik, v »Betonski Preitkuje, stori vse, da odkrije džungli« — gangster), ki gledalca postavi v situacijo, da je prisiljen pogledati v obraz predvsem samemu sebi. Zategadelj je vselej rezultat razvo- resnico, navzlic namigovanju predpostavljenih, naj zadeva »■uredi« in ne vrta preveč, ker je vpleten vanjo — posredno vsaj — visok vladni funkcionar. Losegeva idejno izhodišče temelji na tezi o razredni pripadnosti. Detektiv Morgan, sam-po poreklu proletarec, je veliko bliže nekdanjemu rudarju kot angleški gospodi, čeprav tvega s tem službo in kariero. S svojim trdovratnim zavzemanjem za resnico ne le, da rehabilitira glavnega junaka, marveč nekompromisno razkriva razmere v visoki angleški družbi, korupcijo in licemerstvo. Potemtakem »Nenapovedani sestanek« ni kriminalka, kot jo predstavljajo, marveč družbena drama, ki temelji na izkušnjah tako imenovanega »črnega filgui« in razumljivo uporablja elemente te zvrsti. Zdi' se mi potrebno podčrtati to okoliščino, kajti kriminalka včasih zveni preveč podcenjujoče, Losegev film pa tega nikakor ne zasluži. ČE JE FILM DRUŽBENI MEDIJ... Od dveh filmskih seminarjih Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Radovljici ocene feBrttfke Informacije ocene kritik« informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene GOSTOVA- NJE PARMSKIH OPERISTOV l||||||lllllllllllllllll|lll|ll!l!lll|ll!!!l!!llllll|llllllllll|llllll!l!IIIIWIII|l V ZNAK PRIJATELJSTVA MED LJUBLJANO IN PARMO Letošnjo poletno koncertno sezono je pričela prireditvena poslovalnica »Festival« s srečno roko — čeprav slučajno: kot gostje iz Parme, mesta, ki ga veže z Ljubljano vse bolj tesno prijateljstvo, so v petek, 10. julija nastopili v dvorani Slovenske filharmonije italijanski pevci: koloraturna sopranistka Lucia Cappelino (Trst), sopranistka Desdemona Malvisi (Parma), mezzosopranistka Maria Blanca C as oni (Milano), tenorist Bruno Vicen-tini (Pavia) ter basist Mauri-eio Mazzieri (Parma). Oh spremljavi orkestra RTV Ljubljana pod taktirko Franca Manmesa iz Rima so izvedli večer italijanskih opernih arij z tiso značilno teatraliko (kdaj pa kdaj tudi ne pristno), lepimi glasovi, neposrednostjo in navdušenjem, ki so ga nemara zmožni res samo pravi južnja-ki ■— ter poželi zaslužen uspeh. Prijateljstvo med Parmo in Ljubljano je dobilo tako še pri nas “oprijemljivo« kulturno podobo in je z njo brez težav prepričalo vse prisotne: takih gostovanj si še želimo, če le mogoče na gledaliških deskah1 Večer je bil razdeljen na dve polovici: prvi del je obsegal arije iz Verdijevih oper, drugi odlomke iz Rossinija, Donizet-tija in Puccinija,- Franco Mannino pa je z dobro razpoloženim orkestrom ob začetku in zaključku koncerta izvedel še preludij k III. dejanju »Tra-viate« in uverturo k Verdijevi operi “Moč usode«. Največ in zasluženih aplavzov sta požela predvsem dirigent Mannino za svojo zanesljivo spremljavo ter polnokrvno, s pravim italijanskim temperamentom prežar-jeno muziciranje — ter. mezzosopranistka Maria Bianca Ca-soni, ki je interpretirala Verdijeve in Donizettijeve arije z veliko mero okusa, znanja ter pristne dramatično — izpovedne sile. Med ostalimi sta opozorila nase predvsem sopranistka Desdemona Malvisi s svojo pevsko kulturo ter prefinjeno interpretacijo in mladi, komaj 24-letni basist Mauri-zia Mazzieri, talent, ki bo lahko še mnogo dosegel. B. L. očem krt tik* Informacije ocene kritike Informacije ocene Kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene PLESNA ISKANJA HOLANDCEV m. BALETNI BIENALE Ljubljanski baletni bienale, ki naj bi bil v prvi vrsti 'prerez umetniških stvaritev jugoslovanskega baleta v zadnjih dveh letih, je letos z gostovanjem holandskega baletnega ansambla “Het Nationale Bal-let« dobil še nov, pomembnejši karakter, možnost primerjave našega baleta z enako mladim in s tradicijo nepre-obloženim, a dovolj specifičnim amsterdamskih baletom. Za holandski baletni ansambel, ki nam je v dveh večerih pokazal osem krajših baletnih del, je značilna mladostna plesna zanesenost in iskanje specifičnega, sodobnega plesnega izraza, v tehničnem pogledu pa ta, da z enako zavzetostjo goji elemente tako klasične kot moderne plesne šole. S *»Simfonija v C-duru« glasba: Georges Bizet) in »Suito v belem« (Edouard Lalo) se nam je ansambel predstavil kot tehnično dovolj isbrušen, a še ne do kraja usklajen izvajalec hladno konvencionalnega neoklasicističnega baletnega stila, ki postavlja v ospredje izključno le briljantno izbrušeno formo, povezavo plesa s konkretna vsebino pa povsem odklanja. “Ples kadetov« je z ljubko vsebinsko povezavo in prijetnim humorjem prepleteno, konvencionalno, a sveže interpretirano baletno delce (Johana Straussa), »Štirje temperamenti« (Paul Hindemith) pa (Jelo iz standardnega baletnega repertoarja brez konkretne vsebine, a s precejšnjo mero športno čistih, modernih plesnih elementov. Nasproti (eni, pretežna konvencionalnim baletom, pa so nam gostje predstavili še štiri sveže izpovedna moderno postavljena dela: »Koncert« (A. Jelives), »Simfonijo za zabavo« (Don Gilles), »Džunglo« (H. Badings) in »Shirah« (Alan Hoivhaness). Vsa štiri dela imajo močne izpovedne elemente. in sodobno vsebino. M. L. Kulturno življenje v poletnih mesečin se iz leta v leto počitniško umiril ali pa si nadene vsaj drugačno lice. Redne gledališke predstave zamenjajo festivali, umetniške razstave potisnejo v ozadje ustvarjanja v formah vivah ali slikarskih in kiparskih kolonijah, kinematografi skrhe za sproščujoč, zabavni program in v navideznem zatišju siceršnjega kulturnega gibanja teče niz priprav, se dela kopica načrtov, programov. Za prihodnjo sezono. Podobna spokojnost, kot poklicne kulturne ustanove, zajame tudi naša kulturna in prosvetna društva. In prične se čas najrazličnejših seminarjev v .republiškem in okrajnem merilu. Tako pravkar potekata v gorenjskem mestecu Radovljici dva seminarja, seminar za vodstvene kadre kinematografov in nadaljevalni filmsko-vžgojni, ki ju je pripravil Republiški svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Doslej sta seminarja našla vsako leto svoje zatočišče v Kopru. Njuna letošnja selitev v Radovljico pa menda ne pomeni samo »organizacijske muhe«. Vsaj tako kaže, če se človek vživi v psiho udeležencev seminarja, ki so na nadaljevalnih tečajih vselej eni in isti in ki se v času seminarja ne nabirajo zgolj znanja ter medsebojno izmenjavajo izkušnje, temveč izrabijo seminarske dneve tudi za spoznavanje kraja, njegovega življenja in v družabne gvrhe. Eno izmed nenapisanih pravil takihle in podobnih seminarjev je gotovo družaben kem takt, iskanje kontakta, način, kako in s čem ga obdržiš. Zakaj tudi še tako dobri programi v kulturnih društvih in klubih lahko hitro zaspijo, če ni članstva in obiskovalcev. Vse je povezano eno z drugim. Zato seminarji ne morejo in ne smejo biti enostransko usmerjeni. Nadaljevalni filmsko-vzgojni seminar v Radovljici, ki ho trajal štirinajst dni in je namenjen pedagogom, ki imajo pa šolah filmski pouk ali vodijo filmske krožke, vodjem klubov in sploh vsgtn, ki se javno bavijo s sedmo umetnostjo, njenim vplivom na družbo in reakcijami. Razveseljivo je, da so od letošnjih tridesetih udeležencev vseh slovenskih okrajev udeleženci iz prejšnjih let ali njihovi najožji sodelavci, ki |e poznajo filmsko-vzgojno delo in so tako enakovredni zastopniki, ne le gostje po naključju. Morda pri nas že lahko govorimo o bolj ali manj izdelani politiki, ki pošilja ljudi O politiki, ki ni več le na seminarje, mašilo vrzeli, eeene kritik* Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike PROGRE-SIVNA SLOVENIJA, TRST IN KOROŠKA liiMlliilllllt NOVA KNJIGA POMURSKE ZALOZBE Pomurska založba (Murska Sobota) se na našem knjižnem trgu sicer ne oglaša pogosto, zato pa skoraj vedno premišljeno, se pravi z izdajami, ki so plod načrtnega dela. Knjiga, ki smo jo pred kratkim dobili V roke — »Progresivna Slovenija, Trst in, Koroška« Ivana Regenta, dr. Janka Pleterskega ter Ivam Krefta — pa pomeni ti njenih prizadevanjih simpatično dopolnitev že zastavljene in celo izpeljane zamisli, da-siravno tudi v tej, verjetna dokončni obliki ni in ne more biti dovolj izčrpna. Gre namreč za knjigo, ki sta jo pred tfvema letoma napisala Ivan Regent in Ivan Kreft o »Progresivni preusmeritvi političnega gibanja med vpjnama V Sloveniji in Trstu« pa jo je Pomurska založba ob 30-letnici Ljudske pravice in v spomin dr. Jožeta Potrča (ta je napisal Uvodno besedo ter Jubilejni zapis ob 70-letnici Ivan a Regenta) XXXXXVX«XX . \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\V\\\V\\\N^^^^ Spored RTV Ljubljana za teden od 16. do 22. julija 1964 ČBTBTEK 16. julij 5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Zvočni kaliti oQ kep — 8.05 Slovenska narodna pesmi — 9.25 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 »Vesele počitnice« — 9.30 Odmevi iz gora in gozdov — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 34.05 Pesmi raznih narodov poje'Koroški akademiki oktet — 14.20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami — 14.35 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Preludiji za orgle, ki- taro in klavir — 1(5.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah madžarskih skladateljev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Primož Ramovš: Koral in toccata — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — studio r.jubljana — 23.05 Štirje klasiki nove glasbe — 24.00 Zadnja .poročila in zaključek PETEK 17. julij 5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.35 Med skladatelji Hrvat- ske in Srbije — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenski pevci popevk — 10.15 Igra orkester pihalne godbe iz Madrida — Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste 10.35 Naš podlistek — 10.55 — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pojo pevci mladinskega zbora praškega radia — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.0 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Zbor Phillippe Caillard poje pesmi renesančne dobe — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Partiture Haydnovih sodobnikov — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SOBOTA 18. julij 5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Šivičeve in Lipovškove pesmi — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 19.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica za otroke — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 10.15 jugoslovanski pevci popevk — 10.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prijetno zabavo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Zbor »Tine Rožanc« — 16.00 Vsak dan za vas — ,17.05 Gremo v kino — 17.35 Vedri uvodni takti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Finale Mozartove »Čarobne piščali« — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Antonin Dvorak: Serenada za godala v E-duru — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesna glasba - 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 19. Julij 6.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 »V nedeljo zjutraj vstala bom . . .« — 8.00 Mladinska radijska igra — Slon pred magistratom — 8.40 S festivala otroške pesmi v Zagrebu — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (I.) — 10.00 Še pomnite, tovariši... — iz bojev bratskih narodov — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Vedri zvoki — 11.40 Ne- deljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (II.) — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Pastorali v glasbi — 15.05—19.00 »Danes popoldne« — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Maurice Ravel: Daphnis in Chloe — 20.50 Športna poročila — 21.00—23.00 Zaključek mednarodne oddaje »Glasba ne pozna meja« v Luganu (Švica) — 23.05 Nočni komorni koncert z deli slovenskih skladateljev — 24.00 Zadnja poročala m zaključek oddaje. PONEDELJEK 20. julij 5.00—7.00 Dobro jutro! 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Domače polke in valčki — 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Slovenske ljudske pesmi za otroke — 9.30 Siuta in divertimento — 10.15 Poje sopranistka On- dina Otta, pri klavirju Jeni Srebot-Kom a r jeva — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti i — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mčle — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Igra pihalni orkester LM — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpot-jih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Revija slovenskih pevcev popevk Slovenske filharmonije — 22.10 — 20.30 Simfonični koncert S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 21. julij 5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Lahek koncertni spored, za dobro jutro — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Bratci veseli vsi ... — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Zvoki klavirja. violine in viole — 9.30 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.45 Pozdrav iz Vojvodine — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna galsba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vaclav Kališnik: Hajduški ples iz baleta »Janošik« — 14.20 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad — 14.35 Našit poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi ansambli — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Koncert po željah poslušalcev — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Iz moje domdvine« (Glasba češkega preroda — 20.20 »Samo en cvet« (literarna oddaja) — 20.50 Pot v zmago Koncert na predvečer praznika — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Veliki leningrajski simfonični orkester SREDA 22. julij 6.00—8.00 Dobro jutro! — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.46—9.20 Naši mladinski zbori in solisti — 9.20 Zabavne melodije slovenskih skladateljev — 10.00 »Sončne poljane« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Drejčnikov Andrej govori... — 11.30 Reportaža — 12.05 Za razvedrilo in oddih — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.25 Slovenski pevci v slovanskilT operah — 14.00 Glasbeni avtomat — 15.05 Reportaža — 15.25 Praznično popoldne z domačimi napevi —- 17.05 Popoldanski mozaik zabavnih melodij — 18.00 Radijska igra — 18.45 Komorna glasba — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Melodije za lahko noč — 24.00 Zadnja poročala in zaključek oddaje. 41, komuna MARIBOR TEZNO 1. VELENJE 2. IDRIJA 3. JESENICE 4. KRANJ 5. KAMNIK 6. SEŽANA 7. NOVO MESTO 8. SEVNICA 9. LOGATEC 10. NOVA GORICA 32. SLOVENJ GRADEC 23. VRHNIKA 24. LAŠKO 35. SLOVENSKE KONJICE 36. ŠMARJE PRI JELŠAH 27. POSTOJNA 28. ČRNOMELJ 29. ŠENTJUR 30. TOLMIN Po doseženem družbenem bruto produktu je OBČINA MARIBOR-TEZNO nedvomno ena najrazvitejših v Sloveniji. Lapi se je namreč vrednost bruto produkta povečala že na 56 milijard din ali za 27 odstotkov v primerjavi z letom 1962. Po družbenem planu za leto 1964 pa bo vrednost bruto produkta predvidoma porasla na 66,8 milijarde dinarjev ali za 19 odstotkov, kar je obenem največji porast družbenega bruto produkta med občinami v mariborskem okraju. Ze iz navedenih podatkov je razvidno, da je uspešen start iz minulega leta omogočil nadaljnje povečanje zlasti v industriji, ki ustvarja nad 89 % družbenega bruto produkta, kljub temu da je v občini sorazmerno močno razvito tudi kmetijstvo. Vendar velja poudariti, da so kmetijske površine v občini izredno razdrobljene, saj na posamezno kmetijsko gospodarstvo odpade vsega 2,5 ha zemlje, medlem ko večina gospodarstev s kmetijskimi površinami, nad 5 oziroma 10 ha (skupno 30 odstotkov) ležj v hribovitih območjih občine. Omeniti je treba tudi, da je zaradi večletnega vključevanja mladine v industrijske in obrtne poklice starostni struktura prebivalstva, živečega od kmetijstva, že zelo neugodna, p a j znpša - povprečna starost kmetov v otieini okrog 60 let. Vendar je pričakovati, da se bo zlasti zaradi ustreznejše davčne politike starostna struktura kmetijske-ga prebivalstva v naslednjih letih izboljšala, kljub temu, da so potrebe po dodatni delovni sili v industriji spričo predvidenega nadaljnjega 'Te-čanja obsega proizvodnje izredno velike. Lani je industrija v občini Ma-ribor-Tezno v osnovna sredstva vložila 1,8 milijarde dinarjev, katerih del se bo zaradi že izvedenih rekonstrukcij in nabavljene opreme začel že letos vračati. Za nadaljnje povečanje fizičnega obsega proizvodnje bo letos industrija namenila nadaljnjih 2,2 milijarde din investicij, in sicer predvsem za nabavo strojne opreme oziroma povsod tam, kjer je z nadaljnjo mehanizacijo mogoče sprostiti delovno silo, ki je v industriji na splošno primanjkuje, in pa za obnovo osnovnih sredstev nasploh, ki so v mariborskem bkraju iztrošena do 44 '/o, a v industriji občine Maribor-Tezno kljub doseda-niim investicijskim vlaganjem do 55,4 %. V naslednjem sedemletnem programskem obdobju bo industrija občine Maribor-Tezno še nadalje modernizirala proizvodnjo in povečevala njen fizični "obseg; tako se bo po prvih osnutkih programov ustvarjeni bruto produkt povečal od sedanjih <56 milijard dip (lglos po družbenem planu 66,8 milijarde din) na okrog 112 milijard din v letu 1970. Število zaposlenih v industriji ge bo v skladu s potrebami povečalo od sedanjih 10.092 na 15.900, istočasno pa bo v industrija za uresničitev tega programa investirala okrog 21 milijard din do leta 1970. Industrija občine Maribor-Tezno se z velikim delom proizvodnje vključuje v mednarodno menjavo, saj bo vrednost ustvarjenega izvoza v višini 869 milijonov deviznih din v letu 1963, povečala na vrednost 1643 milijonov deviznih dinarjev v 1964. letu, s čimer se bo izvoz v primerjavi z letom 1963 povečal kar za Atrog 89 odstotkov. Kmetijska proizvodnja v družbenem sektorju skuoai s kooperacijo, ki bo zajela velik del kmetijskih površin zasebnega sektorja, bo letos organizirana na skupno 5600 ha ali skoraj na polovici vseh obdelovalnih površin v občini. V naslednjem sedemletnem razdobju ima občina v programu odkup nadaljnjih obdelovalnih površin zasebnega sektorja, tako da bi bilo v lasti družbenega sektorja kmetijstva tedaj že okrog 86 °/o vseh obdelovalnih površin. Vsekakor bo občina težila za tem, da bi kmetijske zadruge skupaj z ostalim družbenim sektorjem poleg lastne proizvodnje v čedalje vešjj meri organizirale tudi proizvodnjo v kooperaciji z zasebnimi kmeti, da bi tako domačem trgu kot za izvoz zagotovile čim več tržnih presežkov, zlasti na področju živinoreje. Predvsem bo treba v čim krajšem času zagotoviti vse potrebrje pogoje, da bi proizvodnja mleka postala rentabilna panoga in da bi lahko zadovoljevala predvsem potrebe Maribora po mleku in mlečnih izdelkih. V ta namen so bile vložene tudi investicije v živinorejsko proizvodnjo, ki jo v skladu z rastočimi pp-, trebami povečuje »Agrokombinat« Maribor, V skladu s predvidenim povečanjem proizvodnje in rastjo osebnih dohodkov se bo blagovni promet letos v primerjavi z letom 1963 predvidoma povečal za 13,1 %, Najmočneje bo porastel promet v trgovini na drobno, ki v ta namen predvideva vrsto novogradenj in adaptacij lokalov ter modernizacijo opreme. Za gostinstvo in turizem občine Maribor-Tezno je značilen izreden porast prometa in storitev v lanskem letu, kar je pripisati predvsem naraščanju turističnega (inozemskega) prometa na Pohorju zaradi ugodne zimske sezone, ugodnemu vplivu izgradnje številnih športno-turističnih objektov jn rekonstrukcije ceste Ho-če-Pohorje, povečanemu obsegu maloobmejnega prometa, povečanju kupne moči prebivalstva in povečanju zmogljivosti obratov družbene prehrane v podjetjih, ki tvorijo okrog 39 % vsega prometa, izvirajočega iz gostinstva. Da bi lahko ustvarili predvideno povečanje prometa v gostinstvu, bodo v občini Maritior-Tezno morali čim prej pripraviti načrt nadaljnjega razvoja gostinsko-turistične mreže zlasti na območju Pohorja, za kar naj bi gostinske organizacije v občini združevale lastna sredstva, uporabljena pa naj bi bila tudi sredstva, ustvarjena od inozemskega turizma in najemnin za gostinske lokale. Še najmanj je v občini napredovala obrt, kateri se materialne osnove niti predlani niti lani niso bistveno spremenile. Na območju občine je lani poslovalo 6 obrtnih podjetij v družbenem sektorju in povprečno 122 zasebnih obrtnikov. Število zaposlenih v obrti se je v letih 1962 in 1963 povečalo skupno za 6,9 odstotka. Za nadaljnji razvoj materialne osnove obrti je v letu 1964 namenjenih skupno 28,7 milijona din investicijskih sredstev, ali za 9,1 milijona din več kot skupaj v zadnjih dveh letih, Znatna sredstva bodo letos in prihodnja leta namenjena tudi za nadaljnjo rast družbenega standarda oziroma vseh tistih služb in panog, katerih nadaljnji razvoj zagotavlja boljše življenjske razmere občanov V letu 1964 bo v družbenem sektorju predvidoma dograjenih 680 stanovanj (lani 376), v zasebnem sektorju pa bo vseljivih okrog 100 stanovanj, s čimer se bo obstoječa stanovanjska površina v obeh sek* torjih povečala skupno za 37 00 m2 Sploh bo letos v občini izredno porasla vrednost gradbenih del (v primerjavi z letom 1963 za 229%), 11. GROSUPLJE 31. CERKNICA 13. MURSKA 33. RIBNICA SOBOTA 33. MARIBOR 13. PTUJ — CENTER 14. TREBNJE 34. BREŽICE 15. METLIKA 35. KOPER 16. RADOVLJICA 36. TRBOVLJE 17. RAVNE 37. ILIRSKA 18. ŽALEC BISTRICA 19. ŠKOFJA 38. IZOLA LOKA 39. MARIBOR , 30. SLOVENSKA * — TABOR ' BISTRICA 40. HRASTNIK 31. DOMŽALE ' in sicer od lanskih 2186 milijonov din na letošnjih 7195 milijonov din. Na območju občine se. bo letos začela največja gradnja v okraju, graditev HE Srednja Prava, za katero so investicijska sredstva že zago-tdvljena. Za izbojšanje materialnih pogojev šolstva, ki zdaj onemogočajo kvalitetnejši pouk, bo občina predvidoma namenila sredstva za gradnjo nove osnovne šole Via Teznem, dalje za dozidavo prizidka v osnovni šoli v Slivnici in za druge manjše adaptacije. V letih 1964 in 1965 bo za potrebe osnovnega šolstva treba vložiti skupno 457,5 milijona din investicij, iy to predvsem za razbremenitev obstoječih kapacitet in izboljšanje ravni osnovnošolskega pouka, Občina je začela reševati stanovanjski problem poleg prosvetnim delavcem v mestu tudi na podeželju. V ta namen je letos namenila že 35 milijonov din in sicer za Fram in Koreno, Pri tem je posebnega priznanja vredna samoiniciativa krajevnih faktorjev v koreni, ki bodo z dodeljenimi 15 milijoni din zgradili stanovanjsko zgradbo v vrednosti približno 30 milijonov din in na ta način (z gradnjo v lastni režiji pod strokovnim nadzorom) zgradili enkrat več stanovanj, kot je bilo predvideno. Splošpi gospodarski razvoj, na-, raščajoča povprečna starost prebivalstva in dotok sezohskih delavcev, ki žive v neugodnih pogojih, terjajo nadaljnji razvoj zdravstvene službe, predvsem preventivne dejavnosti, v okviru katere bo treba več pozornosti posvečati pregledom šolske mladine, razvoju obratnih arribulant in kadrovsko socialnih služb v podjetjih, tesnejšemu sodelovanju zdravstvenih služb z delovnimi .organizacijami in občinsko Skupščino itd. Predvsem bo treba še letos izdelati program razvoja zdravstvene mreže v občini, pospešiti dograditev obratne ambulante v podjetju »Elektro-kovina«, opremiti zobno ambulanto pri zdravstveni postaji Rače, urediti nosvetovalnico za matere in otroke v Framu ter vplivati na izboljšanje notranje organizacije dela v zdravstvenih ustanovah. NAJVECJI PORAST DRUŽBENEGA PRODUKTA V OKRAJU GOSTINSKO PODJETJE »NOVA GORICA« MARIBOR je imelo ob ustanovitvi leta 1951 samo en obrat, medtem ko ima podjetje danes že 15 gostinskih obratov. Jasno je, da je nagla širitev poslovanja (z odpiranjem in ustanavljanjem Ulovih obratov) prispevala k nenehnemu večanju prometa, ki je lani znašal 269 milijonov dinarjev, Vendar računajo v podjetju na nadaljnje večanje prometa že v letošnjem letu, in sicer naj bi po planu dosegli 315 milijonov dinarjev prometa. Skratka, lahko eapišemo, da je kolektiv podjetja polno zainteresiran in pripravljen storiti vse za doseganje večjega dohodka, seveda ob nadaljnjem zboljšanju gostinskih storitev. Glede na čim boljše gostinske storitve imajo namen gostinske V sklopu gostinskega podjetja NOVA GORICA je tudi znano gostišče »VESELI ŠTAJERC« na Vrholab I PODJETJE S PETNAJSTIMI GOSTINSKIMI OBRATI obrate še izpopolniti ter usposobiti za kvalitetne gostinske storitve, ki bodo nedvomno vplivale na večanje prometa in ekonomičnost poslovanja. Program razvaja podjetja predvideva gradnjo novih gostinskih obratov, zlasti na Pobrežju in ob glavnih prometno-turističnih smereh. V te namene bodo potrebovali - okoli 150 milijonov dinarjev, ki jih bo ustvaril kolektiv sam, seveda, če bodo to dopuščali družbeni instrumenti in delitev dohodka. V GOSTINSKEM PODJETJU »NOVA GORICA« MARIBOR je sedaj zaposlenih 68 gostinskih delavcev in 12 vajencev. Glede na celotno ustvarjeni promet odpade na zaposlenega 4 milijone 633 tisoč dinarjev', kar je znatno nad zveznim in republiškim povprečjem. Novo stanovanjsko naselje »Greenwieh« ^vXVXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXNKXXXXVVXXXNXXXXXXXNXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXNXX\XVVX.^VXXVXxX\X\XXXXXXXXXXXNXXX\XXXXXXXX\xt SKRAJŠAN DELOVNI C'A S V TOVARNI AVTOMOBILOV Predvidenih 36 milijard bruto produkta, 4300 vozil in nad 5000 zaposlenih bo po planu za leto 1964 dosegla TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR, ki proizvaja 2-tonske in 4,5-tonske kamione standardnih in specialnih izvedb ter avtobuse. TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR v skladu s povečanimi potrebami domačega in zunanjega trga po tovornih avtomobilih in avtobusih pripravlja obsežnejši investicijski program, po katerem bo za povečanje proizvodnje do leta 1970 vložila 14 milijard din investicij. Po končanem investiranju bo proizvodnja predvidoma porasla od sedanjih 4.200 na 10.000 vozil letno. Kot je znano, je TAM v glavnem že usvojila proizvodnjo tovor-x nih avtomobilov »TAM 4500« po licenci zahodnonemške avtomobilske tovarne »Magirus-Deutz«, s katero že več let uspešno kooperira tako, da ji za vrednost posameznih uvoženih delov dobavlja druge dele v enaki vrednosti. Lani je ta kooperacijska izmenjava dosegla vrednost 2,2 milijona DM, medtem ko bo letos predvidoma porasla na 2,5 milijona DM; Razveseljive uspehe je TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR dosegla tudi v izvozu, in sicer prav v tiste prekomorske dežele, v katerih se doslej naša avtomobilska industrija sploh še ni uveljavila, ali pa se je uveljavila le v manjši meri. Pri tem imamo v mislih predvsem izvozni uspeh TAM v južnoameriški državi Kolumbiji, kateri je doslej tovarna dobavila že 81 tovornjakov-prekucnikov »TAM 4500«, letos pa bo tjakaj izvozila še nadaljnjih 49 tovornjakov, skupno torej 130 vozil, ki so jih konstruktorji tovarne po temeljitejšem spremljanju in preskušanju v eksploataciji v uvoznikovi deželi prilagodili tamošnjim podnebnim razmeram. Vedeti je namreč treba, da večina površen Kolumbije leži v nadmorski višini 2500 m in da je bilo treba predvsem motor prilagoditi spremenjenim voznim pogojem, hkrati pa utrditi zaboj, ki je zdaj ves iz jekla. Po pogodbi z uvoznikom bo TAM v Kolumbijo izvozila tudi 1100 ton rezervnih delov. Po planu za leto 1964 TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR predvideva izvoz, ki bo poldrugikrat večji od izvoza, ustvarjenega v letu 1963, saj bo dosegel vrednost 2,5 milijona dolarjev. Izvoz bo usmerjen predvsem v dežele afriško-azij-skega območja, med drugim v ZAR, Indonezijo, Tanganjiko, Indijo in Pakistan. Med evropskimi deželami velja našteti zlasti Bolgarijo in Turčijo ter Zahodno Nemčijo, kamor TAM izvaža sestavne dele po kooperacijski pogodbi s firmo »Deutz«. V prid 'kvalitete izdelkov TAM govori predvsem dejstvo, da so nekateri vozniki tovornjakov TAM dosegli, rekordne rezultate z vožnjami do 200.000 km brez generalnega popravila. Doslej je TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR nagradila skupno že okrog 300 šoferjev, ki so za pravilno vožnjo in vestno vzdrževanje vozil TAM prejeli diplome in ustrezne nagrade oziroma darila. Šofer Žagar, zaposlen pri podjetju »Kovinotehna« Celje, pa je med nagrajenci prav svojevrsten rekorder, ■saj je z vozilom »TAM 4500« brez generalnega popravila prevozil celo dvakrat po 200.000 km, zar kar je od tovarne TAM poleg običajnega darila — ure in diplome v priznanje za vestno vzdrževanje zaupanega mu vozila, prejel še tran-sistorski sprejemnik, TAM pa ga je počastila tudi s slovesnim kosilom letos 7. marca, ko je tovariš Žagar po naključju proslavljal tudi svoj 44. rojstni dan. TAM je ena prvih avtomobilskih tovarn v Jugoslaviji, ki je poleg tovarne v Rakovici, ki zdaj proizvaja traktorje, začela razvijati in spodbujati kooperacijsko sodelovanje. Vendar v tovarni zdaj ugotavljajo, da je finalna proizvodnja — montaža avtomobilov — že močno prerasla zmogljivosti, k z njimi razpolagajo kooperanti. Seveda se to nesorazmerje med kapacitetami fi- TAM Kamion-vlačilec »TAM 6500 BVL« — nosilnost 12 ton Tovarne avtomobilov in motorjev nalistov in kooperantov kritično odraža v končni proizvodnji, kjer pogosto obtičijo številni nedokončani izdelki zaradi pomanjkanja opreme ali delov, katerih vrednost je v primerjavi z vrednostjo končnega proizvoda največkrat smešno nizka. Tako je na primer letos marca zaradi posameznih delov iz kooperacije, vrednih nič- več kot 30.000 din na vozilo, na dvoriščih TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR obstalo 300 tovornjakov, katerih skupna vrednost je znašala nad 1,5 milijarde dinarjev! Izhod iz takega stanja, iz pomanjkanja delov za avtomobile, je vsekakor treba iskati v nadaljnjem povečevanju kapacitet pri kooperantih. katerih, proizvodnja je še zme-rpm organizirana polobrtniško. Razumljivo je potemtakem, da kapacitete kooperantov ne zadoščajo več za potrebe povečane proizvodnje avtomobilov in. da tudi cene delov iz kooperacije ne bodo nižje, dok'er njih proizvodnja ne bo investicijsko organizirana oziroma dokler ne bo dajala večjih serij. V TOVARNI AVTOMOBILOV MARIBOR se nadalje zavzemajo tudi za to, da bi znatneje povečali proizvodnjo rezervnih delov, ker pomanjkanje le-teh občutno ovira nemoteno eksploatacijo njenih vo-zTl in onemogoča hitrejša servisna in remontna popravila, zlasti še, ker servisna služba TAM z generalnimi popravili oziroma, popravili motorjev po zamenjalnem sistemu skuša doseči, da se bodo vozila iz popravila čimprej vrnila v eksploatacijo. Četudi je pomanjkanje rezervnih delov občutno, pa je treba naglasiti, da TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR spada med tiste, ki v okviru možnosti servisni mreži in uporabnikom njenih vozil dobavljajo čedalje več rezervnih delov. Vendar v tovarni pripominjajo, da bi morali imeti še enkrat tolikšne kapacitete, če bi hoteli zadovoljiti vse potrebe po rezervnih delih oziroma odpraviti struženje in varjenje nekaterih avtomobilskih delov v mehaničnih delavnicah, ki je zdaj spričo pomanjkanja rezervnih delqv v mnogih primerih nujno. Od novega leta dalje imajo v TAM sedemurni delavnik. Priprave so bile temeljite, saj je komisija za skrajšani delovni čas začela z delom še v prvi polovici preteklega leta. Dokončrp predlog o uvedbi in obliki skrajšanega delavnika pa je komisija posredovala delavskemu svetu šele tedaj, ko so samoupravni organi ekonomskih enot proučili tudi lastne možnosti in ukrepe za prehod na skrajšani delovni čas. Poslovni rezultati za prvo tromesečje letošnjega leta kažejo, da sp bile priprave dovolj temeljite in da se uresničujejo predvidevanja glede poglavitnih virov rezerv: boljšega izkoriščanja zmogljivosti, izrabe delovnega časa, organizacije dela, kvalifikacijske strukture kadrov, fluktuacije delavcev, kakovosti izdelkov in seveda stroškov. Fizični obseg proizvodnje se je namreč povečal, primerjaje z baznim obdobjem, za 24 %, čisti dohodek pa za deset odstotkov. Vendar pa se kolektiv tovarne TAM Maribor dobro zaveda, da bo moral še povečati svoje napore, če bo glede na kompleksne analize uspešnosti poslovanja — hotel izpolniti za letos predvideni obseg proizvodnje. je proizvod POVEČANJE PROIZVODNJE V KOOPERACIJI KMETIJSKA ZADRUGA HOČE je bila ustanovljena že leta 1945 in združuje 6 bivših zadrug. Zaposluje 60 članov in se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, odkupom kmetijskih pridelkov, trgovino z reprodukcijskim materialom, klanjem živine, predelavo in prodajo mesa v lastnih poslovalnicah ter s prevoznimi storitvami.' KMETIJSKA ZADRUGA HOČE je organizirala lastno proizvodnjo na 170 ha zemljišč, medtem ko je s kooperacijo z zasebnim sektorjem zajela nadaljnjih 1500 ha obdelovalnih zemljišč. Lani je zadruga ustvarila 628 milijonov, din promfeta, letos pa ga bo po planu realizirala v turistični avtobus AS 3500 s samonosno karoserijo — 38—42 sedežev — zračno hlajen Diesel motor 125 KS TAM — avtobus »A 350« za mešan promet — 120 stojišč »Impregnacija« Hoče — impregnacijski kotli, kjer z vročim kreozotnim oljem impregnirajo lesene drogove in železniške pragove PODJETJE ZA IMPltEGNIRANJE LESA HOČE PODJETJE ZA' IMPREGNIRA-NJE LESA V HOČAH obstaja od 1906. in je edino tovrstno podjetie v Sloveniji. Do 1950. je poslovalo v sklopu jugoslovanskih železnic in je zvečine impregniralo prage za potrebe železnic. Po osamosvojitvi pa so začeli s temeljitimi pripravami za mehanizacijo in rekonstrukcijo. Kot prvi večji uspeh naj omenimo skladišče za pomožni material, zgrajeno leta 1953. Potem so pošto* poma modernizirali opremo, dogradili dodatni industrijski tir, kupili prvi viličar za mehanizirano nakladanje in razkladanje železniških pragov, vakuumsko črpalko za impre-gniranje drogov itd. V letu 1960 so bili med prvimi podjetji v državi, ki so kontrolo nad kvaliteto izdelkov prepustila neposredno potrošnr kom — organom JŽ, PTT, oz. Zavodu za kontrolo kvalitete blaga iz Zagreba. Prav tako v letu 1960 -je PODJETJE ZA IMPREGNIRANJE LESA HOČE začelo ižvajati tudi rekonstrukcijski program, ki je obsegal gradnjo sanitarnih prostorov in bi-valnice za delavce, gradnje upravnega poslopja s kuhinjo, laboratorijem in prostori za kontrolne organe železnic in pošte ter, naposled, obnovo kotlarne. Ta program je bil v celoti uresničen, delno pa tudi presežen, jcajti kupili'so tudi novo, 60-tonsko stiskalnico za topolove ploščice, s katero povsem#1 zadovoljujejo potrebe jugoslovanskega tržišča. V sedemletnem perspektivnem programu bo podjetje še izpopolnilo mehanizacijo na delovnih mestih pri transportu pragov, nakladanju drogov na vagone ter transport. Navedena razvojna pot in doseženi uspehi ter dobri stiki z dobavitelji in kupci nedvomno zagotavljajo kolektivu PODJETJA ZA IMPREGNACIJO LESA HOČE uspešno poslovanje tudi v prihodnje, ko bo vsa skrb veljala delavcu-proizva-jalcu, ki je tudi pripomogel do sedanjih poslovnih uspehov. vrednosti 536 milijonov din. Kljub oddaji go/dov se bo promet letos povečal za okrog 15 %, ker je zadruga kot nadomestilo predvidela povečanje lastne kmetijske proizvodnje od lanskih 32 milijonov na letošnjih 53 milijonov din, hkrati pa tudi povečanje lastne kmetijske proizvodnje nosti za 80 % in iz trgovinske dejavnost za nadaljnjih 16 odstotkov. V naslednjem, sedemletnem obdobju si bo morala zadruga prizadevati, da bi povečala dohodek kljub temu, da bo zaradi graditve kanala za HE Srednja Drava I in graditve ceste izgubila okrog 1000 ha kmetijske zemlje. Dohodek bo povečala z razširitvijo kooperacijske dejavnosti v sodelovanju z zasebnimi kmetovalci, s povečanjem vzreje plemenskih svinj in s povečanim pridelovanjem sladkorne pese skladu z zgraditvijo tovarne sladkorja v Ormožu, ki bo potrebovala velike količine surovin. PREDVIDENO FITALIŠCE ZA 10.000 BEKONOV V RACAH KMETIJSKA ZADRUGA RACE je lani ustvarila bruto promet 620 milijonov dih, in sicer z odkupom kmetijskih pridelkov (okrog 50 %), s prodajo reprodukcijskega materiala (16%), z lastno živinorejsko proizvodnjo (16 %) in prevozništvom (16 odstotkov). Osnovne črede KMETIJSKA ZADRUGA RAČE nima, zato se ukvarja predvsem s pitanjem govedi (100 glav), dočim poljedelska dejavnost obsega pridelovanje žitaric in krompirja. V sedemletnem programu razvoja je postavitev pitališča za 10.000 be-konov v vrednosti okrog 500 milijonov din in z 20 % lastne udeležbe, in nadaljnje razvijanje kooperacije z zasebnim kmetijskim sektorjem. NOV PROIZVOD — PLANAZITI TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV »PINUS« RACE proizvaja predvsem sredstva za varstvo rastlin in je poleg Cinkarne v Celju, ki izdeluje modro galico oz. modri baker, edino tovrstno podjetje v SR ' Sloveniji. Medtem ko je tovarna doslej proizvajala 3500 ton kemičnih izdelkov, bo letos po planu — v skladu s povečanim izvozom, katerega plan v količini 2000 ton in vrednosti 114.666 dolarjev je »Pinus« v celoti izpolnil že letos konec marca — predvidoma proizvedla 6000 ton izdelkov, največ prašiv oziroma sredstev za varstvo rastlin. Ker naša bazna kemična industrija še ne daje ustreznih surovin za sinteze in se kemija, zlasti kemija, ki jo po svetu označujejo kot medicino za kmetijstvo, presenetljivo naglo razvija in prav tako hitro spreminja sortiment svoje proizvodnje, so se podjetja, ki proizvajajo sredstva za varstvo rastlin — med njimi je »PINUS« edina specializirana tovarna, medtem ko so druge s proizvodnjo sredstev za varstvo rastlin ukvarjajo le v postranski dejavnosti — znašla v zelo težavnem položaju, kar zadeva pripravo programa razvoja za naslednje sedemletno razdobje. Kljub temu je vsaj v grobih obrisih moč nakazati bodoče smeri proizvodnje v tovarni »PINUS«: podjetje bo vsekakor sčasoma povsem opustilo destilacijo; ki je spričo pomanjkanja domače surovinske baze navezana večidel na uvoz surovin, in bo iskalo nadomestilo za opuščeno proizvodnjo v izdelovanju predvsem treh skupin proizvodov, in sicer sredstev za varstvo rastlin, katerih -produkcijo bo še povečalo, dalje sredstev za izboljšanje lastnosti betona, tako imenovanih pla-nazitov, ki jih betonu dodajajo v majhnih količinah, kar povečuje njegovo homogenost (v Franciji je uporaba planazitov zaradi katastrofalnih nesreč v zveži s porušenimi pregradami hidroelektrarn že uzakonjena), in končno sredstev za im-pregniranje lesa. Iz tega je videti, da se bo TOVARNA »PINUS« RACE tudi v prihodnje usmerjala v proizvodnjo predvsem zaščitnih kemičnih sredstev. ^.xXXXXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\XXX\\X\VvXXXXN>X\>XV\XXXXNXX\NxX\XW<>N>XV>VvX\Xx.XxVVxvxV^XvxSXXX\NX\V<>XVsVi>X# S«XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX\XX\X\X\XXXXXX\XXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXX>vXXXXXXXXXXXXX\XXX'XXXXXXXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXX\XXXX\XXXXX'X’-XXXX\XXXXXNXXXXXX'XXXX,XXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXX\VX'XXXXXXXXX X XXX X i IZBOLJŠATI POSLOVNE ODNOSE MED PODJETJI METALNA MARIBOR je podjetje, ki se ukvarja s strojegradnjo, s proizvodnjo mostnih konstrukcij, hidromehanske opreme, transportnih in industrijskih naprav ter z visokimi gradnjami. Po programu razvoja je METALNA z leti prešla postopoma k proizvodnji tistih objektov, ki zahtevajo višjo stopnjo obdelave oz. več vloženega dela. Podjetje je lani ustvarilo 12.002 milijona dinarjev bruto produkta in 2564 milijonov dinarjev čistega dohodka, pri čemer je bilo razmerje delitve med osebne dohodke in sklade 90.8:9,2. Pripomniti velja, da bo letos zaradi neugodnega asortimenta oz. številnejše proizvodnje manjših objektov METALNA ustvarila verjetno manjši dohodek. Najidealnejši bi bil namreč takšen asortiment, ki bi poleg individualne, obsegal vsaj 30 % maloserijske proizvodnje, med katero sodi na primer že vpeljana proizvodnja gradbenih žerjavov. Vse prejšnje leto je METALNA doživljala nenehne težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Te težave se letos v nezmanjšani meri nadaljujejo, saj so se dobave nekaterih vrst primanjkujočega osnovnega materiala, kot npr. železa in sivega liva ter v zadnjem času celo antikorozijskih zaščitnih sredstev (premazov) zakasnile tudi že po več mesecev. Razumljivo je, da zakasnele dobave rekonstrukcijskega materiala negativno vplivajo na ustvarjeni dohodek in- na notranjo delitev v podjetju, zlasti še, ker je ekonomskim enotam s tem onemogočena realizacija fizičnega in finančnega plana. To seveda kritično vpliva na raven osebnih dohodkov, ki za to nimajo nobene krivde. Proizvodnja v METALNI je namreč organizirana tako, da so uvedli sistem penalov, po katerem so dolžne ekonomske enote, ki vplivajo na nižji dohodek drugih enot, povrniti prizadetim ekonomskim enotam iz lanskega ustvarjenega dohodka nastalo zgubo. Ekonomske enote v METALNI poslujejo po ekonomskih načelih in zahtevajo odgovornost pri delu za vsakega člana kolektiva posebej. S tem seveda izključujejo posamezne ekonomske »Metalna« Maribor MOTORNA ŠKROPILNICA DOMAČE IZOELAVE OBRTNO PODJETJE »KOVINARSKI SERVIS«, ki letos praznuje petletnico svojega obstoja, je nastalo iz podjetja, ki ga je ustanovila skupina treh državljanov in ki je ustvarilo komaj 5 milijonov din prometa. Lani je podjetje doseglo že 105 milijonov din bruto produkta in je zaposlovalo 25 delavcev. Letos jih zaposluje že 35 in bo. kakor je predvideno po planu, doseglo 180 milijonov din bruto produkta, ali nad 5 milijonov dinarjev na zaposlenega. »KOVINARSKI SERVIS« s svojo proizvodnjo, kii je v perspektivi ne namerava občutneje povečevati, posrečeno in koristno dopolnjuje sor-timent industrijskih izdelkov. Tako na primer izdeluje manjše sadne škropilnice, ki jih je prej proizvajala »Metalna«, dalje kandelabre za javno razsvetljavo, prikolice za mopede in motorje, zaprežne vozove na gumijastih kolesih, prodajne kioske za sadje in zelenjavo itd. Moderno dvigalo v reškem pristanišču — izdelek Metalne Maribor Portalno dvigalo z zajemalko prostornine 6.25 m3 — izdelek Metalne Maribor enote škodo, ki bi jo trpel ves kolektiv zaradi onih enot, ki ne poslujejo rentabilno. Kolektiv METALNE se upravičeno zavzema za to, da bo potrebno v bodoče na eni strani še ostrejše nastopati proti kooperantom, ki zaradi zakasnelih dobav povzročajo škodo ne le' METALNI, marveč celotnemu jugoslovanskemu gospodarstvu. Vsa podjetja bazične Industrije bi se morala držati uzanc in dogovorov ter oskrbovati s svojimi proizvodi predvsem predelovalno industrijo, ki zahteva veliko visokokvalificiranega kadra in predvsem več vloženega dela. Pomanjkanje surovin in osnovnega materiala povzročata namreč, težki industriji škodo, ker predelovalna industrija ne more pravočasno dobaviti svojih proizvodov in mora velikokrat plačevati kupcem penale. To vprašanje je zlasti kritično takrat, če gre za izvoz, saj morajo plačevati penale oz, odškodnino za povzročeno škodo in zmanjšan dobiček celo v devizah. S tem je proizvodnja naše težke industrije v popolnoma neenakopravnem položaju na mednarodnem tržišču, ker se ne moremo držati rokov, ki so določeni v pogodbah, zlasti če gre za inozemske kupce. Prav tako bi bilo potrebno uvesti bolj dosledno plačevanje penalov in odškodnin v odnosih med posameznimi gospodarskimi organizacijami in njihovimi kolektivi. To vprašanje, ki so ga uvedli že v marsikaterem kolektivu, med posameznimi ekonomskimi enotami, bi bilo potrebno prenesti na celotno gospodarstvo. Prav gotovo bi takšen način poslovanja pozitivno vplival na poslovno moralo in disciplino v poslovanju med posameznimi gospodarskimi organizacijami. S tem da bi morale plačati odškodnino za nastalo izgubo vse gospodarske organizacije, ki nosijo krivdo za to, da posamezni objekt oz. proizvod ni bil dobavljen v roku, bi prav gotovo vplivale na tiste či-nitelje, od katerih je to vprašanje edinole odvisno, in bi na ta način prištedili marsikakšno devizo. Vendar pa ta vprašanja ne bodo mogle ' reševati med seboj le gospodarske organizacije težke industrije, marveč je to kompleksno vprašanje naše gospodarske politike in mednarodnih obvez, ki pa velikokrat niso odvisne od dobre volje posameznih podjetij, marveč jih bo potrebno reševati v povezavi s prizadetimi gospodarskimi organizacijami, političnimi činitelji, gospodarskimi zbornicami in zveznim sekretariatom za industrijo. Edino tako bomo lahko v zvezi s tem občutljivim vprašanjem nabave osnovnega in reprodukcijskega materiala napravili viden korak naprej. Oglejmo si, kako se pomanjkanje reprodukcijskega materiala oz. kasnit.ev dobavnih rokov konkretno odraža v poslovni praksi METALNE, zlasti na njen položaj na inozemskih tržiščih. Med tem, ko npr. Madžari jamčijo na mednarodnih licitacijah 6-mesečne dobavne roke za pristaniške žerjave, je najkrajši možni rok v sedanjih pogojih za izdelavo pristaniških žerjavov, ki jih nudi METALNA, 16 mesecev. In to ne po lastni krivdi. Pristaniški žerjav je namreč po inozemskih normativih, kot tudi po normah Metalne mogoče izdelati v proizvodnem ciklu, ki ni daljši od 6 do 8 mesecev. Vendar se proizvodni cikel za pristaniški žerjav pri nas podaljša zaradi omenjenih težav na 16 do 18 mesecev. METALNA potre- Mošt Svobode čez Savo v Zagrebu — ki ga je zgradila Metalna Maribor buje najmanj 6 mesecev za dobavo osnovnega materiala, 9 mesecev za dobavo jeklene litine in kar 12 mesecev za dobavo elektromateriala. Tako ostane METALNI pravzaprav za proizvodnjo žerjava la malo časa in v tem kratkem času prav gotovo ni mogoče delati' čudežev. Kljub - temu, da je METALNA pri ceni žerjavov in..drugih izdelkih strojegradnja zmernejša, je tudi kvaliteta njenih proizvodov na ustrezni višini, saj lahko konkuriramo glede svojih proizvodov v veliki mednarodni konkurenci na svetovnih tržiščih. Vendar pa so marsikdaj prizadevanja METALNE za povečanje izvoza zaman, ker ne more zadostiti pogojem izvoza zaradi pomanjkanja osnovnega materiala oz. ker ne more dobaviti v roku svojih proizvodov. METALNA velja v okviru svoje stroke za pomembnega izvoznika, ki že več let plasira svoje proizvode v številne dežele Evrope, Afrike in Azije. Tako npr. izvaža hidromehansko opremo, žerjave in industrijsko opremo v Indijo, na Ceylon, v Etiopijo, Gvinejo, Poljsko in DDR in Zahodno Nemčijo. Izvoz je usmerjen delno na območje s konvertibilnimi, delno pa v deželč z nekonvertibilnimi valutami. Lani je METALNA z izvozom navedenega asortimenta izdelkov ustvarila 1,2 milijona dolarjev, letos pa bo pri domala nespremenjeni količini, a ob izboljšani strukturi izvoza, dosegla vrednost 1,8 milijona dolarjev. Pri tem je treba navesti, da se le 10 % vrednosti izvoza nanaša na konvertibilna območja in 90 % na območja z nekonvertibilnimi valutami. Izvoz bi bil nedvomno še večji in po doseženem deviznem učinku uspešnejši, če bi v naši izvozni politiki namenili večjo pozornost izvozu izdelkov z več vloženega dela in bi ustrezno zmanjšali izvoz primarnih surovin, ki predelovalni industriji prav zaradi tega primanjkujejo. Prav tako bi bilo mogoče občutneje povečati izvoz opreme, če bi jo podjetja, kot je METALNA, lahko v večji meri prodajala na kredit ne le domačim, marVpč tudi inozejn-skim kupcem, zlasti še ker inozemski konkurent s področja strojegradnje, med njimi tudi vzhodnoevropska industrija, svojim kupcem nudi izredno ugodne plačilne pogoje. Tako si ni težko predočiti, v kako težavnem položaju se spričo pomanjkanja obratnih kreditov v te namene znajdejo naši proizvojalci opreme, zlasti na inozemskih trgih. Vsekakor bo treba prav na tem področju podvzeti ustrezne ukrepe, ki bodo povečali konkurenčnost naših podjetij s področja strojegradnje tako na domačem kot tudi na zunanjem trgu. Vendar ta prizadevanja prej ko slej ne bodo uspešna, če naj bi obveljal predlog, po katerem bodo pri kreditiranju opreme proizvajalna podjetja dolžna prispevati 25 % lastnih sredstev toliko bolj, ker tolikšnih sredstev spričo nizke aku-mulativnosti sploh ne premorejo. V podjetju so nedavno izdelali prototip moderne škropilnice »Mari-borka« s Tomosovim motorjem. Takšne škropilnice izdeluje industrija po inozemskih licencah, večidel z vgrajenimi motorji tujega izvora. Prihodnje leto bo »KOVINARSKI SERVIS«1 izdelal serijo 100 takšnih motornih škropilnic. Pri vsem tem pa niso pozabili na družbeni standard svojih delavcev, saj imajo lepo urejen obrat družbene prehrane. V kratkem pa bodo oskrbeli! tudi enolončnice. Lahko rečemo, da je to edini majhni kolektiv, kateri je temu vprašanju posvetil pozornost in jo tudi uspešno rešil. V NAČRTU HRANA ZA OTROKE IN DIABETIKE TOVARNA ČOKOLADE, BONBONOV, KEKSOV IN PECILNIH PRAŠKOV »SANA« HOČE je bila ustanovljena v prvih letih po "prvi svetovni vojni in je bil rojen proizvodni program tedaj omejen večidel na proizvajanje kakavovih izdelkov in keksov. Po minuli svetovni vojni je bilo v proizvodni program tovarne vključeno še izdelovanje praškastih izdelkov iz bivše tovarne dr. Oetker. V letih po vojni se je podjetje razvijalo z izredno naglico, tako da je lani proizvodnja dosegla že obseg 1615 ton, medtem ko se bo po planu za leto 1964 povečala že na 1760 ton. V prvih letih po osvoboditvi je kolektiv zagrešil morda le v toliko, da ni v zadostni1 meri poskrbel za modernizacijo tehnoloških postopkov in uvajanje strojnega dela. Vendar je zamujeno zlasti zadnja leta nado- mestil z nabavo nekaj modernih strojev, ki so pozitivno vplivali na gospodarsko moč podjetja. Izredno močna konkurenca na trgu sili tovarno v nadaljnje dopolnjevanje strojne opreme in v izgradnjo skladiščnih prostorov. V skladu s svojo osnovno dejavnostjo bo tovarna »SANA« HOČE nadaljevala predvsem razvoj praškastih proizvodov. Kar zadeva kvalite-' to, na tem področju nedvomno nima konkurence. Ta program bo podjetje — česar sedemletni perspektivni plan še ne zajema — dbpolnilo s proizvodnjo visoko proteinske otroške hrane na bazi ovsa In ječmena in pa specialne dietične hrane za otroke in diabetike, kar je v državnem merilu še povsem neobdelano področje. * »SVILA« MARIBOR bo letos izdelala 4 milijone 400 tisoč kvadratnih metrov raznih svilenih tkanin ali milijon metrov več kot lani. Na povečanje proizvodnje vplivata delni porast produktivnosti in doslej izvršena rekonstrukcijska dela. Tako so v tkalnici montirali 52 novih avtomatov in modernizirali več drugih strojev. Popolna rekonstrukcija podjetja podjetja bo zaključena čez dve leti Vanjo bodo vložili 600 milijonov di‘ narjev lastnih sredstev. Od tega so 135 milijonov že investirali. Še letos pa bodo kupili filmski avtomat za 70 milijonov. SVILA Maribor že nekaj let nazaj tudi izvaža svoje izdelke. Na tuje proda okoli 15 odstotkov celotne proizvodnje. Tako bo letos iztv-žila okoli 130.000 dolarjev. Za svojo proizvodnjo pa SVILA potrebuje 32 % vseh surovin (sintetika) iz uvoza, kar jim povzroča precej težav, ker oskrbovanje ni redno. RAZMAH PODJETJA »TEKSTA-«, TOVARNA SUKANCA IN POZAMENTERIJE MARIBOR je bila ustanovljena tik pred minulo vojno. Podjetje se je vidneje razmahnilo, ko je dobilo ustrezne nove skladiščne prostore, po letu 1950. »TEKSTA« proizvaja vse vrste sukanca ter tkano in pleteno poza-menterijo. Zaposluje 200 oseb, večinoma žensk. Kader vzgaja tovarna sama, ima pa tudi nekaj štipendirancev na višjih šolah. Strojni park je večinoma zastarel in odpisan, vendar ga podjetje namerava v naslednjem sedemletnem obdobju obnoviti. PREDLOG SPREMEMBE ODKUPA SUROVIN OLJARNA FRAM, ki je specializirana za stiskanje zgolj kvalitetnega bučnega olja, lani ni izpolnila plana zaradi slabe letine v letih 1961 in 1962 ter zaradi surovin, ki so primanjkovale zato, ker so trgovska podjetja in zadruge preplačevale bučno seme v pričakovanju ugodnega izvoza v Avstrijo. Ker pa izvoz ni bil realiziran v pričakovani količini, je bilo^ zlasti konec minulega leta surovin -naenkrat dovolj, tako da je letos v OLJARNI FRAM pričakovati proizvodnjo kakih 355 ton bučnega olja. Glede na navedene špekulativne pojave OLJARNA FRAM predlaga, naj bi odkup bučnega semena prevzeli proizvajalci sami, zlasti še, ker bi v lastnem interesu odkupovali le kvalitetno bučno seme v zadostnih količinah za potrebe domačega in zunanjega trga. OLJARNA FRAM je doslej investirala znatna lastna sredstva — 30 milijonov din v graditev skladišč, ki bodo gotova predvidoma do letošnje jeseni, z nadaljnjimi 8 milijoni din pa bo uredila še sanitarije. Od opreme pa je nabavila cedilnike pri stiskalnicah. »Oljarna« Fram hidravlično stiskanje pražene mase iz luščenega in mletega bučnega semena ............................._...................I DELAVSKA ENOTNOST - Št. 27 - 16. julija 1964 ^vmwc^\\\\\\v\\\v\\v^v\v\\\\\\\\\v^\\\\\A\\\\v\\\\\\\\\\\\\^^^^ ! I » E L E K I KO KO VINA POVEČUJE OBSEG PROIZVODNJE TOVARNA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV »ELEKTROKOVINA« MARIBOR zavzema vodilno vlogo na področju elektroindustrij e v mariborskem industrijskem bazenu. Svoje prostore ima na desnem bregu Drave, na lepi ravnini pod Pohorjem na zelo komunikativni točki med železniško progo in avtomobilsko cesto. Nastala je leta 1948, ko se je iz majhne remontne delavnice pri DES razvila v moderno tovarno, ki letos ustvarja že 8 milijard din bruto produkta. Osnovna dejavnost tovarne so bili sprva razni remonti in proizvodnja svetlobnih teles ter elektro spojnega materiala za električne naprave visoke in nizke napetosti. Tedaj je podjetje zaposlovalo okrog 200 ljudi. Zadnjih nekaj let se je število zaposlenih povečalo že na 1740. RAZVOJ Z LASTNIMI SREDSTVI Značilno za izgradnjo tovarne je, da ni bila predvidena v nobenem zveznem programu in zato za svoj razvoj tudi ni prejela nobenih zveznih sredstev. Vse, s čimer danes razpolaga delovni kolektiv »ELEKTRO-KOVINE«, je dejansko ustvaril sam z lastnimi sredstvi, iz presežkov ustvarjene vrednosti in ob pomoči sredstev iz lokalnih virov. Proizvodni program podjetja danes obsega vrsto zelo pomembnih izdelkov. Elektromotorji, elektro čr-palni agregati, ventilatorji, električne svetilke z navadnimi, fluorescentnimi in živosrebrnimi žarnicami, svetlobna reklama in električni spojni material so artikli, po katerih je povpraševanje zmerom tolikšno, da ga je kljub nenehni rasti proizvodnje le težko zadovoljiti. Zaradi zadovoljevanja nenehno rastočih potreb notranjega trga se mora kolektiv neredko odpovedovati zelo ugodnim možnostim plasmaja izdelkov na inozemskih trgih. Kljub znatnemu porastu proizvodnje ne morejo realizirati vseh naročil, kljub temu, da bo z delno dograditvijo nove hale za proizvodnjo elektromotorjev organiziralo smotrnejši potek proizvodnje ter tako nadalje povečalo produktivnost. Doslej je »ELEKTROKOVINA« usvojila proizvodnjo nad 500 tipov raznih izdelkov, kar je seveda terjalo velike razvojne napore in ustrezno strokovnost kadrov. S kvalitetnimi izdelki se je »ELEKTROKOVINA« hitro in vsestransko uveljavila na domačem in inozemskem tržišču. Ker pa je treba računati na čedalje ostrejšo domačo in inozemsko konkurenco, podjetje uvaja moderne metode serijske proizvodnje, ki bodo omogočile, da bo »ELEKTROKOVINA« MARIBOR lahko obdržala svoje mesto na trgu in tudi sloves kvalitetnega proizvajalca. Danes podjetje razpolaga z vsemi oddelki in obrati, ki so potrebni za proizvodnjo izdelka od začetka do končne faze. Tako »ELEKTROKOVINA« vključuje razvojni oddelek z laboratorijem za rotacijske stroje in svetlomehanične meritve ter meritve orodij, orodjarne, livarno za tlačni in prosti liv barvnih kovin, strojno obdelavo, štancarije. bakelitne stiskalnice za oblikovanje plastik, galvani-ko,„ montažne oddelke in tehnično kontrolo. PROGRAM RAZVOJA, STIKI Z INOZEMSKIMI PODJETJI Podjetje je pripravilo tudi osnutek sedemletnega programa razvoja, po katerem bo v letu 1970 ustvarjalo že 13 milijard din bruto proizvoda, kar v primerjavi z bruto produktom, ki ga bo »ELEKTROKOVINA« ustvarila v letu 1964, pomeni povečanje za več 100 %. Največje povečanje je predvideno v proizvodnji elektromotorjev. Pripomniti velja, da so elektromotorji po svoji konstrukciji kot tudi po svojih karakteristikah povsem usklajeni z veljavnimi mednarodnimi normativi, kar jim zagotavlja zanesljiv plasma na zunanjih tržiščih. S svojo proizvodnjo »ELEKTROKOVINA« zadovoljuje približno 50 % jugoslovanskih potreb po elektromotorjih v področju moči do 4 kW. V sedemletnem programskem obdobju bo »ELEKTROKOVINA« proizvodnjo elektromotorjev tako povečala, da se bo njen delež v tovrstni proizvodnji v državnem merilu povečal že na 65%. Investicije za. povečanje proizvodnje elektromotorjev, bodo sorazmerno majhne, saj bo podjetje v ta namen potrebovalo predvsem sredstva za dopolnitev opreme, medtem ko si je v dosedanjem-.razvoju zgradilo že vse pomožne obrate (orodjarno, remont in podobno) ter komunikacijske in komunalne naprave, ki omogočajo nadaljnji razvoj brez večjih dodatnih investicijskih vlaganj. »ELEKTROKOVINA« MARIBOR proizvaja razne vrste svetilk, ukvarja se tudi s projektiranjem razsvetljave in je eno redkih podjetij v Evropi s katerimi je svetovno znana firma »Philips« upostavila najtesnejše stike. Glede na tako visoko in strokovno tehnično mednarodno priznanje je »ELEKTROKOVINA« med vsemi sorodnimi podjetji v državi največ sodelovala pri projektiranju in izvajanju posameznih svetlobnih objektov in mest. »Elektrokovina« Maribor »Elektrokovina« Maribor — del strojne proizvodnje Odraz priznanja visoke strokovnosti in kvalitete je tudi to, da je bilo »ELEKTROKO VINI« zaupano projektiranje in izvedba razsvetljave v najreprezentativnejših objektih v naši državi: poslopju Zveznega izvršnega sveta, Centralnega komiteja ZKJ, na letališču »Beograd« v Sur-činu, dalje na letališču Dubrovnik in Ljubljana, v Skupščini SRS, hotelih »Metropol« v Beogradu, »Slavija« v Mariboru in »Lev« v Ljubljani ter vrsti reprezentativnih Modnih hiš v naših velikih mestih, delavnicah in obratih največjih industrijskih objektov v državi. PRODUKTIVNOST IN IZVOZ Posebno ugoden razvoj je delovni kolektiv dosegel lani. Tako ugoden razvoj bo omogočil še zadovoljivejše rezultate v letošnjem letu. Glede na leto 1962 se je na primer neto produkt na delavca lani zvišal za 44 %, fizični obseg celotne proizvodnje je bil večji za 24 %, pri elektromotorjih kot najpomembnejšem izdelku pa celo za 27 odstotkov. Ker kolektiv kljub povečanemu obsegu proizvodnje in kljub porasti storilnosti ne more realizirati vseh naročil tako za domači trg kot tudi za izvoz, se je že letos lotil razširitve nekaterih proizvodnih zmogljivosti. Prav zaradi uspehov, ki jih je podjetje doslej dosegalo večidel z lastnimi vlaganji, kolektiv »ELEK-TROKOVINE« pri uresničevanju svojega perspektivnega programa razvoja, za dopolnjevanje opreme potrebuje in- pričakuje ustrezno pomoč v finančnih sredstvih, zlasti še, ker bi le-ta v razmeroma kratkem času omogočila občutno povečanje proizvodnje za izvoz. S tem v zvezi je treba poudariti, da je »ELEKTROKOVINA« že leta 1953 začela usmerjati svojo proizvodnjo v izvoz. V začetku je izvozila za okoli 4000 dolarjev izdelkov. Z leti se je izvoz stopnjeval, tako da je v »Elektrokovina« Maribor — oddelek proizvodnje svetilk letu 1962 že dosegel vrednost 750.000 dolarjev. Izvozni rezultati v letu 1963 so bili še ugodnejši, če upoštevamo, da je znašala vrednost izvoza samo na območju konvertibilnih va-lutat 570.000 dolarjev, medtem ko je bil preostali izvoz realiziran na klirinških območjih. Podjetje izvaža svoje izdelke v 33 držav. V naslednjih sedmih letih bo izvoz predvidoma dosegel vrednost 3 milijone dolarjev. DRUŽBENI STANDARD »ELEKTROKOVINA« posveča vso pozornost tudi stanovanjski izgradnji in izboljšanju življenjske ravni svojih delavcev in uslužbencev. Doslej je zgradilo 245 stanovanj. Izgradnja stanovanj se bo zaradi še nezadovoljenih potreb nadaljevala tudi v prihodnje. Toplega obroka s kalorično vrednostjo 650 kalorij se trenutno poslužuje 1150 delavcev in uslužbencev v lastni menzi tovarne. Za letni oddih in počitek članov kolektiva so uredili camping v Vrsarju s 50 ležišči. medtem ko. je na Vrbovškem na otoku Hvaru podjetje za sezono angažiralo nadaljnjih 34 ležišč. Podjetje ima nadalje vveekend hišice v Umagu in lep planinski dom v Logarski dolini. Prav tako ima »ELEKTROKOVINA« ob Limbuškem zalivu ob dravskem jezeru »Dom oddiha«, ki ga člani kolektiva uporabljajo za rekreacijo v poletnih mesecih. Letos bo tamkaj dograjen plavalni bazen, predvidena pa je tudi zgraditev športnega centra. ŠE VEČ ELEMENTOV ZA GRADBENIŠTVO Osnovna dejavnost KAMNOSEŠKEGA PODJETJA MARIBOR je gradbena obrt, saij podjetje večino dohodka ustvarja s proizvodnjo ce-metnih elementov in s cementarski- mi storitvami za gradbeništvo. Tako je lani 29 milijonov din dohodka realiziralo z izdelovanjem cementnih cevi, 16 milijonov din s proizvodnjo zidakov, 14,6 milijona s cemen-tarskimi storitvami in 12,9 milijona dinarjev s kamnoseškimi storitvami. Po planu za leto 1964 bo KAMNOSEŠKO PODJETJE izdelalo za 29 milijonov din cevi in za 28 milijonov dinarjev cementnih zidakov, nudilo bo za 14 milijonov din cem en tarski h in za 16 milijonov din kamnoseških storitev. > Podjetje bo v prihodnosti svoljo proizvodnjo še nadalje razvijalo v smer izdelovanja elementov za gradbeništvo, kot so cementne cevi za kanalizacijo, zidaki iz cementa, gramoza in leša ter opažni bloki za kletne prostore brez opaža, kar je velika prednost teh elemdntov. 5,6 MILIJONA OPEČNIH ENOT DO LETA 1970 OPEKARNA RACE je lani proizvedla 4 milijone opečnih enot ter ustvarila 90 milijonov din bruto realizacije. Po planu za leto 1964 bo izdelala 4,5 milijona opečnih enot, do leta 1970 — v skladu s programom razvoja — pa 5,6 milijona enot, pri čemer si bo prizadevala izboljšati predvsem kvaliteto opečnih izdelkov. V programu do leta 1970, kot je videti, ni predvideno občutnejše povečanje proizvodnje, ker bo OPEKARNA RACE po letu 1970 postopoma opuščena, v skladu z načrtom, ki predvideva graditev večje sodobne opekarne v mariborski okolici. SMER RAZVOJA — KOSOVNO POHIŠTVO Iz majhne obrtne delavnice se je razvilo močno obrtno podjetje, ki od leta 1962 vse bolj usvaja serijsko proizvodnjo kosovnega pohištva. OBRTNO PODJETJE »LESLIK« V MARIBORU je leta 1962 močno razširilo svojo dejavnost, zlasti zato, ker se je tedaj k podjetju priključilo še obrtno podjetje »Sodarstvo«, katerega poslovne prostore so obnovili in prilagodili zahtevam sodobnega mizarstva. Skratka, podjetje vse bolj utrjuje serijsko proizvodnjo kosovnega pohištva. Naj omenimo, da v podjetju izdelajo največ ogrodij za kavče vseh Vrst, gostinskih in klubskih miz, vitrin, obešalnikov in podobnih mizarskih izdelkov. Seveda pa izdelujejo tudi sode v posebnem sodarskem oddelku. Čeprav je povpraševanje po sodarskih izdelkih vedno manjše, v podjetju pomanjkanja dela ne občutijo, saj so lani nekaj sodaskih izdelkov celo izvozili v Jordanijo, Italijo in Izrael. Danes OBRTNO PODJETJE »LESLIK« MARIBOR zaposluje 112 delavcev, od tega skoraj 50 % žensk. Zanimiva je namreč ugotovitev, da za delo v proizvodnji zaposlujejo vedno več žensk — zaradi pomanjkanja moške delovne sile. ODKUP, PRODAJA IN PREDELAVA MLEKA MARIBORSKA MLEKARNA je ena najsodobnejših v državi, saj je oprema mlekarne sestavljena iz najsodobnejših strojev, katerih kapacitete v eni izmeni znašajo 30 in v dveh izmenah okrog 50.000 litrov. Zgrajena je bila 1961, in sicer so za gradnjo 50 % sredstev prispevale mariborske občine. V letu 1962 in 1963 je bila izvršena integracija s podjetjem Mleko-promet Ljutomer in Mlekarne Slovenj Gradec, ki je povzročila večjo specializacijo proizvodov. Integracija mariborskega obrata z omenjenimi podjetji je bistveno vplivala na spremembo poslovanja, pokazala pozitivne rezultate, tako v proizvodnji kot preskrbi potrošnika. MARIBORSKE MLEKARNE imajo danes skupno s pripojenimi podjetji okrog 353 delavcev, seveda z vsemi zaposlenimi v trgovinah in mlečnih .restavracijah, katerih imajo v prvem primeru 36 in v drugem 7. Vredno je omeniti, da je podjetje lani doseglo 1714 milijonov bruto prometa, medtem ko program razvoja predvideva do leta 1970 že 2,629 milijonov dinarjev. Najmočnejši je seveda obrat v Mariboru, katerega plan za leto 1970 znaša 2 milijardi din bruto prometa. V tem letu tudi računajo, da bodo predelali oziroma odkupili 20 milijonov litrov mleka, ki ga bodo večinoma predelali v pasterizirano mleko ter v znani ljutomerski sir ementaler, parmezan, jogurt, sladko in kislo smetano, skuto in nekatere druge mlečne proizvode. Sedemletni načrt mlekarne predvideva tudi širjenje trgovske in restavracijske mreže. Tako bodo na primer na področju mesta Maribora, Slovenske Bistrice, Ljutomera, Gornje Radgone, Slovenj Gradca ter gornje Mežiške doline uredili več trgovin in mlečnih restavracij, seveda ob primerni podpori krajevnih političnih in družbenih organizacij. V svoji proizvodnji pa bodo vpeljali tudi nekaj novosti oziroma novih mlečnih napitkov ter delno pakiranje mleka v papirnato embalažo, ki naj zlasti zadovolji turista. Naj še zapišemo; kolektiv ni pozabil na družbeni standard delavcev, saj program razvoja predvideva do leta 1970 nabavo 26 stanovanj (115 milijonov din) ter ureditev družbene prehrane in drugih družbenih objektov. AMD TAM — nova mehanična servisna postaja na Ptujski cesti v Mariboru Mariborska mlekarna — sodobno polnjenje steklenic z mlekom