Zakonitost obveščanja in javna razprava
Vteh dneh smo obravnavali ali obravnavamo gradivo OK SZDL pod naslovom: »Stanje, ugotovitve, ocene in predlogi na področju obveščanja delovnih Ijudi in obča-nov v občini Grosuplje«. Nujnoje, da je ta razprava do-voljširoka; da o tejtemi razpravljajo v vseh temeljnih ce-Ucah življenja in dela v naši občini. Ne smemo se omejiti le na občino, ampak se vključiti tudi v širše druibene raz-prave o novinarstvu, saj bomo lahko le tako dosegli celo-vitpregled in hkrati ocenili s svojih stališč sredstva infor-miranja, ki nas obkrožajo in so sestavni del našega vsak-dana.
Nizanje negativnih ocen, (ki jih je vse yeč) o sredstvih obveščanja in obnašanju njihovih uredništev ima veliko politično težo, zato mora biti kritika vsestransko uteme-Ijena in argumentirana. Žalpa avtorji le teh ne opredelju-jejo, kolikšen obseg zavzemajo nesprejemljivi pojavi, kako pogosti so, v katerih sredstvih in okoljih se pravi-loma pojavljajo in podobno.
Čeprav so sredstva obveščanja in novinarji pomemben družben dejavnik, jim brzčas pripisujejo večjo moč in vpliv kotga imajo v resnici. Sredstva obveščanja in z njim novinarji niso nikakršna posebna sila. Resnična sila so tisti nosilci družbene moči, ki uspevajo tudi mimo novi-narjev od zunaj posegati v sredstva obveščanja, oblikovati in usmerjati uredniško politiko. Samo v sodelovanju z dru-gimi nosilci uredniške politike so močni tudi novinarji in sredstva obveščanja.
Naša družba potrebuje novinarja — borca za samou-pravljanje in socializem. Tak borec pa je lahko samo no-vinar, ki ima tudi sam položaj samoupravljalca, je re-snično samostojen in hkrati odgovoren, so mu odprti vsi viri informacij itd. Naš novinar ima pravico posredovati vse informadje in podatke o dejstvih in pojavih, ki vpli-vajo na družbenoekonomski in politični položaj delov-nega človeka in občana, zadovoljevati njune potrebe in zahtevepo informacijah, omogočati soočanje in usklaje-vanje številnih samoupravnih interesov, idej in potreb.
Kaj pomeni Marxu svoboden tisk, ki ga postavlja proti uradni, monopolru, birokratski kritiki — cenzuri? Po-meni mu budno in vsevidno oko narodovega duha, poo-sebljeno zaupanje naroda samerKu sebi, zgovorno vez, ki spaja posameznika z driavo in svetom, utelešeno kulturo, ki materialne boje spreminja v duhovne in idealizira nji-hovo grobo materialno obliko. Svoboden tisk pomeni Marxu brezobzirno narodovo izpovedpred samimseboj, izpoved, ki ima odrešujočo moč. Svobodni tiskje državni duh, piše Marx, ki ga je moč odnesti v vsako kolibo in to ceneje kot plin za razsvetljavo.
Menim, da je v naših sredstvih obveščanja v resnici preveč kritizerstva in senzacionalističnih prijemov. Imamo obilje kritik nasploh in premalo ustvarjalnih kri-tik in pronicljivih analiz druiberdh problemov. Kritikase mi dozdeva — in to ne le v sredstvik obveščanja, ampak tudi na drugih javnih in političnih govornicah ^skorajda Že nekakšna moda, ki ima obilo posnemovalcev.
Kot vse razprave o obveščanju bi morala tudi naša na-rediti korak naprej v razumevanju zakonitosti delovanja informacijsko komunikacijske dejavnosti (čeprav si naši teoretiki še dosedaj niso povsem na jasnem alije to samo-stojna veda ali ne), njenih sredstev obveščanja in novinar-jev.